Učiteljski *<*ris Stanovsko politično glasilo J. U. t/. — sekcije ssa dravsko banovino kjcini Mesečna priloga »Prosveta« m Uredništvo in uprava: Ljubljana, FranliSkanska ulica 611. Rokopisov ne vralamo. Nmfranklranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak letnem. <• Ina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plalajo list s članarino. Oglasi po cenika in dogovoru, davek posebe. PoSt.iek.rat. 11.153. Telefon 3112 Povišanje naših prejemkov Vse od onega usodnega dne pred dobrima dvema letoma, ko so bili reducirani prejemki državnim uslužbencem, se je začelo za nas življenje polno težkoč in skrbi, ki se je stopnjevalo z naraščajočo draginjo često v brezupen gmotni položaj stotisočev družinskih članov državnega uradništva. Skrčenje plač je postalo zaradi povišanja cen še usodnejše. Naraščajoči dolgovi v uradniških družinah so začeli izpodkopavati njihovo fizično in moralno zdravje. Dve zadnji leti, ki pomenita na ta način anticipatno finančno obremenitev uradništva še za celo vrsto let naprej, sta bili izpolnjeni po naših stanovskih organizacijah z nešte-vilnimi prošnjami in nujnimi pozivi, da bi se nam z vrnitvijo vzpostavil prejšnji položaj ter s primerno regulacijo draginjskih doklad paraliziral draginji primerno pogubonosen udarec tega posrednega znižanja naših prejemkov. » Dosledno nastalemu novemu gmotnemu položaju je zahtevalo uradništvo, da se mu zvišajo prejemki na eksistenčni minimum, da se vrnejo draginjske doklade za otroke, da se ukinejo vse uzakonjene razlike med neporočeno in poročeno državno uslužbenko ter se skladno s tem vrnejo poročenim državnim uslužbenkam polne osebne doklade. Če upoštevamo dejstvo, da so se v zadnjih treh letih zvišale cene v trgovinah na debelo za celih 23 %, tako, da plačujemo vse svoje vsakdanje potrebščine v datajlni trgovini najmanj za 30 % dražje ter da se zazna-menuje razmeroma največja porast cen v zadnjem letu, to je od 1936. do 1937. leta, je iz tega razvidno, da so se gibale zahteve uradniških organizacij v resnici v naj skromnejšem obsegu in da uradništvo v tem primeru gotovo ni pokazalo neuvidevnosti napram državnemu finančnemu položaju. S toliko večjo upravičenostjo je zato uradništvo lahko upalo — ter je tudi dejansko pričakovalo — da se bodo njegove skromne želje, ki pomenjajo v resnici le najnujnejši pogoj za vzdrževanje njegovih družin, upoštevale pri obetani vrnitvi odvzetih prejemkov. Končno je dospel težko pričakovani dan. 7. oktobra smo ugledali polni upajočega drhtenja radostno vest o zvišanju uradniških plač. Povišanja da bo deležno v prvi vrsti nižje uradništvo. Že naslednji dan je 200.000 državnih uradnikov Jugoslavije nestrpno računalo na podlagi svojih plačilnih tabel, kaj mu je prinesla vesela novica. Naj navedemo tu nekaj rezultatov tega računanja, upoštevajoč pri tem prejemke za tretji draginjski razred, t. j. za ogromno večino našega učiteljstva. Povišanja so deležni le uradniki zadnjih šestih skupin. Vrnile so se jim osebne doklade, kar znaša po vrsti od pete do 10. skupine mesečno po: 120, 110, 100, 85, 85 in 85 din. Učiteljski pripravniki devete in desete skunine bodo prejemali odslej mesečno po 58, odnosno 69 din več osebne doklade. Ti poviški nomenjajo celotno vrnitev odtegljajev izza dveh let nazaj, tako da bodo prejemali samske osebe poslej neokrnjene 6voje prejšnje plače. Družinski očetje so izgubili na draginjskih dokladah za otroke do treh otrok po 30 din za vsakega, za družine preko treh otrok pa po 20 din. Tudi te doklade se jim po zadnji uredbi vrnejo. Ne vrnejo se pa draginjske doklade poročenim uradnikom za njihove žene, za katere so prejemali pred dvema letoma po 140 din mesečno. Koliko smo na boljšem VSEBINA ■V> 'f../ ■ISM fit*'- V ?V -O&V ¿i r H&Ji OŠ";;-;-' Vtn;« te > c-tr 2 «i* U.-• . 'icž! z.\yi leta počitnic«!? Kako pa je s hrano? Na deželi jo plačuje učitelj od 12 do 15 din. Tovariš v 30 km oddaljeni vasi plača 15 din in je: mleko, svinjsko meso, zelje, solato in mleko! Takih primerov lahko naveden še več! V mestu stane hrana v menzah 8—12 din in abonent ima še izbiro. Tako plača učitelj na deželi od 800 din plače 400—450 din za hrano, t. j. 50 % plače, v mestu pa od 900 oz. 1000 din 300—400 din, t. j. 30 %. Povprečno lahko trdim, da je življenje ■ma deželi prav tako drago kakor v mestu, včasih še dražje. Zato bi bilo potrebno, da bi se uradnikom na deželi dali isti prejemki kakor tovarišem v mestu, prav posebno še v Sloveniji, ki je najdražja banovina v državi. Posebno pa bi se morala posvečati pažnja letoviškim krajem, kjer je včasih življenje dražje kakor v mestih in vendar spadajo v III. drag. raz. Uradniki v takih krajih morajo plačevati vse po cenah, ki jih plačujejo bogati letoviščaji. Problem par excellence! Privandranec" »Privandranec!« Ta beseda je padla na učiteljstvo zelo močno poudarjena. Pričakovali smo jo kot logični zaključek za celo vrsto izpadov na naš stan. Na vse take in slične otroške poizkuse nismo nikdar odgovarjali in tudi tokrat živimo v upanju, da nam udarec ne bo škodoval. Živimo pač v času, ko so gotovi krogi napovedali učiiteljstvu neizprosen boj in ko se mora ono boriti za svoje naj-prirodnejše pravice. Ker je pa boj brez vsakih stvarnih razlogov, je »privandranec« le izraz mržnje do našega stanu. Kaže nam nazorno, kako malo odgovornosti čutijo gotovi ljudje do svojega naroda in kako malenkostno je njih razumevanje za resnične narodove potrebe. S »privandrancem« so hoteli učiteljski stan končno popolnoma ponižati, zbiti zadnje opore, ki bi ga zrušile z njegovih sedanjih trdnih položajev. Žalitev in obrekovanje učiteljeve osebnosti so prihranili kot zadnje in najuspešnejše sredstvo. Drugih nimajo več! Da je bila beseda »privandranec« v tem primeru vzeta iz slovarja zaničevalnih izrazov z najgršimi nameni, je povsem jasno, in da pomeni grobo žalitev osebe, kakor tudi državnega nastavljenca, je tudi razumljivo. Da so jo pa njeni tvorci in iniciatorji uporabili samo za učiteljski stan, nam je razumljivo. Učitelj med mladino in narodom; človek, ki mogoče edini v kraju dela za ljudstvo, je nevaren. V očeh naroda mu je zato treba zmanjšati ugled, saj je njegova vloga preveč odločilna in važna. Pod vsem tem zlonamernim prizadevanjem nasprotnikov se skriva dragoceno priznanje učiteljevega dela med narodom, priznanje, ki daje gotovim gospodom neprestano povod za izpade. Učiteljstvo je mirno sprejemalo vse te napade, saj nanje ne more in ne sme odgovarjati. »Napredek in prosveta to naša bo osveta!« pravi Aškerc in tega načela se držimo tudi mi. Da pa je »privandranec« v očeh javnosti še bolj klavrna pojava, so mu naprtili še lažnivost. Verjeti se mu namreč ne sme ničesar in nezaupljiv moraš biti napram njemu! Zakaj? Iz kakšnih razlogov? Kakor smo uvodoma ugotovili, je vse delo proti učiteljstvu le posledica mržnje do njega, oziroma do njegove odločilne vloge med ljudstvom. Zato je pri vsem tem toliko otipljive nesmiselnosti, da bi jo prav lahko časopisi priobčili pod rubriko »Vsak dan ena«. Tako poročanje rodi kolikor toliko pri posameznikih odvratno stališče proti učiteljstvu in ustvarja strupeno atmosfero med narodom. Kje naj le išče učiteljstvo moralne opore za svoje pošteno delo, ako mu skušajo omajati prav vse položaje in so se celo lotili njegove osebne časti? Učiteljstvo ni nikdar klonilo pred takimi napadi in bo preskočilo tudi zadnji prepad, ki ga skušajo umetno napraviti med njim in narodom. Take gonje ga samo tesneje združujejo, nikdar ni bilo tako solidarno, kakor ravno sedaj. Vsi poizkusi, vnesti v njegove vrste razdor ali mu škodovati na ugledu, so se izjalovili. Njegovo delo je nad vsako politiko in zaupanje večine naroda v njegovo pomoč je le prevelika. »Privandrovstvo« mu zato ne more škodovati, i",,"i- c ....■»>■cvv-j-'. ■ ••:•».' ...* .v.r- Nova gledanja v zemljepisnem pouku je prikazal učitelj mešč šole Albert Žerjav s predavanjem Problemi gospodarske geografije ter njena didaktika. S svojimi izvajanji je naznačil bežen pregled šolske in znanstvene geografije. Dosedanje statično gledanje v zemljepisnem pouku se mora umakniti sodobnemu dinamičnemu dogajanju. Učitelj mora poznati strukturne posebnosti predmeta ter pravce ljudskih potreb, ki poudarjajo razne panoge iz področja geografije. Predavatelj je podal celoten sistem zemljepisne znanosti: od nauka o zemlji preko fizične geografije in biogeografije do antropogeogra-fije (geopolitika, politična geografija, gospodarska in vojaška geografija). Posebej se je pomudil pri naših zemljepisnih učbenikih, kjer najdemo v veliki meri pokrajinopisje in nekaj suhoparnih podatkov. Manjkajo objektivni potopisi, gospodarski položaji, življenjske, politične in kulturne razmere, trgovina, nova raziskovanja in odkritja. Razni problemi, n. pr. problem gostote prebivalstva, notranja in zunanja emigracija našega naroda, itd., naj bi bili bolj poudarjeni. Podrobno je prikazal probleme gospodarske in ekonomske geografije z navedbo literature — posebno slovenske. Gospodarski zemljepis naj dobi v ljudski šoli, posebno v višji, svojv poudar-jenejšo noto. Predavatelj prikaže razne delovne enote za pouk zemljepisja, n. pr.: Naša obleka: odkod dobivajo naše. tvornice bombaž, zakaj se ljudje ne oblačijo več v domačo obleko, zakaj propada naša nar. noša, itd. Dvorana učiteljske šole se je napolnila poslušalcev, ko so podajali poročila o »svojem poizkusnem delu in njegovih rezultatih« naši učitelji praktiki. Vsak dela v svojem pravcu v različnih danih pogojih. Eden s hribovske dvorazrednlce z natrpanimi razredi, drugi z višje organizirane podeželske šole, a tretji s predmestne šole. Slučaj je nanesel da so vsi podali sfliko iz višjih razredov. Mogoče bi bilo tu potrebno, pokazati delo vseh stopenj. Poročila so bila zanimiva zaradi tega, ker so predavatelji podali rezultate iz različnih krajev z različnimi prilikami, še interesantnejše pa je bilo osebno gledanje teh treh posameznikov na sodobno šolsko delo v duhu Gaudi-gove delovne šole, šolski upravitelj Jurančič Josip se zavzema za priložnostno svobodni strnjeni pouk, a učitelj Ledinek Miloš se bolj ogreva za vezan strnjeni pouk — življenjska okrožja. Pričakovati je bilo, da se bo kdo oglasil in vzporedil tri različne struje ter skušal prikazane rezultate razčleniti in prikazati različnost poti in pojmovanja sodobne šole, a obenem pri vseh treh prikazati edinstven cilj: pomagati mladini v sodobnem kaosu.1 Prof. Gustav Šilih je na svojstven in pregleden način razvil »teorijo učnega postopka«, in to od učnih slik do strnjenega pouka. Razčlenjajoč bistvo in potrebo zgradbe pouka je rekel: notranja zgradba učne enote nekako sliči zgradbi drame, metoda je notranja nujnost. V delu lahko prevladuje eden izmed treh bistvenih momentov: psihologi-zem, logicizem ali sociologizem. Kateri naj prevladuje? Predavatelj stavi zahtevo, da »pravi pouk zahteva zgradbo, ki ustreza logični zgradbi snovi in šele v drugi vrsti ozir na otroka«! Predavatelj je na primerih prikazal zgradbo učne enote pri važnejših zastopnikih smeri učnega dela: I. Herbartovci (Herbart-Zeller-Rein) so postavili štiri, oz. pet stopenj dela (formalne 1 Podrobno poročilo izide predvidoma v »Popotniku«. stopnje) na osnovi asociacijske psihologije. Herbartovci so psihologisti. II. Scharrelmann (ca. 1912) normira svoje delo v smislu umetnostne struje v treh stopnjah oz. načelih: detajliranje, motiviranje in moderniziranje. Tudi psihologizem. III. Gaudig poudarja v skupinskem delu svobodno duhovno dejavnost, kjer učitelj stavlja delovne cilje pouka. Gaudig in naslednik Scheibner poudarjata stvarno-logični moment učnega dela, kar kaže nekako oddaljevanje od čistega psihologizma. IV. Dalton-plan poudarja svobodo dela v izbiri dela v okviru tedenske ali mesečne naloge s podrobnimi metodičnimi navodili. Delo se vrši v šolskih delavnicah-laboratorijih. Hiba Gaudigovcev je, da je socialni moment zapostavljen, a individualizacija pritirana do viška. Češki reformator Prihoda pa nasproti temu stavlja zahtevo: individualizacija pouka in kolektivizacija vzgoje. V. Od naših domačih je omenil prof. De-marina in učitelja Paviča kot izrazita psiho-logista. Pri našem pedagogu E. Vrancu je pa povedal: Psihologizma ni, upošteva stvarno-logiški moment in psihološko stran. Nastopa nevarnost sociologizma. O strnjenem pouku iznaša mišljenje, da to ne more biti metoda, temveč le gola razporeditev snovi. — »V vseh naših stremljenjih in iskanjih nam mora biti vodilo, da spravimo v sklad stvarno-zakoni-tost snovi in vprašanje dece.« Iz svojega dolgoletnega intenzivnega študija podeželja nam je podal šolski upravitelj Josip Jurančič vzroke »obubožanja širokih ljudskih plasti ter njega posledice za vzgojo.« Predavanje je prikazalo sliko današnjega podeželja — gospodarsko, socialno in etično — ter kako se ta izraža pri šolskem delu. Po karakterni označitvi kmetskih prebivalcev poskuša predavatelj prikazati vzroke. Dotakne se zgodovinskega razvoja človekovega gospodarstva: prehod od lovca do kmeta, življenje v srenjah (prakolektivu), nastanek pod-ložništva, razvoj individualizma po franc. revoluciji, gospodarski liberalizem. Industrija se je zracionalizirala, mala kmetska posest se ni mogla. Iz dobe zadrug in srenj kaže srbska narodna poezija visok ljudski etos. Neprestano nižanje cen kmetskih proizvodov in ne-možnost človeku primernega življenja silijo kmetskega človeka v nepoštenost, postaja špekulant in konjunkturist. Delo iz noči v noč ovira vzgojo otrok. Propadanje in obu-božanje širokih kmetskih plasti traja že 100 let) in daje svojo noto karakterju, čustvu in morali kmetskega človeka. Glavni vzrok je rastoče in danes do vrhunca pretirano nesorazmerje med visoko zracionalizirano industrijo in skrajno nerentabilno izrabo male kmetije. Iz vrst tečajnikov se je iznesla želja, da bi naj bili bodoči tečaji zaokrožena celota tako, da bi se vsa predavanja stikala v neki osrednji točki, oz. izhajala iz osrednjega problema. V tem primeru bi bilo tudi idealno, da bi posamezni predavatelji prisostvovali celotnemu tečaju. Upamo, da bo do četrtega tečaja postala marsikatera misel, ki je bila izrečena na tečaju, v naši vzgojni in učni praksi tudi meso, oziroma vodilo in pomoč pri delu. M. Ledinek. Nalivna peresa najnovejšega sistema dobite po ugodnih cenah v Učiteljski knjigarni. Cene od 12 do 400 din. Jasni se! (Po III. počitniškem pedagoškem tečaju Pedagoške centrale v Mariboru) (Konec.) »Mogoče se kdo čudi, da zavzemam danes drugačno stališče do strnjenega pouka in računstva v sodobni šoli, kakor sem ga pred leti. Človek se razvija in dobiva drugačne poglede,« je nekako zaključil ravnatelj Franjo Fink svoja temeljita izvajanja o »novih poteh v začetnem računskem pouku«. Postavil se je na stališče, da je strnjeni pouk podlaga sodobnemu računskemu pouku. Računsko pojmovanje in razumevanje je graditi na zakladu, ki ga učenec prinese s seboj. Za marsikoga je bila nova trditev, da dobi otrok prej in laže pojem števil 2 in 3. pojem 1 šele pozneje kot podatek kontrasta. Otrok šteje smiselno in ne abstraktno. Tudi ne sega njegova številčna vrsta le do gotove meje, n. pr. 20, temveč mnogo delj, kakor daleč pač zna šteti (v čeških poskusnih šolah računajo do 100 in preko, a brez prehodov preko desetič). Predavatelj navaja po dr. Koller ju (Der neue Weg im ersten Rechenunterricht), ki je razširil delo Kühnela (Neubau des Rechenunterrichts), napake sedanjega računskega pouka: Ne ponazorujmo z umetnimi nazorih (simboli), temveč z resničnimi in stvarnimi predmeti! Pozabljamo, da je v otrocih neka 6ila, samodelavnost, ki jo je treba sprostiti, pozabljamo pa tudi, da otroci že poznajo številno vrsto. Najtežja je pa napaka, da združujemo preveč težkoč v eno časovno obdobje: pojem števila, obrazec in še operacije s formulami. Te posamezne težkoče treba razčleniti, dati možnost razvoja. (Pojem enačbe, n. pr. 4 -f- 2 = 6, šele v 4. mesecu). Sodobno šolsko delo zahteva razumevanje, ne le dril, a danes ni v naših šolah ne drila in ne razumevanja. Učitelj mešč. šole Janko Pire je govoril o uporabi projektov v računskem pouku in o geometrijskem predočavanju kot nazorilu pri računskih operacijah. V prvem delu je vzporedil metodo problemov in metodo projektov. Metoda problemov se naslanja na miselno delo, znajti se v situaciji, naučiti otroka misliti, samostojno rešiti dano nalogo. Pobudo k mišljenju damo z vprašanjem, problemom. Računske uganke! Sumiranje raznih izkušenj usposablja učenca za računsko mišljenje. Nasprotno je pa metodavprojektov produktivno delo. Delo organizirati, pričeti z uporabo in slediti produktivnosti šolskega dela. Ves pouk je skoncentriran na gotov objekt, zajame večje učne enote, a se v delu drobi prav za prav v posamezne probleme. Zanimiva so bila izvajanja o uporabi geometrijskih oblik v računskem pouku kot po-nazorilu. V stvarnih primerih je predavatelj prikazal, kako se ponazori velikost števil, razmerja, ulomke in posamezne operacije. Dajmo našemu šolskemu delu čim večjo pestrost in olajšajmo s tem delo učencem. Albert Širok: Razgovor z Angelom Cerkvenikom Po poklicu je Cerkvenik železniški uradnik. Potuje mnogo in potuje rad. Službeno in neslužbeno. Pred dobrim mesecem se je še paril v poletnem Beogradu. Pred nekaj tedni si ga lahko srečal v vrvežu svetovne razstave v Parizu in ni še dobro pospravil kovčegov, že se spet odpravlja za nekaj tednov v Dubrovnik. Zanj ni razdalj. Poznati vso srednjo Evropo in v njej vsa velemesta: Rim, Dunaj, Berlin, London, Pariz. Taki ljudje govorijo mnogo in samozavestno. Kdor bi sodil po vsem tem, da je Cerkvenik nemiren bohemski tip, igrača čustvom, se moti. Ko ne potuje, je njegovo življenje dokaj enolično. Ob sobotah ga srečaš v kavarni, v nedeljo gre v gledišče ali v kino, drugače je doma. Njegov urnik izgleda nekako takole: urad, obed, čitanje, radio, literarno delo... Odmori'so kratki. Omamam se ne vdaja; ne pije in ne kadi. Le črno kavo ljubi, a to zelo. Cim močnejša je, tem rajši jo ima. * V soboto sem ga presenetil v kavarni: »Tvoj ,Ovčar Runo' je pravkar izšel.« Odložil je liste in z veseljem segel po knjigi. Medtem, ko je listal po njej in pregledoval ilustracije, sem mu razodel, da bi rad napisal kratek razgovor za »Tovariša«. »Če je to nujno potrebno!« je rekel z nasmehom. Natakar je prinesel črno kavo. Obrnil sem se do Cerkvenika in ko sem si prižigal cigareto, sem ga vprašal: »Povej mi kaj o svojem literarnem delu.« Odložil je knjigo in se zamislil za trenutek. »V knjigi so izšla tale moja dela: .Očiščenje', ,Kdo je kriv?', ,Orači', ,Daj nam danes naš vsakdanji kruh' in .Poslednji dnevi življenja'. Nekatere stvari so v dramatični obliki. Angelo Cerkvenik. Za oder sploh rad pišem. Nekaterim sem celo bolj znan kot avtor dram. V Ljubljani sta se uprizorili .Greh', ,Roka pravice', v Mariboru pa so igrali: ,Očiščenje', ,Greh', ,V vrtincu' in ,Kdo je kriv?' Če dodam še, da je mnogo mojih krajših stvari v prozi razmetanih po raznih listih in revijah, bi bilo povedano menda vse.« »Čul sem, da je izšlo nekaj tvojih del v prevodih.« »Ena knjiga je izšla v hrvaščini pod naslovom ,Kroz rad', nekaj krajših novel pa je prevedenih v bolgarščino in nemščino.« »Kdaj in zakaj si se začel ukvarjati z mladinskim leposlovjem?« Cerkvenik je popil požirek vode in je pripovedoval: »Prve mladinske črtice in povesti sem objavil kot gimnazijec v dijaškem listu ,Napri-jed', ki je izhajal v Zazinu. Da sem pisal tudi za ,Naš rod', tako veš. — Zakaj sem se lotil mladinskega leposlovja? Na to vprašanje bi prav tako težko odgovoril, kakor na vprašanje: zakaj sem sploh začel pisati. Bistvo odgovora na to vprašanje daje nedvomno neob-hodnost obstoja mladinskega leposlovja.« Kavarna je medtem vsa oživela. Od miz je valovilo nerazločno, skoro prijetno žubo-renje. Širil se je duh po kavi in tobaku. Dim se je dvigal v nemirnih kolobarjih pod strop, skriti ventilatorji so ga le še s težavo požirali. Cerkvenik se je ozrl po pisani družbi kavarniških gostov. Nagnil sem se bliže k njemu: »Kako si prišel do tega, da si se odločil napisati povest o psu?« Zamislil se je. Začel je govoriti počasi, a se je kmalu razživel. »Človek piše o tistem, kar posebno intenzivno osvaja njegova čustva in njegovo miselnost. Do živali sem čutil vedno posebno ljubezen. Že kot otrok sem se čutil živalim, s katerimi sem prišel v dotiko, nekakšnega tovariša, skoraj bi rekel brata. Nikdar nsiem mogel razumeti, zakaj se skuša človek tako ostro ločiti od živalskega in rastlinskega sveta ter od narave sploh. Vedno sem se čutil za droban delček narave, nikdar pa za bitje, ki stoji vzvišeno in vladarsko nad vso naravo. Na vsa bitja sem vedno gledal kot na bitja, ki prav tako ljubijo življenje, ki prav tako trpijo in hrepeni j o>, kakor jaz. Nikdar nisem mogel verjeti, da bi živela druga bitja v naravi zato, da bi jih človek bodisi zaradi zabave, bodisi zaradi strasti ali potrebe pokončaval. Med vsemi živalmi je pes človeku najbližji. Človek je spoznal psa bolje kot katero koli drugo žival. Prav tako tudi pes razume človeka bolj kot ga razumejo druge živali. Razumljivo je, zakaj se leposlovje ukvarja toliko vprav s psom. Želja, napisati povest o psu, ki ga poznam prav dobro — saj imam že dolga leta doma psa, ki ga intenzivno opazujem — me je mikala že dolgo. Ta želja mi je postala nekaka srčna potreba. Skratka: moral sem stvar napisati. Šele po tem delu sem se oddahnil. Po dolgem opazovanju psa sem spoznal, da je dobro razvit in razumen pes po svojem značaju, po svoji življenjski radosti in po svoji razumski sposobnosti v mnogočem podoben veselemu, zdravemu, razposajenemu otroku. Zato sta si tudi pes in otrok skoraj vselej prav dobra tovariša in prijatelja. Menil sem torej, da bo povest otrokom ugajala, da jo bodo brali z veseljem, kajti v povesti bo našel marsikaj, kar je že sam opazoval pri domačem psu, drugim bo pa nudilo vsaj delno nadomestilo za tovarištvo, ki ga nekateri srečnejši lahko dejansko uživajo.« Obmolknil je. Zunaj je začelo liti. Pri vratih so se pojavili novi gostje, poznalo se je že od daleč, da jim niti dežniki niso mnogo zalegli. Cerkvenik je med njimi pozdravil znanca, nato je nadaljeval: »Snov je vzeta iz resničnega življenja. Podobno odisej ado je neki pes zares doživel. Tudi vse anekdote so povzete po resničnih dogodkih, le da se niso vršili tako lepo po redu kot v knjigi, kjer so zvezane v organsko celoto. Čut orientacije pri psu je nekaj čudovitega! Moja dognanja v tem pogledu so sad dolgega opazovanja psa. Da nisem bil na krivem potu, dokazuje tudi študija .Orientierung und Richtungsvermögen' dr. Bostiana Schmida v 8. številki letošnjega .Kosmosa'. Zanimive so razne pasme psov. Za junaka povesti pa sem vzel prav našega domačega tako zvanega ilirskega ovčarja, zato ker presega po svoji lepoti, po svoji srčnosti in zvestobi vse druge tuje ovčarske pasme.« Govorila sva še o tem in onem. Čas je naglo potekal. Kavarna se je začela počasi prazniti. Plačala sva tudi midva in sva šla. Zunaj je bila že črna noč. Pravkar je prenehalo liti. Po razmočenih cestah so žarko odsevale električne luči. Nebo je bilo še vse črno, le tu pa tam so se začeli oblaki trgati. V globokih razpokli-nah so zasijale zvezde tako živo in tako nizko, da bi lahko kar z roko segel po njih. P. n. učiteljicam ! Kvalitetno delo in blago, najboljši kroj, lastna izdelava, blago in krzno direktno iz največjih tovarn, zaradi tega Vam lahko nudi najlepše plašče najceneje, na mesečna odplačila le damska konfekcija PAULIN, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 5 f Tovariš Ivo Trošt V Ljubljani je 3. oktobra preminul šol. uprav, v p. tovariš Ivo Trošt, star 72 let. Pokojni tovariš Trošt je bil vzoren učitelj, zaslužen javni delavec, pisatelj, ustanovitelj in vodja raznih kulturnih organizacij ter humanitarnih društev. Po rodu je bil Vipavec. Po dovršenih učiteljskih študijah v Kopru je služboval kratko dobo v svoji rojstni dolini. Od tu se je preselil na Razdrto, pozneje pa v Tomišelj pri Ljubljani, kjer je ostal od 1909 do upokojitve 1925. Vse sposobnosti je posvetil pouku in vzgoji mladine ter izobrazbi naroda. S svojo pridnostjo in vztrajnostjo ni ostal le v mejah tedanje šolske izobrazbe, ampak je to razširjeval ter se izpopolnjeval. Že kot učitelj iščnik se je poskušal v pisateljevanju, kar je nadaljeval tudi kot učitelj v vedno večjem obsegu in z večjo pisateljsko dovršenostjo. Kot mladinski pisatelj je sode-val v »Vrtcu« in pozneje v »Zvončku«, a za obširjenejšo javnost je pa priobčeval svoje dovršenejše pisateljske soise in povesti v »Domu in svetu«, »Ljubljanskem zvonu«, »Mohorjevi družbi«, »Slov. Matici«, Gabr-ščkovi knjižnici. Bil je sotrudnik »Učit. tovariša« in dopisnik »Slov. naroda«. Neutrudno je delal in se žrtvoval za svoj učiteljski poklic, za napredek in izobrazbo naroda. Bavil se je umno tudi z vrtnarstvom in sadjarstvom, gojil je tudi glasbo ter vodil razne zbore. Ustanavljal in vodil je prosvetna in humanitarna društva, in ves svoj čas, vse svoje sposobnosti je žrtvoval v korist šole in v korist svojega naroda. Za vse požrtvovalno delo in pridnost je prejel več priznanic in pohvalnih dekretov od nadrejenih šol. oblasti, a z najvišjega mesta pa častno odlikovanje. Kot trdno značajen, dobrohoten, nesebičen svetovalec ljudstva, si je pridobil povsod njegovo zaupanje in spoštovanje. Vedno je užival tudi polno zaupanje svojih stanovskih tovarišev kot ljubezniv sovrstnik. Zato ga je pa učiteljstvo volilo tudi za svojega zastopnika v razne šolske in stanovske korporacije, kjer je po svojem značaju mirno in odločno zastopal interes učiteljskega stanu in zagovarjal napredek pouka in šole. V torek 5. oktobra je nastopil tovariš Trošt svojo poslednjo pot. Kako je bil čislan in spoštovan, je pokazal tudi njegov pogreb, na katerem ga je spremljalo kljub slabemu vremenu in nalivu izredno veliko število njegovih znancev, prijateljev in stanovskih tovarišev od blizu in daleč, da mu izkažejo poslednjo počastitev in vzamejo zadnje slovo od njega. Tovarišu Ivu Troštu bo ohranjen svetel spomin! f Aničiču Josipu Umrl je naš dragi, dobri tovariš Jožko!.. Zaplapolala je večna žalost in zajokala so srca, ki so Te poznala ... Aničič Josip, šol. upravitelj pri Sv. Jakobu ob Savi, je bil rojen v Istri, kraju Matulje, dne 6. marca 1895. leta. Maturiral je na učiteljišču v Kastavu, služboval nekaj časa v domačih krajih Istre, dokler ni bil poklican na italijansko bojišče, kot borec za pravico in svobodo svojega naroda in zemlje, ki jo je nad vse ljubil in jo učil ljubiti. Po prevratu je odšel kot jugoslovanski častnik v Prekmurje, da bi branil severno mejo. Tam je ostal dolgo let in kmalu nato deloval tudi kot učitelj-vzgojitelj in narodni delavec. Odtod je prišel v Slovenijo. Služboval je v presrčni gorski vasici na Polšniku, kjer so ga ljudje zelo vzljubili in spoštovali ter mu ob poslednji poti izkazali slovo, kakršnega zmore edinole iskreno čuteč, preprost narod. Poslednja njegova služba pa mu je bila pri Sv. Jakobu ob Savi, kjer je umrl in bil pokopan. Da, umrl si nam, dragi tovariš Jožko, Ti ki si neizmerno ljubil življenje in delo. Od vsega Te je odtrgala smrt, ki Ti je tako nenadoma zlomila življenje. Umrl si kot človek, ki ni poznal sovražnosti, ne nasprotnikov. Ljubil si iskrenost in čiste značaje, kakor si bil sam iskren in plemenit. Tvoja neumornost v delu in značajnosti Ti je pridobila mnogo znancev in prijateljev. Odšel si v večnost mlad, komaj 42 let star. Kot učitelj si moral mnogo pretrpeti, okusiti vso grenkoto življenja, prestati mnogo bridkih izkušenj od svojih skritih sovražnikov, vendar si bil odločen v svojih dejanjih, a istočasno nežen v čustvih. Jeseni, 1. oktobra, Te je sprejela zemlja vase, v svoj mirni kotiček, ki si ga v poslednjih bolečinah najbolj zaželel. Zapustil si nas, zapustil ženko Tilko, ki je s Teboj izgubila svojega ljubljenega soproga, a mi iskrenega tovariša! Tovariš. Splošne vesti ZAPUŠČANJE SLUŽBENEGA OKOLIŠA. Lansko leto meseca oktobra je izdala kraljevska banska uprava odredbo ministrstva prosvete, ki je obravnavala bivanje uči-teljstva v okolišu njegovega službenega mesta. Določila te odredbe so bila taka, da so omejevala svobodo kretanja vsemu učitelj-stvuL S tem je bil najbrž pravi namen okrožnice povsem zatemnjen in do izraza so prišle predvsem ona določila, ki so nalagala vsem samskim učiteljem in učiteljicam brez izjeme dolžnost, stanovati v službenem okolišu; poročenim je bilo le pod gotovimi pogoji dovoljeno stanovati izven službenega okoliša; nadalje je bilo prepovedano učitelj-stvu tudi ob nedeljah in praznikih odstranjevati se iz službenega kraja, določeno pa tudi, da se je morala odredba prečitati krajevnim šolskim odborom. Ta odredba je zelo prizadela veliko večino učiteljstva tudi gmotno. Sekcija JUU za dravsko banovino je naslovila na kraljevsko bansko upravo posebno vlogo, v kateri jo je prosila, da predlaga prosvetnemu ministrstvu korekturo odredbe. Vprašanje odstranjevanja učiteljstva iz službenega okoliša je sedaj po enem letu končno urejeno. V tem pogledu se je upoštevala prošnja naše sekcije. Izšel je »Pravilnik o dovoljevanju odsotstva učiteljstva...«, katerega čl. 12. pravi doslovno sledeče: »Božične in velikonočne počitnice, kakor tudi dnevi, ko na šoli ni pouka, veljajo za službene dneve. Med tem časom se smejo učitelji vseh šol, izvzemši starešine meščanskih, srednjih in srednjih strokovnih šol, oddaljevati in biti zunaj svojega službenega kraja; morajo pa dati svoj natančni naslov in se odzvati in priti v službeni kraj, če jih prosvetni oddelek banske uprave ali ministrstvo za prosveto pozove.« Z določbo tega člena je učiteljstvo oproščeno vlaganja posebne prošnje, če se hoče ob nedeljah, praznikih ali drugih prostih dneh odstraniti iz službenega okoliša. Ni mu več potrebno kakršno koli dovoljenje, če hoče proste dni uporabiti po svoji preudarnosti in sme s prostim časom res samo razpolagati. OPOZORILO. Prvi letošnji številki »Popotnika« prilagamo položnice s prošnjo na vse šol. upra-vitelje(ice) ter na naročnike, da pravočasno, ako že ne takoj, nakažejo naročnino »Popotnika«, in to za tekoče šolsko leto in eventualne zaostanke iz prejšnjih let. Morebitne ne-dostatke naj cen j. naročniki takoj reklamirajo. V zvezi z odlokom kr. banske uprave IV. No. 2255/1 od 24. januarja 1936 je naro-čitev »Popotnika« obvezna za vse šole. Uredba ministrstva prosvete o vzdrževanju ljudskih šol, ki je stopila v veljavo dne 10. septembra 1936 (Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 76 z dne 19. septembra 1936), pa določa v čl. 9., da morajo upravne občine postaviti v svoje proračune potrebne kredite za poravnavo še neporavnanih obveznosti šolskih občin do vključno 1936./1937. leta. Ta določba je važna predvsem za one krajne šolske odbore, kj so na dolgu za naš list »Popotnik«. Zato naj zaostalo naročnino lista iz prejšnjih let prijavijo prizadete šolske občine upravnim občinam, da jo te pravočasno vnesejo v svoj proračun, ako tega še niso storile. Na ta način bo vsa zaostala naročnina »Popotnika« najhitreje poravnana. Uprava JUU. — Tiskarski škrat je v zadnjem poročilu spremenil JaenSchev ejdetski tip v Jacutschev (dr. Gogola, Karakterologija). — Iz Slovenske Šolske Matice. Zadnje čase prihajajo na Šolsko Matico pisma, v katerih se Matica naproša, naj pošlje na ta ali oni naslov knjige za 1. 1936. Da ne bo nepotrebnih pisarij, se sporoča prizadetim tem potom, da je Zbornik za 1. 1936. popolnoma razprodan in da sta naročnikom na razpolago samo še Vrančeva in Finkova knjiga. Člani, t. j. vsi tisti, ki so se Matici pravočasno priglasili in tudi plačali letno članarino, so prejeli vse tri knjige za din 30"—, ne velja pa ta cena za one, ki se sedaj priglašujejo, ker te vendar ne moremo smatrati za člane Matice. Vsi ti dobe Vrančeve »Osnove strnjenega pouka« za knjigarniško ceno 40 din, Finkovo knjigo za 12 din, torej obe knjigi za 52 din, kateremu znesku naj dodajo še 2 din za poštne stroške, torej skupno 54 din. Knjigi je naročiti v knjigarni Učiteljske tiskarne ali pa pri Šolski Matici. Pripominja se še, da se na naročila brez vposlanega denarja ne moremo ozirati. Pošljite denar potom poštne položnice, ki jo dobite za 25 par pri vsakem poštnem uradu. Štev. čekovnega računa Slovenske Šolske Matice je: 11.306. Blagajnik. — Vranc-Dolganov »Koncentracijski načrt letnih delovnih enot« izide v Učiteljski tiskarni, kakor hitro bo došlo dovolj prednaročil. Pošljite čimprej prijave, da bodo načrti lahko čimprej natiskani. — Razvitje prapora PJS. Na drž. narodni šoli v Vodicah je 9. oktobra tamošnji Podmladek JS razvil svoj prapor. Z lepim predhodnim nagovorom ga je blagoslovil domači župnik g. Peter Jane. Praporu je kumovala veleposestnikova soproga ga. Marija Tavčarjeva. Mladina je prepevala in deklamirala. Govoril je na slavnosti tudi glavni tajnik PJS, učitelj Viktor Pirnat iz Ljubljane. Pred razvitjem prapora je mladina na šolskem vrtu vsadila spominsko lipo. Vso pomembno slavnost je zasnoval in odlično izpeljal šolski upravitelj g. Alfonz Završnik. — Za razredno čtivo v višjih razredih ljudskih šol uporabljajte mladinske izdaje naših klasikov. S tem čtivom posebno utrjujete pouk iz slovstva. Radi izredno nizkih cen si lahko naroči: 1. razred n. pr. Levstika, 2. Slomška, 3. Stritarja, 4. n. pr. Trdino ali Kroniko, itd., pa si potem med seboj zamenjujejo. Poskusite, mladina bo imela s tem veselje, dosegli boste dobre uspehe. — Sekcija Podmladka Jadranske straže je te dni razposlala svojo prvo letošnjo okrožnico na vse šole, kjer je obstojal PJS. Vsa p. n. šolska upraviteljstva najvljudneje naproša, naj okrožnico sprejmejo in jo izroče poverjeniku PJS na šoli! Nobena šola naj okrožnice ne zavrne, četudi trenutno nima PJS. Naproša se, naj ga skuša znova obnoviti! Sekcija PJS v Ljubljani jim je z vsem vedno na razpolago. Kaj vse pišejo o učiteljstvu, šoli, pros ve ti in JUU —1 Zahtevo po učiteljski stalnosti in vzroke za to citira iz »Učit. tovariša« »Slovenska beseda« od 8. X., ki dodaja sledeči komentar: Temu nimamo dodati nič drugega, kakor da novi prosvetni minister gornje razloge osvoji in iih iznese v ministrskem svetu. Če jih bo potem še uresničil v naši praktični prosvetni politiki, bo žel nevenljivo slavo in zahvalo vsega učiteljskega stanu in vseh staršev šoloobveznih otrok. —1 Učiteljski klub JRZ. »Slovenec«, 10. X., piše: Učitelji resavskega okraja v Srbiji so ustanovili učiteljski klub JRZ za predsednika je izvoljen šolski nadzornik Dimitrij Popovič. Klub šteje 24 članov. Najnovejši vzorci 5==: , - za jesenske plašče ravnokar prispeli. Bogata izbira A. & E. Skaberne, Ljubljana —1 V anketi o slovenskem šolstvu, ki jo prinaša »Slovenec« od 10. X., piše neki posestnik: Otrok, ki nima nikogar, ki bi se brigal za njegov šolski napredek, se zna komaj podpisati, ko gre zadnjič iz šole. Saj se pa tudi lahko, ko ga učitelj ne vidi vsega skupaj skoraj 180 dni v letu. Vedno se najde kakšen vzrok: učiteljsko zborovanje, bolezen1, izleti, proslave itd. Tako na ljudski šoli. Ljudska šola naj se izpremeni tako, da bo nižja ljudska šola. V ljudsko šolo naj se uvedejo nekateri novi predmeti, in sicer: osnovni pojmi iz zemljemerstva, poznavanje zemljiške knjige, računovodstvo, poznavanje najpotrebnejših predpisov kazenskih zakonov, davčnih in upravnih predpisov. Namesto telovadbe naj se poučujejo kot neobvezni predmeti, petje, citre in tamburice. To posebno velja menda samo za srednje šole. —1 čaščenje Marije v Francovskih šolah. Na vseh šolah, ki se nahajajo pod Francovim vplivom, morajo takoj postaviti kipe Matere Božje. V mesecu maju morajo učitelji po vseh šolah s šolskimi otroki opraviti šmar-nice. Šolski pozdrav: Ave Maria purissima. Učitelji morajo z učenci vsak dan moliti k Mariji za srečen konec državljanske vojne. (»Jutro«, 10. X.) —1 Prosveta v Bolgariji. Dočim je prišlo L 1923. na eno ljudsko šolo 634 prebivalcev, se je dvignilo to število v 1. 1933. na 738..Povprečno število učencev v razredu znaša 60, Okoli četrtina otrok mora ponavljati razred, število obolelih učiteljev znaša letno 50 %. Mesečna plača bdlgarskega učitelja znaša povprečno 1500 levov (525 din). (»Jutro«, 8. X.) —1 Vzdrževanje šol na Hrvaškem. Radi-čevski župani so razpravljali na svojem zborovanju tudi o vzdrževanju šol. Pritoževali so se, da odreja banovina, na katere je s 1. aprilom t. 1. vzdrževanje prešlo, v to svrho docela nezadostne kredite. Zaradi tega so zahtevali, naj vzdrževanje osnovnih šol prevzamejo zopet občine. (»Jutro«, 8. X.) —1 Izvenšolsko delo učiteljev. Banska uprava moravske banovine je dostavila ob pričetku šol. leta vsem šolam in učiteljem v banovini razpis, s katerim jih poziva, naj se čim bolj posvete tudi izvenšolskemu prosvetnemu delu. Zlasti toplo jim priporoča, naj skupno z duhovščino ustanavljajo in podpirajo nacionalne in patriotske organizacije, predvsem »Sokola« in »Jadransko stražo«. »Pregled« priporoča ministrstvu prosvete, naj pošlje sličen razpis vsem šolam v državi. (»Jutro«, 7. X.) Kadar pridete v Ljubljano, se zglasite pri občeznani manufakturni veletrgovini kjer boste našli veliko izbiro blaga za moške in damske obleke po izredno ugodnih cenah Ne pozabite: R Miklauc, Ljubljana R. MIKLAUC „Pri Škofu" Lingarjeva ulica — Pred Škofijo, Učiteljski pravnik —§ Tablice »Moji prejemki« dobite na prvem zborovanju. Ker so tablice lanske izdaje, Vas prosim, popravite na njih letnico v »1937/38«. — Tablica, spopolnjena s prejemki od septembra 1937 dalje, Vam pokaže dejanski povišek prejemkov po novi uredbi, spopolnjena z datumom zadnjega napredovanja, Vas pa opozori, ali javite v tem letu povišek, odnosno ali zaprosite za napredovanje. Naša gospodarska organizacija —g Učiteljski dom v Mariboru. Za »Luk-manov kamen« so nadalje darovali: Št. Blažič, učit., Studenci, 50 din; Krožek upok. učiteljstva v Mariboru ob priliki mesečnega sestanka dne 7. oktobra, 155 din (nabrala tovariša Ogorelec in Purkhart). Prav iskrena zahvala! M. Kožuh, blagajnik. Učiteljska tiskarna —t Za šolske in druge knjižnice nudi Učiteljska tiskarna bogato izbiro mladinskih in drugih knjig po izredno znižanih cenah. Preglejte katalog Učiteljske tiskarne in izberite potrebno za popolnitev knjižnic. —t Kraljevska banska uprava je izdala odlok, da smejo nakupovati šole pri vseh knjigarnah in trgovcih. To je že prej odločilo ministrstvo prosvete, kar smo objavili v »Učiteljskem tovarišu«. Poslužujte se Učiteljske tiskarne. —t Učiteljice ročnih del dobe vse tu- in inozemske liste za ročna dela v Učiteljski tiskarni. Oglejte si ob priliki bogato izbiro. —t Najnovejša pridobitev je dobro nalivno pero, ki je potrebno vsakomur. Velika izbira v Knjigarni Učiteljske tiskarne. —t Člani nabavijalne zadruge imajo v Učiteljski tiskarni popust. Starši, poslužite se te ugodnosti. —t Tovariši! Zdaj bo najprimernejša prilika, da pristopite kot zadružniki k Učiteljski tiskarni in plačate delež ter s tem ustrežete sklepu banovinske skupščine. Kdor član JUU — ta zadružnik. —t Naklada »Ročnega kataloga« je omejena. Naročite čimprej, da zaloga ne poide. Noben učitelj ne more biti brez te, ne samo za šolo, ampak tudi za učitelje važne knjižice z mnogimi življenjsko važnimi zadevami. Cena v platno vezani knjižici s katalogom je 17 din, brez koledarja pa samo 8 din. —t Učitelji kmetsko-nadaljevalnih šol, ne zamudite lepe prilike in naročite bogato ilustrirano, vezano knjigo Belletovo »Sadjarstvo«, za znižano ceno 20 din. Naroča se v Učiteljski knjigarni v Ljubljani ali pri podružnici v Mariboru. Lepa knjiga bo vašim učencem najboljši priročnik pri pouku iz sadjarstva. Privandranec" »Privandranec!« Ta beseda je padla na učiteijstvo zelo močno poudarjena. Pričakovali smo jo kot logični zaključek za celo vrsto izpadov na naš stan. Na vse take in slične otroške poizkuse nismo nikdar odgovarjali in tudi tokrat živimo v upanju, da nam udarec ne bo škodoval. Živimo pač v času, ko so gotovi krogi napovedali učliteljstvu neizprosen boj in ko se mora ono boriti za svoje naj-prirodnejše pravice. Ker je pa boj brez vsakih stvarnih razlogov, je »privandranec« le izraz mržnje do našega stanu. Kaže nam nazorno, kako malo odgovornosti čutijo gotovi ljudje do svojega naroda in kako malenkostno je njih razumevanje za resnične narodove potrebe. S »privandrancem« so hoteli učiteljski stan končno popolnoma ponižati, zbiti zadnje opore, ki bi ga zrušile z njegovih sedanjih trdnih položajev. Žalitev in obrekovanje učiteljeve osebnositi so prihranili kot zadnje in najuspešnejše sredstvo. Drugih nimajo več! Da je bila beseda »privandranec« v tem primeru vzeta iz slovarja zaničevalnih izrazov z najgršimi nameni, je povsem jasno, in da pomeni grobo žalitev osebe, kakor tudi državnega nastavljenca, je tudi razumljivo. Da so jo pa njeni tvorci in iniciatorji uporabili samo za učiteljski stan, nam je razumljivo. Učitelj med mladino in narodom; človek, ki mogoče edini v kraju dela za ljudstvo, je nevaren. V očeh naroda mu je zato treba zmanjšati ugled, saj je njegova vloga preveč odločilna in važna. Pod vsem tem zlonamernim prizadevanjem nasprotnikov se skriva dragoceno priznanje učiteljevega dela med narodom, priznanje, ki daje gotovim gospodom neprestano povod za izpade. »Mogoče se kdo čudi, da zavzemam danes drugačno stališče do strnjenega pouka in računstva v sodobni šoli, kakor sem ga pred leti. Človek se razvija in dobiva drugačne poglede,« je nekako zaključil ravnatelj Franjo Fink svoja temeljita izvajanja o »novih poteh v začetnem računskem pouku«. Postavil se je na stališče, da je strnjeni pouk podlaga sodobnemu računskemu pouku. Računsko pojmovanje in razumevanje je graditi na zakladu, ki ga učenec prinese s seboj. Za marsikoga je bila nova trditev, da dobi otrok prej in laže pojem števil 2 in 3. pojem 1 šele pozneje kot podatek kontrasta. Otrok šteje smiselno in ne abstraktno. Tudi ne sega njegova številčna vrsta le do gotove meje, n. pr. 20, temveč mnogo delj, kakor daleč pač zna šteti (v čeških poskusnih šolah računajo do 100 in preko, a brez prehodov preko desetič). Predavatelj navaja po dr. Kollerju (Der neue Weg im ersten Rechenunterricht), ki je razširil delo Kühnela (Neubau des Rechenunterrichts), napake sedanjega računskega pouka: Ne ponazorujmo z umetnimi nazorili (simboli), temveč z resničnimi in stvarnimi predmeti! Pozabljamo, da je v otrocih neka sila, samodelavnost, ki jo je treba sprostiti, pozabljamo pa tudi, da otroci že poznajo številno vrsto. Najtežja je pa napaka, da združujemo preveč težkoč v eno časovno obdobje: pojem števila, obrazec in še Učiteijstvo je mirno sprejemalo vse te napade, saj nanje ne more in ne sme odgovarjati. »Napredek in prosveta to naša bo osveta!« pravi Aškerc in tega načela se držimo tudi mi. Da pa je »privandranec« v očeh javnosti še bolj klavrna pojava, so mu naprtili še lažnivost. Verjeti se mu namreč ne sme ničesar in nezaupljiv moraš biti napram njemu! Zakaj? Iz kakšnih razlogov? Kakor smo uvodoma ugotovili, je vse delo proti učiteljstvu le posledica mržnje do njega, oziroma do njegove odločilne vloge med ljudstvom. Zato je pri vsem tem toliko otipljive nesmiselnosti, da bi jo prav lahko časopisi priobčili pod rubriko »Vsak dan ena«. Tako poročanje rodi kolikor toliko pri posameznikih odvratno stališče proti učiteljstvu in ustvarja strupeno atmosfero med narodom. Kje naj le išče učiteijstvo moralne opore za svoje pošteno delo, ako mu skušajo omajati prav vse položaje in so se celo lotili njegove osebne časti? Učiteijstvo ni nikdar klonilo pred takimi napadi in bo preskočilo tudi zadnji prepad, ki ga skušajo umetno napraviti med njim in narodom. Take gonije ga samo tesneje združujejo, nikdar ni bilo tako solidarno, kakor ravno sedaj. Vsi poizkusi, vnesti v njegove vrste razdor ali mu škodovati na ugledu, so se izjalovili. Njegovo delo je nad vsako politiko in zaupanje večine naroda v njegovo pomoč je le prevelika. »Privandrovstvo« mu zato ne more škodovati, škodovalo bo le kvečjemu tistim, ki so se postavili na položaje naših sodnikov in krvnikov! operacije s formulami. Te posamezne težkoče treba razčleniti, dati možnost razvoja. (Pojem enačbe, n. pr. 4 + 2 r= 6, šele v 4. mesecu). Sodobno šolsko delo zahteva razumevanje, ne le dril, a danes ni v naših šolah ne drila in ne razumevanja. Učitelj mešč. šole Janko Pire je govoril o uporabi projektov v računskem pouku in o geometrijskem predočavanju kot nazorilu pri računskih operacijah. V prvem delu je vzporedil metodo problemov in metodo projektov. Metoda problemov se naslanja na miselno delo, znajti se v situaciji, naučiti otroka misliti, samostojno rešiti dano nalogo. Pobudo k mišljenju damo z vprašanjem, problemom. Računske uganke! Sumiranje raznih izkušenj usposablja učenca za računsko mišljenje. Nasprotno je pa metoda projektov produktivno delo. Delo organizirati, pričeti z uporabo in slediti produktivnosti šolskega dela. Ves pouk je skoncentriran na gotov objekt, zajame večje učne enote, a se v delu drobi prav za prav v posamezne probleme. Zanimiva so bila izvajanja o uporabi geometrijskih oblik v računskem pouku kot po-nazorilu. V stvarnih primerih je predavatelj prikazal, kako se ponazori velikost števil, razmerja, \ilomke in posamezne operacije. Dajmo našemu šolskemu delu čim večjo pestrost in olajšajmo s tem delo učencem. Nova gledanja v zemljepisnem pouku je prikazal učitelj mešč šole Albert Žerjav s predavanjem Problemi gospodarske geografije ter njena didaktika. S svojimi izvajanji je naznačil bežen pregled šolske in znanstvene geografije. Dosedanje statično gledanje v zemljepisnem pouku se mora umakniti sodobnemu dinamičnemu dogajanju. Učitelj mora poznati strukturne posebnosti predmeta ter pravce ljudskih potreb, ki poudarjajo razne panoge iz področja geografije. Predavatelj je podal celoten sistem zemljepisne znanosti: od nauka o zemlji preko fizične geografije in biogeografije do antropogeogra-fije (geopolitika, politična geografija, gospodarska in vojaška geografija). Posebej se je pomudil pri naših zemljepisnih učbenikih, kjer najdemo v veliki meri pokrajinopisje in nekaj suhoparnih podatkov. Manjkajo objektivni potopisi, gospodarski položaji, življenjske, politične in kulturne razmere, trgovina, nova raziskovanja in odkritja. Razni problemi, n. pr. problem gostote prebivalstva, notranja in zunanja emigracija našega naroda, itd., naj bi bili bolj poudarjeni. Podrobno je prikazal probleme gospodarske in ekonomske geografije z navedbo literature — posebno slovenske. Gospodarski zemljepis naj dobi v ljudski šoli, posebno v višji, svojv poudar-jenejšo noto. Predavatelj prikaže razne delovne enote za pouk zemljepisja, n. pr.: Naša obleka: odkod dobivajo naše tvornice bombaž, zakaj se ljudje ne oblačijo več v domačo obleko, zakaj propada naša nar. noša, itd. Dvorana učiteljske šole se je napolnila poslušalcev, ko so podajali poročila o »Svojem poizkusnem delu in njegovih rezultatih« naši učitelji praktiki. Vsak dela v svojem pravcu v različnih danih pogojih. Eden s hribovske dvorazrednice z natrpanimi razredi, drugi z višje organizirane podeželske šole, a tretji s predmestne šole. Slučaj je nanesel da so vsi podali slliko iz višjih razredov. Mogoče bi bilo tu potrebno, pokazati delo vseh stopenj. Poročila so bila zanimiva zaradi tega, ker so predavatelji podali rezultate iz različnih krajev z različnimi prilikami, še interesantnejše pa je bilo osebno gledanje teh treh posameznikov na sodobno šolsko delo v duhu Gaudi-gove delovne šole, šolski upravitelj Jurančič Josip se zavzema za priložnostno svobodni strnjeni pouk, a učitelj Ledinek Miloš se bolj ogreva za vezan strnjeni pouk — življenjska okrožja. Pričakovati je bilo, da se bo kdo oglasil in vzporedil tri različne struje ter skušal prikazane rezultate razčleniti in prikazati različnost poti in pojmovanja sodobne šole, a obenem pri vseh treh prikazati edinstven cilj: pomagati mladini v sodobnem kaosu.1 Prof. Gustav Šilih je na svojstven in pregleden način razvil »teorijo učnega postopka«, in to od učnih slik do strnjenega pouka. Razčlenjajoč bistvo in potrebo zgradbe pouka je rekel: notranja zgradba učne enote nekako sliči zgradbi drame, metoda je notranja nujnost. V delu lahko prevladuje eden izmed treh bistvenih momentov: psihologi-zem, logicizem ali sociologizem. Kateri naj prevladuje? Predavatelj stavi zahtevo, da »pravi pouk zahteva zgradbo, ki ustreza logični zgradbi snovi in šele v drugi vrsti ozir na otroka«! Predavatelj je na primerih prikazal zgradbo učne enote pri važnejših zastopnikih smeri učnega dela: I. Herbartovci (Herbart-Zeller-Rein) so postavili štiri, oz. pet stopenj dela (formalne 1 Podrobno poročilo izide predvidoma v »Popotniku«. stopnje) na osnovi asociacijske psihologije. Herbartovci so psihologisti. II. Scharrelmann (ca. 1912) normira svoje delo v smislu umetnostne struje v treh stopnjah oz. načelih: detajliranje, motiviranje in moderniziranje. Tudi psihologizem. III. Gaudig poudarja v skupinskem delu svobodno duhovno dejavnost, kjer učitelj sta vi j a delovne cilje pouka. Gaudig in naslednik Scheibner poudarjata stvarno-logični moment učnega dela, kar kaže nekako oddaljevanje od čistega psihologizma. IV. Dalton-plan poudarja svobodo dela v izbiri dela v okviru tedenske ali mesečne naloge s podrobnimi metodičnimi navodili. Delo se vrši v šolskih delavnicah-laboratorijih. Hiba Gaudigovcev je, da je socialni moment zapostavljen, a individualizacija pritirana do viška. Češki reformator Prihoda pa nasproti temu stavlja zahtevo: individualizacija pouka in kolektivizacija vzgoje. V. Od naših domačih je omenil prof. De-marina in učitelja Paviča kot izrazita psiho-logisita. Pri našem pedagogu E. Vrancu je pa povedal: Psihologizma ni, upošteva stvarno-logiški moment in psihološko stran. Nastopa nevarnost sociologizma. O strnjenem pouku iznaša mišljenje, da to ne more biti metoda, temveč le gola razporeditev snovi. — »V vseh naših stremljenjih in iskanjih nam mora biti vodilo, da spravimo v sklad -stvarno-zakoni-tost snovi in vprašanje dece.« Iz svojega dolgoletnega intenzivnega študija podeželja nam je podal šolski upravitelj Josip Jurančič vzroke »obubožanja širokih ljudskih plasti ter njega posledice za vzgojo.« Predavanje je prikazalo sliko današnjega podeželja — gospodarsko, socialno in etično — ter kako se ta izraža pri šolskem delu. Po karakterni označitvi kmetskih prebivalcev poskuša predavatelj prikazati vzroke. Dotakne se zgodovinskega razvoja človekovega gospodarstva: prehod od lovca do kmeta, življenje v srenjah (prakolektivu), nastanek pod-ložništva, razvoj individualizma po franc. revoluciji, gospodarski liberalizem. Industrija se je zracionalizirala, mala kmetska posest se ni mogla. Iz dobe zadrug in srenj kaže srbska narodna poezija visok ljudski etos. Neprestano nižanje cen kmetskih proizvodov in ne-možnost človeku primernega življenja silijo kmetskega človeka v nepoštenost, postaja špekulant in konjunkturist. Delo iz noči v noč ovira vzgojo otrok. Propadanje in obu-božanje širokih kmetskih plasti traja že 100 let) in daje svojo noto karakterju, čustvu in morali kmetskega človeka. Glavni vzrok je rastoče in danes do vrhunca pretirano nesorazmerje med visoko zracionalizirano industrijo in skrajno nerentabilno izrabo male kmetije. Iz vrst tečajnikov se je iznesla želja, da bi naj bili bodoči tečaji zaokrožena celota tako, da bi se vsa predavanja stikala v neki osrednji točki, oz. izhajala iz osrednjega problema. V tem primeru bi bilo tudi idealno, da bi posamezni predavatelji prisostvovali celotnemu tečaju. Upamo, da bo do četrtega tečaja postala marsikatera misel, ki je bila izrečena na tečaju, v naši vzgojni in učni praksi tudi meso, oziroma vodilo in pomoč pri delu. M. Ledinek. Nalivna peresa najnovejšega sistema dobite po ugodnih cenah v Učiteljski knjigarni. Cene od 12 do 400 din. Jasni se! (Po III. počitniškem pedagoškem tečaju Pedagoške centrale v Mariboru) (Konec.) Albert Širok: Razgovor z Angelom Cerkvenikom Po poklicu je Cerkvenik železniški uradnik. Potuje mnogo in potuje rad. Službeno in neslužbeno. Pred dobrim mesecem se je še paril v po letnem Beogradu. Pred nekaj tedni si ga lahko srečal v vrvežu svetovne razstave v Parizu in ni še dobro pospravil kovčegov, že se spet odpravlja za nekaj tednov v Dubrovnik. Zanj ni razdalj. Poznati vso srednjo Evropo in v njej vsa velemesxa: Rim, Dunaj, Berlin, London, Pariz. Taki ljudje govorijo mnogo in samozavestno. Kdor bi sodil po vsem tem, da je Cerkvenik nemiren bohemski tip, igrača čustvom, se moti. Ko ne potuje, je njegovo življenje dokaj enolično. Ob sobotah ga srečaš v kavarni, v nedeljo gre v gledišče ali v kino, drugače je doma. Njegov urnik izgleda nekako takole: urad, obed, čitanje, radio, literarno delo... Odmori so kratki. Omamam se ne vdaja; ne pije in ne kadi. Le črno kavo ljubi, a to zelo. Cim močnejša je, tem rajši jo ima. V soboto sem ga presenetil v kavarni: »Tvoj ,Ovčar Runo' je pravkar izšel.« Odložil je liste in z veseljem segel po knjigi. Medtem, ko je listal po njej in pregledoval ilustracije, sem mu razodel, da bi rad napisal kratek razgovor za »Tovariša«. »Ce je to nujno potrebno!« je rekel z nasmehom. Natakar je prinesel črno kavo. Obrnil sem se do Cerkvenika in ko sem si prižigal cigareto, sem ga vprašal: »Povej mi kaj o svojem literarnem delu.« Odložil je knjigo in se zamislil za trenutek. »V knjigi so izšla tale moja dela: .Očiščenje', ,Kdo je kriv?', ,Orači', ,Daj nam danes naš vsakdanji kruh' in .Poslednji dnevi življenja'. Nekatere stvari so v dramatični obliki. Angelo Cerkvenik. Za oder sploh rad pišem. Nekaterim sem celo bolj znan kot avtor dram. V Ljubljani sta se uprizorili .Greh', ,Roka pravice', v Mariboru pa so igrali: .Očiščenje', ,Greh', ,V vrtincu' in .Kdo je kriv?' Če dodam še, da je mnogo mojih krajših stvari v prozi razmetanih po raznih listih in revijah, bi bilo povedano menda vse.« »Čul sem, da je izšlo nekaj tvojih del v prevodih.« »Ena knjiga je izšla v hrvaščini pod naslovom .Kroz rad', nekaj krajših novel pa je prevedenih v bolgarščino in nemščino.« »Kdaj in zakaj si se začel ukvarjati z mladinskim leposlovjem?« Cerkvenik je popil požirek vode in je pripovedoval: »Prve mladinske črtice in povesti sem objavil kot gimnazijec v dijaškem listu ,Napri-jed', ki je izhajal v Zazinu. Da sem pisal tudi za ,Naš rod', tako veš. — Zakaj sem se lotil mladinskega leposlovja? Na to vprašanje bi prav tako težko odgovoril, kakor na vprašanje: zakaj sem sploh začel pisati". Bistvo odgovora na to vprašanje daje nedvomno neob-hodnost obstoja mladinskega leposlovja.« Kavarna je medtem vsa oživela. Od miz je valovilo nerazločno, skoro prijetno žubo-renje. Širil se je duh po kavi in tobaku. Dim se je dvigal v nemirnih kolobarjih pod strop, skriti ventilatorji so ga le še s težavo požirali. Cerkvenik se je ozrl po pisani družbi kavar-' niških gostov. Nagnil sem se bliže k njemu: »Kako si prišel do tega, da si se odločil napisati povest o psu?« Zamislil se je. Začel je govoriti počasi, a se je kmalu razživel. »Človek piše o tistem, kar posebno intenzivno osvaja njegova čustva in njegovo miselnost. Do živali sem čutil vedno posebno ljubezen. Že kot otrok sem se čutil živalim, s katerimi sem prišel v dotiko, nekakšnega tovariša, skoraj bi rekel brata. Nikdar nsiem mogel razumeti, zakaj se skuša človek tako ostro ločiti od živalskega in rastlinskega sveta ter od narave sploh. Vedno sem se čutil za droban delček narave, nikdar pa za bitje, ki stoji vzvišeno in vladarsko nad vso naravo. Na vsa bitja sem vedno gledal kot na bitja, ki prav tako ljubijo življenje, ki prav tako trpijo in hrepenijo, kakor jaz. Nikdar nisem mogel verjeti, da bi živela druga bitja v naravi zato, da bi jih človek bodisi zaradi zabave, bodisi zaradi strasti ali potrebe pokončaval. Med vsemi živalmi je pes človeku najbližji. Človek je spoznal psa bolje kot katero koli drugo žival. Prav tako tudi pes razume človeka bolj kot ga razumejo druge živali. Razumljivo je, zakaj se leposlovje ukvarja toliko vprav s psom. Želja, napisati povest o psu, ki ga poznam prav dobro — saj imam že dolga leta doma psa, ki ga intenzivno opazujem — me je mikala že dolgo. Ta želja mi je postala nekaka srčna potreba. Skratka: moral sem stvar napisati. Šele po tem delu sem se oddahnil. Po dolgem opazovanju psa sem spoznal, da je dobro razvit in razumen pes po svojem značaju, po svoji življenjski radosti in po svoji razumski sposobnosti v mnogočem podoben veselemu, zdravemu, razposajenemu otroku. Zato sta si tudi pes in otrok skoraj vselej prav dobra tovariša in prijatelja. Menil sem torej, da bo povest otrokom ugajala, da jo bodo brali z veseljem, kajti v povesti bo našel marsikaj, kar je že sam opazoval pri domačem psu, drugim bo pa nudilo vsaj delno nadomestilo za tovarištvo, ki ga nekateri srečnejši lahko dejansko uživajo.« Obmolknil je. Zunaj je začelo liti. Pri vratih so se pojavili novi gostje, poznalo se je že od daleč, da jim niti dežniki niso mnogo zalegli. Cerkvenik je med njimi pozdravil znanca, nato je nadaljeval: »Snov je vzeta iz resničnega življenja. Podobno odisejado je neki pes zares doživel. Tudi vse anekdote so povzete po resničnih dogodkih, le da se niso vršili tako lepo po redu kot v knjigi, kjer so zvezane v organsko celoto. Čut orientacije pri psu je nekaj čudovitega! Moja dognanja v tem pogledu so sad dolgega opazovanja psa. Da nisem bil na krivem potu, dokazuje tudi študija .Orientierung und Richtungsvermögen' dr. Bostiana Schmida v 8. številki letošnjega ,Kosmosa'. Zanimive so razne pasme psov. Za junaka povesti pa sem vzel prav našega domačega tako zvanega ilirskega ovčarja, zato ker presega po svoji lepoti, po svoji srčnosti in zvestobi vse druge tuje ovčarske pasme.« ' Govorila sva še o tem in onem. Čas je naglo potekal. Kavarna se je začela počasi prazniti. Plačala sva tudi midva in sva šla. Zunaj je bila že črna noč. Pravkar je prenehalo liti. Po razmočenih cestah so žarko odsevale električne luči. Nebo je bilo še vse črno, le tu pa tam so se začeli oblaki trgati. V globokih razpokli-nah so zasijale zvezde tako živo in tako nizko, da bi lahko kar z roko segel po njih.