JUTRA
InriiMFSlii
Poltnfna plafans v oorovJn!
Leto II. (IX.), štev. 78
Maribor, sreda 4. aprila 1928
RffiBBnmORBHHn
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13
Oglasi po tarifu
Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4
Umik Atbanlie
ALBANSKA VLADA NA PROTEST NAŠEGA POSLANIŠTVA PREKLICALA ZAPORO MEJE OB OHRIDSKEM OKROŽJU.
BEOGRAD, 4. avgusta. Danes je krožila v tukajšnjih političnih krogih še nepotrjena vest, da je albanska vlada radi protesta našega poslanika v Tirani Steve Mihajloviča proti zapori meje v ohridskem okrožju, že Drekiicala svojo odredbo. Naše zuna-
nje ministrstvo do trenutka še ni dobilo službenega obvestila o tem, čeprav se splošno pričakuje, da se bo morala Albanija že radi slabega utiša, ki ga je napravil njen nepremišljeni in neutemeljeni korak, umakniti na vsej črti.
Pakt orUatelJstva s ItaSUo —
farsa
ALBANIJA KOT AGENT-PROVOKATER ITALIJE.
Albanska vlada je zatvorila južni j narice Luigi Arcangeli, torej ne neodi
Vohunsko gnesdo v Baranji
ZA 100.900 Din PODKUPLJENI POSESTNIK, KI JE VOHUNIL ZA MADŽARSKO. — ŠTEVILNE ARETACIJE.
Orožništvu in policijskim oblastim v Dardi v Barahiji je bil neki ugledni in bogati tamošnji posestnik že dalj časa sumljiv. Cesto je skrivoma prekoračil madžarsko mejo in se kmalu zopet vrnil. Zadnje čase so oblasti njegovo gibanje zato skrbno nadzirale. Nad štiri mesece so mu bili detektivi stalno za petami in so zbrali v tem času dokaze, da se posestnik intenzivno bavi z vohunstvom v korist Madžarske. Poročal je namreč redno madžarskim oblastim o gibanju naše vojske, o stanju vojnih edinic in različnih garnizij.
Pred nokaj dnevi se je v vohunskih poslih mudil v Beogradu, kjer je bil končno v hotelu »imperial« aretiran. Pri preiskavi so našli pri njem porazen materijah ki je jasno pričal, s kakšnimi posli se bavi posestnik. Med drugim so našli kemično črnilo in papir, fotografski a-Darat, naslove in skice. Pod težo teh dokazov je bil končno seveda prisiljen, da 'e priznal vse.
Po lastnem priznanju je bil že leto dni v službi madžarskih oblasti, ki imajo svoje vohunsko središče v Pečuju. K temu koraku ga je privedel gmotni polom, ker je izgubil veliko imetje. Madžarske oblasti so mu namreč obljubile za zasluge Din 100.000, prejel pa je dosedaj pravzaprav samo 9.000 Din. Vohunil je po vsej državi, poročila pa prenašal navadno osebno na Madžarsko. V to mu je posebno dobro služila legitimacija, s katero je mogel nemoteno preko meje, ker je imel tudi na Madžarskem svoja zemljišča.
Po poročilih listov je zapleteno v vso afero še več oseb, ker je imel dotični posestnik še pomagače. V Baranji se mude že tri dni policijski agenti iz Beograda, ki vrše sedaj po obmejnih vaseh hišne preiskave in je bilo aretiranih dosedaj že več oseb. Zanimivo pri vsej stvari je tudi to, da je bil ta posestnik, čegar imena policija v interesu stvari za enkrat še noče izdati, na glasu kot zelo veren naš državljan.
del svoje meje napram Jugoslaviji, češ da razsaja v tamošnjih delih naše države pegavi legar. Ugotovljeno je, da to ne odgovarja resnici in je naša vlada to tudi sporočila vsem zastopnikom tujih držav, zastopniku Albanije pa je posebej sporočila, da ne more vžeti na znanje razlogov albanske vlade za zaprtje meje.
Pri tem položaju se človek vpraša: Kakšni so torej vzroki za postopanje albanske vlade? Poznavalci razmer nam dajo takoj odgovor: prišel je čas, ko »zazeleni gora« in ko se zopet zbirajo na albanskem teritoriju bolgarski komiti, člani Kosovskega komiteta in kačaki. Da organizirajo vpade severno od Šar-planine v našo državo, s katerimi bi podprli akcijo bolgarskih komitskih čet z bolgarske strani. Vse priprave na vodijo italijanski agenti, ki so tudi že izmirili doslej razprte vod-'" Korovskega komiteta. V Severni Albaniji stoje že cele čete kačakov, oborožene s starimi avstrijskimi puškami, katere je dala Italija iz svojih zalog vojnega plena. Vse te priprave in zaprtje meje se vrše na ukaz iz Rima, ki tudi denarno podpira organizacije bolgarskih komitov in kača-ške tolpe. Rim hoče na ta način izzvati ponovne spore med Jugoslavijo in Albanijo, da onemogoči pomirjenje na
govorna, ampak službena osebnost. In kaj pravi? »Zgodovina kaže, da je Balkan vedno bil glavni in neobho-dni element v ekonomski in imperi-ialni politiki Italije. Vedno mora Italija vršiti aktivni in nesporni vpliv na balkanski polotok. Ako žive ob enem morju razni narodi in se ne morejo sporazumeti, stopijo v akcijo neizprosni razlogi in pravo močnejšega. Takšen je položaj Italije napram državam na iztočni obali Jadrana. One morajo to usodo ali sprejeti prostovoljno ali pa podleči. S srbsko-hrvatsko drznostjo in upornostjo sc temu ne da izogniti. Vojaška, politična in ekonomska potreba, ki goni Italijo na Balkan, je bila priznana že z londonskim paktom, a Italija je bila pozneje prevarjena, toda jamstvo ostane in posvečuje našo pravico, katere izvršitev prepuščamo v dolžnost novim italijanskim generacijam.«
ArCfingeli izključuje Jugoslavijo iz vrste držav, s katerimi bi se mogla Italija sporazumeti, češ da je sovražno razpoložena napram Italiji. »Zbližanja z Jugoslavijo si Italijani tudi ne morejo želeti. Te naše sosede moramo smatrati za nepomirljive nasprotnike, s katerim5 bomo morali prej ali slej obračunati.« Zato — pravi admiral dalje — se mora Italija nasloniti na
Klavirski uečer lačuige Poženeloue
Umetnica, ki nas je obiskala prvič, zaznamuje lahko s svojim nastopom popol-•h in vsestranski uspeli. Njen spored, ki Ra jc absolvirala. je bil za nas nov, izredno zanimiv in obenem prav poučen. Vseboval je najboljše zastopnike francoske klavirske literature in to starejše in novejše šole, kakor tudi reprezentante raznih smeri. Francozi so mojstri blestečega sloga, spretni slikarji, duhoviti misleci in občuteni podavatelji. Kar smo slišali, so bile uprav muzikalne delikatese. Predstavili so se nam istotako zastopniki racionalistične smeri, kakor klasicistične in impresionistične. Prvi ho-'■eio v svojih skladbah nekako imitirati ^favo in zunanje dogodke okrog nas.
smo to tako lepo pri Rameauju .'Vabljenju ptičev), Daquinu (Kukavica' 111 Datflncourtu (Mlin na veter). Zadnji ?p®t slikajo svoje razpoloženje in poda-jfljo svoje impresije; od teh sta bila na J^Porcdu zlasti glavni zastopnik te šole, ”2l)jir£,y (Pogreznjena katedrala) in Se-Vcrftc (Gonjači mul pred Ilivijskim* Kri-stoin; Vaški gošdc! in kramarji na božji ^°ti). Umetnica je priskrbela k nekate-rir» skladbam, kjer le bilo to potrebno, tl,di kratko vsebinsko razlago, kar je Drav obijalo umevanje. Imenovati jo Moremo kot poklicano interpretko fran-®0oke glasbe, v katero se je tako teme-^0 vglohila ob priliki študiranja pri slo-francoski pianistki in pedagoginji ^‘1’ichc Selvi in katera jo upravičeno
,‘eie med svoje najbolj nadarjene tičcn-^0,
. ^oženelova je pianlstiško vsestransko temeljito izobražena ter se lahko še
ponaša z izrazito močjo upodabljanja. Vse to, kar ona podaja, napravi utis do-življenega. Njena umetnost je jasen odsev'njene globoke muzikalnosti, pa tudi njene osebnosti; je prikupijiva in vnemajoča. Požcnelova je pianistinja posebnega stila in pri nas oznanjevalka idej svoje velike učiteljice. Vsebino skladb izčrpa do vsake podrobnosti in vse. kar podaja, je prozorno in plastično. K temu se pridruži še izrazit temperament. Radi tega je publiko uprav navduševala. Dokazal je to toptel, vedno in vedno se ponavljajoč aplavz. H koncu je še dodjala skladbo Debussyjevo. Obisk je bil prav zadovoljiv, če se oziramo na precej neugoden čas pred velikimi prazniki. — H. D.
Protikorupcijski zakon
BEOGRAD. 4. aprila. Današnji listi poročajo, da pripravlja vlada poseben protikorupcijski zakon, ki ga bo v kratkem predložila skupščini. V smislu tega zakona haj bi posebna parlamentarna anketa tudi preiskala, odkod izvira premoženje bivših ministrov. Politični krogi domnevajo, da namerava Viikičevič s tem preplašiti svoje nasprotnike med paši-čevci in centrutnaši. Novinarjem jo izjavil Vukičcvič da mu o kaki vladni akciji v tem pogledu ni nič znanega, da pa je slišal, da res pripravljajo nekateri demokratski in radikalni poslanci tak predlog.
BECi NEMŠKIH POST ANCEV V MOSKVO.
BF.RLIN, 4. nprila. Šest nemških komunističnih poslancev, ki jih je policija iskala radi veleizdaje, je prisnelo v Moskvo, kjer so bili slovesno snrejeti.
Balkanu in delo za sklep balkanskega !	sa.r.s^.°,!!} Albanijo. Smatra, da so
garantnega pakta. Mussolini pa tudh	bolgarske	sanje	o	Ve-
očividno namerava na ta način streti! ! !??.	’	popolnoma	v	skladu	z
odpor Jugoslavije proti proglašenju carinske unije med Albanijo in Italijo. Očividno hoče kakor lani Gjuraškovi-čevo afero zlorabiti v to. da s svojim poznanim intrigantstvom pokaže svetu našo državo kot rušilko miru na Balkanu, da nas torei pred ostalim svetom zopet diskreditira. Ali mu bo j tokrat n n mera uspela ali n c, je odprto vprašanje.
Dejstva sama pa nas zopet silijo k razmišljanju kaj naj pravzaprav pomeni za nas oni navidezni pakt prijateljstva z Italijo, in kako dolgo se bomo še dali v ponižnosti od tega našega ljubega »soseda in prijatelja« poniževati in blatiti. Italijani na vsak korak odkrivajo svoje načrte: gospodarsko in nofitično zavoievanje Balkana jc cilj Italije in temu cilju je posvečeno vse njeno delo na Balkanu.
V	marčni številki znane italijanske revije za jadransko propagando »Ad-•iatico Nostro«, najdemo zanimiv ma terijal. Revija je otvorila anketo o bedečih vprašanjih: »Katere neodo-ijive sile gonijo Italijo na Balkan? S katerimi državami na Balkanu se Italija ne more sporazumeti? Zakaj mora Italija na Balkanu prodirati trans-
najvišjimi italijanskimi interesi. Črno-goro treba vpostaviti kot posebno državo. Italija mora prodirati na Balkan preko jadranskih luk, katere mora ona posedovati ali vsaj imeti njih neome»»no uporabo. Italijanska trgovina odločno zahteva, da prodira Italija oreko Albanije. Kosova in Macc-donije proti Sofiji in Rumuniji do Črnega morja.
Nazorom Arcangelija sc v isti številki revije priključuje tudi znani profesor Baldacci. In mi ponižno vodjmo mvaianja za podaljšanje »pakta prija-fiknc.ijo nettunskih konvencij v času, teljstva« in sc prioravljamo na rati-ko Ital Hani po svojih službenih osebah tako odkrito govore o tem, kako nas hočejo požreti!
Pouratek Bočrera u Beograd
BEOGRAD. 4. aprila. Davi se je italijanski poslanik, general Bodrero, vrnil iz Rima, kamor je odšel pred dnevi v zvezi s skorajšnjo obnovitvijo pogajanj o prijateljski pogodbi med obema državama. Takoj po svojem prihodu v Beograd je general 1'od vero posetil v spremstvu posla-
veržalno (preko Jadrana) in ne Ion-j niškega tajnika Petruccija namestnika gitudinalno (preko Donave)? Katera!	dr.	^	•menkoviča
izseljeniška pota in katera tržišča se; in konferiral ž njim nad dve url.
Katera!	---------
odpirajo Italiji na Balkanu? podjetja (železnice, luke itd.) so tako zelo važna, da jih mora v teh deželah Italija zahtevati zase?«
Vprašanja sama govore dovolj in osvetljujejo imperijalistično megalo-manstvo Italijanov in nevarnost, ki grozi svetovnemu miru iz Italije. Značilno je, da je prvi odgovoril na vprašanja admiral italijanske vojne mor.
AHMED ZOGU SE ŽENI.
LONDON, 4. aprila. »Ewening Standard« poroča, da je odposlal predsednik albanske republike, Ahmed beg Zogu, svojega posebnega od poslanca v Kairo, da na tamkajšnjem dvoru izprosi za njega kako egipčansko princezinio za ženo.
' Stran 2+
Mariborski V E C E R N 1 K Jutra
V Mariboru, dne 4. IV. 1928.
Velikonočno razpoloženje v
Mariboru
SEOMUAD V MESTU-IN OKOLICI. — VELIKONOČNE IZLOŽBE.
V
NJUNKTURA S PRAZNIKI. — .VELIKONOČNI TRG.
&
KO-
Maribor, 4. aprila, pestrem nizu celo letnih praznikov (So brezdvomno najlepši spomladni ve-Hikonočni prazniki. — Spomlad je tu! !,To se pravi: astronomska pomladke nastopila že 21. marca, toda prava, vse [pomlajujoča, oživljajoča, nad in upov bolna pomlad z zelenjem, brstenjem, [hrepenenjem, prvim cvetjem in ptičjim •petjem pa se letos žalibog še-le budi in •se bo — ako Bog da — do Velike noči Že precej zdramila. Morda se nam v svoji dremavici celo nasmeji, kakor pj-fedna deklica, morda pa bo zaplakala «.kakor užaljen otrok.
V Mariboru, ki je prošle zime preplaval pravcato Kalvarijo zimskih neugodnosti, se nenadna sprememba letnega časa oz. vremena kaj dobro pozna. Okna so oživela; v ljubkih lončkih se pojavljajo pestrobojne cvetlice in kanarčki imajo vse lepše melodije, kakor sicer. Neka svežost, kateri je težko najti pravega izraza, vlada v pomladnem o-zračju. Tudi priznano lepi mariborski .park in ostala šetališča se bude v novo
talentirane umetnike, imamo tudi foza' devno industrijo, nimamo pa (ali pa premalo) narodne samozavesti in manjka nam podjetnosti. Presojajmo tuje, svoje spoštujmo! Zato naj vsak zaveden Slovenec sega le po pristni domači umet nosti, o kateri so visokokultUrni narodi
izrekli že dokaj laskavih sodb.-----------
Pričakovano Veikonoč, praznik vese lja in vstajenja pa ne bodo vsi slavili oz. praznovali enako. O, mnogo, mnogo jih bo s solzami močilo skorja kruha, med tem, ko bodo drugi v razsipnosti pozabili na nemi klic onih, ki so brez lastne krivde zašli v bedo in pomanjkanje,
S spomladjo je oživel tudi velikonočni trg; kajti prastara tradicija je, da mora za Velikonoč nekaj boljšega na mizo. Pri hiši mora biti svinjina, jajca; potice. Podoba je, da so to prastaro izročilo današnje socijalne prilike skoro popolnoma likvidirale. — Poleg okajene svinjine, ki ima svojo sezono sedaj —pa je nastopila tudi morija ubogih kozličkov, jagnjet, kokoši in petelinov. Tudi oranža trium-fira — po kvaliteti in množini namreč, a
življenje in vse je polno pričakovanja, j cene na našem trgu so tako trdovratne, Po klopeh naših parkov in šetališč že | kakor ob Božiču
sede solnca željni starčki — penzijonisti , pa tudi mladi parčki s srci, prekipevajo gčimi od prvih tresljajev ljubezenskega FČustvovanja. — In drobna deca! Nič ne i spada v okvir vsepomlajujoče vigredi [■kakor trop brezskrbne dečice. Glej tu r’;dečka, kako se igra z žogo... Nič ne sluti, da bo morda čez 20 let on sam pre |žna žoga tuje volje; da bo zletel in oc [‘letel po volji igralca v »imenu božjega [in človeškega zakona«. — Zopet dalj tse igra fantek s puško; igrača mu je in pdal Bog, da bi mu bila vedno — le igra jrča... In tako dalje. Najsrečnejša pa ►je mladež, ki ima priliko, da se v tem [zlatem času športno udejstvuje; kajti [.vsestransko gojen šport, do katerega se jjeaj mladini vcepi ljubezen že v tgodnj mladosti, je trdna podlaga za Človekovo duševno zdravje in telesno konstrukcijo >— In tudi tega v Mariboru ne manjka ^Vsesplošno zanimanje vzbujajo mala /okolesa, zgrajena po isti konstrukci; M>r biciklji za odrasle. Z dvoJnbsom Ici seveda ni igrača, se naravno pospe ' je duševni in telesni training malih atkohlačnikov. Pohvalno je treba o-Smeniti, da je ta dvokolesa uvedla slo-tvenska tvrdka Jože Moravec v Slovenski ulici, dočim je bil Maribor doseda, •navajen, sprejemati vse specijelne no jvosti od drugorodcev. Omenjena kolesa Razmeroma niso draga in zlasti za otro-3ce premožnejših starišev primerna. Tajko se torej zabava mladina, ki je ob ■pihljanju pomladnih sapic v svojem p "a .vem elementu.
Nič manj živahna pa je okolica, ki že od nekdaj slavi radi svoje idiličnosti in romantike. To vedo številni nedeljski izletniki, ki ne morejo prehvaliti izleta Sv. Urbanu, k Mariborski koči, preko 'Krčevine, k Sv. Petru in za slabe pešce celo na slovensko in nemško Kalvarijo. Kje pa so Pekre, Limbuš, Bistrica, Ru še... Kamnica, Brcstcrnica ... Pekel... Radvanje? Kmalu bo nad to okolico počival široki smeh bohotno okrašene, razcvetele in duhteče mariborske vigredi!
Sama cerkev je odločila, da sc imajo začetkom pomladi praznovati velikonočni prazniki, da tako simbolizira notranji , pomen trpljenja, križanja in vstajenja Nazarenca.
Trgovski svet, ki od nekdaj izrablja Sv. Miklavža, Božič in Novoleto za svojo konjunkturo, tudi ni pozabil na Veliko noč. Letos briljirajo velikonočne izložbe mnogo bolj kakor druga leta. Najtipičnej-si znak so raznobarvni pestri pirhi, jajčki, piščanci, kar vse tvori okras najrazličnejšim izdelkom, ki so primerni za praktična in minljiva darila. Posebno silo imajo slaščičarne, galanterijske trgovine pa tudi modne izložbe. V papirni stroki naletiš na tisočvrstne voščilne velikonočne karte, žalibog tujega, inozemskega izvora. Mnogo teh dopisnic je v tako neokusnem, neumetniškem s‘ogu izdelanih, da sc človek nehote vpraša, ali .nimamo mi lepih, narodnih motivov oz. 'umetnikov, ki bi na tej stroki tudi zaslužili kak »piruh«? O, imamo, glulubčein
Velikonočno razpoloženje pa ima svoje etape — v dneh velikega tedna. Cerkvene ceremonije, polne simbolistike, — umivanje nog, zadnja večerja, božji grobovi, svečano vstajenje že v soboto, blagoslavljanje ognja in jedil, — vse to je program velikega tedna. Vmes posega celo gledališče, ki je že predvajalo Finžgarjev »Pasijon« in bo na sam veliki petek, ko mora počivati vsaka prireditev — pelo »Stabat mater«, oratorij žalostne Matere božje.
Torej v najžalostnejšem tednu v letu najpestrejši program, ki bo kronan koncem tedna z dvema praznikoma.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 4. aprila. Zaprto.
Četrtek, 5. aprila ob 15. uri »Pasijon«. Kuponi. — Ob 20. uri »Stabat mater«. Prvikrat.
Petek, 6. aprila ob 15. uri »Pasijon«. Kuponi. — Ob 20. uri »Stabat mater«.
Tolstoj:
Kreutzerjeua sonata
V dramatizaciji F. Niziere in A. Savoir se je Kreutzerjeva sonata predvajala sinoči v gledališču. Predstava nas je formelno, ne pa tudi vsebinsko zadovoljevala. To se pravi, da sejegralo v do bri režiji in rutinirano, da pa stika s pub iko večjidel ni bilo, da smo gledali brez doživljanja neživo življenje. G Jožko Čovič ima kakor v trdovratnem pravopisu imena, tako v igri, čeprav tam menda ne namerno, trdovratno napako. Preveč je sunkovit, oglat, vojaški in raskav ali pa sladek do ekstrema. Utis je, da ne najde in ne najde svoje note in bog zna ali jo bo sploh v igranju našel. Kot režiser pa tehniško obvlada položaj in se vidi, da zna po režisersko razumeti in tolmačiti smisel in vsebino igre. Ni čuda, če gčna. Kraljeva z neaktivnim polom ni mogla kresati isker vkljub vsej svoji lepi in prepričevalni igri. Čim pa je bila na sceni z g. Skrbinškom, ki je izrazil stra-lopetnega lahkoživca zelo hvalevredno, je postalo dejanje napeto in zanimivo, stik je bil tu. Gdčna. Kraljeva je prepričala, da vodi življenje ob takem možu n pod temi okolnostmi žensko iz ljubezni do moža k ljubimcu, dočim nas g. Kovič zlasti pa še v najslabšem nastopu v zadnjem aktu, ni z nujnostjo privedel do svojega dejanja. G. Železnik je bil prav gladek, a premrtev, omeniti je tudi še g. Zakrajškovo in g. Savinovo, dočim bi g.
ovorniku svetovali, da naj prihodnjič raje kot sluga hodi po vseh štirih In iz davljenja in hropenja opusti šs tisto, kar je govorici podobno.
Predstava dokazuje, 'da stremi naše edališče tako tesno in tako visoko, da mu včasih zmanjka moči. Občinstvo je bilo zadovoljno, uprava naj le preskrbi, da ne bodo zatnudniki*ijK>tili, celo po pavzah.	* .M. S.
0 m
'Zgradba novega mestnega kopališča
je za Maribor tako potrebna kakor ribi voda. Priporočajo se zdaj že 4 načrti. Ako je svet na Felberjevem otoku ali na Scherbaumovem zemljišču pod Koroško cesto predrag, priporočajo nekateri prostor ob Pobrežju blizu železniškega mostu, ali pa prostor pri Kamnici ob izlivu potoka^ ki priteka v Dravo iz Rošpaha.
Nasadi v mestnih parkih v Mariboru mnogo trpe po psih, ki se brez nadzorstva pode po cvetličnih gredicah in jih uničujejo. V parku so pač napisne tablice, ki prepovedujejo voditi pse v park brez vrvice, toda lastniki psov niti ne bero teh opominov. Kar se pa tiče mačk in ptic roparic, ki zalezujejo naše ptice pevke po parkih, bo Olepševalno društvo iztrebilo vse take škodljivce, sicer bo prenehalo pomladi in v poletju vse žvr-golenje naših krilatcev po drevju in grmovju. —
Dva nova labuda.
Mestni ribnik v parku žaluje po lepem labudu, ki je preminil v visoki starosti 80 let, kakor trdijo veščaki. Čez 30 let se je mariborska mladina zabavala z njim in zdaj ga ni več. Vse zahteva novega labuda. In res je Olepševalno društvo naročilo kar dva, ki sta že na potu v Maribor. —
Olepševalno društvo za mesto Maribor in okolico
priporoča vsem najemnikom in lastni kom hiš, naj v toplih mesecih okrasijo okna s cvetlicami in naj posvečajo več ljubezni olepšavi predvrtov. Društvo bo dalo izdelati diplome za vse one, ki bodo najlepše s cvetjem okrasili okna in hiše Usoda nemških napisnih plošč. Kakor znano, so pred nekaj meseci pri' trdili v Strossmayerjevi ulici 6. dvoje plošč z gotskima napisoma: »Deutsche Liga fiir Volkerbund und Volkerverstan digung im Konigreiche SHS, Landes gruppe Slovenien« in »Politischer und vvirtschaftlicher Verein der Deutschen in Slovenien«. Ob pol enajstih ponoči na preteklo nedeljo pa je službujoči stražnik opazil, da sta obe plošči, ki so ju s po ostreno pazljivostjo stražili po tej »čr karski« debati v naši javnosti — snet in zginili brez sledu. Ker ni bilo opazit nikakega nasilnega znaka, je mislil stra žnik, da je lastnik sam odstranil table (spomnil se je najbrž stražnik, da je tudi največji nemški list »Berliner Tagblatt« opustil gotico ter pričel izhajati v latinici ...), radi česar je stopil naslednjega jutra k vratarici, ki pa ni vedela ničesar. Šele dopoldne došli uradnik je izjavil, da sta bili plošči ob devetih zvečer še nedotaknjeni in da sta morali zginiti torej po neznancih od 9. do 10. zvečer. Škode je baje okrog 300 Din. —
Umrl je
včeraj popoldne po dolgotrajnem bolehanju v 66. letu starosti g. Peter L o v r e n č i Č, finančni uradnik v pokoju. Pokojnik je bil splošno priljubljen. Pogreb se bo vršil jutri, v četrtek, ob 17.30 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! —
Promenadni koncert v mestnem parku se bo vršil dne 9. t. m. v pondeljek, s sledečim sporedom: 1. Muhvič »Slovenec, Srb, Hrvat«, koračnica. 2. Mendelssohn »Ruy Blas«, overtura. 3. Waldteufel: »Dolores«, valček. 4. Mascagni: Fantazija iz opere »Cavalerija Rusticana«. 5. Stankovič: »Pjesme iz Koštane«. 6. Gan-ne: Marche Lorraine. —
Banke na veliko soboto.
Društvo bančnih zavodov, pododbor Maribor, vljudno javlja, da blagajne bančnih zavodov v soboto ne bodo poslova-le. —
Jakob Nemec — pogrešan.
Bivši dež. poslanec, pokretnik kmečkega gibanja v Prlekiji, član načelstva SKS, predsednik iste okrajne organizacije, načelnik kmečke posojilnice pri Sv. Jurju ob Ščavnici in zndn mladinski organizator, vsestransko organizatorično delujoči narodni delavec g. Jakob N e-inec iz Dragotinskega, obč. Okoslavci, se pogreša od domačih že čez teden dni. M nekem mlinu ob nenavadno narasli Ščavnici so našli njegov klobuk, vsled česar se upravičeno sumi, da se je vrlemu narodnemu delavcu pripetila nenadna nesreča. G. Jakob Nemec ni imel o-bičaja, da ostane dalj časa od doma. —■ Oblasti so o slučaiu obveščene. —
5. in 6. IV. Narodno gledališče
Pergolesit
Stabat mater
metamorfoza moke u saharinu
Dober nos studenških orožnikov, ki so zaplenili 5 kg saharina in prijeli tihotapca
M..m..moko nosim in sve...sve... sveče« je zajecljal sinoči neznani potnik v Radvanju orožniški patrulji iz Studenc, ki ga je pobarala, kaj nosi ponoči v svn-jem nahrbtniku p obeli cesti. Sicer je človek, ki jeclja pomilovanja vreden, toda orožnik ima tudi dolžnost prepričati se o pristnosti ali ponarejenosti jecljanja in o njegovih vzrokih. Saj vendar ne havzi-ramo kot med vojno, si je mislila orožniška patrulja, in moko nosimo danes iz trgovine podnevi domov. Zato si je patrulja moža malo podrobneje privoščila. Vprašan po imenu in cilju svoje skrivnostne poti, je potnik s težko mujo izgovarjal razna imena, ki so ga takoj izdala, da se je skregal z Resnico, hčerko božjo in da hoče speljati orožnike na led. Ti pa se mu niso dali in se jim je kmalu posrečilo ugotoviti, da imajo pred seboj nekega Ivana Jarca z Boča, ki ne prenaša nedolžne moke in sveč, temveč prepovedani saharin, ki ga je vtihotapil iz Avstrije in nameraval spraviti v denar nekje pri Poljčanah. V nahrbtniku so našli orožniki ničmanj kot 498 škatljic te prečudne moke, ki je tehtala celih pet kilogramov. Saharin so Jarcu zaplenili, njega samega pa oddali v sodne zapore.
Iz bolnice.
Delavec Tomaž Bratec v tovarni usnja Freund je včeraj pri prenašanju kož tako nesrečno padel, da si je poškodoval glavo in so ga morali prepeljati v bolnico. — Veseleč se današnjega krasnega pomladanskega solnca je davi razigrano skakal v Krčevini 51etni Jožek Rajgel, sin Čevljarja, in padel preko nekega plotu, da si je skoro docela pregriznil jezik. Revčka so oddali v bolniško oskrbo. — Radi potepuštva si je policija včeraj malo pobliže ogledala brezposelna delavca Franca Z. in Avgusta P. od nekod s Ptujskega polja, ter ju spravila na varno, da se ugotovi, če imata morebiti še kaj drugega na vesti. — Naivna punca je Alojzija Repič, ki je mislila, da bo ušla strogemu očesu postave, ker se je vrnila v Maribor pred potekom nič več kot dveletnega oblastvenega izgnanstva. Na Kra lja Petra trgu pa se je morala sinoči prepričati, da se naših stražnikov ne da potegniti. Lojziko je opazil tamošnji organ
in je morala poromati h Grafu.______
Verska blaznost.
V Dalmaciji sta se pripetila v nedefto dva zanimiva slučaja verske blaznosti. V Sinju je neki moški prišel v sami srajci v cerkev in pričel govoriti o strašnih mukah v cerkvi. V Splitu pa je odšel v stolnici med službo božjo neki 6lovek na prižnico in pričel pripovedovati vernl-com, kao je rešil svet s svojo krvjo. — 3red par dnevi so našli tega blazneža, cako je pred cerkvijo z dežnikom lovil duhove. Oba nesrečneža so spravili v u-mobolnico. —
Splošno se zahtevajo moške nogavice z znamko »Ključ«. Le-fe ima trajno v zalogi tvrdka L. Ornik, Koroška cesta 9, po izjemnih najnižjih cenah.	VI
Stabat mater na vel. Četrtek in petek v mariborskem gledališču. —	653
Kmečka veleposestma v Rusiji
Leta 1917 je bila izvršena v Rusiji agrarna revolucija, ki je ukinila vsa ve-eposestva. Kljub temu pa so se kmetje trudili, da nagrabijo čim več zemlje. Zato je sedaj po 10 letih sovjetska vlada prisiljena, da Izvrši zopet razlastitev raznih novih veleposestev. Na zasedanju vseukrajinskega centralnega izvrševal-nega odbora je predsednik poročal o ukrepih vlade. Od 1. januarja 1928 je bilo samo v Ukrajini že odvzeto kmetom 15.728 oralov zemlje.
Ameriški humor
OD MARK TWAINA DO JAVNIH NAPISOV - KAKO SE PREPOVEDUJE
Amerikanski imajo marsikaj samoniklega in tako tudi svoj humor. V literaturi so največji predstavniki ameriškega humorja Mark T\vain, Artemus Ward, Josh Billings in Bill Nye. Vsaka tudi najmanjša stvar teh avtorjev zadostuje, da se človek prepriča o ameriški humoristični originalnosti. Ameriški humor pa igra tudi v vsakdanjem življenju veliko vlogo in so naravnost občudovanja vredne njegove praktične strani, kakor je razvidno iz sledečih primerov:
V nekem bostonskem hotelu je nabit sledeči poziv na ljube goste: »Če imate navado doma pljuvati na tla, Vas prosim, da pljuvate tudi tukaj, ker želim, da bi se pri nas počutili, kakor doma.« Tako ljubeznivo pozivanje mora vsak gost razumeti. Kako plitve in medle so proti temu evropske vljudne prošnje za snago. Povrh so še brez učinka. Amerika je modernejša in tudi ljudi dobro pozna. Če ne bi ljubi Bog svojčas Adamu prepovedal sadov z drevesa spoznanja, bi se Adom za to drevo niti ne zmenil. Prepovedano je vedno najbolj vabljivo. S tem računajo Amerikanci in če hočejo nekaj odpraviti, potem prosijo lepo za to.
V	Klondyku, kjer iščejo v zlatih in srebrnih minah brodolomci iz vseh dežel sveta svojo srečo, ter preživljajo burno pustolovsko življenje, so pa hoteli s takimi navodili: -Gospodje, ki čutijo potrebo izmenjavati v gostilniških prostorih revolverske kroglje, naj delajo to z gotovo previdnostjo , da ne zadenejo kakšnega uslužbenca ali pa kake druge osebe, ki nima nobenega opravka s celo zadevo. Pritožbe proti perzonalu se ne sprejemajo, opozarja se pa, da so vsi naši uslužbenci oboroženi in naj se vsak z njimi sam zmeni. Na življenje se lahko zavarujete v naši pisarni. Naše podjetje je za prvovrstne gentlemene. Vsako soboto je bal, pri katerem je vstop z bosimi nogami prepovedan«.
Na nekem pokopališču v Ohiu je pokopan ustanovitelj velike tovarne konzerv. Na njegovem nagrobnem spomeniku je sledeči napis: »Tu počiva Abraham Rokes, ustanovitelj tvrdke Rokes & Comp., konzerve. Konzerve te tvrdke so najboljše na svetu in brez konkurence. Kdor jih enkrat kupi, jih bo vedno kupoval«. Reklama na nagrobnih spomenikih je v Ameriki nekaj običajnega. Najde se celo napis: »Ustrelil se je s samokresom tvrdke N. N. ter je bil pri priči brez vseh bolečin mrtev.«
Duhovito se špekulira z neumnostjo ljudi. Nekega dne je bil v raznih listih sledeči oglas: »Takoj mi prinesite en dolar!« — zraven pa naslov. Drugi dan je na istem mestu : »Do jutri mi lahko pri-
nesete en dolar«. Naslednji dan se pa čita: «če mi dolarja danes ne prinesete, bo jutri že prepozno«. Neki novinar, radoveden, kaj je pravzaprav na stvari, se je podal v navedeno ulico in tam je res našel moža, ki mu je mirno razložil, da pobira dolarje, kakor je bilo objavljeno v časopisu. Več pa ni hotel povedati. Novinar je pa končno le dognal, da gre za šalo in za stavo, katero je nekdo sklenil v prepričanju, da mu bodo ljudje nevede čemu nanosili skupaj najmanj 100 dolarjev. Mož je stavo dobil in še veliko več dolarjev se je nabralo, kakor je pričakoval.
Tudi oblasti imajo dosti humorja pri raznih svojih predpisih in prepovedih. Po evropskih železnicah se čita v vseh mogočnih jezikih,- da je prepovedano sklenjati se skozi okno, v ameriških vagonih se pa piše: »Vaša glava je lahko zelo trda, bolj trda od obokov predorov in mostov pa najbrž ne bo. Železniška družba Vam pripisuje vso odgovornost za posledice trčenja Vaše glave s kakim obokom. Zatorej ne vtikajte glave skozi okno!« Tudi prohibicija ima to dobro stran, da daje povod za neštete nove šale. Dobra volja uspeva torej tudi v veliki treznosti. Amerikanec se pritožuje, da v Ameriki ni več svobode. »Pa imate vendar tako lep spomenik svobode v New-Yorškem pristanišču« — ugovarja Evropejec. »Seveda, seveda« — dobi za odgovor — »ali niste videli, da obrača boginja svobode Ameriki hrbet?«
Težaue in zadrege radi osemletnega atleta
V	Berlinu nastopa osemletni atlet Helmut Lichterfeld in radi njega so nastali sedaj birokratični spori, ki so se zavlekli celo v ministrstvo. V Nemčiji imajo namreč zakon za zaščito otrok in s tem zakonom je prišlo navskriž ravnateljstvo varieteja, ki je angažiralo osemletnega atleta. Moralo bi plačati občutno kazen in ker se je pritožilo, se vleče zadeva od instance do instance. Ravnateljstvo stoji na stališču, da je osemletni atlet nekaj posebnega in da se njegova zadeva ne da obravnavati z določili za običajne otroke. Helmut je res nekaj posebnega. S prazno pestjo razbije kamenje in trga verige, katerih členi so debeli najmanj po pet milimetrov. Vsaka prevara je izključena, ker zbirajo pri vseh predstavah kamenje in verige gledalci sami. Zdravniki bodo vzeli malega atleta na svoj kongres, ki se bo v kratkem času vršil, da ga tam preiščejo in roent-genizirajo v studijske svrhe.
Spori
Iz nogometne sekcije I55K fTlaribora
Nekaj zanimivih statističnih podatkov preteklega leta.
Pretekla sezona zaznamuje za nogomet ISSK Marbora zelo lepe uspehe: »Rapid« je podlegel našemu prvaku v tekmi za poškodbeni fond 2:6, v prvenstveni jesenski tekmi 0:1, ASK Primorje je podleglo 3:4, igre z zagrebškim Železničarjem (2:2), zagrebško Victorijo (3:3) in »Beljakom« (2:2) so ostale neodločene.
Prvo moštvo je odigralo v 1. 1927. 15 prijateljskih, 10 prvenstvenih, 4 pokalne in 2 mednarodni tekmi, skupaj 31 iger. V prvenstvih je dalo 48 golov in dobilo 7, v pokalnih 15 in dobilo 8, v prijateljskih 50 in dobilo 36, v mednarodnih 5 in dobilo 4. Skupno razmerje golov 118:55 v korist »Maribora«. Najboljši strelec je bil Gujo Hreščak s 33 goli, sledi mu Miro Vodeb s 26, Pepi Kirbiš z 11, Pavlin z 9 in Bertoncelj z 9 goli.
V	letu 1927. so igrali stoto tekmo: Justi Hreščak, Miro Vodeb, Rem. Bratoš, Eugen Bergant, Gujo Hreščak. Lajoš Škrobar.
Rezervno moštvo je odigralo '49 tekem, in sicer 42 prijateljskih in 7 prvenstvenih. Dobilo je 45 iger, 2 sta ostali neodločeni in 2 zgubljeni ter se je torej u-pravičeno imenovalo »nepremagljivo«.
Mladina je absolvirala 36 tekem: zabila je 85, sprejela pa 46 golGv.
I55K maribor v Beljaku
Če bo količkaj dopuščalo vreme, odpotuje prvo moštvo našega prvaka za velikonočna praznika v Beljak, da odigra dve tekmi s »Villacher SV«, s katerim klubom je ISSK Maribor že več let v prijateljskih stikih. Poslednja tekma z Beljačani se je vršila 9. oktobra 1927. z rezultatom 2:2 (2:0 za Maribor). Naš prva'- nastopi topot s precejšnjo spremembo postave. Manjkal bo goalgetter Gujo, ki je nekaj poškodovan in tudi Pepota Kirbiša, ki posadi te dni v Ljubljani šaj-kačo na glavo, ne bo več poleg. Prepričani pa smo, da bodo naši nogometaši vseeno častno odrezali in prinesli ino-zemcem za pirhe lep šport, svojemu klubu domov pa lep rezultat.
SK Železničar.
V	četrutek dne 5. t. m. se bo vršil ob 20. v telovadnici važen igralski sestanek. I. moštvo se opozarja, da se sestanka brezpogojno udeleži.
Olimpijski dan za Slovenijo
je določil Mesavod za nedeljo 20. nuj ruka. Pozvani so vsi športni klubi v državi, da se priključijo proslavi olimpijskega dne, ki je poslednji pred odhodom naših športnikov na IX. olimpijado. V vsakem kraju, kjer sta vsaj dve nogometni moštvi, naj se v zvezi z ostalimi disciplinami izvede vsaj ena športna prireditev v korist našega fonda in tako o-mogoči odhod naših športnikov v Amsterdam. Vsi ostali deli kraljevine slavijo olimpijski dan 6. majnika, Beograd pa 28. junija.
Srednjeevropski pokal.
JNS je na svoji poslednji seji sprejel čuden sklep, da se udeleže kvalifikacijskega tekmovanja za srednjeevropski pokal samo: Gradjanski, Hajduk in Jugoslavija, odpadejo pa Hašk, BSK in Sand. Te tekme bi se vršile 22. in 29. tm. in 13. maja. Kraj bo odločil žreb. — Težko verjamemo, da bi ta sklep ostal izvedljiv.
Zrušila se je tribuna.
Na nedeljski meddržavni tekmi Belgija — Nizozemska v v Antvverpenu se je pripetila težka nesreča. Zrušila se je tribuna z gledalci vred. Poškodovanih je bilo okoli 80 oseb.
Argentinski nogometaši, o katerih trdijo, da bodo strah in trepet evropskih moštev na letošnji olimpijadi, so se že izkrcali v Lizboni. Predno odpotujejo v Amsterdam, bodo odigrali meddržavne tekme s Portugalci, Španci in Francozi.
Lahi na vojni ladji v Amsterdama.
Mussolini je izdal ukaz, da se imajo vsi Lahi — udeleženci olimpijade — odpeljati na vojni ladji, ki bo odplula tjakaj nalašč za športnike. Kakšen vtis bo napravila ta »energična« gesta diktatorja v svetu, je drugo vprašanje.
Los Angeles — New-York.
Preteklo soboto je bila absolvirana 26. etapa hoje na gornji progi. Vodila sta zamorec Gardner in Kalifornijec I1arry Rea (37 milj v 5:30:31). V skupnem klas-maju vodi Finec Souminen pred Lahom Gevuzzijem in Amerikancem Payne-jem.
Pri transkontinentalnem teku Severne Amerike vodi trenutno zopet Finec, in sicer Suminen s časom 106 ur 50 sekund.
Janda je tragično preminul.
V	pondeljek zvečer so našli v nekem praškem predmestju na ulici mrtvega moža, povoženega po avtu. Ugotovili so, da je po nesreči še živel in da je izdihnil radi izkrvavitve. Veliko žalost pa je vzbudila v vsej Pragi nepričakovana vest, da je ponesrečenec — najboljši nogometaš Sparte Janda.
Hans Dominik:
Oblast treh
Lord Horace je obmolknil. Videl je, kako je njegova žena zaprla oči in kako je radosten smehljaj zaigral okoli njenih usten. V tem trenutku je iz-gledala kot srečen otrok, ki se mu je izpolnila najljubša želja.
Videl je to in si je mislil:	Erik
Truwor!
Lady Diana je spregovorila omamljena. sanjajoča kot vedeževalka.
»Ah!... Oni trije iz Linnaisa žive... žive... in se uveljavljajo v dobro vsega človeštva!«
»V dobro?«
»Mar ni to blagoslov za ves svet, če se prepreči nadaljevanje te nesmiselne vojne, če se prepreči ubijanje in ropanje...«
»Na prvi pogled imaš morda prav. Toda posledice ne bodo izostale. Kaj se bo spletlo iz tega za bodočnost?«
»Živeli bomo v raju!«
»Meniš?*
»Seveda, prepričana sem o tem!«
»Jaz ne... Jaz ne verjamem na to... ne morem verjeti...«
»Kaj?«
»... ne morem verjeti, da bi mož, ki mu je slučaj... ki mu je usoda položila v roke tako strašno moč, da b» ne ...«
»Da bi ne...«
»Da bi ne zlorabil te svoje strahovite oblasti!«
»Zlorabil? Zlorabil?«
»Zlorabil, da zasužnji na milost in nemilost predano mu človeštvo. Zlorabil v švrho, da postane gospodar sv-eta.«
Zadnje besede je izgovori! lord Horace tiho in mrko zamišljeno.
»Ti se bojiš, da... da bi... ne! Erik Truwor? Ne!«
V	vnetosti razgovora sta se obadva zakonca dvignila s svojih' sedežev in sta si stala sedaj globoko sopeča naproti.
»Nikdar! Nikdar!«
Diana je ponavljala svojo trditev z naraščajočim prepričanjem.
»Potem bi bil boj!«
Dianino razburjenje je izzvenelo v hladnem, ponosnem'smehu.
»Bog?.-. Ne! Mož je! Mož!«
»In mi?«
Resignacija je zvenela iz teli dveh besed lorda Horace. Diana mu je položna roke na rame.
»Vi... vi... Horace... vi ste politiki... vaše misli tic segajo preko obzorja vaših interesov. On ... on pa je nad državami! Vi delate za sedanjost. On misli na večnost!«
»Ti ga poznaš, jaz ga ne poznam. Ti si mu bila nekdaj blizu... Ti si ženska... Mi možje gledamo na življenje trezneje. Povem ti, da ne bo nobenega paradi/a na svetu, pač pa bo postaja strašna oblast strahovita nesreča ?a ves svet.«
»Če bi bil on Človek, kot ste vi. Toda on je ideal človeka. PoDolni
mož. On bo svojo oblast... svojo čudovito oblast uporabljal edinole v dobrobit človeštva, na srečo človeštva... Da, jaz ga poznam. S čistim srcem se je lotil velike naloge. On ne zahteva ničesar zase, njemu je edinole za blagobit človeštva. On je Erik
Trgovski lokal
z lepimi velikimi izložbenimi okni in o-premo, na zelo prometni ulici se odda v najem. Naslov v upravništvu »Jutra« v Mariboru.	 670
Strežnica
za starejšo bolno gospo se sprejme takoj. — Prednost imajo one, ki znajo Šivati. — Ponudbe poslati na Ing. Tomšiča, Mestna plinarna. --	 708
Boljša, poštena dekla
za vse, ki zna kuhati, z letnimi izpričevali, se sprejme takoj k dvema osebama. Zrinjskega trg 5 II, desno.________________704
»Velikonočni kruh«
prevzema v pečenje, pekarna Čebokli, Glavni trg 9, istotam se sprejema cenj. naročila za fini masleni kruh, potice itd. po nainižjili dnevnih cenah. 	665
Oddam takoj stanovanje
z 2 sobama in kuhinjo ter pritiklinami v Račjem, 10 minut od postaje samo solidni stranki. Poizve se v Mlinski ulici št. 30.	698
Trtuvor. To ime pove vse.«
Lord Horace ni povedal, kar je ta trenutek vrelo po njegovih možganih. Da tudi njemu pove ta ena beseda, to eno ime mnogo... preveč.« Trudno jc zamahnil z roko.
Dalje prihodnjič.
Opremljeno sobo
lepo, solnčno z električno razsvetljavo v bližini parka odda se s I. majem. Naslov pove upravništvo.
Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — llger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X
domača, po 11—14 Din priporoča za Vel. praznike
VinotcJ v Peklu
(Lajteršperk) 7io
M*ll OfM, M »telijo* poar*. dcvaln* in »očija!«« namen« obSiMtv«; vaakt b»»eda 30 p, MjmanjM tn—ek Dia 5•—
^ i. n.iv. v.-.-. \ .j „	do
VJŠi f! Sl	»trpvrt.g.rfr.Ho.a
Ulllll&l tnačaja: vaafca beaada 60pj
Wrroo¥šKrVEC E R N T Klfltra
'V I7V St f'i BTVftt, Otto *j. ■™~**
Se vedno
je vse modne predmete za gospode ako
se reflektira na dobro in lepo blago mogoče kupiti edino pri
Josipu Kariticnik, ki se nahaja sedaj
na Glavnem trgu 11
Posebno velika izbira modernih samoveznic,_ ovratnikov in srajc, klobukov in čepic, nogavic in Čevljev za dame in gospode.	V.
Damske flor in svilene nogavice
reformhlače, patfumerije ^tc. Solidne cene
SLAVKO CERNETEC : MARIBOR
Aleksandrova cesta St. 23
Za pomlad
priporočam svojo veliko zalogo gotovih oblačil kakor: pomladanske plašče, vseh vrst obleke za gospode in dečke, dežne plašče, Hubertus plašče in pelerine. Ve« lika izbira otroških obisk. Za naročila p meri priporočam svojo veliko izbiro vsakovrstneg;
modnega sukna'.	695
FRANC CVERUN, MARIBOR j
krojaštvo in konfekcija, GOSPOSKA ULICA 32. Zmerne cene!	Točna	postrežba!
Modne spscilaSifet«
za gospode samove-> ^ srajce, nogavice etc v veliki Izbiti pr
Slavksa	Maribor
Aleksandrova c. 23	706	Ataksajidrova	c.	33	!
vi.
Cecilija Lovrenčič naznanja tužno vest, da e njen ljubljeni soprog, gospod
Lovrenčič Peter
flnanšnf uradnik v. p.
v torek dne 3. aprila 1928 ob 14 uri po dolgi, muke-polni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 66. letu starosti boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek, dne 5. aprila 1928 ob pol 18. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 10. aprila 1928 ob 8. uri v Frančiškanski cerkvi.
Maribor, dne 4. aprila 19J8.	711
Posebni parte se ne izdajo
Za
priporoča kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izbiri, vseh vrst in tudi v vseh cenah
IVAN KRAVOS, MARIBOR
!	ALEKSANDROVA	CESTA 13
Specijalni' kovčki in torbice za potnike in vzorci se izgo* tove v lastni torbarski.delavnid na Slomškovem trgu 6
Zahtevajte povsod ..VečerniJc"
izdaja Kojuzpjvij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja fn urednik: Fran Brozovliv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko Detelav Mariboru.
mesečno jamstvo
dajemo za naše obuvalo z
vulkariziranimi ..ELASTIKA" podplati
ki so
po svoff trpežsnosti nenadkriljivl!
»st.,«,.,,™ 259*.	Zajamčena udobnost
vsem, ki morajo ves dan hoditi. Ne pro-puščajo vlage in s tem čuvajo zdravje.
Tej proizvodnji smo posvetili posebno po«
VRSTA4937-49199 OJSft	""...........
ros mn auv,- zornosf. Cena ostane ista. a trpeinost trojna!
Ljudje, ki delajo, nosijo
PALMA
KAUČUK podpetniki, ker so najcenejši In trajnejši od usnja in delajo tudi prijetno hojo, kar Vam varuje živce.
damskih in dekliških klobukov po najnižji ceni priporoča
■ Roza in A tlela Armbruster
modistinja in šivilja 675
Maribor, Slovenska nlica št. 4.