Za oskrbo z domačimi surovinami
Papirnica Vevče, v kateri je zaposlenih okoli 1300 delavcev, sodi med največje izvoznike v naši občini, saj pokriva kar tretjino občin-skega izvoza. Vevški papirničarji izvažajo svoje izdelke v prek 40 držav, na tuji trg pa prodajo kar 42 odstotkov svoje proizvodnje. Za letos načrtujejo, da bodo izvozili 28.000 ton raznih vrst papirja in za to dobili nekaj več kol 29 milijonov dolarjev. Vendar devizne pravice, ki si jih bodo s tem ustvarili, ne bodo zadostovale za normalno oskrbo z reprodtikcijskim materialoni, kupljenim v tujini. Zato bodo poskušali izvažati tudi skupaj z drugimi našimi papirničarji, devizna srcdstva pa bodo združevali še s svojimi odjemalci. Menijo, da si bodo na la način zagotovili za okoli 22 milijonov dolaijev deviznih pravic, tako da za-radi pomanjkanja surovin ne bo prišlo do zastojev v proizvodnji.
»V stabilizacijska prizadeva-nja našega gospodarstva se je vključfla tudi Papirnica Vevče z izvozom raznih vrst papirja, pa tudi tapet, predvsem na konver-tibilno področje,« je povedal di-rektor te ddovne organizarije magister Stane Ermenc. »Zmanjšali smo stroške, kolikor se je dalo, in tako prebrodili te-žave glede prodajnih cen, zaradi neredne preskrbe s surovinami pa smo morali nekajkrat ustaviti proizvodnjo.«
Papirnica Vevče je namreč tudi precejšen uvoznik surovin, to je celuloze, drugih reproduk-cijskih malerialov in rezervnih delov. Da bi se rešili te odvisno-sti, nameravajo v prihodnjem srednjeročnem obdobju, morda pa že ob koncu sedanjega, pove-čati pridelavo lesovine od zdajš-njih 4000 ton na !eto na 40.000
ton. Vendar pa se pri tem pojav-Ija vprašanje, kako za tako pove-čano proizvodnjo zagotoviti do-volj lesa. Zato so zaprosili za so-delovanje Splošno združenje ce-lulozne, papirne in papirno-pre-delovalne industrije Slovenije, tako da bi skupaj preučili, kakšne so možnosti za oskrbo z lesom. Hkrati pa so vevški pa-pirničarji pripravljeni prispevati denar k vsem projektom, ki bi pomenili boljše izkoriščanje že obstoječih virovza pridobivanje lesa in sovlagati v nove nasade dreves. Poskušajo pa pridobivati celulozo tudi iz drugih vrst, kot na primer bora, jelše in vrbe, ne le iz smreke in jelke.
V tem srednjeročnem ob-dobju nameravajo v Papirnici Vevče pripraviti vse potrebno za gradnjo še enega papirnega stro-
ja, saj ob tolikšnem izvozu ne morejo zadovoljiti povpraševa-nja po papirju na domačem trgu. Bolje bodo tudi poskušali izko-ristiti vodne vire v hidioelek-trarnah Fužine irt Vevče, zgradili pa bodo tudi obrat za pridobiva-nje kalcijevega karbonata, ki se uporablja kot dodatek pri izde-lavi papirja.
Letos b.odo delavci Papirnice Vevče praznovali pomemben jubilej. Mineva namreč 140 let, odkar se je podjetje za ročno iz-delavo papirja preimenovalo v Papirnico Vevče. Leto dni ka-sneje, 24. junija 1843, pa so v prostorih tovarne pognali prvi papirni stroj. V spomin na ta pomemben dogodek praznujejo prebivalci KS Vevče — Zgornji Kašeij na ta dan svoj krajevni p.aznik. Letos bodo skupaj z vevškimi papirničarji obenem pioslavili tudi ta jubilej. Ob tej priložnosti si bodo občani lahko ogledali tudi tovarno.
Že vrsto let delavci Papirnice Vevče ter krajani Vevč in Zgor-njega Kašlja uspešno sodelujejo med seboj tako na športnem kot na kulturnem področju, pa tudi pri organiziranju raznih priredi-. tev. Papirničarji tvorijo jedro pihalnega orkestra, dramatske sekcije, mešanega pevskega zbora; ni je zadeve v KS Vevče — Zgomji Kašelj, pri kateri ne bi pomagala, če je potrebno, Pa-pirnica Vevče. Spomnimo se le dveh primerov iz lanskega leta, to je asfaltiranja cest v tej kra-jevni skupnosti in napeljave te-lefonskega omrežja. Podobnih primerov pa bi lahko našleli še več.
DARJA JUVAN