GLASNIK OKRAJNEGA IJ U D S K E G , ODBORA LJUBLJANA Uubljana, 26. junija 195» LETO lil., ŠTEV. 48 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR GRADIVO ZA SEJO MESTNEGA SVETA Predlog odloka o namenski uporabi lokalov 1. člen Za lokale po tem odloku se Rbatrajo poslovni prostori, ki 10 grajeni ali preurejeni za fcr-tovsko, gostinsko, turistično, <®ph»o, utilužnostno dejavnost in ** namene ateljejev (kiparjev, ""ttorjev, arhitektov). Za lokale se smatrajo tudi oni Roslomi prostori, tol se na dan •veljavit ve tega odloka uporabilo za potrebe javne službe, ^•"Užbenjh organizacij in društev. 2. člen Svet občinskega ljudskega od-b°ris pristojen za gospodarstvo razvrstii lokale Iz čleina 1 tega po primernosti uporabe Upoštevajoč zlasti: namen za katerega so bili grajeni ali preurejeni, krajevno potrebo, lego ter zunanji izg led ulic, trgov, odnosno kraja. S. člen Odločbe o razvrstitvi lokalov po sklepu »veta Izdaja pristojni upravni organ. 4. člen Do razvrstitve lokalov v smislu 2. člena tega odloka je dopustna sprememba uporabe lokala za drugo dejavnost le s pristankom upravnega organa občinskega ljudskega odbora, pristojnega za gospodarske zadeve. 5. člen Po pravnomočnosti odločb o razvrstitvi je izpraznjene lokale dopustno uporabljati samo v na- mene, ki so po razvrstitvi zanje določeni, pri čemer pa -se tudi zamenjava smatra za Izpraznitev. 6. člen Kršitve določil iz člena 4 in 5 tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 din. 7. člen Pristojni upravni organ iz čl. 3 tega odtoka odredi prisilno izpraznitev lokalov, ki so zasedeni v nasprotju z dotočili tega odloka. Prisilna izpraznitev po tem členu se izvrši takoj, in sicer po predpisih, ki veljajo za izvršitev upravnih odločb. Ta jave v ljana. 8. člen odlok velja od »Glasniku« dneva ob-OLO Ljub- 12. kmetov IS 13. delavcev 16 14. oficirjev 2 kih družin, ker je šota proračunska ustanova in so ji bila sredstva s tem zagotovljena. Po sklepu šolskega odbora so bili v zadnjem času oproščeni prispevka samo nadpovprečno talentirani učenci, ne glede na socialni položaj njihovih staršev. Ta politika glede prispevka za iv , ... , , , , Šolanje pa ni v skladu s socie- Tl podatki, tot jdh je dalo vod- distihi m« stvo šole, so pomanjkljivi v toliko, ker niso razčlenjeni po mesečnih prejemkih na člane družine. Višina prispevka na glasbeno šolanje Je 300 din mesečno. Možne pa so razne oprostitve, katerih do sedaj pristojni organ ni toomtroflitnal. Vodstvo šole ni imelo interesa, da bi se z raznimi oprostitvami vzpodbujalo tudi nadarjene učence socialno ši,b- dističniim« načeli, ker je razumljivo, da je dolžan tisti, ki od družbe več prejema, družbi tudi več vračati. Glasbeno šolanje ni obvezno šolanje, ampak je specialno izobraževanj e In zaradi tega ne sme pasti v polni meri na breme družbe, pač pa tudi na breme posameznika, zlasti tistega z večjimi dohod,ki. Ekonomski pogoji danes ne dopuščajo niti rešitve položaja splošno izobraževalnega šolanja. Da se VABILO Na podlagi 83. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (lir. list LRS it. 19—89/52) v zvezi z 48. členom Statuta Okraja Ljubljana sklicujem 9. skupno sejo PREDLOG OBČINE UUBLJANA-CENTER o proglasitvi glasbenih šol za finančno samostojne zavode Z osnovanjem novih občin na fbttiiočju mesta Ljubljane, so iv^le v pristojnost občinskih Vedskih odborov tudi glasbene v6*6- V Ljubljani so bile glas-j,ene šole proračunske ustanove. I številu Jih je 6. Glasbene šo-drugih krajih okraja Ljub-jpia (Litija, Domžale, Mengeš, Jr^niik in Medvode) pa so bili Vrinimo samostojni zavodi. V ■'Ubijam! so glasbene šole spa-J“'e v pristojnost bivšega MLO, . tale pa v pristojnost občinskih “•tdakdi odborov. pb ustanovitvi teh šol je bilo jJ^ieno, ja bodo nudile te šole j^arjemim učencem glasbeno ^°braz.bo do stopnje dobrega Bivši MLO je za te Sole trošil precejšnja sredstva, nikdar pa se ni izvršila temeljitejša kontrola, kako se ta sredstva trošijo, oziroma kako so utemljene posamezne postavke teh šol. Naj navedemo osebne izdatke Glasbene šole Ljubljana-Center za leto 1956, ki znašajo: 1. Osnovne plače 4,700.00 din pri 20 stalno zaposlenih učnih močeh. 2. Honorarji 3,600.000 din pri 34 honorarno zaposlenih močeh za 605 učencev. Ce pribijemo Se socialno zavarovanje in prispevek za stanovanjski sklad, znašajo izdatki te šole 12,500.000 din letno, ali SEJA MESTNEGA SVETA Za 7. sejo Mestnega sveta, ki bo v TOREK, DNE 26. JUNIJA ob 17. uri v sejni dvorani Magistrata v Ljubljani, je pred-a*an naslednji dnevni red: J' Razprava o priporočilu Odloka o namenski uporabi lokalov. ‘ Razprava o spremembi obratovalnega časa trgovinskih poslo-. valnle na območju mesta. " Razprava o predlogu proglasitve glasbenih lol za finančno samostojne zavode In o določitvi prispevka za glasbeno io-, '»»je. " Določitev koordinacijskih odborov za občinske Investicijske . *n stanovanjske sklade. ' Razno. J%lei'ja, ki bi gl>vati llus-.C11e skupinice bil zmožen soorganizirati razne med našim »0'“vom ter na ta način prl-k razvedrilu In kultivl-Je ;u čuta najširših množic, kar h se tudi pri drugačni poti^1 glasbene šole ne tzklju-Nžnost, da hi se sicer VilJ1 Izredni glasbeni talenti Ljij "j dalje na Srednji glasbeno " na Akademij« za glasbo. na učenca približno 20.000 din, In to brez materialnih In funkcionalnih Izdatkov, ki znašajo 1,000.000 din. Dočim pa učenec na ljudski šoli v Ljubljani stane 8 do 10.000 d.i« letno. Dohodki šole so minimalni in znašajo 1.500.000 din, ker je prispevek za glasbeno šolanje zelo nizek in znaša 300 din mesčno na učenca. Številčna razporeditev poučevanja posameznih predmetov nudi kaj čudno sliko. Tako n. pr. sc uči klavir od 605 učencev 387, čeprav je znano, da je klavir Instrument, katerega nabavijo socialno dobro stoječe osebe, se pravi, da se učijo klavir socialno močejšl, ki imajo ta instrument doma. Drugih predmetov se uči razmeroma manjše število učencev pri instrumentih, ki so izrazito ljudskega značaja, na primer trobenta, flavta, klarinet In kontrabas. Tu število učencev ne presega 12 na instrument. Iz gornjega je razvidno, da so visoki osebni izdatki zlasti v honorarjih. Čeprav je Izvršni svet LRS predpisal višino honorarnih ur, ki jih sme Imeti lasbeni pedagog p leg svoje redne zaposlitve, je večinoma pedagogov prekoračevala število Honorarnih ur. Tako je bilo dovoljeno ravnatelju poleg svoje redne zaposlitve še 6 nadur tedensko, dočim pa za ostalo učno osebje do 10 ur. Dogajalo pa se je celo, da so redno zaposleni glasbeni pedagogi honorarno poučevali ne le na svoji ustanovi, temveč tudi na drugih ustanovah, in to brez dovoljenja pristojnega organa. Obstojajo primeri, da dosega samo honorarna zaposlitev več ur, kakor je potrebno za redno nastavitev. Mnenja smo, da bi bilo treba tako honorarno moč redno nastaviti. Socialni sestav staršev učencev Glasbene šole Ljubljana-Center je naslednji: 1. Inženirjev 58 2. privatnih obrtnikov 56 3. visokošolskih profesorjev 35 4. srednješolskih profesorjev 29 5. glasbenikov 19 6. zdravnikov s spl. prakso 19 7. zdravnikov s priv. prakso 9 8. upokojencev 31 9 učiteljev 12 10. nameščencev 208 11. upravnikov in direktorjev 20 okrajnega zbora In zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, ki bo v PETEK, DNE 29. JUNIJA 1956, OB 9. URI DOPOLDNE, v sejni dvorani Magistrata v Ljubljani. Predlagam naslednji , dnevni red: * 1. Predlog odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občinah na območju mesta Ljubljane. 2. Predlog odloka o pobiranju občinskega prometnega davka na območju okraja Ljubljana. 3. Predlog odloka o višini davka na dohodek v stalnem zneska za leto 1956 na območju okraja Ljubljana. 4. Priporočilo občinam za sprejetje odloka o občinskih taksah. 5. Priporočilo občinskim ljudskim odborom o sprejetju odloka o opravljanju gostinskih storitev izven gostinskih poslovnih prostorov o oddajanju opremljenih sob turistom in potnikom in o dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih. 6. Priporočilo občinskim ljudskim odborom o sprejetju novega cenika za dimnikarske usluge. 7. Predlog odločbe o združitvi Mestne in Okrajne obrtne zbor-" niče v Obrtno zbornico za okraj Ljubljana. 8. Pritrditev k statutu Obrtne zbornice za okraj Ljubljana. 9. Garancije gospodarskim organizacijam. 10. Pritrditev k sklepu ObLO Ljubljana-Center o uvedbi prisilne uprave v gostišču »Vino-Koper«. 11. Predlog odloka o spremembi odloka o začasnih gradbenih in urbanističnih ureditvah. 12. Predlog odloka o dopustnih stanovanjskih površinah, gradbenih konstrukcijah, materialih, instalacijah ter opremi stanovanjskih hiš, ki se zidajo z udeležbo družbenih sredstev. 13. Priporočilo občinskim ljudskim odborom o spremembi odloka o stanovanjskih tarifah. 14. Priporočilo občinskim ljudskim odborom za sprejetje odloka o odškodnini za gradnjo komunalnih naprav. 15. Predlog odločbe o notranji organizaciji in o sistemizaciji delovnih mest v Upravi OLO. 16. Predlog o pooblastilu Svetu za družbeni - plan ln finance OLO za opravljanje nekaterih poslov. 17. Predlog odločbe o ustanovitvi Katastrskega urada v Grosupljem. 18. Predlog odločbe o prenehanju Uprave nepremičnin bivšega MLO Ljubljana. 19. Predlog odločbe o višini dnevnic na območju okraja Ljubljana. 20. Predlog odločbe o preimenovanju Železniške Industrijske Sole Ljubljana-Siika. tl. Predlog odločbe o proglasitvi delavnic Tehnične srednje Sole ta finančno samostojni zavod. 22. Sklepanje o oprostitvi taks »Ljubljanskemu festivalu«. 23. Razlastitve. 24. Razprava in sklepanje o pritožbah. 35. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik Ima pravico pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO Kresija, soba 16 (telefon 21-939). Nadomcstuje predsednika 01,0 podpredsedniki Ing. IVO KLEMENČIČ, 1. r. omogoči glasbeno šolanje tudd nadarjenim, socialno šibko stoječim učencem, je potrebno uvesti pravilno politiko določanja prispevka, pravilno razporeditev poučevanja raznih instrumentov in pravilno izbiro učencev, "to je, treba je omogočiti šci’anje socialno šibkejšim, če so glasbeno nadarjeni, s tem, da se jim prispevek zniža na minimum, oziroma da se jih popolnoma oproeti plačevanja prispevka In zagotovi uporaba instrumentov. Neosnovami so očitki nekaterih glasbenih pedagogov, da je občinski ljudski odbor začel neko gonjo proti kulturi in izobrazbi. Nasprotno, občinski ljudski odlbor hoče kulturo s svojimi nameravanimi ukrepi približati ljudstvu in pripraviti dobro situirane državljane, da bodo sami prispevali za glasbeno vzgojo svojih otrok in s tem omogočili, da se sredstva, ki jih daje občinski ljudski odboir uporabljajo za tiste, ki sn iz taista i h dohodkov ne morejo glasbeno vzgojiti svodih nadarjenih otrok. Istočasno 'pa je treba ustvariti pravilen odnos do sredstev, ki jiih daje družba ter s temi tudi pametno in smotrno gospodariti. Občinski ljudski odbor je mnenja, de zaradi zgoraj navedenih dejstev ni dobro, da so glasbene Sole proračunske ustanove, ker v taki organizaciji neodgovorno in nesmotrno trošijo sredstva družbene skupnosti. Zato j,ih je treba proglasiti v finančno samostojne zavode. S tem bo njihova dejavnost prilagojena planiranim sredstvom, kar je v današnji dobi Slednje nujno. Istočasno bo z nameravanim ukrepom zasiigurana vščja prizadevnost družbenega organa glede vodstva pravilne politike, tako pri upravljanju z družbenimi upri upravljanju z družbenimi sredstvi. Iz poročil Glasbene šole je razvidno, da se pri instrumentih kontrabas^ klarinet, flavta, rog, oboa, harfa in tolkalih poučuje le neznatno število učencev, za katere je treba vzdrževati posebne pedagoge redne in honorarne, s čimer se stroški na posameznega učenca močno dvignejo. Mnenja smo, da bi se glasbene šole na področju mesta medsebojno dogovorile glede poučevanja navedenih instrumentov tako, da bi se poučevanje navedenih instrumentov združilo r.a posameznih glasbenih šolah. Ena šola bi n. pr. prevzela poučevanje klarineta, druga kontrabasa Itd., istočasno pa naj ostaneta na glasbenih šo- zelo negospodarsko, čeprav dobiva naročila za popravilo instrumentov ceio izven krajev Slovenije. Kljub temu je pasivna in bremeni oečinski proračun za 250.000 din letno. Popravilo instrumentov je visokokvalificirano delo in zahteva od mojstra celo umetniških sposobnosti. To delavnico hi bilo treba izločiti iz Glasbene šole in osamosvojiti ter jo postaviti na ekonomsko bazo, da bodo njene usluge dane na razpolago vsem interesentom. O vseh navedenih problemih so razpravljati Občinski ljudski odbor Ljubljana-Center, njegov Svet za prosveto in kulturo ter zbori volivcev in stavili več smotrnih predlogov vodstvu šole. Toda pri upravi šole in šolskemu odboru niso našli pravega razumevanja. Ker so pri načinu ureditve Glasbene šole Ljubljana-Center zainteresirane tudi druge glasbene šole, je Občinski ljudski odbor mnenja, da Mestni svet tudi ostalim občinskih ljudskimi odborom da priporočila za enotno ureditev tega problema. Iz navedenih predlogov predlagamo naslednje: 1. Glasbene šole naj se preimenujejo v Nižje glasbene šole, da se na ta način točno določi njihov položaj z razliko od Srednjih glasbenih šol. 2. Nižje glasbene šole naj se proglasijo za finančno samostojne zavode, ker bodo na ta način vodstva šol prisiljena temeljiteje reševati probleme glasbene vzgoje v svoji občini v smislu zgoraj navedenih ugotovitev. 3. V Nižjih glasbenih šolah naj se uvede prispevek za glasbeno šolanje, ki naj se določi od 600 do 1000 din, poleg tega pa še 100 din prispevka za tiste instrumente, kjer je vpisanih največ učencev (klavir). Ta prispevek naj se določa po nadarjenosti in po socialnem sestavu staršev, oziroma učenca. Za nadarjene otroke padlih borcev, ali otroke socialno Šibkih državljanov, naj se uvede oprostitev prispevka. O popolni oprostitvi prispevka za glasbeno šolanje naj odloča pristojni Svet za prosveto ln kul- turo ObLO na predlog upravnega odbora šole. O delni oprostitvi zgoraj navedenega prispevka med 600 in 1000 din, oziroma 700 ln 1100 din, pa naj odloča upravni odbor Nižje glasbene šole. 4. Poučevanje pihal in tolkal ter ostalih instrumentov na Nižjih glasbenih šolah, kjer je vpisano majhno število učencev, naj se poučuje na eni ali drugi glasbeni šoti. 5. Samo za Nižjo glasbeno šolo Ljubljana-Center. Od Nižje glasbene šoje Ljub-ljana-Center naj se Izdvoji Zbo-rovodska šola. V primeru, da ostane v sestavu Nižje glasbene šole, pa naj vse stroške vzdrževanja prevzamejo »Društva Svobod« ali drugi zainteresirane!. 6. Iz Nižje glasbene šole Ljubljana-Center naj se Izdvoji delavnica za popravilo glasbil ter se ustanovi samostojno obrtno uslužnostno podjetje. O teh predlogih naj Mestni svet razpravlja, zavzame stališče In sprejme priporočila občinam za enotno ureditev problema glasbenih šol. Venecianski terazzo al. tlak iz terazzo ploščic je dovoljen le v vhodnih vežah. V shrambah in balkonih Je dopusten samo betonski tlak s cemetno prevleko, v kletnih in podstrešnih prostorih pa le za-r ban betonski tlak. V pralnicah je dopustna le gladko zalikana cementna prevleka. Uporaba naravnega kamna za tlak ni dopustna. Črpanje sredstev kreditnih skladov za nabavo gumija, polivinila ali linojeja za prekritje podov :n tlakov ni dopustno. GRADIVO ZA 9. SKUPNO SEJO 0L0 Predlog odloka o dopustnih stanovanjskih površinah, gradbenih konstrukcijah, materialih, Instalacijah ter opremi stanovanjskih hiš, ki se zidajo z udeležbo družbenih sredstev. I. STANOVANJSKE POVRŠINE S tem odlokom določene dopustne stanovanjske površine, vrste gradbenih konstrukcij, materialov, instalacij ter opreme, veljajo za vse stanovanjske h še ali stanovanja, ki se zidajo s kreditom iz družbenih skladov za zidanje stanovanjskih hiš ali z drugimi družbenimi sredstvi. Posamezno stanovanje, upoštevajoč število ležišč ne sme presegati stanovanjske površine. kot je za poedine vrste stanovanj določeno v priloženi razpredelnici. Vsaka vrsta stanovanj mora obsegati vse prostore, kot so za to vrsto stanovanja določeni v priloženi razpredelnici. V razpredelnici navedene stanovanjske površine predstavljajo koristne (neto) površine pro- Loggie ter odprti bivalni balkoni niso dopustni. Odprt: bivalni balkoni in loggie so dopustni le ob pogoju, da investitor za kritje stroškov njih izgradnje ne obremeni sredstva kred tnega sklada, pač pa mora v celoti iz svojih sredstev kriti v polnem obsegu stroške njihove izgradnje. Ci-tiln! balkoni so dopustni in morajo bjt: praviloma skupni za eno nadstropje. Kolikor narekujejo posebni pogoji gradnjo čistilnih balkonov za vsako stanovanje posebej, pa površina posameznega balkona ne sme presegati 1.5 kv. m. 6 lah glavna instrumenta klavir i,n storov za posamezno vrsto sta-vletina. i 'it)* Glasbeimi Šoti Lj-ubljena-Center ! Odstop navzgor od dopustnih je priključena od leta 1953 tudi stanovanjskih površin določenih Zbcoovodi ika šola, katero obl- v razpredelnici od toč. 1 do skujejo učenci iz vseh krajev vključno toč. 6 je dopusten naj-Slovenije. Trenutno so v Zbo- več do 5 % navzgor oziroma rovod-ki šoli samo trije učenci , ® % navzdol, iz okraja Ljubljena. Vsi ostali pa so iz krajev izven ljubljanskega okraja. Število učencev na Zbore vodiki šoli Je 15. Ra- Prostori za kurjavo, ozlmrico ln ropotarnico, ki pripadajo po- s" z: ?bLOK-LiUb; segati v čl. 2 tega odloka na-1 ja/rui-Center, ampak naj bi vsak okraj vzdrževal svojega bodoče- vede".ih korlstnih ^novanjskih Ba zborovodjo aa.m, oziroma naj . . ,. , , „ „ , ,, n/ preide vzdrževanje šale na tisti I « * J površin •».ImSTuT«*: »», enodružinskih vrstnih polago ile razvidno, da zboroved- Sl nice pa 50 /c' je po končanem šolanju ne vršl- ueipo- jo funkcij, za katere so »obl,jeni. Konstruktivna etažna vilšina V okviru Glasbene šole Ljub- mora biti 2.80 m (zaradi mon-Ijana-Center je tudi delavnica lažnih stopnic), svetla višina za poprov iti o glasbenih itn.riru- kleti pa ne sme presegati 2.30 toentov. Ta delavnica je vodena metra. Površina skupnih hišnih prostorov (vhodne veže, stopn šča, prehodi, prostori za shrambo koles in vozičkov, skupne hišne shrambe, kleti, prostor za postavitev smetnjakov itd.) se morajo projektirati v minimalnih merah, ki so nujno potrebne ter v skladu z gradbeno tehničnimi ln sanitarnimi principi katerih jo manjša. uporaba lesa naj- 10 STOPNICE Stopnice smejo biti betonske montažne ali iz drugega ognjevarnega materiala iste ati cenejše izvedbe, svetle viš ne med zidom in ograjo največ 125 cm, a višine 17.5 cm. Za pokrivanje streh Je dopustno uporabiti vse material« razen bakrene pločevine. POVRŠINSKE OBDELAVE V stanovanjskih prostorih, stopniščih, hodnikih in vežah s® dovoljeni le apneni ometi s sli' karijo na apno, z Izjemo v kopalnicah, kjer je dopusten oljnati oplesk do višine 1.50 tu oziroma do 2.10 m, kjer je v kopalnici vgrajena samo prha- V kuhinjah je dovoljen oljnati oplesk ali polaganje kera-m čnih ploščic do največ višin« 2 vrst ploščic oziroma ustrezajoče višine oljnatega optoska nad šted lnikom, pomivalnih1 koritom ln delovno mizo. Za omet v kletnih 1n pod' I strešnih prostorih se ne dovo-, . , ljuje uporaba družbenih sred- M prostorih namenjenih pri vrstnih to enodružnskih hišah. Ce po odobrenem gradbenem načrtu ni predvidena uporaba podstrešja, je dopustno urediti pristop v podstrešje snmo g stropno loputo in lestvijo. OKNA IN VRATA Pri stanovanjskih blokih do vključno 10 stanovanj sme biti le ena pralnica in sušilnica. V pralnici se dovoljuje montaža pralnega stroja, v tem primeru pralni kotel odpade. Isto velja za vrstne hiše, ki jih na zaključenem gardbišču gradi določeni Investitor. II. KONSTRUKCIJE e Načeloma se dopuščajo vsi klasični In novi načini gradnje, vendar mora projektant oprav -čiti izbiro načina gradnje z realnimi ekonomskimi analizami. Zelezobeton-ki skelet se dovoljuje Pri zgradbah, pri katerih bi ekonomsko primerjalna analiza z drugo vrsto konstrukcije pokazala nižjo ali enako ceno. Uporaba železobetonskega skeleta se dovoljuje tudi za poslovne etaže pri nižjih stanovanjskih stavbah. OSTREŠJE Pri ostrešjih se smejo uporabljati take konstrukcije, pri Okenske odprtine ne smejo presegati velikosti šestine tlorisne površine stanovanjskega prostora z izjemo okna v dnevni sobi, ki je lahko večje. Odprtine vrat morajo biti v modularni enoti 1 dm. Pri zidovih 16 em, 25 cm ter 38 cm ali več je treba odprtino vrat kotirati v zidarski meri z ometom 2 cm ter jo izvesti brez špatote. In sicer 70, 80, 90 in 100 cm višine 200 ali 210 cm. Odprtina vrat pri zidovih tanjših od 16 cm, se kotira zidarska odprtina brez ometa 2 cm, dovoljuj« za ozimnice pa se omet in beljenje. V pralnicah je dopustna c«' mentna prevleka na stenah d8 višine največ 1.50 m. Dovoljuje se obloga fasad« prve etaže nad terenom z z d ari sko obdelanim kamnom. IV. INSTALACIJE ELEKTRIČNE IH. MATERIALI Pri zidavi se praviloma ne smejo uporabljati uvoženi gradbeni materiali. PODI IN TLAKI V sobah, kabinetih, predsobah in ostalih internih komun k a ci-jah so dopustni leseni podi, ladijska tla ali bukov parket v asfaltu ter lamelni bukov parket. V dnevnih sobah se sme uporabljati tudi folje hrastovega parketa v asfaltu. V kuhinjah so dopustni leseni podi. ladijska tla ali druge cenene industrijske obloge. V sanitarijah In na straniščnih podestih sc dovoljuje terazzo tlak, ki. Ima lahko nizek obslenski rob. Dvižni vodi morajo teči škod stopnišče, razdelilci pa so Pr9' vlloma v etažah, bodisi za v$ stanovanja skupaj ali pa ločen” v stanovanjih s priključkom 11 stopnišče. Ni dovoljeno grup rat: števce skupaj za vsa st°E niSča in nato razpeljati P1"1' ključke v stanovanja. V stanovanjskih prostorih pritiklinah se smejo pravilo!^ montirati samo stenska svetlo®' na telesa. V kopalnicah in P*e . sobah se dovoljuje le po en stensko svetlobno telo. Napeljave za vtlčne gpojn^ sc morajo vod ti 0.10 m od z obtožnimi dešč caml. 20 Radio vtične spojnice s pfy ključkom na ozemljitev in za anteno se smejo montirat' zn unieno se »nrcjo invuv*«-v dnevni sobi in to z upošt«v # njem povezave napeljave^ enem dvižnem vodu skozi u etaže. Razpeljava Po stanov® skih prostorih ni dopustna. Električni zvonci enega nlšča morajo biti v enem nišču skupno pr ključenl hišni razdolilec. L ■hi ‘0 % vt 22 Za telefonsko napeljavo se smejo položiti samo cevi. Dovoljuje se en priključek v predsobi. VODOVODNE 23 Instalacije za vodo ln kanalizacijo morajo bit: združene v enem sanitarnem vozlu. Če pa so ti vodi v stanovanju razdvojeni, morajo biti združeni z instalacijskimi vod. sosednega stanovanja. DVIGALA 24 fri stanovanjskih hišah s 4 etažami nad terenom se prepoveduje dvigalo, pri 5 etažah pa se dovoljuje le tovorno dvigalo. Osebno dvigalo je dopustno pri stanovanjskih h šah z 8 ali več etažami nad terenom, pri čemer morajo biti najmanj 3 stanovanja na eno stopnišče v etaži. V. OPREMA 25 Za sanitarno opremo ge smejo uporabljati izključno samo domači proizvodi. 26 V stanovanjsk h blokih morajo biti praviloma pisemski nabiralniki oziroma omarice za mleko in kruh združene v prl-tlič.' na stopnišču na enem mestu. 27 Jašk: za smeti smejo biti le v stanovanjskih blokih od vključno 3. etaže naprej. V nivoju terena pa mora biti prostor za smeti, ki ima izhod na prosto. V nižjih zgradbah do vključno 2 etaži pa se mora predvideti prostor za namest tev sme-tišnih posod. KONČNE DOLOČBE 28 Določbe tega odloka, veljajo za vse investitorje, ki na dan objave tega odloka še nimajo gradbenega dovoljenja. 29 Mestni svet Ljubljana sme v primerih, kjer to narekujejo opravičljivi razlogi dovoliti odstop od predpisov v tem odloka. <# 30 Svet za stanovanjske zadeve OLO Ljubljana se pooblašča, da Po potrebi izda navodila za izvajanje tega odloka. 31 Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku« OLO Ljubljana. RAZPREDELNICA STANOVANJSKIH POVRŠIN Zap. Število oseb (ležišč) 2 2(3) 3(4) 4(5) 4(5) 5(6) 6(7) Številka v oklepaju pomeni eventualno leži- št. v stanovanju šče v dnevni sobi 1. Dnevna soba 20.00 18.00 19.00 20.00 20.00 21.00 22.00 2. Spalnica staršev (2 ležišči) 12.00 12.00 12.00 12.00 12.00 12.00 Nebto brez garderobnih omar 3. Spalnica otrok (2 ležišči) 10.00 10.00 10.00 « « « « Spalnica otrok (2 ležišči) 10.00 « « « « 4. Kabinet (1 ležišče) 6.50 6.50 6.50 € € € « Kabinet (1 ležišče) 6.50 « « « « 5 Delovna kuhinja (Stanov., kuhinja) 3.70 4.80 4.80 4.80 4.80 6.50 6.50 Upoštevani standardni elementi Zavoda za na- 6. Jedilni kot 4.00 4.50 5.80 6.60 6.60 8.00 8.00 predek gospodinjstva 7. Kopalnica (prha + WC + umivalnik) 3.00 3.00 8. Kopalnica (banja + umi- valnik) 3.50 3.50 3.50 3.50 3.50 9. WC 1.20 1.20 1.20 1.20 1.20 1.20 10. Gau-dervbe 1.20 1.80 2.40 3.00 3.00 3.60 4.20 0.60 m* na osebo 11. Shramba živil 0.40 0.50 0.60 0.70 0.70 0.80 0.90 Ventil iirana shrambna omara 12. Shramba za čistila 0.40 0.40 0.40 0.60 0.60 0.60 0.70 Lahko vzidana, lahko prostostoječa omara 13. Predsoba in ostale interne komunikacije 3.00 3.50 4.00 4.50 4.50 5.00 5.50 SKUPAJ NETTO POVRŠINA 38.90 48.50 60.20 66.90 69.90 78.90 84.50 Garsonjera 18 — 20 m1 ima poleg sobe še WC ter umivalnik Garsonjera 20 — 24 m1 ima poleg sobe še prostor za postavitev kuhinjske omare, kopalnice s prho, straniščno školj- ko in umivalnikom OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA LJUBLJANA-CENTER Vabilo na 11. sejo ObLO podlagi 38. člena Statuta j“tine Ljubljana Center z dne avgusta 1955 sklicujem *• redno sejo Občinskega ljud-r^ga odbora Ljubljana Center, bo v četrtek, dne 28. junija t 56 ob 16.30 v mali sejni dvo-na magistratu. Predlagam naslednji dnevni red: Itazpravljanje in sk’epanje sprejetju prečiščenega besedl-, Statuta Občine Ljubljana 'ebter. 2 Razpravljanje in sklepanje sprejetju Odločbe o sistemi-ciM delovnih mest uslužben- cev Občinskega ljudskega odbora. 3. Razpravljanje ln sklepanje o Odloku o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih uslužbencev Občinskega ljudskega odbora. 4. Razpravljanje in sklepanje o Odloku o namembnost: lokalov. — 5. Razpravljanje in sklepanje o Odloku o ustanovitvi Sklada za pobijanje alkoholizma. 6. Razpravljanje in sklepanje o Odloku o ustanovitvi Občinskega investicijskega sklada. 7. Razpravljanje in sklepanje o Odloku o cestnem skladu. 8. Razpravljanje :n sklepanje o Odloku o uvedbi turistične takse. 9. Razprava in sklepanje o proglasitvi Glasbene šole Ljubljana Center za finančno samostojni zavod. 10. Razprava In sklepanje o Odloku o ustanovitvi sklada za štipendije. 11. Razpravljanje in sklepanje o Odloku o uvedbi pristojbine za glasbeno šolanje. 12. Gospodarske zadeve. 13. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik Ima pravico pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev predlaganj,^ dnevnega reda. Morebitno odsotnost prijavite Tajništvu BbLO Ljubljana Center, tel. 22-122. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Lojze Ocepek, I. r. PREDPISI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV OBČINA UUBLJANA-BE2IGRAD 6 Popravek lntdl,,ltu ° zagotovitvi povračila n1|i<>',t,cij.s'kih stroškov za ko-,Ci"a'*ne naprave, objavljenem v ^niku« št. 45, z dne 15. ju-] rnija 1956. ’ tretjem odstavku 1. člena t^. ata.tl namesto besede »do-^ aria« beseda »dograjena«, ta-»j. *® ta odstavek pravilno gla-•tL^bvezjiost priključitve na-7 dnem, ko je objekt dola .,‘n. če pe komunalne napra-sc bi, z dnem ko je toliko do- grajena, da Je mogoče objekt priključiti. 2. V 12 vrsti drugega odstavka 3. člena je treba namesto besedila: »s pologom denarnega (pri) zavoda« postaviti besedilo: »s pologom pni denarnem zavodu«. OBČINA BOROVNICA Na podlagi člena 4 in 6 Uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Ur, list FI.RJ št. 19-188/53), čl. 2 in 3 Uredbe o prometnem davku, 2. odstavka V. dela tarife prometnega davka (U,r. 1. FLRJ št. 55-474/53) v zvezi V., XX. In XXIII. razdelka I.-poglavja priloge I/B Zakona o pristojnosti okrajnih ln občinskih LO (Ur. list FLRJ št. 34/55), Čl. 4 Uredbe o spremembah ln dopolnitvah tarife prometnega davka (Ur. list FLRJ št. 8/56), čl. 1. Odloka o okvirnih stopnjah občinskega prometnega davka (Ur. list LRS štev. 16-62/56), XXI. poglavja Zveznega družbenega plana (Ur. list FLRJ št. 14/56) ter v zvezi z XXV. poglavjem družbenega plana OLO Ljubljana, 61. 15 in 50 Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19-88/52), je Občinski ljudski odbor na svoji 10. seji, dne 31. V. 1956. sprejel Odlok o uvedbi občinskega prometnega davka na območju občine Borovnica. 1. člen Poleg zveznega prometnega davka, ki se plačuje po veljavnih predpisih in občinskega davka, ki se plačuje po predpisih okrajnega LO Ljubljana, se pobira v občini Borovnica občinski prometni davek, ki je predpisan v 2. členu tega odloka. 2. člen Na območju občine Borovnica se bo pobiraj občinski prometni davek: 1. Od vsega prometa v trgovini na drobno, vazen od prehrambenih proizvodov, tobaka in kuriva, v višini 2% od doseženega prometa. 2. Od prometa z alkoholnimi pijačam« v trgovini na drobno in v gostinstvu v višini 10°/e od doseženega prometa. 3. Od prodaje alkoholnih pijač na javnih prostorih s strani proizvajalcev samih v višini 15 odstotkov od doseženega prometa. 3. člen Občinski prometni davek iz člena 2 tega odloka je deloma dohodek občinskega proračuna, deloma pa sklada za pobijanje alkoholizma, in se steka: 1. V občinski proračun ves občinski prometni davek, ki se pobira od prometa v 'trgovini na Popravek k predlogu Odloka o i.vbiranju občinskega prometnega davka v območju okraja Ljubljana, objavljenem v »Glasniku« štev. 47, z dne 22. 6 1956 V delu B — STORITVE — še točka 1 pravilno glasi: »Od plačil za obrtne storitve vseh vrst, razen od gradbenih in prevoznih storitev, 10%.« Pripomba 1. se pravilno glasi: »Davčna osnova je skupni znesek plačala, v katerem je vsebovan tudi davek po tej tarifni številki po odbitku materiala, ki ga je dal Izvrševalec storitve, če je material v računu posebej izkazan.« drobno in 5% od občinskega prometnega davka. od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini na drobno in v gostinstvu. 2. V sklad za pobijanje alkoholizma 5% občinskega prometnega davka od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini na drobno in v gostinstvu ter 15% občinskega prometnega davka od prodaje alkoholnih pijač na javnih prostorih s strani proizvajalcev samih. 4. člen Določbe Uredbe o prometnem davku (Ur. list FLRJ št. 55-474 1953 in št. 55-659/54), navodila za izvajanje Uredbe o prometnem davku (Ur. liiat FLRJ štev. 2-25/54 in 4-4/55), Uredbe o prisilni Izterjatvi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. list FLRJ št. 33-283/53) in Uredbe o pobiranju dohodkov, proračunov in skladov od gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 19/56) se primerno uporabljajo tudi glede občinskega prometnega davka. 5. člen Ta odlok stopi v veljavo z objavo v »Glasniku« OLO Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1956. Predsednik ObLO: Cetin Janez Na podlagi čl. 29. in 35 Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ št. 29-344-54) čl. 3 in 8 Temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 46-428-51 in 58-633-55), v zvezi z zakonom o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34— 371-55) in čl. 24 Statuta občine Borovnica, je Občinski ljudski odbor Borovnica na svoji 19. seji, dne 31. 5. 1958 sprejel Odlok O HIŠNEM REDU 1. člen Ta odlok velja za vse hiše na območju občine Borovnica, ne glede na sektor 'lastništva. 2. člen Uživalec, ki mu je bilo stanovanje pravnomočno dodeljeno, mora v roku 15 dni skleniti pismeno stanovanjsko pogodbo s hišnim svetom ali z lastnikom hiše. Oh vselitvi se z zapisnikom ugotovi stanje dodeljenih stanovanjskih prostorov. 3. člen Uživalec otanov a j, j a mora ob izselitvi, izročiti stanovenjske prostore v takem stanju, kot jih je prevzel, upoštevaje normalno obrabo. Ob izselitvi se ugotovi stanje najetih prostorov z zsi snčkzsn, ki ga podptiikta obe otzanlka. Uživalec stanovanja j dolžan ob izselitvi izročiti predsedniku GLASNIK hišnega sveta odnosno lastniku I hiše vse klj-uče stanovanja, važnih vrat in ostalih prostorov, tagmibljeme pa mora nadomestiti. 4. Člen Prenovitve ali prezidave smejo opraviti uživalci stanovanja samrvo z dovoljenjem pristojnega organa oziroma hišnega lastniku. 5. člen Skopani prostori (dvorišče, odprte kleti, stopnišče, hodnik'., podstrešja, pralnice, vodnjaki itd.), morajo biti na razpolago vsem stanovalcem. Cas in način uporabe ter čiščenje prostorov določi hišni svet oziroma lastnik hiše, po možnosti s sporazumom z uživalci stanovanj. 6. člen Uživalec stanovanja srne sprejeti podnajemnika oziroma oddati del stanovanja v podnajem le s privolitvijo hišnega sveta oziroma hišnega lastnika. 7. člen Uživalec stanovanja je dolžan: 1) Vzdrževati najete prostore v uporabnem stanju; 2) paziti na red in snago v najetih in skupnih prostorih; 3) vesti se tako, da ne moti miru in počitka sostanovalcev, posebno od 22. do 6. ure; 4) takoj naznaniti hišnemu svetu, odnosno hišnemu lastniku pomanjkljivosti im OKvare v stanovanju oziroma v hiši, ki jih je treba popraviti; 5) skrbeti, da se ne pokvarijo, vodovodne, električne in ogrevalne priprave, posebno zaradi mraza In mokrote; 6) plačati najemnino do vsakega 5. v mesecu vnaprej, če ni e pogodbo drugače določeno; 7) pri dovozu kuriva ali česa drugega, takoj očistiti pločnik »K druge prostore; 8) redno zračiti stanovanjske prostore. 8. člen Uživalec stanovanja mora na lastne stroške: 1) uničiti mrčes, če se pojavi; 2) dati očistiti štedilnik vsak mesec, peč pa po potrebi; 3) poskrbeti za mala popravila kot n. pr., za popravilo električnih varovalk, vodovodnih tesnil v pipah, poškodovanih ključavnic in ključev, zvoncev na vratih, pečnic v pečeh Ln štedilnikih, kurilnih im pepelnih vratc, rešeta, štedtlniških plošč, tesniltk v straniščnih rezervoarjih. straniščnih desk, razbitih Stek«!, električnih stikal in podobno; 4) razikuževati strani.šča brez vodnega spiranja s primernimi razkuževainimi sredstvi; 5) odpraviti vse okvare, ki jih je povzročil hote ali Iz malomarnosti ; 6) pobeliti stanovanjske prostore. 9. člen Za Škodo, ki jo povzročijo dru-fctelkl člani uživalca, njegovi podnajemniki ali obiskovalci, odgovarja uživalec stanovanja. 10. člen Uživalcem stanovanj in skupnih prostorov je prepovedano storiti karkoli, kar bi utegnilo povzročit; škodo v stanovanjih ati v poslopju, ali pa motiti mirno sožitje med stanovalcu Prepovedano je zlasti: 1) Sekati drva ali drobiti premog v prostorih, ki niso za to določen': 2) upr ?bljati stroje ali naprave, ki povzročajo prekomeren hrup a' ropot; 3) ig; tl na dvorišču Igre, ki bi utegnile ogrožati telesno vamoet stanovalcev ali ku bi povzročile škodo v stanovanjih, na poslopju ati nasadih; 4) meliaiti odpadke, pljuvati na tla ati drugače ipomesnažiiti poslopje; 5) izrt repavatl preproge d1a druge predmete, odlagati pepel ali druge odpadke na mestih, ki niso za to določena; 6) prati m sušiti pSrilo v stanovanju, če je na razpolago prostor za sušenje perila, kjer pa tega prostora ni, se sme uporabljati samo tiste prostore, ki jih določi hišni svet oziroma hišni lastimilk; 7) metati odpadke iz gospodinjstev elii druge predmete v stranišče in vodvodne školjke ati odtočne cevi in kanale; 8) zamazati ati kakorkoli poškodovati poslopje s pisanjem ati pritrjevanjem objav in letakov na mestih, ki niso za to določena; 9) zastavljati veže tol hodnike, stopnišča ati dvorišča ■ kakršnimikoli predmeti, postavljati kolesa ali otroške vozičke izven določenega mesta; 10) čezmerno močiti tla, pomivati ati prebarvati parkete; 11) puščati vežna ali kletna vrata odprta oz. odklenjena, poleti od 21. ure do 5. ure, pozimi pa od 20. do 6. ure; 12) po nepotrebnem točiti vodo ati v skupnih prostorih pustiti prižgano luč; 13) postavljati na okno nezavarovane posode za cvetlice ali jih namestiti tako, da odtoka voda po zidu; 14) rediti živali brez odobritve hišnega sveta ati hišnega lastnika; 15) pred pročeljem zgradbe zlagati drva i-n jih naslanjati na zid; 16) hraniti na podstrešju gorljive predmete. 11. člen Hišni svet oraiiroma hišni lastnik mora vzdrževati stanovanjsko zgrpdbo z vsemi napravam: v rabnem stanju. Hišni svet oziroma hišni lastnik lahko pregleda Po potrebi stanovanjske in skupne prostore v navzočnosti uživalca. 12. člen Spore, ki nastanejo, zairadi dolžnosti vzdrževanja ali popravljanja stanovanj ali stanovanjskega poslopja, ki ga upravlja hišni svet, rešuje stanovanjska komisija. 13. člen Kršitve določb tega odloka se kaznujejo kol prekrški z denarno kaznijo do 2.000 din, če za kršitve ni zagrožena .strožja kazen po drugih predpisih. 14. člen Ta odlok mor- biti obešen na vidnem mestu v vsaki hiši, ki v njem stanujejo najemniki. 15. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku« OLO Ljubljana. Predsednik OBLO: Čerin Janez Na osnov! 21. člena Temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ Srt. 13/55), 1. ter 2. člena Temeljnega zakona o občinski dokladi In posebnem krajevnem prispevku (Ur. list FLRJ št. 19/55) in XXI. poglavja, 1. točke Zveznega družbenega plana za leto 1956 (Ur. list FLRJ št. 14/56), je Občinski ljudski odbor Borovnica sprejel na svoji 10 seji dne 3V5-1956 Odlok o uvedbi občinske doklade -.a dohodnino od kmetijstva, od sa- mostojnih poklicev in od zaseb-no-pravnih oseb. 1. člen Na območju ObLO Borovnica se pobira v letu 1956 občinska doklada na dohodnino od kmetijstva, od samostojnih poklicev in od zasebno-pravnih oseb. 2. člen Občinska doklada na dohodnino je dohodek obč ne za kritje komunalnih, gospodarski, zdravstvenih, kulturnih, prosvetnih to drugih potreb, predvidenih za leto 1956. 3. člen Osnovo za občinsko dokftado od kmetijstva tvori za leto 1956 ugotovljen katastrski dohodek od kmetijstva, doklada pa se odmeri po enotni stopnji 11%. 4. člen Samostojnim poklicem in zasebnopravnim osebam se za leto 1956 odmeri občinska doklada na dohodnino, predpisano na dohodke iz njihove prido-bi-tvene dejavnosti oz. samostojnega poklica, ne pa na dohodke jz njihovega premoženja ali premoženjskih pravic, v kolikor se obračunavajo po 34. členu Uredbe o dohodnini. Občinska doklada se po tem členu ne 0dmerj zavarovancem, katerih celokupni letni čisti dohodek ne presega 160.000 din. Vsem ostalim zavezancem se po tem členu odmeri občinska doklada takole: I. — Samostojnm poklicem i,n zasebno-pravnim osebam 40 odstotkov dohodnine, odmerjene na pridobitno dejavnost oz. na dejavnost samostojnega poklica, II. — Brivcem, čevljarjem, krojačem in šiviljam, pod pogojem, da se pretežno bavijo z uslužnostniml opravil: zaseb. nim potrošnikom 10% dohodnine. Dohodnina skupaj z občinsko doklado ne sme znašati več kot 80% davčne osnove. 5. člen Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini istočasno in na isti način, kakor odgovarjajoča dohodnina. 6. člen Uredba o dohodnini (Ur. 1 st FLRJ št. 50'53) v zvezi s spremembami in dopolnitvami, Odlok o davčnih stopnjah dohodnine za leto 1956 (Ur. list FLRJ št. 6'56) ter Uredba o prisilni izterjatvi davkov n drugih proračunskih dohodkov velja — tako kakor za odmero in pobiranje dohodnine — tudi za odmero in pobiranje občinske doklade. 7. člen Davčne olajšave pri dohodnini se morajo upoštevati tudi pri občinski dokladi na odgovarjajočo dohodnino. 8. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku« OLO Ljubljana, uporablja pa se od L januarja 1956. Predsednik LO: Čerin Janez OBČINA LJUBLJANA-VIČ Na podlagi 52. člena uredbe o trgovanju ter o trgovinskih podjetjih in trgovinah (Ur. list FLRJ št. 37-430/55), 24. in 47. člena statuta občine z dne 18/8-1955, po predlogu sveto za gospodarstvo z dne 15/2-58 |n na podlag: sklepa 8. redne seje Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič z dne 4/5-56 izdajamo ODLOČBO o ustanovitvi svetov potrošnikov na območju Občino Ljubljana-Vič. 1. člen Ustanovijo se sveti potrošnikov za vse trgovine v sestavu trgovskih podjetij in samostojne trgovine na območju Občine Ljubljana-Vič. ki se ukvarjajo s prodajo prehrambenega ati mešanega blaga na drobno. 2. člen Sveti potrošnikov »e organizirajo in poslujejo po obstoječih pravnih predpisih in po navodil h o organizaciji im poslovanju svetov za gospodarstvo ObLO Ljubljana-Vič. 3. člen Prvj sveti potrošnikov se morajo Izvoliti v roku 1 meseca potem, ko prejmejo trgovine v sestavi trgovinskih podjetij na drobno in samostojne trgovine odločbo o ustanovitvi svetov potrošnikov in navodila o orga. nizaciji in poslovanju teh sve- Predsednlk ObLO: dr. Stefan Soba 1. r. NAVODILA o organizaciji in poslovanju svetov potrošnikov na območju Občine Ljubljana-Vič, k: jih izdaja svet za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič po sklepu svoje 7. redne seje z dne 15'2-1956 na podlagi odločbe ObLO Ljubljana-Vič o ustanovitvi svetov po. trošnikov št. 03/1 -S 15/2 z dne 10/5-1956 Im 54. člena statuta občine z dne 18/8-55. 1 .SPLOŠNA DOLOČILA 1. člen Sveti potrošnikov so organi družbene kontrole pri trgov nah ‘v sestavu trgovinskih podjetij in samostojnih trgovinah (v nadaljnjem besedilu: trgovine), ki se ukvarjajo s prodajo prehrambenega ali mešanega blaga na drobno. 2 ORGANIZACIJA SVETOV POTROŠNIKOV 2. člen Svet potrošnikov se ustanove pri vsaki trgovini iz vrst potrošnikov zadevne trgovine. Potrošniki vsake trgovine izvolijo v svet potrošnikov te svoje srede 5—7 članov, k: si izvolijo svojega predsednika. Volitve v svet potrošnikov organizira im izvede poslovodja trgovine. Seznam članov sveta potrošnikov mora poslovodja trgovine izobesiti na vidnem mestu. 3 .člen Mandat članov sveta potrošnikov traja 2 let’, pri čemer se po preteku vsakega leta vršijo nove volitve polovice oziroma nadpolovične večina članov sveta potrošnikov. Člane sveta potrošnikov, ki ne izpolnjujejo v redu svoje funkcije, lahko odpokličejo oziroma razrešijo potrošn ki tudi poprej. Enako pravico ima tudi ^ve t za gospodarstvo Občine Ljubljana-Vič. 4. člen Vsak svet potrošnikov Izvoli iz svoje srede dva predstavnika v zbor svetov potrošnikov za območje Občine Ljubljana-Vič. Zbor svetov potrošnikov s Izvoli predsednika im njegovega namestnika. Zbor svetov potrošnikov vodi in koordinira delo svetov potrošnikov in vzdržuje stike s svetom za gospodarstvu občine, trgovskimi podjetja ta podobno. O svojem poslovanju poroča zibor svetov potrošnikov sveta j za gospodarstvo občino najmanj enkrat letino. 3. NALOGE SVETOV POTROŠNIKOV 5. člen Trgovine morajo obvešča* . svete potrošnikov o sejah org*' nov upravljanja podjetja ln 6 dnevnem redu vsake seje. ! Sveti potrošnikov kontroliraj* poslovanje s pravico: a) zahtevati od direktorja a” poslovodja, da jih seznani * problemi v zvezi z nakuporni1' prodajo blaga ter jim izr«*1 potrebne podatke, b) vpogleda v kalkulacije ce# in periodičnih obračunov |e »tavljanja pripomb, ki jih n** j obravnava upravni odbor P«*' jetja in o njih dokončno odJ<* j -delavski svet, ; c) pregledati poslovne P1^ store ln blago z. namenom kontrole, ati se z zadostno skirbi" čuva pred okvarami in drUŠ* škodo, č) pravico predlagati potreW> mere za izboljšanje organizmi' je poslovanja kot n. pr. siPrC' memba pravil, popis blaga, na' čin odrejanja in spremembo cc& način udeležbe potrošnikov 8 dobičku, način boljše namest'- j .tve in čuvanja blaga, otvarja™8 j nov h poslovalnic, uporaba d«* bička za razvoj trgovine in 1 j nje.no tehnično izpopolnjevanj ‘ ^ redna preskrba, stalnih odi* ! malcev, kulturna postrežba 1,“‘ d) prisostvovati popisom bl*“ ga, sejam upravnega odbej ln delavskega sveta s posvet* valnlm glasom, amini ftiaouiu, e) zahtevati vsake tr; mesc kolektivni sestanek z osebju111 poslovalnice v svrho pretres*' nja aktualnih problemov, f) predlagati občinski goslj darski inšpekciji, da izvrši kef trolo poslovanja poslovalnice. g) dolžn; so, da prijavjo P1' stojnim drž.avnim organom uS1* tovljeno nepravilnosti. 6. člen ]t(Ž Sveti potrošnikov dajejo " t jrgani družbene kontrole pr11' ( iitev k sklepom organov ti"8 ' j /ine o uporabi sredstev rez er ' j rega sklada, o razpolaganj0 j r, isnovnlmi sredstv’, o upor8,, nvesticijskih sredstev in irošnji za investicijski kred«. V trgovskem podjetju, ki j' /eč kot dve trgov ni v svojc lestavu, daje tako pritrdi*' ^ ibor delegatov svetov potvo^j ^ tov vseh zadevnih trgovin- 8] '.bor sestavljajo po dva deleS _ a sveta potrošnikov vsake j, iovine. Ako se svet potrošnik^ ^ vziroma iz predhodnega od*1 j, 6 ta ne strinja s kakšnim & ,\t| »m trgovine te prvega od j j, ca, odloči dokončno v *adj# r, ivet za gospodarstvo Ob* v ljubi j a na-Vič. d 4. POSLOVANJE SVETO^ POTROŠNIKOV ,luj^ 7. člen Sveti potrošnikov kolektivno. Odločajo z večino g.lasov-O svojem poslovanju scS|f£,;< Jo zapisnik, katerega Pre"l