VIA CARLO ALBERTO 17 CIVIDALE MOJA BANKA BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir št. 41 (833) • Čedad, četrtek, 24. okotobra 1996 Od danes do sobote pomembno srečanje organa Sveta Evrope Manjšine v Evropi na posvetu v Čedadu mmi Manjšinski otroci na Evrošoli leta 1994 v Trstu Giancarlo, ci mancherai Čedad bo od danes do sobote prizorišče pomembnega posveta o federalizmu, regionalizmu, krajevnih avtonomijah in manjšinah, ki ga prirejata deželni svet Furlanije-Julijske krajine in Kongres lokalnih in deželnih uprav pri Svetu Evrope. Tridnevni posvet, kot so zapisali prireditelji, se želi soočati z različnimi istituci-tj analnimi rešitvami pri ' obravnavanju problematike manjšin v kontekstu krajevne in deželne ravni. V tem smislu bo posebej izpostavljena vloga naše manjšinske skupnosti in odnos, ki jo do nje imajo prav krajevne uprave in sama Dežela. Tridnevno srečanje v Čedadu pa bo tudi priložnost, da pobliže spoznamo manjšinske realnosti v drugih državah Evrope. Posvet se bo pričel da- Italija je stopila na novo pot mednarodnega sodelovanja s sosednjimi, srednjeevropskimi državami. Včeraj so se namreč v Rimu srečali zunanji ministri Italije Lamberto Dini, Slovenije Davorin Kračun in Madžarske Laszlo Kovacs, da bi podpisali skupno izjavo o potenciranem sodelovanju med tremi državami na različnih področjih. Na srečanju so se dogovorili tudi o postopkih za vključevanje Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo in vojaško-obrambno zvezo Nato. Podpisani dokument med tremi nes, v četrtek, v kongresni dvorani bivše cerkve sv. Frančiška. Uvedla ga bosta predsednik deželne vlade Sergio Cecotti in odbornica za evropska vprašanja Alessandra Guerra. Uvodno poročilo bo imel Gianfranco zunanjimi ministri velja na področju infrastrukture, gospodarskega sodelovanja, sodelovanja na univerzitetnem in znanstvenem področju ter vprašanje zaščite narodnostnih manjšin v vseh treh državah. Podpisani tričlanski sporazum bo nudil prav našemu območju velike gospo-darsko-razvojne možnosti. Posebej pomembno pa je, da so na včerajšnem rimskem srečanju posebej podčrtali pomen reševanja manjšinskih vprašanj. Slovenski predstavniki so podčrtali potrebo, da bi itali- Martini, član Kongresa krajevnih in deželnih uprav v Svetu Evrope, za njim pa bo Ferdinando Albanese (direktor za okolje in krajevne uprave v SE) spregovoril o zaščitnih pravicah manjšin v Svetu Evrope. V jutrišnjem jutranjem janska vlada v parlamentu čimprej predstavila osnutek zaščitnega zakona za našo narodnostno skupnost v Italiji. Reči je treba, da glede zakonskega osnutka je ministrski predsednik Prodi zagotovil, da bo vlada svoj predlog predstavila parlamentu že do konca leta. CARNIVARH v nediejo, 27. otuberja BURNJAK Program 9.00 zbirališče v Camemvarhu, pohod na Joanac 13.00 pašta za vse udeležence 15.00 ljudsko petje, piele bojo “Katice” iz Ljubljane 17.00 diapozitive Foto Krožka Trst “Pust z blumarji 96” An še... kostanj, rebula, muzika, ples an sevieda dobra družba. Igral bo Graziano Planinska družina Benečije delu posveta bo Gilberto Pressacco spregovoril na temo: “Manjšine in krajevna avtonomija: dežele s posebnim statutom v Italiji”. Sledilo bo predavanje o izkušnjah deželne avtonomije pri Baskih, popoldne pa bo tekla beseda o manjšinskih problemih na Madžarskem. Silvo Devetak z mariborske univerze bo ob 11.30 spregovoril o manjšinah in avtonomiji v srednje-vzho-dnih evropskih državah. Jutrišnji del posveta se bo zaključil z okroglo mizo na temo “Manjšine in čezmejno sodelovanje”, na kateri bodo sodelovali tudi tržaški župan Riccardo Illy, Ivan Jakovčič za istrsko regijo, župan iz Kopra Aurelio Juri in podpredsednik koroške dežele Karl Anderwald. Zadnji dan posveta, v soboto, pa bo uvedel predsednik Kongresa krajevnih in deželnih uprav v Svetu Evrope Claude Haegi. Prireditelji bodo predstavili zaključni dokument ter o njem spregovorili na tiskovni konferenci, ki je najavljena za 11.30. Una bella “tegola”, per l’amministrazione comunale di S. Leonardo, non c’è che dire. Si è conclusa - come ha riferito nel corso dell’assemblea comunale di venerdì scorso il sindaco Lorenzo Zanutto - parte della vicenda giudiziaria che vede protagonisti da una parte il Comune e dall’altra la famiglia Podrecca, di Scrutto. Una fase del contenzioso, che riguarda l’area dove attualmente si svolge iIna folla enorme, attonita, si è stretta domenica pomeriggio attorno a Bruna Dorbolò, alle figlie Claudia e Giulia ed a tutti i parenti per far sentire il proprio affetto e la propria solidarietà in questo momento così doloroso, ma anche per porgere l’addio a Giancarlo, un uomo davvero straordinario la cui vita si è spezzata tragicamente venerdì sera sulla strada da Vernasso ad Oculis. La dinamica dell’ incidente, avvenuto verso le 20.30, non è ancora chiara. C’è stato uno schianto violentissimo e per Giancarlo Strazzolini, 53 anni, non c’è stato nulla da fare. Mentre Ugo Bellida, 26 anni di Vernasso, che viaggiava la festa di S. Rocco, è terminata con la sentenza della Corte d’Appello di Trieste. Il risultato è che l’amministrazione dovrà pagare ai Podrecca ben 230 milioni. La vicenda aveva preso il via nel 1988, quando il comune, guidato dall’allora sindaco democristiano Renato Simaz, decise di espropriare un’area per costruirvi un centro sportivo attrezzato. (m.o.) con lui ed è stato a fatica liberato dall’abitacolo dell’automobile, è rimasto ferito in modo non grave ed è ricoverato all’ospedale. La disgrazia ha colpito una famiglia che ha già sofferto troppo, che aveva subito altre perdite dolorose in particolare quella della piccola Antonella, morta improvvisamente all'età di 12 anni. Ma ha profondamente scosso tutte le Valli del Natisone e non soltanto. Giancarlo era un uomo molto generoso e socievole, che aveva moltissimi amici in tutti gli ambienti, da quello del suo paese a quello professionale dei farmacisti, da quello “ruspante” dei cacciatori a quello spesso snob degli appassionati di vela. Sapeva stare con tutti e tutti apprezzavano la sua allegra follia, la sua ironia e capacità di dissacrazione che non risparmiava nessuno, ma di cui erano bersaglio soprattutto i “potenti” o coloro che credono di esserlo. Ed era capace anche di grande autoironia, come quando faceva finta di arrabbiarsi perchè qualcuno lo a-veva chiamato “signor Dorbolò” . Era un uomo attivo nel sociale, ma anche nella vita politica ed in passato era stato anche segretario della sezione de! PC1 di S. Pietro a! Natisone. Poi, quando la moglie Bruna è entrata nella Lista civica ed in consiglio comunale, dove ora ricopre la carica di vicesindaco, l’ha sostenuta ed è stato al suo fianco in tutte le battaglie, sempre molto orgoglioso della sua Cocchina. Ha coltivato diverse passioni, tra queste quella della fotografìa e per diversi anni ha collaborato come cineoperatore con l’agenzia Alpe-A-dria per i servizi giornalistici di TV Capodistria. La sua è stata una vita vissuta pienamente ed intensamente, ma interrotta troppo presto da un assurdo incidente. Care Bruna, Claudia e Giulia noi tutti ci stringiamo con affetto a voi ed ai vostri familiari.(jn) Slovensko Deželno Gospodarsko Združenje Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi vse člane in prijatelje na svečano proslavo ob 50-letnici ustanovitve, ki bo v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4, v petek, 25. oktobra 1996 z začetkom ob 20. uri. Na ogled bo tudi razstava “Stara orodja - stari poklici”. segue a pagina 4 V Rimu Italija, Slovenija in Madžarska podpisale sporazum Zakon do konca leta Minister Kračun posebej izpostavil vprašanje zaščite Slovencev Per S. Leonardo un caro esproprio Il Comune perde la causa con i Podrecca . Četrtek, 24. oktobra 1996 2 L’Ersa blocca gli interventi per i recuperi extra-alberghieri Obiettivi 5b, solo la grande illusione? Tempi duri, per chi ha sperato nei progetti 5b. Sono passati sei mesi da quando la Comunità montana ha presentato all’Ersa il “progetto integrato di interventi” dei nove comuni per quanto riguarda l’Obiettivo 5b dell’Unione europea. Ad oggi l’unico segnale certo, da parte dell’Ersa, è una richiesta di monitoraggio ai comuni sul numero delle strutture disponibili e sul fabbisogno delle attività extra alberghiere nelle Valli. Quello del recupero di e-difici rurali che dovrebbero permettere l’avvio di queste attività è un capitolo importante del programma di interventi, visto che sono state ben 146 le richieste presentate a suo tempo. Il punto è che i dati richiesti dall’Ersa non ci sono, nessun comune li ha e, ovviamente, non ci sono le risorse per predisporli in tempi brevi. Preoccupato, il presidente della Comunità montana Giuseppe Ma-rinig ha chiesto un incontro con il direttore dell’Ersa che chiarire la questione assieme DOMANDE DI RECUPERO EDILIZIO CON 15B TORREANO S. PIETRO AL NATISONE PULFERO SAVOGNA STREGNA S. LEONARDO PREPOTTO GRIMACCO DRENCHIA 6 18 12 28 17 28 6 28 3 agli altri amministratori. Certo è che “non a tutti verranno concessi i contributi, in Regione ci sono 450 domande e solo 9 miliardi a disposizione”. Per il sindaco di S. Leonardo Lorenzo Zanut-to l’azione intrapresa dall’Ersa “è una forma discriminativa nei nostri confronti che oltre tutto comporterebbe un’ulteriore spesa a carico dei privati”. La questione non è irrilevante. Molti privati hanno infatti già dovuto pagare di tasca propria dei professionisti per predisporre i progetti, ed al momento attuale non e-siste ancora alcuna certezza di finanziamento. “L’entusiasmo iniziale era grande -sottolinea Giuseppe Chiuch, consigliere comunale di minoranza a S. Leonardo - e altrettanto grande, ora, è la delusione”. Riguardo gli altri interventi compresi nell’Obiettivo 5b, Marinig riferisce che “la Regione ha già deciso le linee di comportamento”. Il punto da chiarire rimane, quindi, quello delle domande di recupero edilizio, e molto dipenderà dal prossimo incontro tra gli amministratori locali ed il direttore dell’Ersa. Michele Obit Polaganje vencev bo 31. oktobra Ob dnevu mrtvih bo tudi letos polaganje vencev pred spomenike padlim za svobodo v boju proti nacifaši-zmu. Spominske svečanosti bodo v četrtek 31. oktobra. Predstavniki Tolmina, Kobarida in Bovca se bodo kot vsako leto porazdelili v dve delegaciji, ki bosta obiskali grobove po Benečiji, ob 12. uri pa se bosta združili na osrednji manifestaciji na trgu Rezistence v Čedadu. Prva delegacija bo začela svojo pot ob 9. uri na pokopališču v Topolovem, ob 10. uri bo v Svetem Lenartu, ob 11. pa v Oborči. Ce-dajski svečanosti bo ob 13.30 sledilo polaganje venca v Ceneboli in nato ob 16. uri v Osojanih v Reziji. Druga delegacija, bo najprej ob 8.45 položila venec na grob Izidorja Predana na Lesah, ob 9. uri bo pri svetem Stoblanku, ob 10. v Gorenjem Tarbiju, ob 10.30 pri Svetem Pavlu v Černetiču. Ob 12. uri bo, kot rečeno, v Čedadu in nato ob 15. uri bo na pokopališču v Matajurju. 11 Priznanje za “Sale e pepe Slovensko deželno gospodarsko združenje, kljub zdajšnjim težavam po komisarski upravi v Tržaški kreditni banki in kasnejšim sodnim odločitvam, praznuje svojo 50-letno aktivno prisotnost in skrb za zamejsko gospodarsko rast. V ta namen je organizacija pripravila vrsto pobud, osrednja pa bo jutri zvečer v tržaškem Kulturnem domu. V okviru praznovanj ob 50-letnici je SDGZ izročilo nekaterim podjetjem in posameznikom priznanja za zasluge na gospodarskem področju. Med prejemniki priznanja je tudi beneška restavracija “Sale e pepe” iz Srednjega za svojevrstno kvalitetno ponudbo in ovrednotenje turizma v Beneški Sloveniji. Zgodba neke banke Nekoč je bila banka. Velika, pomembna. Začela je svojo dejavnost na področju, ki ni bilo razvito. Veliko je bilo nezaposlenih in socialna stiska je marsikoga spravila v obup, drugega pa, da se je začel udinjati oblastem in celo takim, ki niso bili prav pošteni. Banka je spoznala, da se na tem nekdaj nerazvitem področju suče veliko denarja. Tudi takega, ki je prihajal od države, da bi spodbudili proizvodne dejavnosti in ustvarili nova delovna mesta. Vendar so bili tudi oblastniki, ki so se spe-čali z ne povsem poštenimi podjetniki. Denar je iz bančnih blagajn lil, kakor iz škafa. In se ni vračal. Banka je začela toniti v izgubah, ki so se množile z geometrično naglico. Na koncu je bil finančni zavod na kolenih. Izgube so bile tolikšne, da so požrle ves družbeni kapital. Banka je bila nelikvidna, tisočem ljudi je grozila nezaposlenost, ki je kakor prikazen blodila po ulicah velikega mesta v zalivu. Vendar so se znašli državniki, ki so spoznali, da nedolžni ne smejo plačati za krivde redkih lopovov. Predvsem so spoznali, da bi bila oškodovana vsa skupnost, kar bi jo še bolj potisnilo v nedopustne razmere hlapčevstva in pečanja z novimi lopovi. Tako je vlada sklenila, da poseže in prispeva k ponovni kapitalizaciji banke. Za njeno rešitev je osrednji državni finančni zavod mobiliziral ves italijanski bančni sistem. Vsaki izmed večjih bank je naložil kvoto, ki jo mora odkupiti. Da bi lažje premostila nasprotovanja in polemike je vlada na sanacijo te banke zahtevala tudi zaupnico. Prizadeta skupnost si je oddahnila. Kaj ste pa mislili? Mar da pišem o Tržaški kreditni banki? Kje pa! To je resnična zgodba Banco di Napoli, njegovih 5 tisoč milijard lir zgube, njenega reševanja, za kar je poskrbela Prodijeva vlada skupaj z Banco d’Italia. Quod licet Jovi, non licet bovi! Stojan Spetič Stopnjuje se kriza v slovenski banki Tkb bloki vsa izplačila Sodna preiskava, ki je zajela Tržaško kreditno banko, je zadela v srce slovenskega kreditnega zavoda. Konec prejšnjega tedna je državni pravdnik Raffaele Tito izdal zaporni nalog za najožje vodstvo: sodniki so namreč aretirali bivšega glavnega direktorja Vita Svetino, ki je odstopil decembra lani, ter so-direktorja in po Svetinovem odstopu direktorja Adrijana Semna, ki je po prihodu komisarjev v banko odstopil s tega mesta. Nov zaporni nalog je dobil tudi bivši funkcionar banke Milan Tavčar, ki so ga zaprli že prejšnje dni, jamstveno obvestilo (avviso di garanzia) pa Egon Kravs, bivši predsednik upravnega sveta TKB. V zaporu sta se znašla tudi bivši funkcionar Nedeljko Hrovatin (zaposlen je bil v čedajski filiali TKB) in podjetnik Roberto Tommasini, ki ga dolžijo, da je podkupil Hrovatina in Tavčarja. Svetina, Semen, Tavčar in Kravs so osumljeni lažne bi- : lance in lažnih družbenih sporočil. Štirje visoki predstavniki TKB so osumljeni, da so v nekaterih tujih bankah odprli račune, na katere naj bi bili položili okrog 150 milijard lir. Ta denar naj bi služil za jamstvo posojil, ki so jih omenjena banke dajale svojim klientom, a slednje naj bi denar zadržale, ko klient denarja ni vrnil. O teh in podobnih zadevah v bilancah tržaške banke ni bilo nobenega sledu. V teh dneh so sodniki zaslišali osumljence. Preiskava se je sicer začela pred meseci, potem ko so bili v TKB inšpektorji Banche d’Italia. Tedaj so agenti finančne straže zaplenili veliko dokumentov. Zadnja vest zadeva odločitev komisarjev TKB, ki so v torek zvečer začasno prekinili vsa izplačila zara-y i’ di “izrednih okoliščin in 1 potrebe po zaščiti interesov kreditorjev”. Dular pri nas Predstavniki ministrstva za kulturo z ministrom Janezom Dularjem na čelu so včeraj obiskali Slovence na Videmskem. Svoj obisk v naših krajih so začeli v Spetru, kjer so se srečali z Zupanom Firmi-nom Mariničem in obiskali prostore dvojezičnega šolskega središča, kjer so se seznanili z aktivnostjo in tudi s težavami, ki pestijo beneško šolo. Na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu pa je bila priložnost za poglobljeno razpravo o zdajšnji kulturni in vsesplošni stvarnosti Slovencev na Videmskem. Minister Dular s sodelavci se je namreč srečal s predstavniki kulturnega društva Ivan Trinko, združenja Evgen Blankin, uredništev Novega Matajurja in Doma ter z drugimi kulturnimi dejavniki pri nas. Zastopstvo kulturnega •' > v • >■ -v- Janez Dular ministrstva je v drugem delu popoldneva odšlo v Terske doline, kjer se je srečalo s tamkajšnjimi predstavniki kulturnih organizacij in krajevnih uprav. Svoj enodnevni obisk je kulturna delegacija iz Ljubljane sklenila v Reziji in Kanalski dolini. Rispettare la proprietà e 1’ambiente Anche lo scorso fine settimana la Slavia è stata spettatrice dell’ormai tradizionale razzia di qualunque prodotto risultasse asportabile, da parte di orde di “turisti” e “pellegrini” per i quali la nostra terra non rappresenta altro che un mercatino autunnale dove si possono spuntare prezzi d’occasione. Questi ladri devono sentirsi molto orgogliosi della loro bimillenaria civiltà e probabilmente ritengono degli inguaribili imbecilli gli onesti che le castagne e la frutta le vanno a compe- rare al mercato che da anni la Comunità Montana organizza a S. Pietro. E’ probabile che per molti rubare i prodotti della terra solo perchè stanno, appunto, in terra è non solo lecito, ma quasi obbligato-rio. A loro parziale giustificazione si può constatare che nessuno ha mai preso provvedimenti efficaci per contrastare questa attività illecita che ogni anno si ripete con maggior intensità. In attesa che qualcuno introduca le menti di questi “turisti” al concetto di furto e che spieghi loro che pro- prietà privata non sono solo i loro appartamenti, i loro negozi e le loro ville, nei pressi di Iainich, località Melinska, qualcuno ha voluto almeno chiamarli con il loro vero nome: ladri. Chiariti i termini della questione, non sarebbe male che i Comuni, Comunità montana, Forestale e forze dell’ordine varie, intervenissero con decisione, facendo pagare ai colpevoli la giusta pena. Oltre al risarcimento del danno procurato non sarebbe del tutto fuori luogo applicare una pena accessoria che potrebbe consistere nelle operazioni di pulizia del sottobosco dei castagneti nonché della raccolta dei frutti da destinare al legittimo proprietario. Dato che molti di questi ladri sono al contempo an- 5 che pii pellegrini, non sarebbe un gran male nemmeno se i Padri del Santua- ; rio di Castelmonte raccomandassero loro di non macchiare le anime appena purificate con il peccato di furto, furto tra l’altro ai danni di persone per lo più anziane e certo non benestanti. n fOlsft BEHvCnuTI AI-LA t>*!-DI CA5TAG Kultura novi matajur Četrtek, 24. oktobra 1996 Stregna: sei artisti in una bella mostra La vitalità e la ricchezza espressiva della nostra comunità molto spesso sorprendono non solo chi frequenta le Valli del Natisone ma anche noi stessi. É quanto è accaduto alle numerosissime persone che sabato scorso hanno partecipato all’inaugurazione della Mostra d’autunno, allestita nei locali dell’ex scuola elementare di Stregna. Protagonisti dell’iniziativa la locale Pro-loco, l’amministrazione comunale di Stregna e soprattutto gli artisti che espongono. Sono ben sei, tutti di Stregna, giovani e giovanissimi ed hanno dato vita ad una collettiva di grande interesse e qualità. A fare gli onori di casa la presidente della pro-loco Renata Qualizza ed il sindaco Claudio Garbaz. La prima ha sottolineato come l’attività artistica locale ravvivi i paesi ed allo stesso tempo promuova all’esterno il nostro prezioso patrimonio culturale. Il sindaco Garbaz oltre ad esprimere la soddisfazione per l’iniziativa ed il plauso agli artisti ha anche ringraziato la Beneška galerija che ha contribuito con le sue attrezzature in modo determinante aH’allestimento della mostra. Davanti ad un folto pubblico, tra il quale c’erano anche i sindaci di Pulfero Marseglia, S. Leonardo Za-nutto ed il vicesindaco di Drenchia Donati, ha poi preso la parola uno degli artisti, Amedeo Vuch. Questi ha ripercorso tutta la storia dell’attività espositiva della Slavia, ricordando i primi passi mossi dall’Associazione degli artisti della Be-necia - Društvo beneških likovnih umentikov e più tardi della Beneška galerija, di cui è stato uno dei fondatori assieme ad altri, in particolare Giovanni Vogrig -anche lui originario di Stre- Sklieda in mostra a S. Pietro Sklieda - Variazioni sul tema, questo il tema di una mostra che verrà inaugurata sabato 26 ottobre alle ore 18 presso la Beneška galerija a S. Pietro al Natisone. Espongono i propri lavori tre artisti: Gianni Osgnach, Tanja Smole e Isidoro dal Col. L’indubbio interesse artistico della mostra, che bene si inserisce nel ricco programma di iniziative ottobrine nelle Valli del Natisone, è determinato anche dal fatto che si tratta di artisti provenienti da aree diverse. La mostra potrà essere visitata ogni giorno, dalle 17 alle 19, la domenica dalle 10 alle 12.30. gna - che del’associazione è stato per molti anni presidente dinamico e intelligente. Ha ricordato l’impegno profuso per contattare gli artisti locali, per sollecitarli nel loro lavoro, per impostare forme di collaborazione ed iniziative comuni. Valorizzare le potenzialità e la cultura locale, questo l’obiettivo principale perseguito e che rimane sempre attuale, ha concluso Amedeo Vuch. Ma torniamo alla mostra che potrà essere visitata nei giorni 27 ottobre, 3 e 10 novembre, dallel4.30 alle 17.30. Espongono: Gianni Balus (ritratti con tecnica di china e carboncino, nonché acquarello), Silvio Florean-cig (intagli in legno e basso-rilievi), Manuela Iuretig (dipinti ad olio e acrilico, o-pere in pietra ed altri materiali duri), Alessandra Qualizza (sculture di pane), Amedeo Vuch (dipinti ad olio ed acrilico) e Romeo Vuch (ritratti e paesaggi ad olio). Come si vede, si tratta di una mostra davvero interessante che merita di essere visitata. V Gorici so odprli Katoliški dom Kulturna obogatitev Slovenci na Goriškem so bogatejši za kulturni center. Konec prejšnjega tedna so namreC na Drevoredu 20. septembra predali namenu obnovljeni Katoliški dom, ki se bo odslej imenoval Kulturni center Lojze Bratuž. Gre za večnamensko središče, v katerem bo velika gledališka dvorana s 300 sedeži, mala dvorana za predavanja in podobna srečanja ter glasbeni in razstavni prostori. Obnova Katoliškega doma se je začela pred petimi leti in je veljala 4 milijarde lir. Od teh je 1,2 milijarde lir zagotovila Republika Slovenije, približno enako vsoto so dobili iz zakona za obmejna območja, preostalo pa so v glavnem krediti, ki jih bodo lastniki kulturnega središča, Katoliški tiskovni center, krili na razne načine in tudi s široko nabirko med zamejci in Slovenci po svetu. Koncerti Glasbena matica prireja ob drugih dejavnosti tudi koncertno sezono, ki se odvija tako v Trstu, kjer je že 25., kot v Gorici. Zdi se nam koristno za naše bralce objaviti program koncertov v Gorici, ki je hitro dosegljiva tudi iz Nadiških dolin. Niz koncertov v Kultu-nem domu, ki je soorganizator sezone, se je začel 11. oktobra z nastopom Noneta Brda iz Dobrova. Naslednji koncert bo 27. januarja, ko bo gost goričanov Godalni kvartet Klima iz Zagreba, ki i-ma na sporedu skladbe Schuberta. 22. februarja je v programu koncert harmonike s Corradom Rojacem. Marca in sicer 21. bosta predstavili na klavirju skladbe Brahmsa, Ravela in Milhauda tržaški pianistki Beatrice Zonta in Vesna Zuppin. Goriško sezono Glasbene matice bo sklenil 28. aprila Slovenski kvintet trobil iz Ljubljane. Na sporedu so skladbe Pur-cella, Vivaldija, Bacha, Clarkeja in Brahmsa. Kdor želi podrobnejše informacije se lahko obrne v Kulturni dom. Za otvoritveno slovesnost so pripravili razstavo zamejskih slikarjev, katere se je udeležilo nad 40 umetnikov. Na svečanosti so predstavili tudi opereto “Pri belem konjičku’’. Pri projektu je sodelovalo 150 pevcev, glasbenikov in igralcev, za katere sta poskrbela režiser Emil Aberšek in dirigent Hilarij Lavrenčič. Medtem ko se veselimo pomembne kulturne pridobitve, ne moremo kot Benečani mimo ugotovitve, da bi tuda naša skupnost na Videmskem potrebovala takšen center kulture. Ne smemo namreč pozabiti, da v Benečiji (če izvzamemo Rezijo) ne razpolagamo s primernim kulturnim centrom, v katerem bi izpostavljali in razvijali našo organiziranost. Terza 10 anni di attivi Verrà inaugurato sabato 26 ottobre, alle 18, presso il teatro Ristori di Cividale, l’anno accademico 96/97 della sezione cittadina dell’Università della terza età “Città di Udine”. In occasione del primo decennale di attività la compagnia teatrale Baraban di Udine rappresenterà l’atto unico di Pietro Zo-rutti “Il trovatore Antonio Tamburo”. Le lezioni dell’Università - coordinata anche quest’anno dal professor Giovanni Maria Del Basso -avranno inizio nella sede di via IX agosto lunedì 28 ottobre. Le iscrizioni si ricevono fino al 31 ottobre. Sauodnia E IOGHI oTv oper Tele dni se je sprehajala po vaseh sauodenjskega kamuna, posebno po Matajurju, Tarčmunu an Mašeri snemalna ekipa televizije Koper, tistega nienega dela, ki parpravja oddaje v slovienskem jeziku. Posneli so lepote naših krajev, pogovarjali so se tudi z nekaterimi domačimi ljudmi. Zbrali so dosti materiala, ki ga bojo pokazali v nedeljo 27. oktobra ob 18. uri po TV Koper. Tisti, ki jih je videu na dielu an želi viedet, kaj so “skuhal”, če sevieda “ujame” Tv Koper, naj na zamudi tele parložnosti. Corsi di sloveno a Cividale Kulturno društvo Ivan Trinko v Čedadu organizira tudi letos tečaj slovenskega jezika za odrasle. Kot po navadi bodo tečajniki delali v dveh skupinah (začetni in nadaljevalni). Prvo srečanje z učiteljico, kjer se bodo dogovorili o umiku bo v ponedeljek 28. oktobra ob 19. uri. Il circolo Ivan Trinko organizza due corsi (iniziale ed avanzato) di lingua slovena per adulti che si protrarranno fino a maggio. Lunedì 28 ottobre, alle 19, si terrà nella sede del circolo il primo incontro con l’insegnante. Il Parco a Resia ora è una realtà Se n’è discusso moltissimo in questi anni, anche a Resia. Ora il Parco Naturale delle Prealpi Giulie c’è. E’ stato istituito con la legge regionale 42/96, pubblicata sul BUR lunedì 30 settembre scorso ed entrata in vigore martedì 15 ottobre. La sede attuale del Parco si trova presso il Municipio di Resia dove lavora Sara Fa-di, giovane originaria di Venzone, laureata in scienze forestali che mi ha illustrato la legge e l’attività svolta finora dal parco. Con la legge “Norme in materia di parchi e riserve naturali” sono stati istituiti due parchi: il Parco Naturale delle Prealpi Carniche che si chiamerà delle Dolomiti Friulane con sede a Ci-molais, il Parco Naturale delle Prealpi Giulie e una decina di riserve naturali. La sede del Parco delle Prealpi Giulie sarà a Resia e comprende i seguenti comuni: Resia, Resiutta, Chiusaforte, Moggio Udinese, Venzone e Lusevera. Fino ad ora il Parco è stato gestito da un Comitato di coordinamento composto dai sindaci o loro delegati dei comuni, ad eccezione di Lusevera. Questo comitato, continua Sara, garantirà l’attività del Parco fino a quando non verrà istituito l’ente gestore. Entro i prossimi due mesi, inoltre, il Presidente della Giunta dovrà convocare una conferenza con Comuni, Comunità Montane e Provincia per la stesura di un accordo di programma. Ma qual’è stata l’attività del Parco in questi mesi? Con soddisfazione Sara Fa-di mi comunica che ben 11 gruppi di scolaresche hanno aderito al programma di mini settimane proposte nei mesi primaverili. Nei mesi estivi sono state organizzate ogni domenica delle escursioni guidate su tutto il territorio del parco (due uscite hanno previsto anche il pernottamento in rifugi). Non sono mancate conferenze e proiezioni di fotodocumentari sulla natura locale. Durante i mesi primaverili ed estivi sono stati effettuati censimenti sul camoscio e sulla coturnice (che è stata scelta come simbolo del Parco). I dati raccolti sul camoscio sono abbastanza negativi. Si tratta, infatti, di solo qualche decina di capi. La coturnice risulta essere molto più presente sul versante Sud (area del Plauris) meno invece sul versante Nord (area del Canin). I censimenti continuano anche in questi mesi e ne sono previsti altri per il prossimo anno. Questo lavoro di ricerca è molto importante, continua Sara, perchè finalmente abbiamo dei dati ufficiali e con essi si possono poi programmare interventi mirati, volti alla salvaguardia della fauna locale. Un’altra importante attività consiste nella sistemazione dei sentieri escursionistici nel territorio del Parco. Per questi interventi sono occupate tre cooperative, l’Agriforest di Chiusaforte, la Delet ukop / Lavorare insieme di Resia e la Prealpi Tre di Venzone. Importante anche l’attività editoriale con la pubblicazione di materiale didattico ed informativo, nonché quella di promozione nelle scuole per i soggiorni primaverili e presso i maggiori comuni regionali per nuovi soggiorni mirati da realizzarsi nei mesi estivi. Come si sa, sia nella nostra valle che nel comune di Lusevera, si parlano dialetti sloveni. Il Parco potrà certamente “dare una mano” nel promuovere anche questo a-spetto, ho osservato. Certamente, mi risponde Sara, il resiano come anche il friulano sono aspetti molto importanti della nostra comunità. Sarebbe utile e bello che tutti, soprattutto i genitori, si impegnassero a mantenerli vivi. Certamente il Parco, ad esempio nelle ta-bellazioni, potrebbe sottolineare queste particolarità così che il visitatore si renda conto subito di trovarsi oltre che in un ambiente naturale interessante, anche presso una comunità che ha delle caratteristiche culturali particolari che meritano di essere conosciute. Naturalmente, e questa è una mia riflessione, il Parco potrà diventare ciò che saremo in grado di fare attraverso di esso e ciò dipende come sempre solo da noi, dalle nostre proposte e da ciò che da esso possiamo trarne. Infine, un grande apprezzamento merita Luigi Paletti, sindaco di Resia, come tutto il Comitato di coordinamento che, nonostante le tante bufere e tempeste, è riuscito ad arrivare a questo risultato offrendo, anche se siamo solo agli albori, una prospettiva per i nostri numerosi giovani. Luigia Negro Četrtek, 24. oktobra 1996 4 D Comune perde la causa: pagherà oltre 200 milioni dalla prima pagina La scelta cadde sul terreno dei Podrecca, nei pressi del campo sportivo. Sulla carta l’esproprio risultava di 10 mila metri quadri -così ricostruisce la vicenda Zanutto - ma in realtà ce n’erano circa 3 mila 500 in più. Inoltre una successiva variante trasformò gli im- Slovenski programi bodo vidni Slovenski televizijski programi deželnega sedeža Rai bodo kmalu vidni tudi v videmski pokrajini, tam kjer živijo Slovenci. Tako je zagotovil podtajnik v ministrstvu za poste in telekomunikacije Vincenzo Vita, na zasedanju o Čezmejni televiziji v Vili Manin v Passa-rianu.Vest, če se bo uresničila, je izrednega pomena za našo skupnost, ki je v tem Casu prikrajšana za vse televizijske programe v slovenskem jeziku in je na to svoje stanje večkrat opozorila tako italijanske kot slovenske sogovornike. Na posvetu so bili postavljeni temelji za skupno oddajanje TV programov slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji s kasnejšo širitvijo na Hrvaško in Koroško. pianti sportivi progettati in attrezzature per il gioco del ping-pong. Queste ultime da qualche anno fungono da chioschi per la festa d’agosto. La famiglia Podrecca non è rimasta a guardare ed ha fatto causa al Comune. Il contenzioso è approdato recentemente alla Corte d’appello che ha dato ragione al privato quantificando in 103 milioni il prezzo dell’e-sproprio per i 10 mila metri quadri, oltre agli interessi ed alle spese legali. In totale fanno circa 230 milioni a carico del Comune. Non è tutto, perché restano in ballo i restanti 3 mila 500 metri quadri, sui quali la giustizia deve ancora pronunciarsi. Comprensibilmente preoccupato, l’attuale sindaco Lorenzo Zanutto ha annunciato il ricorso ad un mutuo della Cassa depositi e prestiti. “Sono soldi che non potremo spendere per altri interventi” ha detto a-maramente. Nessun riferimento alla precedente amministrazione, anche se almeno un rimprovero sembrava sottinteso nelle parole. “Ora possiamo solo a-spettare la conclusione del secondo procedimento - ha concluso Zanutto - e poi leccarci le ferite”. Tra le decisioni dell’assemblea comunale vanno invece segnalate l’approvazione unanime del progetto preliminare dei lavori del 15B lotto delle fognature, a Scrutto, ed il sì dato al progetto preliminare dei lavori di sistemazione della viabilità a Crostò, (m.o.) V petek v beneški palači v Naborjetu spomin na Salvatoreja Venosija Na spominskem večeru obveze m nad V petek zvečer smo se v beneški palaci v Naborjetu še enkrat sreCali s Salvato-rejem Venosijem, slišali smo po zaslugi radijske postaje Radio Trst A, (s katero je veC kot 10 let sodeloval) njegov glas in predvsem njegovo toplo vabilo v kanalskem dialektu, naj se vsak domačin potrudi zato, da se bodo še naprej živeli na Tromeji slovenski običaji in jezik. Poslušali smo tudi nekatere odlomke Veno-sijevih del, ki jih je prebral Livio Valencie. V spominih njegovih prijateljev in sodelavcev smo pobliže spoznali osebnost in značaj Venosija in še posebej njegovo plodno raziskovalno delo in bogato bibliografijo. Rudi Bartaloth, ki je spominski veCer povezoval, Peter Gerdol in Anton Sivec so v imenu kulturnega društva Planika podali celovit prikaz Venosi-jeve osebnosti in dela. Med drugim so poudarili, da je tudi po njegovi zaslugi Kanalska dolina pritegnila pozornost raziskovalcev iz veC držav od Skandinavije do Združenih držav Amerike. Tudi zaradi njegovih prizadevanj - je dejal Sivec - je Kanalska dolina izstopila iz politične in Človeške anonimnosti v katero je bila pahnjena zaradi zgodovinskih okoliščin. Emidij SusiC, ravnatelj Slorija, se je zavstavil ob raziskovalno delo Venosija, ki se ga je lotil že v zaCetku 70. let, ko je zaCel sodelovati s številnimi profesorji videmske in ljubljanske univerze in je že takrat stopil v raziskovalni svet. Mm, l Del publike na večeru v spomin na Venosija in predstavnika Planike Bartaloth in Gerdol Senator Darko Bratina se je oglasil tudi kot osebni prijatelj Salvatoreja, je pa poudaril njegov moderen pristop do raziskovalnega dela in specifiko prostora na Tromeji, s Človeškega in raziskovalnega vidika, ter dejal, da je bil Venosi vzoren Človek, ki je znal povezovati ljudi iz različnih krogov in različnih narodnosti. S pismom se je oglasil tudi drug Venosijev prijatelj, Rafko Dolhar. “Pustil je za sabo skromno a trma- sto obdelano njivo. Pustil jo je vsem nam v oskrbo”. Venosiju v spomin sta spregovorila tudi dva ugledna predstavnika Republike Slovenije in sicer državni sekretar Peter Vencelj in predsednica Parlamentarne zunanjepolitične komisije Mihaela Logar, ki je spregovorila o narejenih korakih za varstvo slovenske manjšine, o pomenu resolucije o manjšinah in se obvezala glede nadaljnih potrebnih dejanj na tem področju. Sledili so se spomini in pričevanja predstavnikov tistih organizacij in ustanov s katerimi je Venosi sodeloval: Tuta za Rai, Svab v imenu SKGZ, Ruttar v imenu SSO, Namor v imenu slovenskih organizacij videmske pokrajine in Novega Matajurja, Stoka v imenu Glasbene matice, Pahc>’ za NSK in Brecelj za Ssk. VeCer so prireditelji sklenili z lepimi besedami predsednika slovenskega parlamenta Jožefa SkolCa. Ob zahvali za vse narejeno delo je bilo tudi jasno poudarjeno, da je najboljše priznanje Salvatoreju Venosiju v tem, da se vsi po svojih močeh in pristojnosti obvežemo, da se bo nasta-ljeno delo v Kanalski dolini nadaljevalo, (jn) Il consiglio comunale di S. Pietro ha adottato il nuovo Piano regolatore generale Passa il Prg della mediazione Non una rivoluzione, ma si punta sull’ area formata dal capoluogo, Vernasso ed Azzida E’ un piano regolatore che “tende a mediare la realtà precedente con quella che si sta sviluppando sul territorio”, come ha sottolineato l’architetto Walter Tosolini, quello adottato giovedì 17 ottobre dal consiglio comunale di S. Pietro al Natisone. Frutto di quattro anni di lavoro - il progetto è stato affidato all’ufficio tecnico della Comunità montana - e di molti incontri con i cittadini, il nuovo Prg non sembra infatti rivoluzionare l’attuale tessuto urbanistico del capoluogo e delle frazioni. Già visionato dall’Azienda sanitaria, il progetto - i cui vincoli scadranno dopo cinque anni - sarà ora sottoposto al giudizio dei cittadini che potranno presentare osservazioni o ricorsi. Nel piano, come ha spiegato Tosolini, “si è puntato su un’area centrale, formata da S. Pietro, Ver- nasso ed Azzida, senza però dimenticare le realtà periferiche”. Le novità più rilevanti sono state spiegate dall’assessore Nino Cicco-ne: Vernasso si trova a giocare per la prima volta un ruolo importante senza il peso delle servitù militari, a S. Pietro si punta ad una nuova area commerciale nei pressi del polisportivo, per la viabilità del capoluogo è stata prevista una variante della statale ad ovest del paese, lungo via Narau-ni, che attraverso un senso unico dovrebbe permettere di sbloccare l’intasamento del traffico lungo via Alpe Adria. Poche le osservazioni da parte della minoranza. La lista “Insieme per S. Pietro” si è astenuta mentre O-sgnach si è infervorato parlando di “piano megagalattico” anche a causa delle “previsioni demografiche troppo ottimistiche”. Il sin- daco Giuseppe Marinig gli ha risposto sostenendo che “se non si opera con una visione in positivo, le cose non si risolvono”. E ad un’altra accusa di Osgnach, secondo cui i cittadini non erano stati portati a conoscenza del contenuto del Prg, Marinig ha estratto da un pacco di lettere un’osservazione al piano inviata nel dicembre del 1993, firmata da Renato Osgnach. Quest’ultimo non ha partecipato al voto “perché personalmente coinvolto nel piano”. Nel corso dell’assemblea è stata anche approvata la convenzione per l’accoglimento dei bambini residenti nel comune di S. Pietro nella struttura dell’asilo-ni-do di Cerneglos. Il consiglio ha poi modificato alcuni punti del regolamento del concorso “Naš domaci jezik”. Si è parlato della scuola materna di Azzida con un’interrogazione del consigliere Carmen Sion, secondo la quale “le insegnanti presentano ogni anno una lista di lavori da fare, che però non vengono fatti”. Ma per l’assessore Bruna Dorbolò “è falso che non sia stato fatto alcun intervento, e comunque è soprattutto una questione di priorità”. Su richiesta della minoranza è stata rinviata la discussione di alcune modifiche allo statuto comunale (la richiesta di rinvio riguardava un vizio formale). L’assemblea ha infine approvato un ordine del giorno inviato dall’Anci sul federalismo (contrario O-sgnach) e, prendendo spunto da un’interrogazione del consigliere leghista, un documento con cui si chiede al Ministero delle Finanze la proroga della scadenza di controllo dei versamenti lei del 1994. (m.o.) Severna liga izbrala pot secesije in glasne opozicije na Deželi Stranke dosedanje deželne večine išCejo še kakšne razloge, zaradi katerih bi skupaj upravljale Deželo. Sicer je vse bolj očitno, da teh razlogov ni in da je treba poiskati kakšno drugo rešitev. Ce sodimo po vsebini furlanskega kongresa Severne lige, ki je potekal v Poz-zuolu, in po besedah samega Umberta Bossija, potem lahko reCemo, da iigašem bolj odgovarja glasna opozicija kot pa tiha in delovna večina. Zato bodo morale predvsem stranke Oljke, in v prvi vrsti Ljudska stranka in DSL, najti rešitev iz krize in sestaviti taksno večino, ki bo zdržala še dobro leto, pred volilno preizkušnjo leta 1998. Kot smo rekli, kongres furlanske Severne lige v Pozzuolu je potrdil voljo ligašev po secesiji in po protestnem nastopanju, nekako tako, kot to dela sam Umberto Bossi. Pripadniki Severne lige pa so si izbrali dva “zgodovinska” predstavnika, ki jih bosta'vodila v tej politični bitki. To sta Pietro Fontanini, ki je bil ime- novan za predsednika lige, ter Roberto Visentin, ki je z veliko večino glasov ponovno postal tajnik SL. Sam kongres pa je pokazal, da tudi v ligi vse ne teCe, kot bi sami želeli in da je tudi v tem gibanju težko najti tisto notranjo enotnost, ki je potrebna. Sam Bossi je skušal ustvariti pogoje za čim bolj enotni kongres, vprašanje pa je, Ce mu je uspelo. Eden glavnih razlogov za kongresno napetost je bil oCitek Alessandre Guerre dosedanjemu deželnemu vodstvu, češ da ni storilo niC pomembnega. Zaradi te izjave je bila Guerrova deležna precejšnjih kritik in nekateri so ji ocitali, da je v zadnjem Casu veC hodila pred televizijske kamere kot pa na sekcije furlanske lige. Novoizvoljeni tajnik Visentin bo torej krmaril furlansko ligo v naslednjem obdobju. Kakšno strategijo bo izbral, bomo videli že v naslednjih dneh, ko se bo deželna kriza bližala svojemu epilogu s Cecottijevim odstopom. (r.p.) jr7r f novi matajur r arondka četrtek, 24. oktobra 1996 ''/v/fc/fó rave.. Bi radi plaval, pa na /nata? Na stuojta se bat, nicku vpisajta se na tečaj plavanja, ki ga je organi/ala “Planinska družina Benečije” za otroke an odrasle. Tečaj je vsako saboto v čedajskem bazenu od 19. do 20. ure (ne pa od 20. do 21. ure takuo, ki smo bli napisal prejšnji tiedan). Lahko pa bojo hodil plavat, le ob tisti uri an le v saboto, tudi tisti, ki že znajo. Varže še ratingo dielat na naši domači zemlji Liep senj za rojstni none Marije jih Meštra je dala otruo-cem an tema: “Poviejta pravco cielega tiedna, dan po dnevu”. Sin od Giovanina je te parvi dau meštri njega pismo, ki je subit prebrala: “Muoj tata tu nediejo je biu šu na ja-go an je parnesu tajšne-ga velikega zajca, de smo ga iedli tu pandie-jak, torak, sriedo, četar- tat, petak an saboto!!!” *** Dvie parjatelce sta šle tu ’no trgovino od sadja an vprašale ga-spodarja, de naj jim da dvie banane. Kadar je šu po nje je zagledu, de gor na maku so ble ostale zadnje tri. - Pogledita tle, so mi ostale tri an de na bom darZu samuo adne, vam nardim škont če kupita vse tri! - jim je poviedu gaspodar. Parjateljce so se pogledale an adna je jala te drugi: - A vieš ki, Jovanka, kupimo jih vse tri, sa adno jo pa snemo!!! *** Milica je telefonala v kimetuško trgovino, kjer nosejo špeZo na duorp. - Pamesitami pu kila masla. - Ni še zdielana ba-tuda! - Ben pa šest jajc. - Kakuoše jih nieso še znesle! - Pa dva eta peršuta. - Ubivamo donas prase! - Biešta pa se solit! - Niemamo vič soli!!! Brez diela, nie pardiela an naš judje tuo lepuo vedo. Predvsem lepuo vedo, ki dost so resnične tele besiede naši kimeti an bit kimetje tle par nas je še buj težkuo, ku drugod. S tistim, kar pardie-laš na zemji, na preživiš an če greš dielat kam drugam dol v dolino, niemaš pa cajta dielat v gruntu an po senožetih. Naša zemja pa je radodarna: če ti skarbiš za njo, ona na koncu ti povame. Tuole lepuo vie Andrea Balus - Mankicju po domače iz Gorenjega Tarbja. Je an mož še mlad, dobrega karakterja, brez velikih zmot po glave. Zvestuo diela na njivi an z njega puotam, z njega skarb do drieviji, ki ima na vartu, nam je dokazu, de tudi v Gorenjim Tar-bju je še moč pardielat debele an dobre, okusne jabu-ke. Pogledita, kake jih je par-dielu lietos. An reč, de lietos ni bluo te prave lieto za par-dielo na puolju. V tuole so se “zagledale” an tiste “Zvince”, ki nam “kradejo” sadje an zelenjavo. Poštudi-erita, lietos so šli “pikat” še oriehove perja (ki so zlo ga-rjupe), ker ni bluo druzega. Maria Petrina, uduova Morielaz, s Petjaga je do-punla 90 liet. Sta lepuo prebral, 90 liet. Zgodilo se je 12. otube-rja an tisti dan so vsi va-snjani viedel, za liep dogodek, sa’ vič ku kajšan je potuku na nje vrata, jo objeu an ji uošču vse nar-buojše. Nje mogla manj- blizu nje. Hode jo gledat puno ljudi an zvestuo se poguarja an če kor, zna dat tudi dobar nasvet (consiglio). Marija, kuraZno napri. Tisti, ki vas poznajo an imajo radi, Ze študierajo na kajšan velik senjam vam napravejo, kar jih dopunete stuo! kat torta an v družbi Zlahte an parjatelju je ugasnila svečke, kandelce, ki so ble v obliki, narete ku okouna številke 90. Marija je zlo poznana, sa’ je bla pridna Znidarca, ki je hodila dielat po hišah po dva, tri dni (takuo je bluo ankrat, an vič ku kajšan puobna lepuo tiste caj-te). Maria živi kupe s si-nam Petram. Drugi sin, Mirko, ji je že umaru. Ima devetdeset liet ja -nam pravejo tisti, ki jo lepuo poznajo - pa v sarcu, v duhu an v pamet jih ima dvajst. Je cieu dan v hiši, pa vie vse kar se gaja po sviete an Za novico an fotografije je poskarbeu an naš parja-teu, ki živi v Zviceri an je pru veseu videt, de tle doma je še kajšan, ki skarbi za naše okolje. Naj doloZemo še An seda pojdimo v Mar-sin, pruzapru v Pocero. Tudi tu se vesele za dobar pardie-lak v sadovnjaku. Pogledita, ki jabuk je pobrau Valerio Zorza - Prot iz tele vasi ! An Valerio Protu: kuo je lahko pejat kariuolo, kar je puna dobrega pardiela tuo, de Andrea Mankicju je med tistimi iz srienjskega kamuna, ki je biu nagrajen, ker darži čedno v vasi an okuole nje. tuole nie še nič, je samuo an part tistih, ki jih je pardielu. Debele, ardeče, sladke... takuo uonjajo, dišjo v kliet, da je ki. Vse narbuojše vam žehno Je bla sabota 5. otube-rja, daž se je liu kot iz škafa po vsieh Nediških dolinah. Ni imeu obednega u-smilienja tudi do mladih noviču, ki jih videmo tle na fotografiji, an jih lepuo “pošpricu”, pa ni “ugasnu” njih velikega veseja. Tisti dan sta Fabrizo Ci-cigoi iz Premarjaga an Federica Crast iz Podbonie-sca ratala mož an žena. Oženila sta se v cierkvi-ci par Devici Mariji na Krasu v Dreki. Vebrala sta telo cierku za reč njih “ja”, ker Fabrizio ima koranine v telim kamune, v Mihielcovi družini na Lažeh, kjer se je rodiu njega tata Donato. Ziviela pa bota v Podboni-escu. Mame Antonietta an Dorina (ki je Sudatova iz Zverinca), tata Mario an Donato, vsa žlahta an pa-rjatelji žele Federichi an Fabriziu puno puno veseja, ljubezni an sreče v njih skupnem Življenju. Tel otroc iz Marsina so že velie, so Ze mame an tata, lohni kajšan je Ze nono al nona, pa smo Sigurni, da se šele spominjajo na tisti dan, 17. junija lieta 1951, kar so iz rok gaspuoda Can-ciani, ki je biu iz Čedada pa je opravlju božjo službo v Marsine, parjel parvo sveto obhajilo. Al sta zaštiel, ki dost jih je bluo? Trinajst pu-občju an štiernajst čičic. Takuo, ki smo napisal, obhajilo je bluo lieta 1951, tuo pride reč, de so se rodil okuole 1942 - 43 - 44 lietih. Al se kajšan zapozna, al pa, zapoznata kajšnega? Mi vemo, de miez njih se “skri- va” Natale Medveš, ki seda Živi v Manzane, pa ima koranine pru v Marsine: njega mama je Pierina Cucovaz -Krancova, tata je biu pa Valentino Medveš - Sinku. S tolo parložnostjo po-zdravjamo Pierino, ki vemo, de prebiera pru zvestuo naš Novi Matajur. Spomin svetega obhajila Četrtek, 24. oktobra 1996 Il cavallino di Fjodor Nikolajevič e il fagotto di neve - Epilogo 14 Olga Klevdarjova La prima cosa che colpì i suoi occhi fu il riverbero della pec sulla parete dove stava l’icona. Quella luce instabile creava un effetto misterioso sul dolcissimo volto della veneranda Bo-gomater’. Comprese di essere in una casa, in una izbà, in una vera casa, dove il fuoco acceso infondeva nel corpo la sensazione perduta di un infinito benessere, un torpore, un dormiveglia al quale nemmeno tentava di sottrarsi. Nè tentava di rendersi conto che questo sogno inverosimile poteva essere una realtà: u-na casa, un fuoco! Forzando lo sguardo, sfiorava con gli occhi il legno nero e caldo della parete, il quadro della piccola finestra con le tende bianche, la bocca della peč dove guizzavano le piccole fiamme violacee. Poi ancora l’immagine della Madre di Dio, la Bogomater’ Don-skaja che ora seguiva, trepidante, la marcia in avanti del popolo russo lanciato contro l’invasore. Il calore che si diffondeva dalla peč sembrava accentuare la calda velatura bruna della izbà, l’atmosfera dorata in cui il suo essere galleggiava incorporeo. E fu allora che, nello stato di semincoscienza, udì, bisbigliate, le prime parole: «Tiho, Fjodor, on prosnul-sja, tiho», di una voce di donna e vide un’ombra che gli si faceva davanti, e la voce soggiungeva: «Spi, spi». Allora, d'improvviso, Giorgio ricordò e comprese. Rivisse con pena indicibile il momento in cui Battista se lo caricava sulle spalle, ambedue avvolti nel turbine gelido della tormenta. E nient’altro.Tutto era svanito d’un tratto mentre lui affondava nell’incoscienza. Ora, sicuramente, grazie ad un miracolo di cui non aveva nozione, sentiva che la vita tornava a scorrere in lui, di essere al riparo, di godere dell’intenso formicolio che sentiva correre dalla punta dei piedi su lungo il corpo e gli pareva di avvampare per il calore, come se la febbre stesse finalmente Vittime innocenti di un nemico cedendo. Un breve attimo gli fu sufficiente per domandarsi come fosse arrivato fin qui, se lo avesse portato in salvo Battista, come era accaduto, come mai si trovava in questa casa. Non trovava risposta. Furono poi i suoi salvatori, quando si fu riavuto dall’incoscienza, a raccontargli tutto. Fu l’anziano Fjodor Nikolajevič a spiegare: «Vedi - disse - io ho un cavallo. E questo mio cavallino, vedi, è più intelligente di un uomo. Tornavamo a casa con la slitta, io e mia moglie, quando questo mio cavallino si fermò di colpo davanti ad un mucchietto di neve. E il cavallo, per quanto lo incitassi “trr -trr” non voleva saperne di andare avanti. MaSa, mia moglie, si accorse che da quel mucchietto di neve sporgeva qualcosa. Perciò saltammo giù dalla slitta e Maša vide che sotto c’era un uomo. Pareva morto, ma Maša non voleva sentire ragione. Mi aiutò a caricare il fagotto, l’uomo, sulla slitta e allora il cavallo, intelligente, proseguì verso casa e ti portammo qui. Tu, ita-lijanec, eri là e parevi morto. Ci mancava poco». Qui il lettore avrà facile gioco per scorgere, in questo racconto, uno sviluppo platealmente melodrammatico, per quanto non inverosimile. La realtà è che qualsiasi avventurosa alternativa non avrebbe potuto che avere sapore di melodramma. Anche se a scoprire il corpo esanime dell’alpino fosse stata una guardia del campo, o un drappello di partigiani, o u-na fila di prigionieri, o magari un cane, il melodramma resterebbe in agguato e qualsiasi soluzione della vicenda avrebbe richiesto non minore ingegno. Qualcosa del genere in ogni caso è successo, in quanto - questo adesso è certo - Giorgio sopravvisse & 1 me] ;etti MOJA BANKA