mm ilill iČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA-ISOLA SLEK°V7EC ALEKSANDER i Nazorjeva i 3 IZOLA ' PRIHAJA ČAS NATEGOVANJA M (Mef) Zdaj, ko je določen čas volitev poslancev v državni zbor, volitve bodo 10. novembra, so se zganili predvolilni stroji posameznih parlamentarnih strank in še pred začetkom zakonsko določene predvolilne kampanje lahko računamo, da nas bodo doslej in v bodoče izvoljeni trepljali po ramenih, nam obljubljali rešitev vseh naših težav in nas sploh vabili s seboj v lepšo bodočnost. Stari mački vedo, da je zdaj napočil čas nemogočih zahtev. Tisti, ki vedo kako te stvari funkcionirajo, so bili nekaj časa tiho, zdaj pa bodo znali prišepniti, kaj bi potrebovali za volilno hvaležnost strelki ali posamezniku. Zato se ne bo čuditi, če bodo v naslednjih tednih prišle na površje teme kot je podeželje in njegov razvoj (tri četrtine ozemlja občine je na podeželju), osnovno zdravstveno varstvo (vsi bomo nekoč bolni), podpora italijanski manjšini (tako bomo dobili tudi njihove glasove), nasprotovanje prej imenovani podpori (tudi ta stran bo dobila nekaj novih splošna banka koper 12. september 1996 glasov), socialni programi (tudi klošarji glasujejo) in seveda mladina, naša zlata mladina, ki ji je treba omogočiti delo v ičit mladinskem Lk ji omogočiti zabavo, omogočiti zaposlitev, reševati stanovanjske probleme mladih družin itd. Mladi bodo v predvolilnem boju glavna municija, saj so bili doslej najbolj zanemarjani, čeprav se skoraj vse stranke hvalijo z nekakšnimi mladinskimi sekcijami. Vsem tistim, ki se bodo oprijeli te rešilne bilke svetujem, da v svoj predvolilni program zapišejo legalizacijo lahkoh drog in da resničnost svojih obljub dokažejo tako, da na naslednjem koncertu mladin skupin v Arrigomju (avgustovskega so žal vsi zamudili) javno prižgejo "špinjel" domače proizvodnje. Sklep o legalizaciji so sprejeli Avstrijci, sprejel ga je občinski svet v Torinu, podobno razmišljajo še marsikod po Evropi. Saj hočemo menda v Evropo? m m m *• ■* * KAKO 1 BREZPLAČNO PARKIRATI ? 1 Našim cenjenim strankam * se ob odhodu parkirnina vrača za dobo 2 ur. i Zato pustite svoj avto na ( urejenih in varovanih parkiriščih. s. FOTOOPTIKA RIO Izola i . Umik 9 -12 / 17-20 sobota 9-12 . Izola, Ljubljanska 24, Tol.: 066 61 403 ■i m m m m m m-m • Kako je lokalni avtobus jagodje - bolnišnica Izola postal medmestni atobus in se podražil za več kot 100 odstotkov. Ali prometni znak pred bolnišnico pomeni da gre za ozemlje koprske občine? Belgijska afera z zlorabo otrok in svetovna konferenca v Stocholmu na to temo sta opozorila svetovno javnost o tej razširjeni obliki deviantnosti. Slovenija ni izjema, ODala pa tudi ne. Samo letos so zabeležili že 13 primerov spolnega nasilja nad otroci. V soboto se začenja tekmovanje v prvi rokometni ligi za moške v kateri tokrat nastopa tudi izolsko mošto DELMAR. Kakšne so napovedi v izolskem taboru smo skušali izvedeti v pogovoru z enim od stebrov moštva, Petrom Mičovičem. panjem v vaši hiši, krajevni Še najprej pa tiste, ki so v z i. Upoštevajte omejitev: 40 vrstic 'račamo, prispevkov v tej r RAZLIČNOST, STRPNOST, SKUPNO DELO IN S0ZIT)E Pojasnila in komentar kot reakcijo na prvi članek župnika izolskega Andreja Sedeja sem v Mandraču 179 napisal samo zaradi kompletiranja polinformacij in se poskušal držati dejstev. Dejstva so dejstva, vse ostalo je stvar mnenja in stališč. Pri tem smo si, izgleda precej različni. Nič zato vsakdo ima pravico do različnosti in do zagovarjanja ter uveljavljanja lastnega mnenja preko institucionalnih in civilnih organizacij ali drugače. Skrajno nizek nivo dveh odgovorov iz št. 180 na moje pismo si sicer ne bi zaslužil mojega odgovora, ker na tak način jaz ne komuniciram in nikoli nisem. Potrebno pa je le pojasniti nekaj dejstev na kratko: * vero sem omenjal samo v smislu , da pravica do verovanja, tako kot mnoge druge, mora biti in je zagotovljena, * SKD nisem nikjer posebej omenjal (razen kot primer enega od možnih načinov kandidiranja v KS), saj je bil odgovor namenjen piscu članka, torej župniku, * ločenost cerkve od države (kot institucije) so vpeljali v Avstriji v 18. stoletju in francoski revoluciji 1789, ko so postavili temelje evropski civilizaciji, celo v stari Jugoslaviji in je v veljavi v vsej Evropi, tudi Italiji, da ne govorimo o ZDA. Torej je lahko tudi v naših Krajevnih skupnostih, * komisija za verske skupnosti v Izoli se je sestala delovno le enkrat, ker jo je predsednik Robin Krampf - SKD sklical le enkrat in samo točka o dodatnem financiranju ni bila sprejeta, * očitno še delujoči INKVIZICIJI sporočam: BIL SEM KOMUNIST (ojej, kej pe bo pej zdej...). Še vedno zagovarjam kot vsi v ZLSD socialdemokratske cilje: splošno blagostanje in kakovost življenja, osebno svobodo, socialno demokracijo, pravičnost in solidarnost s povdarkom na zaščiti vseh vrst manjšin, * ena glavnih evropskih civilizacijskih pridobitev in zahtev je, da so manjšine zaradi logično ogroženosti od večine, posebno zaščitene. ZATO imajo posebej predstavnike v Državnem zboru, občinskih svetih in svetih krajevnih skupnosti, MOR.IR93.4 MH 1. ERIC CLAPTON - CHANCE THE WORLD 2. R.E.M. - E B0W THE LETTER 3. AVTOMOBILI - KAM Sl NAMEN|ENA 4. ROBBIE WILLIAMS • FREEDOM 5. HALO-ANITA NI NIKOLI 6. PEARL|AM-WH0Y0U ARE 7. GEORGE MICHAEL - SPINNING THE WHEEL 8. PRINCE - DINNER WITH DELORES 9. DEEP BLUE SOMETHING - BREAKFAST AT TIFFANY 10. GLORIA ESTEFAN - YOU'LL BE MINE (party time) 11. ALANIS MORISSETTE - HEAD 0VWER FEET 12. DIROTTA SU CUBA - SENSIBILITÀ1 13. BRYAN ADAMS - LETS MAKE A NIGHT T0 REMEMBER^ |estvjco Srečnih 13 lahko glasujete : po faxu: 61-009 vsak dati po telefonu: 65-366 vsako nedeljo od I8h do 19h po poSti: Radio Morje, p.p. 96, 6310 Izola, li-inailu: Radio.Morjc(8)abcnet.si g * v ZLSD so tudi verniki, ker vedo, da tako kot druge, upoštevamo tudi to pravico. Celo država ne pozna ločitve na verne in neverne, * očitek glede cerkve Sv. Katarine, ki je sedaj telovadnica: po vojni je bila ŠE VEDNO v Izoli velika revščina in o graditvi telovadnic se še sanjati ni dalo. Da bi lahko otroci telovadili je bila z DOVOLJENJEM cerkvenih oblasti dana v uporabo ta cerkev, ki je bila v zelo slabem stanju, * o sožitju: v mojem sorodstvu so tudi verniki in versko aktivni sorodniki in vsi se zelo dobro razumemo, * z inžiniringom se ukvarjam vsaj 20 let in so mi zadeve okoli investicij popolnoma jasne, * glede "izjave" Kardelja, pošiljam pismo vam osebno za osvežitev spomina. Želim si, da bi se o različnostih med seboj več pogovarjali, ne pa tako. Saj smo vsi Izolani in živimo skupaj in verjamem, da vsi želimo Izoli čim boljše, zato mi ne želimo biti v sporu z nikomer. Neenaka mnenja se razrešujejo po demokratični poti in včasih "tudi" mi grešimo. Bodi več kot dovolj in konec vsaj z moje strani. Pred seboj imamo dosti dela, npr. v Krajevnih skupnostih obravnavamo konkretne pripombe k predlogu statuta KS. Lep pozdrav, Lucio Gobbo PS 1 : V prejšnjem pismu mi je zagodel tipkovski škrat, saj za 2 milijona za okolico cerkve v Kortah je cerkev "zaprosila", ne pa jih "dobila". PS 2: Čestitam organizatorjem za lep in uspel Ribiški praznik. Pripombe In predlogi na Statut krajevne skupnosti OO SKD Izola je dne 04.09.1996 poslal vsem krajevnim skupnostim pripombe in predloge na osnutek Statuta krajevne skupnosti. Po našem mnenju je osnutek statuta krajevne skupnosti napisan preveč " socialistično " z mnogimi besedami, ki nas preveč spominjajo na metode in napake storjene v naši bližnji preteklosti. Naša krajevna skupnost potrebuje moderen statut, ki bo v ponos krajanov ne samo za danes ampak tudi jutri. OO SKD Izola je prepričana, da osnutek statuta krajevne skupnosti dopušča preveč možnosti spremembe obstoječih mej oziroma ukinitev ali združitev krajevnih skupnosti, (v eno samo skupno KS s imenom "IZOLA" ?), brez vpliva odločanje večine krajanov !, kar OO SKD Izola odločno odklanja. Strnjene pripombe OO SKD Izola so: - da se lahko krajani neposredno obračajo na člane sveta krajevne skupnosti s svojimi pobudami in predlogi, svet krajevne skupnosti pa je dolžan o njih razpravljati, - da svet krajevne skupnosti sodeluje pri preprečevanju in odpravljanu vseh oblik onesnaževanja, - odtujevanje nepremičnega premoženja krajevne skupnosti le s konsenzom vseh članov sveta krajevne skupnosti, - javna objava zapisnika seje sveta krajevne skupnosti, - možnost sodelovanje krajanov v delovnih telesih sveta krajevne skupnosti, - možnost, da krajani predlagajo člane volilne komisije in volilnih odborov, -itd, Pričakujemo, da bodo člani sveta krajevne skupnosti o vseh pripombah razpravljali in odločali, saj se vsi zavedamo, da s skupnimi močmi bo naša krajevna skupnost NAŠA ! V želji, da svet krajevne skupnosti deluje čim bolj konstruktivno za nas krajane, želimo uspešno delo vsem članov sveta krajevne skupnosti. OO SKD Izola RUBIN Prejeli smo GASILSKA ZAHVALA Člani Prostovoljnega gasilskega društva Izola se javno zahvaljujemo vsem občanom, podjetjem in ustanovam občine Izola in pa tudi iz drugih občin, ki so nam s svojimi prispevki in darili pomagali pri izvedbi proslave 70. obletnice prostovoljnega gasilskega društva in s svojmi dejanji zopet dokazali, da živijo in čutijo s prostovoljnimi gasilci. Seznam darovalcev je res predolg, da bi lahko vsakega poimensko imenovali ali se mu še enkrat javno zahvalili. Zato vsem še enkrat HVALA ! Ob tem bi se javno zahvalili tudi nekaterim funkcionarjem (nobenih imen prosim) Turističnega društva Izola, ki so nas do zadnjega trenutka "pitali" z zagotovili in obljubami o sofinanciranju naše proslave. (V Izolo smo pripeljali 362 gasilcev z vozili, imeli 45-minutno gasilsko parado in zelo dober ansambel Slapovi. Očitno so nekateri člani UO Turističnega društva Izola vajeni dajati zagotovila in obljube s "figo" v žepu. Dan pred proslavo so nas odpravili na kratko:"Znajdite se !" (Ta izraz je zelo sozvočen z nekim drugim: .... se!). Zahvalili bi se tudi županu za vso pomoč, zagovila in ...., ki so ostala v zraku. Posebna ZAHVALA (resnično) pa velja vodji Oddelka za notranje zadeve pri Upravni enoti Izola, g. ŠKRBINI SILVU, za hitre in poštene odločitve. Zahvala tudi Policijski postaji Izola in komunalni inšpekciji za pomoč pri izvedbi gasilske parade. Vsem, ki čutite in živite z nami in ste nam pomagali, HVALA. Člani Prostovoljnega gasilskega društva Izola u NEWS Računovodske Storitve • ŠOLSKE POTREBŠČINE • PAPIRNICA • FOTOKOPIRANJE • PISANJE DIPLOMSKIH IN SEMINARSKIH NALOG MOROVA 25/D 6310 IZOLA, SIMONOV ZALIV TEL/FAX 63-213 TURISTIČNA ŽETEV BO POVPREČNA V prvi polovici leta je bilo v Sloveniji za dva odstotka manj turističnih prenočitev Po zbranih podatkih Statističnega urada R Slovenije, ki so bili na voljo 8. avgusta, smo v Sloveniji v prvem polletju 1996 zabeležili 2 odstotka manj turističnih prenočitev. Prenočitev domačih turistov je bilo za odstotek več, prenočitev tujih turistov pa za 4 odstotke manj. Na Obali so podatki (z izjemo Izole) precej slabši. Do konca junija je prišlo k nam v Slovenijo 698.153 turistov ali za odstotek več kot v prvem polletju lani. Domačih turistov je bilo 353.143 ali za odstotek več, tujih je bilo 345.010 oz. za 4 odstotke več. Turisti so očitno manjkrat prespali v naših nastanitvenih objektih, saj smo zabeležili v tem času v Sloveniji za 2 odstotka manj prenočitev. Skupaj torej 2,341.172. Prenočitev domačih turistov je bilo 1,304.548 ali odstotek več, medtem ko je bilo prenočitev tujih turistov skupaj 1,036.624 kar je v primerjavi s prvim polletjem 1995 za 4 odstotke manj. V strukturi prenočitev predstavljajo domači turisti 56 odstotkov, tuje prenočitve pa so že do junija 1996 zdrsnile pod polovico in znašajo 44 odstotkov. Največji padec iz Italije Iz znanih razlogov (cene v Sloveniji, rahla gospodarska kriza v Evropi) je v prvem polletju '96 prišlo k nam dva odstotka manj turistov iz sosednje Italije, ki so ustvarili za 9 odstotkov manj prenočitev. Iz Nemčije je bilo sicer več turistov, a kljub temu smo zabeležili 3 odstotke manj prenočitev. Podobna slika je iz Avstrije. K nam je prišlo dva odstotka manj turistov, prenočitev so ustvarili za 4 odstotke manj. Iz ZDA je bilo 8 odstotkov več prenočitev, iz sosednje R Hrvaške pa 3 odstotke več. Povečan obisk z Vzhoda Poljaki so pri nas ustvarili za 54 odstotkov več prenočitev, Romuni 61 odstotkov več, Ukrajinci 43 odstotkov, Slovaki 30 odstotkov, turisti iz neevropskih dežel pa 10 odstotkov več. Manj je bilo Rusov, kar za 23 odstotkov. Prenočitve po vrstah objektov v Sloveniji Hoteli: - 6 % Prenočišča: + 165 % Zasebne sobe + 10% Prenočišča po vrstah krajev Ljubljana: - 3% Zdraviliški kraji: enkako število kot lani Obmorski kraji: - 6% Gorski kraji: - 2 % Drugi turistični kraji: + 4% Drugi kraji: -13% Na Obali do polletja '96 454.51 turističnih Rrenočitev ali 19,39 % vseh prenočitev v Sloveniji. ajslabše indekse so dosegli v piranski občini, najboljše v Izoli. Nekaj dni v avgustu je bilo na Obali, zlasti v Izoli in Portorožu zelo živahno. Zato je pričakovati, da bo slika do konca leta nekoliko boljša, za zdaj pa izgleda takole: Prenočitve na Obali januar - junij 1996 IZOLA PIRAN Skupaj: 92.576 (+ 4%) Skupaj: 292.554 (-9%) Domači: 73.702 (+1%) Domači: 127.294 (-3%) Tuji: 18.874 (+18%) Tuji: 165.260 (-13%) KOPER PORTOROŽ Skupaj: 68.921 (-6%) Skupaj: 216.731 (-11%) Domači: 51.897 (+13%)Domači: 73.253 (-9%) Tuji: 1 7.024 (-38%) Juji; ^ 43.478 (-3%) DOBRO |E VEDETI: Turistični inšpektorju Piranu Iz Urada Zupana Občine Piran so sporočili, da so s 7. avgustom '96 pričeli delovati na območju občine Piran turistični inšpektorji, ki bodo v okviru svojega dela nudili svetovanje in pomoč sobodajalcem. Redno bodo sodelovali s Turističnim informativnim centrom Portorož, kaj je namen njihovega formiranja pa si mislimo. Velike (in) MAJHNE (stvari) O teh stvareh je 15. Septembra razmišljal v Mandraču g.Mislej in sporočil, da je danes najbolj varno govoriti le o velikih stvareh, takšnih, ki sodijo v dolgovezne "akademske" razprave, kot so npr. Sprava, Fojbe itd, saj se je nenevarno opredeliti za eno ali drugo stran. Težje in nevarno pa je pisati o "lahkih" stvareh, denimo o delovanju občinske uprave (o čemer nihče natanko ne ve, kako je z njo), ki je celica države, celica, ki se lahko, zaradi različnih anomalij spremeni v rakasto tvorbo (kar bi moralo biti alarm za telo - državo). "Bojim se pisati o ljudeh s katerimi vsak dan živim", pravi Mislej. Ce je v njem še katera druga bojazen, kot strah pred zamero, ki bi mu kapučine zagrenila, ne vem, vem pa, da ljudje iz občinske uprave to vedo in na to tudi z vso gotovostjo računajo. V tem malem istrskem mestecu se ni lahko odločiti za samotno pot. Ti iz Občine še dopustijo, da se reče npr., da "Občina ne ve, kje ima glavo", kajti nikomur ni jasno, kdo na Občini bi moral občutiti, da nosi glavo. Nihče ni prizadet in občina gre brezglavo dalje. Dopustijo si tudi reči:"lzolski vladajoči zapiteži", ker gotovo je kdo med njimi, kot povsod, ki je rožnato obarvan in opazka sama po sebi leti nanj, ki jo komaj sliši. Dovoli si lahko tudi izjavo, da je župan povsod neugledno odsoten, ker gospod župan ne bo videl v tem nič uporabnega. In tako gre Občina svojo začrtano pot naprej pred očmi občanov, ki se sprašujejo, kot se gospa Jelka Morato o vseh eksistencialnih problemih starejših, srednjih in mlajših ljudi, ne da bi vedeli, da so korenine teh problemov v "malih" stvareh občine in države. Povsem drugače je če napišeš, kot sem napisal: "S posli gospoda Lozeja se je v Izoli opravila ze marsikatera nečednost v službi pohlepa po dobičku in oblasti." S tem zadeneš ob bistvo nesreče v občini, zadeneš ob steber oblasti in če si tukaj sam, se osamljenost še bolj poglobi. Da bi se strah še bolj zajedel v "gradnikovca" (Gradnik , Kmečki upornik, se je uprl svojemu strahu, za kar je moral plačati najvišjo ceno), je Lozej poslal na sodišče zahtevo, da me za to resnico kaznujejo in iztržijo iz mene, v njegovo korist, več kot dva milijona SIT in ker ve, da jih nimam, pričakuje od sodišča izvržbo v 15 dneh po obsodbi. Za priče njegove "nedolžnosti" so se mu ponudili predvsem Černelič, Adler in Domio, vsi bivši občinski najvišji kompanjoni, ki so za skupno mizo igrali svoj poker. Prepričan sem, da bodo "radodarni" v upanju, da se bo sodisču sfrklalo, kot se je vedno v prejšnjem sistemu, ko je moralo braniti oblast, oblast, ki je morala sejati strah, da se je ohranila na oblasti. Gospa Romana Logar, direktorica Agencije za plačilni promet, je ob televizijskem soočenju z inkvizitorsko hladno aroganco sekretarja Vlade RS, a.Bandljem, rekla: Bojim se te vlade, ki jo zastopa tak sekretar! (šlo je za na zunaj zelo majhno stvar: izselitev iz poslovnih prostorov; v resnici pa je v ozadju vprašanje razkrivanja gospodarskega kriminala, zaradi katerega smo Slovenci vedno bolj revni in lačni. Od kriminala pa vedno živi bogato ozek krog ljudi. Velik kriminal je vedno nujno povezan z oblastjo.) Gospa Romana Logar, slutim, bo vztrajala do konca. Vztrajala bo gospa Barbara Brezigar, vodja skupina za pregon organiziranega kriminala na državnem tožilstvu, morda bo vztrajal gospod Mitja Deissinger na poti do predsednika vrhovnega sodišča. (Zmaguje pač ženski princip!) Zato, ker se bojiš, moraš neizprosno delovati. Samo tako smeš pričakovati in upati v boljši čas. Frane Goljevšček Z majhnimi stvarmi se dela velike stvari V prejšnji številki Mandrača je Mef v uvodniku napisal članek, v katerem pojasnjuje, o katerih stvareh si upa pisati in o katerih stvareh rajši molči, čeprav ve, da bi bilo dobro o njih pisati, ampak, ker...?! Nasplošno so mi Mefovi članki všeč. Ne zaradi tega, ker se z vsebino njegovih člankov v večini primerov strinjam, ampak zato, ker ocenjujem, da je Mef pri svojem pisanju iskren in dobronameren - pa tudi hudomušnosti ne manjka. Ta njegova iskrenost je prišla na dan v že omenjenem uvodniku v prejšnji številki Mandrača ko je zapisal,"da ga ni strah pisati o fojbah, o fojbi v kateri živi, pa si res ne upa pisati vsega". Bralec bi morda na začetku pomislil, da Mef pri svojem pisanju ni iskren, ker ne napiše vsega kar bi hotel napisati. Pa vendar temu ni tako. Kajti sam |e v prejšnjem uvodniku zelo iskreno" zapisal, da si "ne upa" vsega napisati. Vzrok Mefovemu selektivnemu pisanju ni torej v njegovi samovolji ampak, ker si vsega ne upa napisati. To je tudi vzrok, zakaj sem se spet oglasil z svojim pisanjem, kajti tudi mene je strah. Ni me sicer strah napisati, da v naši občini sedijo ljudje, katerim ne zaupam, ker ne znajo pametno gospodariti z našim občinskim imetjem, niti se ne bojim napisati, da ne upam v boljše čase, dokler ne bodo prišli na odgovorna mesta ljudje, ki bodo sprejeli svojo delo kot služenje izolanom in za dobrobit vseh - neglede na različne poglede ki jih imamo. Bojim pa se in močno me je strah, ko vidim, kako se v Izoli širi kriminal, ko vidim tolpe mladih prestopnikov, ki so pripravljeni pretepsti ljudi in jih oropati, bojim se za svoje otroke, ki bodo kmalu sli v solo in je velika verjetnost, da se bo spet našla tolpa učencev, ki bodo od njih zahtevali denar. Bojim se narkomanov in dilerjev, ki jih je v Izoli vse preveč, bojim se pustiti svoje otroke na igrišče same, ker ne vem koliko je tam odvrženih igel in (cer ne vem, če jih ne bo napadel kakšen podivjan pes brez gospodarja. Bojim se, ker je v Izoli vedno več sumljivih ljudi in ker je nekaterim pridnim ljudem onemogočeno, da razvijejo svojo gospodarsko dejavnost samo zaradi tega, ker niso "na liniji". Bojim se za vse tiste delavce, ki morajo delati vse "petke in svetke" in zaradi tega trpi vsa njihova družina - pa si ne upajo niti pisniti, ker nosijo isti strah v sebi kot ga nosiva midva. In nenazadnje se bojim, da so vsi ti klani dobili že takšno moč, da se jim nihče več ne upa zoperstaviti -niti ti Mef, niti jaz in najbrž tudi ostali izolani ne. V tem strahu smo si vsi zelo blizu. Tako kot so nas zadnjih petdeset let politično ustrahovali - tako se danes nadaljuje "gospodarsko in mafijsko " ustrahovanje. Kljub vsemu sem trdno prepričan, daje naša poklicanost v tem, da se upremo krivicam in se postavimo na stran pravičnosti. Se posebej velja to za tiste - in tebe Mef štejem tudi mednje,ki so po svoji funkciji dolžni služiti izolanom in za blagor vseh. Začnimo pri majhnih stvareh - morda nam bo uspelo preprečiti velike. Morda ni še prepozno. Robin Krampf Vprašanje Ministrstvu za okolje in prostor Občinski odbor Zelenih Izole je 31.7. 96 poslal na Ministrstvo za okolje in prostor sledeči dopis: Kabinet predednika Vlade RS nam je 8.12.95 (pod št. 2723/2738 - ... -,—-l:--:em na osnovi katerega ilni za centralni dokumenta "prišlo do’ pomote pri navedbi številke’ lokacijskega dovoljenja, kar bo v najkrajšem času odpravljeno". Gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela je sporno prav zaradi vprašljivosti omenjenega lokacijskega dovoljenja in prav to je bil glavni argument nasprotovanja Zelenih pri posegu v prostor. Vsem spornostim in vprasljivostim navkljub se gradbena dela v marini nemoteno opravljajo. Zeleni Izole in tisti občani, ki so zainteresirani za to zelo pomembno informacijo, prosimo Ministrstvo, da nam še pred začetkom poletnih dopustov sporoči, kakšna pomota je bila storjena pri navajanju številke lokacijskega dovoljenja, kdo jo je napravil in kako je bila odpravljena. Glede na zagotovilo kabinetu Vlade (v decembru 1995), da bo napaka v najkrajšem času odpravljena, Ministrstvu ne bo težko takoj odgovoriti na vprašanje. Podpisani občani Izole zahtevamo, da MOR takoj odgovori na vprašanje Zelenih Izole ter da javno objavi pravnomočni dokument s katerim Marinvest že 9 mesecev izvaja dela na objektu upravne stavbe pristanišča za jahte - Amfora. Če takšnega odgovora ne bo, se bo utemeljeno smatralo, da investitor Marinvest nima pravnomočnega dovoljenja. To bi pomenilo, da izvaja črno gradnjo. P.S. Glede na to, da bo naš dopis Ministrstvu imel večjo težo ob širši podpori občanov vabimo vse, ki se z navedeno vsebino strinjajo, da podpišejo zahtevo po odgovoru v Nazorjevi št. 13 in Kraški št. 6. Zeleni Izole NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! KNJIGOVODSKI SERVIS FOTOKOPIRANJE Zakaj bi zaupali vaše poslovne knjige prav nam? - ker imamo velike izkušnje in obilo knjigovodskega znanja - ker smo se specializirali za vodenje poslovnih knjig s.p.-jev - ker imamo zelo ugodne cene naših storitev - ker bo vaš poslovni uspeh tudi nam v zadovoljstvo Cankarjev drevored 32 (pod stadionom) Izola, Tel.; 066 65 128 Spolna zloraba otrok NISMO BOLJŠI OD EVROPE 0 spolni zlorabi otrok se v zadnjih tednih veliko govori in piše, morda o tem še nikoli ni bilo izrečenih toliko besed naenkrat. Belgijska afera, konferenca na Švedskem, nepojmljivo kruti zločini, umori, otroška prostitucija, kot posledica revščine, seksualni turizem na Daljnem vzhodu. Tako drastičnih primerov zlorabe otrok resda pri nas ne beležimo, vendar pa to ne pomeni, da primerov spolnega izkoriščanja otrok pri nas ne poznamo. Cveto Kokalj, ki se na koprski UNZ ukvarja s preiskovanjem tovrstnih kaznivih dejanj pravi, da predstavlja to področje kriminala veliko temno polje, saj naj bi bilo po ocenah v Sloveniji letno nad 1000 primerov spolnega nasilja nad otroki, vendar pa je kriminalistična služba v lanskem letu obravnavala le 93 primerov. Nikakor pa ni presenetljivo, da ostaja tolikšno število tovrstnih kaznivih dejanj neodkrito, saj se le-ta v večini zgodijo med štirimi stenami, kjer ponavadi tudi ostanejo. Na dan pridejo največkrat v primerih, ko otrok nekomu svojo skrivnost zaupa, prijave pa so redke, saj se ljudje bojijo posledic. Kokalj pravi, da opažajo, da se ozaveščenost ljudi veča, saj so prijave pogostejše, četudi so anonimne. Upoštevajo jih, saj je za njih pravzaprav irelevantno kdo to prijavi, pomembneje je, da se zloraba evidentira in zaustavi. V letošnjem letu so tako na območju UNZ Koper obravnavali 1 3 primerov kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok, ki jih sankcionira 183. člen kazenskega zakona in za katera je zgrožena kazen do 8 let zapora. Višina kazni je seveda odvisna od teže kaznivega dejanja, vendar pa so po Kokaljevih besedah kazni ponavadi dokaj blage, včasih pa do obravnave sploh ne pride. Razlogi za to ponavadi tičijo v težavnosti dokazovanja tovrstnih kaznivih dejanj. Le redki storilci priznajo svoje dejanje, tako, da se v teh primerih uporablja tudi t.i.detektor laži, ki pa za sodišče ne pomeni dokaza in je preiskovalcem le v pomoč. Opraviti je seveda potrebno tudi pogovor z otrokom, to pa je zanj nedvomno veliko psihološko breme, zato se zadnje čase uveljavlja praksa, da njegovo pričevanje posnamejo na videokaseto, ki jo nato predložijo preiskovalnemu sodniku, s čimer otroku prihranijo ponovno mučno zaslišanje. Za diagnosticiranje uporabljajo tudi anatomske lutke s pomočjo katerih otroci, ki še ne zmorejo povedati, kaj se jim je zgodilo, lahko to pokažejo. Ob preiskavi pride pri žrtvi na dan strah pred posledicami (sodišče, sprememba odnosov v družini), vendar je vse to malenkostno v primerjavi z drugimi posledicami, ki jih občuti otrok, ki je žrtev spolne zlorabe. Do razkritja tovrstnih dejanj pa prihaja dokaj poredko tudi zaradi dejstva, da otrok o tem malokdaj spregovori. Zato je toliko pomembneje, da znajo učitelji in drugi strokovni delavci, ki prihajajo v stik z otroki zaznati simptome, ki kažejo, da je bil otrok žrtev spolnega napada. Ti znaki so mnogoteri in segajo od motenj v spanju in psihosomatskih težav do poslabšanja učnega uspeha, depresije, hiperseksualnosti in celo poskusa samomora. V vsakem primeru pa gre otroku verjeti, ko pove, da se mu je kaj takega zgodilo, saj se je treba zavedati, da si otrok tega nikoli ne izmisli. Kokalj pravi, da tisti, ki za zlorabo ve, a je ne prijavi, na nek način sodeluje pri dejanju, kar je obsojanja vredno, saj je v prvi vrsti pomembno, da se takšno početje prekine. Doda pa še: " Naše delo je odkrivanje kaznivih dejanj, za terapevtsko delo pa so usposobljeni psihologi in socialni delavci. Vendar pa je pomembna tudi povezava med strokovnjaki z različnih področij, za kar si prizadevamo tudi pri nas. Mi sicer dobro sodelujemo z nekaterimi centri za socialno delo, vseeno pa menim, da je tega sodelovanja še premalo." V Izoli so letos obravnavali 3 tovrstna kazniva dejanja. Storilca niso prijeli le v enem primeru, ko je neznanec na Svetilniku nagovarjal neko deklico k dotikanju spolovila, vendar mu je le-ta ubežala in doma povedal o tem dogodku. Pa tudi sicer so bile žrtve v glavnem deklice, medtem, ko so bili storilci moški. Da so le-ti tudi na splošno najpogostejši storilci^tovrstnih kaznivih dejanj je potrdila tudi Helena Mrak-Černelič, dipl. psihologinja iz Centra za socialno delo Izola, ki se je pri svojem poklicnem delu srečala z okoli 15 primeri spolnega nasilja nad otroki. "Izsledki neke nizozemske raziskave kažejo, da povzročijo moški kar 97 % dejanj spolnega izkoriščanja otrok. Velikokrat gre za navidez urejene in normalne ljudi, dobrodušne in v ničemer izstopajoče. Takih je kar 85 % in le v preostalih 15 % gre za psihopatijo, alkoholizem ali pedofilijo." pravi in dodaja, da v družbi obstaja tudi zgrešena predstava o tem, da so najbolj nevarne nepoznane osebe."Ni res. Najpogostejši izkoriščevalci so stric, oče, brat, nečak, stari oče, mamin partner, svak, neznanci so skoraj na zadnjem mestu. To so ljudje, ki jih otrok pozna in jim zaupa. Otrok tako izgubi vero v odrasle, hkrati pa se v njem naseli občutek krivde in pride do samoobtoževanja navznoter. Nasploh pa so posledice ' dejanj spolne zlorabe otrok predvsem hude duševne rane, ki se kažejo v zelo izkrivljenem odnosu do spolnosti, kasneje pa tudi v promiskuitetnem vedenju in lahko tudi v prostituciji. Pojavlja pa se tudi obrnjenost vase, občutek nemoči, nezmožnost zaupanja, strah, občutek drugačnosti, neredko tudi samomor. Dejanja spolnega izkoriščanja otrok pa se kažejo v različnih oblikah. Lahko gre za ekshibicionizem, dotikanje, prisilo gledanja pornografskih filmov in fotografij, pa do najbolj grobih posegov, do katerih pa ponavadi pride pod prisilo. V svoji praksi sem se srečala s primerom, ko je oče posiljeval hčer z nožem na vratu." Černeličeva je še povedala, da je terapevtsko delo v teh primerih ponavadi dolgotrajno, dela pa se tako z žrtvijo, kot z izkoriščevalcem. Pravi, da v zadnjih letih tudi pri nas uvajamo družinsko naravnano obravnavo zlorabljenih in zanemarjenih otrok in sicer na podlagi izkušenj Kemperjevega inštituta iz Nizozemske, kjer se tovrstna dejanja obravnavajo kot odvisnost, ker je otrok odvisen od skrivnosti, storilec pa od spolnosti. O spolni zlorabi otrok se v javnosti do nedavnega skorajda ni govorilo, kar je botrovalo tudi ustvarjanju zgrešenih predstav o tem problemu. Ljudje pač tisto, česar ne želijo videti včasih enostavno spregledajo. Koliko je staršev, ki so z majhnim otrokom spregovorili o nevarnostih spolne zlorabe? Verjamem, da je mnogim to težko. Kratek stavek iz neke publikacije, ki govori o tej temi pravi takole: "Ko govorite otroku o varnosti na cesti in v vodi, mu povejte tudi o spolni varnosti." Karmen Bučar Lapodistria NA MALIJI - KONČNO - TRGOVINA V mestu smo bili navajeni, da se je danes odprla ta trgovina, drugi dan ona, tretji spet tretja. Mestni utrip je postajal živahnejši, med stare uličice se je vračalo življenje. Bolj trpko nam je v zadnjih mesecih, ko se brez pompa in sramežljivo poslavljajo trgovine vzdolž ulic - Gregorčičeve, Ljubljanske, Koprske in ko staro mestno jedro tone v malodušje. Za s papirjem ovešenimi izložbenimi okni usiha upanje v lepšo izolsko bodočnost. Zakaj? V soboto, 7. 9.1996, se je - končno - na Maliji zgodil za kraj pomemben dogodek, ki so ga vaščani pričakovali dalj časa. Ob prisotnosti župana Maria Gasparinija, poslanca Janeza Juga in krajevnih veljakov je bila odprta prenovljena trgovina z mešanim blagom. Rekli boste: "No, in? Ena trgovina, saj jih v Izoli odpremo (in zapremo) na desetine!" Edina malijska trgovina je pred dobrima dvema letoma zaprla vrata, prav tako gostilna. Malijčanom sta bili doslej najbližji trgovini na àaredu in v Kortah, zaradi slabih avtobusnih zvez pa so ljudje po nakupih raje odhajali kar v Izolo. Starejšim so bile take poti kar veliko breme, ki jim bo odslej prihranjeno. Meščani si verjetno težko predstavljate, da bi morali po mleko ali kruh z avtom ali z avtobusom, kajne? Pred letom dni sta domačina, zakonca Perič, zbrala pogum in na javni dražbi izlicitirala prostor bivše trgovine, da v njem spet obudita trgovsko dejavnost. Eno leto ie poteklo, da je (predvsem zaradi nerazumno dolgega postopka s pridobivanjem vseh mogočih soglasij, kot bi šlo na nov prostor) vaščanom spet na voljo osnovna preskrba z najnujnejšimi potrebščinami. Za krajane (in za občino) je prenovljena trgovina, ki bo odprta tudi ob nedeljah, velik korak k oživitvi podeželja. Upamo, da bomo na izolskem podeželju dobili še kaj, kar bo krajem vrnilo staro veljavo (pošto, osemletko, vodo v vse hiše, javno razsvetljavo, urejene poti, prostore za družabno življenje, otroško igrišče, morda kak pokrit prostor, podoben telovadnici, za zimsko vadbo naših športnih društev...). Zlasti mlajši ljudje ne želijo prihajati domov le v pusta spalna naselja brez življenja! Za polno življenje je dandanes dober zrak in malo hrupa le nekoliko premalo! Tudi na podeželju si želimo podobnega standarda, kot ga imate prebivalci mesta ob našem vznožju! Jelka Morato Vatovec IZOLA NA SEJMU OBRTI V Celju bo od 18 . do 22. septembra potekal letošnji že 29. mednarodni obrtni sejem. To sejemsko prireditev lahko označimo kot nojvečjo mednarodno gospodarsko - tržno menifestacijo obrti v naši državi. Obiskovalci sejma imajo priložnost videti najnovejše dosežke s področja obrti, podjetni šva in storitev. Velik interes slovenskih obrtnikov po predstavitvi svojih izdelkov in vsakoletno večje število obiskovalcev je privedlo do tega, da se je sejemski prostor v letošnjem letu povečal . Sejem je obogaten tud s spremljajočimi strokovnimi programi, ki jih prireja Obrtna zbornica Slovenije in so zanimivi tako za obrtnike kakor tudi za širši krog družbenih subjektov. Območna zbornica Izola bo tudi v letošnjem letu sodelovala na sejmu, tako se bodo izolski obrtniki predstavili s svojimi novimi dose8ki. V okviru obsejemskih prireditev bo potekal "izolski dan" - promocija mesta Izoie , ki ga skupno pripravljata Območna obrtna zbornica Izola in Občina Izola. Na izolskem dnevu, ki.bo v sredo, 18. septembra, na razstavnem prostoru izol ske Območne obrtne zbornice v hali A, bo predstavljena Izola kot mesto ribištva, obrti in turizma. Ribiči bode šivali mreže, izolska obrtnica bo predstavila čiščenje slanih rib, obiskovalcem pa bo omogočena pokušina slanih in pečenih rib, domačega vina in olivnega olja. Za popestritev bo poskrbel harmonikar, izolska maskota "Bepi' pa bo obiskovalcem delila prospekte Izole. Občina Izole in Območna obrtna Izola vabita občane in obrtnike, da nas v čim večjem številu obiščete in poiščete na razstavnem prostoru v HAli A/6 v času sejma, zlasti pa na obsejemski prireditvi, v sredo, dne 18. septembra s pričetkom ob 11.00 uri. Vljudno vabljeni. 17.9.1996 AKCIJA V TEDNU BOJA PROTI KAJENJU V PODPORO SPREJEMU TOBAČNEGA ZAKONA ZAKAJ KAJENJE NI OBVEZNO? ZATO, KER JE BREZVEZNO! Tobačna porabi ogromno denarja za sponzoriranje, v resnici pa jih sploh ne briga za mlade in njihovo sceno, denar dajo samo zato, da lahko potem vsem težijo s cigaretnimi reklamami. Gostilnam dajejo zastonj pepelnike, prte in dežnike, samo da bi prodajali njihove cigarete. Po trgovinah postavljajo stojnice in mladin delijo zastonj čike, da bi jih čimprej in čim več navadili kaditi. Odkrite reklame takoj spoznaš, skrite pa se ti počasi plazijo v možgane in te podtalno pripravljajo na nakup, s stalnim bombardiranjem možganov z imeni in znaki. Take trike izvaja tobačna, kakor da ne bi vedeli, da kajenje zastruplja ljudi. Vedeti je treba, da te cigarete ne delujejo takoj, dale pa bodo vse od sebe, da te pokončajo čimprej. Tobačniki ti najprej obljubljajo mega žur, potem te zakajajo,^ kolikor te le morejo, ti kompletno asfaltirajo pljuča, ko pa zboliš, te enostavo odpišejo in ulovijo drugega. Akcija v Izoli se bo odvijala 17.9.1996 od 15. do 17. ure v središču mesta. Imeli bomo stojnico s propagandnim materialom, dijaki gostinsko- turistične šole pa boao anketirali mimoidoče. OGLASITE SE TUDI VI, NAJ BO TA DAN, TUDI ZA VAS, DAN BREZ CIGARETE! Referat za zdravstveno vzgojo 2D Izola in Rdeči križ Izola Vida Orbanič KDO KRADE IZOLSKO OZEMLJE (Izolator) Polemika je dejansko nekoliko za lase privlečena, vendar previdnost nikoli ni odveč. Da se z izolskim ozemljem zares nekaj dogaja je dala slutiti nenavadna obcestna tabla na klancu pred izolsko (poudarek je na izolski) bolnišnico. Tabla ni niti klasična usmerjevalna tabla, niti ni prava tabla za označitev kraja, kar bi bilo seveda presenečenje, sej se koprska občina in z njo verjetno Koper začne nekoliko kasneje, kakšnih 200 metrov više nad bolnišnico. In če smo nenavadno napisno tablo razumeli kot opozorilno tablo pred zapletenim križiščem pri bolnici (na križišče opozarja prometni znak v ozadju), potem je presenetila informacija, da se je avtobus, ki vozi na relaciji Jagodje - Bolnišnica iz lokalnega nenadoma spremenil v medmestnega. Torej bi lahko sklepali, da vozi med dvema mestoma: Izolo in Koprom. Pa gre v resnici verjetno le za to, da je vozna karta zdaj še enkrat dražja kot prej in da so učenci ter obiskovalci bolnišnice bili kar presenečeni, ko so morali za vožnjo od Jagodja do bolnice po novem odšteti 140 Sit. Je torej možno, da kdo krade izolsko ozemlje? Vprašanje o upravičenosti do podražitve vozovnic pa je itak že na poti na ustrezno ministrstvo. Franc Bergant, direktor Davčnega urada Koper o organizaciji davčne službe: " Reorganizacija Uprave za javne prihodke in njenih Izpostav ter prevzem nalog kontrole davčnih obveznosti od Agencije za plačilni promet na Koprskem ni povzročila posebnih težav." S 1. 7.1996 je na podlagi Zakona o davčni službi začela delovati nova davčna služba in sicer Davčna uprava Republike Slovenije, pri Ministrstvu za finance, ki je prvič v naši državi združila celotno področje odmere in kontrole davčnih obveznosti za vse davčne zavezance- pravne in fizične osebe. Agencija za plačilni promet opravlja od tega datuma dalje samo plačilni promet. Davčna služba je sedaj organizirana tako, da na prvi stopnji o vseh davčnih zadevah odločajo Davčni uradi, na drugi stopnji pa odloča Glavni davčni urad RS v Ljubljani. Prejšnje Izpostave so postale v bistvu notranje organizacijske enote, vendar se še uradno vedno imenujejo Izpostave. Nosilcev davčnih obveznosti (fizične in pravne osebe) reorganizacija ne bo posebej obremenjevala. Franc Bergant, diplomirani pravnik, je doslej neposredno vodil Davčno izpostavo Piran (tudi v Izoli), s 1. julijem '96 pa je prevzel odgovorne naloge direktorja Davčnega urada v Kopru. Na njegovem prejšnjem delovnem mestu v Luciji (ki pokriva tudi občino Izola) ga je zamenjala Suzana Hrovat, diplomirana pravnica iz Kopra, ki je bila na tej Izpostavi inšpektorica, še prej pa je delala na Inšpekciji za delo v Kopru. Kako je organizirana davčna uprava? "Na vrhu je Glavni davčni urad, ki se sestoji iz 14 regijskih področnih davčnih uradov. Poleg tega je še poseben davčni urad, ki pokriva samo določene naloge po zakonu. Za območje obalno- kraške regije je bil ustanovljen Davčni urad Koper. Obsega pa območja Upravnih enot Piran, Izola, Koper, Sežana. Davčni urad Koper ima svoje Organizacijske enote, (prejšnje Izpostave RUJP). Celotna inšpekcija (inšpektorji) je prišla neposredno pod Davčni urad, medtem ko kontrolorji sodijo pod Izpostave oz. sedanje notranje organizacijske enote. Kot rečeno, je davčna uprava RS prevzela od bivše Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje vse delavce, ki so delali na področju davčnega nadzora, vse inšpektorje in kontrolorje. Tako od 1. 7.1996 dalje, prvič v naši državi opravlja celoten nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti in kotrolo ( za pravne in fizične osebe), ena služba. Davčni zavezanci še vedno opravljajo naloge tam, kjer imajo sedež (fizične osebe stalno bivališče) in torej zanje ni bistvenih sprememb." Kako je z delitvijo premoženja med Davčno upravo in Agencijo za plačini promet na Koprskem. Se je tudi pri vas zgodil ljubljanski primer? "Ne, na področju delitve nimamo problemov. Sedli smo za mizo in se dogovorili." Ljudje še natančno ne vedo kaj je Davčni urad, kaj Izpostava, katere naloge opravljata in podobno? "Davčni urad ima neposredno inšekcijsko nadzorstvo, izterjavo na terenu in službe, ki so nujne za funkcioniranje Davčnega urada. Vse to iz vidika, da se zagotovi enotno izvajanje nalog na prvi stopnji. Neposredno odmero in kontrolo, tako za pravne kakor tudi fizične osebe, pa vršijo Izpostave. Za pravne osebe se ni spremenilo v ničemer, ker so naši delavci kontrolorji še zaenkrat fizično ločeni. Sedijo v ekspoziturah Agencije za plačilni promet, torej v istih prostorih kot prej. V Luciji in Izoli sta po dva, v Kopru štirje... S tem, da so formalno seveda pod Izpostavo oz. Davčnim uradom. Firme torej nosijo svoje obrazce za obračun davkov, prispevkov, še naprej tem delavcem na Ekspoziturah. Seveda se sedaj že tudi srečujemo s prostorskim problemom in stisko na davčni upravi. Delitev dela je morda koga od kontrolorjev sedaj bolj obremenila, nekoga spet manj. Davčnim zavezancem, pravnim in fizičnim osebam smo te dni poslali dodatna obvestila v katerih bodo našli nekaj dodatnih informacij kako naj ravnajo." Bistvo vsega tega ravnanja oz. reorganizacije? "Da se poenoti in zagotovi davčna kontrola, organizirano izvaja izterjava davčnih obveznosti ter da se jim nudi večja strokovna pomoč." S 1.7.1996 je začel veljati Zakon o davčni službi (Ur.l. 18/96) s 1. 1. 1997 pa stopi v veljavo Zakon o davčnem postopku. Ali smo se v Sloveniji (verjetno edini državi na svetu, ki je imela dve različni davčni službi, ki sta ločeno nadzirali dva segmenta) končno poslužili izkušenj zahodne davčne zakonodaje in vse to poenotili, je naša davčna uprava finančna policija. Se vam obetajo uniforme? "Poslužili smo se predvsem izkušenj, ki jih imajo naši kolegi v Avstriji. V novi organiziranosti vidimo veliko prednosti. Zagotovili bomo enotno, (neko normalno) davčno politiko na enem področju. Davčni urad bo nudil Izpostavam strokovno pomoč , hkrati pa bo uveljavljena tudi kontrola nad delom. Davčni kontrolorji .in inšpektorji imajo po zakonu velike pristojnosti. Nadzor nad finančnimi transakcijami pa je, kot vemo, možno zagotoviti edinole z enotno davčno službo in kontrolo. Povsod in v vseh oblikah. Novost so tudi nove davčne številke zavezancev, in njihova enotna evidenca. Tudi na primer, uveljavljanje davka na dodano vrednost, kar nas približuje Evropi, pomeni za nas veliko dela. Glede drugega vprašanja, v prvi fazi še ni predvideno, da bi bili inšpektorji uniformirani, vendar bodo oni predstavljali najštevilčnejši del Davčnega urada. Imajo in bodo imeli velika pooblastila, vendar to niso finančni policisti kot na Zahodu" Kaj pa pranje denarja v Sloveniji. O tem se tudi veliko govori in piše? " Zakon o pranju denarja že obstaja in tudi poseben Urad. Državni organi na tem področju tesno koordinirano sodelujejo." Kaj pa plačilna nesposobnost in davčan utaja zavezancev, je veliko neizterjanih davčnih obveznosti? " Na našem območju je od vsega po nekaj. Kakšnih velikih davčnih utaj ni bilo. Nekateri dolgujejo velika sredstva. V globalu ne izstopamo od slovenskega povprečja. Zgodi pa se, da tudi z izvršbo ne moremo do poplačila davčnih obveznosti, saj nekateri vlečejo svojo agonijo "do smrti", ko jih nihče več ne more rešiti. Razlogi so lahko subjektivni ali objektivni. Doslej smo lahko "zarubili" predmete in OS fizični osebi. Pravni ne. S spremembo zakonodaje bo ta ukrep mogoč tudi pri pravni osebi, seveda, če ne bo poravnavala svojih davčnih obveznosti. Doslej smo v Sloveniji (in tudi v bivši Jugoslaviji) imeli ločeno kontrolo fizičnih in pravnih oseb, poslej (s. 1. 1. 1997) pa bo lahko en inšpektor pregledal oboje. Nov davčni sistem veliko pomeni tudi za državno blagajno v katero naj bi se tako nateklo več davkov." FRANC KRAjNC (Primorski utrip) NASLOVI Davčni urad: Davčna uprava Republike Slovenije Davčni urad Koper Pristaniška 10, p.p. 22 6101 Koper Tel.: 066/449-400 Telefaks: 066/38-337 Izpostava Izola Gorkijeva 2, p.p. 86 6310 Izola tel.: 066/61- 121 Kontrola za pravne osebe: 066/ 61-537 ÉHNliNl gl *>ymmm, m • ' ... strije, Itali-; e, Francije; generacije; wmMmmMmmM», Veslali v Beljaku V soboto in nedeljo je v Beljaku C otekala mednarodna regata, deležba je bila res množična, saj se je regate udeležilo kar 113 klubov iz Nemčije, je, Madžarske, Hrvaške, in Slovenije. Za mlajše je regata v Beljaku tovrstna regata in se primerja denimo z pokalom. Topolino v alpskem smučanju/ Žal je regato krojilo slabo vreme, ves čas je pihal močan veter v hrbet, tako da so morali progo skrajšati na 1000 metrov za vse, kategorije. Boji so tako bili — izenačeni vse do cilja in s tem tudi bolj zanimivi za gledalce. Slovensko zastopstvo je imelo veliko uspeha. Blejci so odnesli pokal za najboljši klub, izkazali S>a so se tudi Izolani. V velikem inalu je pri pionirjih zmagal dvojni dvojec v postavi Peter Žolgar in Erik Krajcar, pri mlajših članih sta bila v dvojnem dvojcu najboljša Erik Tul in Samo Volčič. Slednji je v enojcu pri mladincih osvojil drugo mesto, prav tako pa sta bila druga tudi Dejan Žolgar in Zoran Jovičič v dvojnem dvojcu pri mladincih. Drugi so bili tudi mladinski osmerec in Igor Božeglav v skifu pri veteranih. Čez dober teden so bo na Bledu zgodilo še državno prvenstvo na katerem bo nedvomno opazen tudi izolski NOGOMET Kolpa - Avtoplus Korte 2:2 (0:2) Kortezani so bili spet tik pred zmago, vodili že z 2:0, a na koncu le remizirali. Tokrat jih je premagal izredno slabi sodnik, ki si je Eriložnosti za domačine (car izmišljeval. Kolpa je izenačila potem, o je sodnik piskal aut za Kortežane, izvajali pa so ga domačini in po podaji iz auta zadeli, sodnik pa je zadetek mirno priznal. Ker domači se vedno niso regularno zadeli, jim je sodnik še enkrat priskočil na pomoč in domačim 10 minut pred koncem dosodil 11 metrovko po prekršku, ki se je zgodil očitno izven 16 metrskega prostora. V soboto bodo Korte spet "gostovale". Tokrat boao domačo tekmo odigrali na stadionu na Gažonu proti Litiji. Stadion na Maliji še ni povsem nared, prvo tekmo na njem pa naj bi Kortežani odigrali šele čez dobre tri tedne. MLADINSKI NOGOMET Začela so se tekmovanja v mladinskih nogometnih ligah, kjer nastopajo tudi mladi nogometaši MNK Izola. Poglejmo rezultate prvih kol: Mlajši dečki - MNZ Koper - Koper B: Izola 1:5 Starejši dečki - MNZ Koper - Koper : Izola 4:1 Kadetska nogometna liga - MNZ Koper - Izola : Košana 3:0 Primorska mladinska ROKOMET Prva tekma - prva zmaga ? V soboto se bo v novem rokometnem prvenmstvu prvič predstavil tudi RK Delmar. V goste mu prihaja velenjski Rudar, že dolgoletni član prve lige. Rezultat je seveda nemogoče napovedati, zelo dobro bi pa bilo, če bo zmaga ostala doma, zlasti če upoštevamo kar težak nadaljni razpored tekem, ko bo težko osvajati točke. Del-marovci bodo v soboto zaigrali bržkone oslabljeni, poškodovana sta Čebular in Babič, vprašljiv pa je tudi nastop Mičoviča, ki je preboleva trdovratno gripo. Morebiten poraz pa vsekakor ne sme biti razočaranje, saj so rokometaši s trenerjem Peričem res trdo in kvalitetno delali, torej bodo rezultati prej ali slej prišli na dan. Vsekakor pa se v soboto obeta prvovrstni rokometni spektakel. Vstopnice bodo po 800 SIT, priskrbite pa si jih pravočasno. MESEC ZA DUHA IN TELO nog. liga Brda : MNK Izola 3:7 ODBOJKA Odbojkarji pričnejo s tekomvanjem le teden dni za rokometaši, tudi oni pa se srečujejo z nekaj malimi težavicami in z negotovostjo, ki jo prinaša prvo igranje v prvi ligi. Tudi odbojkarji so kvalitetno trenirali, kar se bo nedvomno 3 pokazalo v prvenstvu. Nekaj ” težav jim povzroča pomanjkanje enega človeka, saj so trije odšli (Pavljuk, Voronkov, Čuturič), prišla pa sta le Popovič in Ristič. V klubu upajo, da bodo vrzel znali zapolniti, še posebej pa računajo na mlade. Sicer pa bo menda v soboto (do zaključka redakcije nismo dobili potrdila) v dvorani v Livadah potekal tradicionalni Jakominov memorial. Imena ekip žal še ne moremo napisati, se pa nedvomno obetajo zanimivi boji, po katerih bo pripravljenosti izolskih odbojkarjev že kaj več jasno. REKREACIJA JE PRED VRATI ODPRI JIH ! Program športnih aktivnosti, ki jih pripravlja ZTKD v mesecu športa od 13.9. do 13.10. 13.9. Občinsko prvenstvo osnovnih Sol v bearti volley-fu na igriščih v Simonovem zalivu. Pričetek ob 14.00, izvajlca pa sta OK Simonov zaliv in Ženski odbojkarski klub Izola. 21.9. Teniški turnir mešanih dvojic na igrišču v Simonovem zalivu. Pričetek tekmovanja ob 9.00 uri, prijave do petka 20.9. 21.9. Turnir v Street volley-fu pred športno dvorano v kraški ulici, izvajalec Ženski odbojkarski klub Izola. 22.9. Pionirski nogometni turnir v športni dvorani v Kraški ulici. Prijave do četrtka 19. septembra. Pričetek turnirja v nedeljo 22.9. ob 9.00 uri. 28.9. Rekreacifski nogometni turnir za odrasle v špoertni dvorani v kraški ulici. Prijave in žrebanje v petek 27. septembra ob 18.00 uri, prijavnina 2.000 SIT, pričetek turnirja v soboto 28.9. ob 9.00 uri. 29.9. Rekreativni pohod Izola - Medlfan - Izola. Pričetek v nedeljo 29.9. ob 9.00 uri pri trafiki Jagodje, kjer je tudi prijavno mesto. 6.10. Planinski izlet na Nanos, odhod pred Lipo ob 7.00 uri. Prijave na sedežu ZTKD Izola do 4. oktobra do 18. ure. Stroški izleta 600 tolarjev po udeležencev. VABLJENI IH Za šport in rekreacijo dobite na enem mestu vse, od superg do... ŠPORTNA OBLAČILA IN OBUTEV, ŠPORTNI REKVIZITI (torbe, žoge...) KOPER, Tržnica, tel. 25-888 IZOLA, Sončno nabrežje, tel. 65-646 PORTOROŽ, Obala 16a, tel. 75-598 Odprto ob delavnikih non-stop, v Portorožu tudi ob nedeljah in praznikih ! Peter Mičovič je dobro znan izolski športni javnosti, je rokometaš, član RK DELMAR, ki ima poleg ostalih igralcev nemalo zaslug, da si je izolski rokometni klub priigral uvrstitev v prvo ligo. Marsikdo od navijačev se še vedno rad spominja njegovih odločujočih zadetkov ter izvrstnega vodenja ekipe v zadnji odločilni tekmi za vstop v prvo ligo. "Mičota" smo sicer našli bolanega, pa vseeno prisotnega na treningu in prav rad je posvetil Mandraču pol ure, saj je konec koncev skoraj novo pečeni Izolan. Mičo, v Izoli si že leto in pol. Kakšen vtis si si ustvaril ? V Izoli sem resnično zadovoljen, mesto pa je res prijetno, še posebno se rad sprehajam po starem delu mesta. Lokal, ki ti je najbolj pri srcu ! Ha, kaj hočeš, da se komu zamerim ? Ha, ha...! Ne vem, res bi težko povedal, zdaj poleti sem najraje zahajal pod Beleveder, v jeseni in pozimi pa bom videl. V SOBOTO SE DOBIMO ! Peter Mičovič, roj. 24.4.1970,178 cm, 75 kg levo krilni ali srednji zunanji igralec značilnost: grize do konca TUDI IZOLA SE BO REKREIRALA Ob mesecu športa, ki se bo začel v petek 13. septembra in trajal tja do 13. novembra bo tudi v Izoli potekala cela vrsta športnih prireditev katerih namen je privabiti v vrste športnikov in rekreativcev čimveč občanov vseh generacij. O akciji, program objavljamo na sosednji strani, smo se pogovarjali z v.d. direktorjem novoustanovljenega Centra za šport m tajnikom Zveze telesnokulturnih organizacij, Lucijanom Kozlovičem. - Komu je najprej namenjena ta akcija? - Namenjena je predvsem tistim, ki se ne ukvarjajo s športom, da se jih vspodbudi, da se nekoliko bolj posvetijo sebi in športu, ki nam lahko tako zelo popestri življenje in izboljša naše zdravstveno stanje. - Kdo bo sodeloval v programu? - Ker so društva v tem trenutku v glavnem sredi priprav na nove tekmovalne sezone smo se odločili, da bomo največ naredili sami, saj so nekatere akcije takšne, da jih dejansko najbolje vodimo kar sami. Torej bodo akcijo v glavnem vodili volonterji? jasno, brez njih ne gre, saj večino naših društev vodijo volonterji in tako tudi takšne akcije ne moremo izpeljati brez tistih, za katere smo že navajeni, da sodelujejo pri takšnih organizacijah in morda je prav, da se jim že vnaprej zahvalim za pripravljenost za sodelovanje. - Koliko bo občino stala ta akcija? - Mislim, da gre za zelo skromno finančno podporo, saj Ministrstvo ni prispevalo drugega kot propagandni material, ki je sicer zelo lep, vendar bodo stroški sodnikov in pokalov za najboljše ostali na ramenih občine. Moram pa ponoviti, da bodo ti stroški res minimalni. - Če bi se moral osebno odločati, katere akcije bi se udeležil? - Glede na to, da imam rad tenis bi se verjetno odločil za turnir mešanih dvojic, ki je prvi te vrste v Izoli in predvidevamo, da bo udeležba dobra. Nekateri se bodo udeležili turnirja v nogometu, pričakujemo pa množično udeležbo na pohodu na Medljan in dobro 'udeležbo izleta na Slavnik. Glede na to, da akcija ni draga in da pričakujemo dobro udeležbo računam, da bo to dalo še novega zaleta športnikom, rekreativcem in izolskemu športu v celoti. MESEC ŠPORTA TUDI ZA ŠTUDENTE Visokošolsko središče v Kopru in obalni visokošolski zavod j smo se v projekt Meseca športa v Sloveniji vključili tako, da smo v času akcije Mesec športa 96 ponudili obalnim študentom možnost brezplačne uporabe igrišč za beach volley v Partorožu, 12. oktobra 1996 pa bomo v Portorožu pripravili športno srečanje slovenskih in tujih univerz, ki smo ga naslovili Mednarodni univerzitetni dogodek. Sodelovali bodo študentje in visokošolski učitelji, sodelavci ter predstavniki ministrstev in lokalnih skupnosti. Program srečanja vključuje veslaško in jadralno regato ter turnir v odbojki na mivki, za zaključek dneva pa smo pripravili družabno srečanje z zabavnim progamom. Več informacij o programu Mednarodnega univerzitetnega dogodka dobite na Visokošolskem središču v Kopru, tel. 066/272-006 in 272-008. Kako si se znašel v rokometu ? Po pravici povedano sem se spogledoval, kot vsi mladi fantje, z nogometom. Vendar na Kozini oziroma v Hrpeljah ni bilo ■treningov vsak dan in sem tako taval po Hrpeljah, ko me je učitelj telovadbe Karlo Kastelic povlekel k rokometu. Pravzaprav me je povabil večkrat, najprej tako samo "gledat" in "pomagat", potem pa sem kar začel trenirati. To je bilo enkrat v sedmem razredu, Takrat pa je bil rokomet v Hrpeljah že precej organiziran šport. Kasneje sem šel skozi vse selekcije RK Jadrana, po odsluženem vojaškem roku pa so me takoj vključili v člansko vrsto. S člani sem igral še v sezoni 93/94, ko smo bili drugi v Sloveniji, potem pa se sem znašel v Izoli. Kako je sploh prišlo do prestopa v Izolo in kakšna je bila ta sprememba? Ha, niti ne vem več točno. V Jadranu se nisem povsem vklopil v okolje. Študiral sem namreč v Ljubljani, potem sem se poročil, dobil naraščaj, žena je dobila služba na Obali in ravno v tem času so prišli predstavniki Delmarja ter me povabili na pogovore. Hitro smo našli skupen jezik in zdaj sem tu. Sprememba je seveda bila. RK Jadran je bil takrat dosti bolje organiziran, šlo je za precejšnjo kakovostno razliko, vendar moram reči, da je ta razlika sedaj povsem izginila. Diplomiral si na fakulteti za šport, zaposlen si na osnovni šoli janko Premrl - Vojko. Si s poklicem zadovoljen ? S poklicem sem zadovoljen, ker rad delam z otroki, moram pa se malo potožiti čez plačo. Ni ne vem kaj. Imaš ambicije, da bi kdaj postal trener ? Vsekakor imam te ambicije. Že sedaj se odpirajo določene možnosti. Seveda bi začel najprej z mladimi selekcijami, potem ko bodo prišle določene izkušnje in znanje, pa bom mogoče trener kakšne prve ekipe. OK, zdaj pa spet k športu. Kateri ti je najbolj všeč ? Rokomet izključimo. Košarka, pa tudi nogomet. Nasploh so mi všeč igre z žogo, to je moja ljubezen. Zdaj ko si v Izoli, si bil na kateri od odbojkarskih tekem ? Žal ne, čeprav živim le nekaj metrov stran od dvorane v Livadah. Naše tekme in tekme odbojkarjev so se "pokrivale", bile so isti dan. Poleg tega so se odbojkarske tekme pričele le dve uri prej, tako da si nisem mogel nobene ogledati. Upam, da mi bo letos to uspelo in da bom imel možnost pogledati kako gre njim v 1. ligi. Ribari ? Ribari so strašni, ogromno so nam pomagali, da smo prišli v prvo ligo. Dosti lažje je igrati, če cela dvorana bobni od navijanja. Ribari so ... so super. Upam, da bodo taki tudi letos. Kaj pričakuješ od letošnje sezone ? Ja..., kar težko bo ostati v ligi. Res bo težka, vendar se ne predamo vnaprej. Pivovarna Laško je razred zase, potem se bodo za drugo mesto borile ekipe Preventa, Gorenja, in AFP Dobove. In seveda, borili se bomo tudi mi. Za drugo mesto ne, se pa bomo borili do konca in upam, da ne bomo izpadli. Ne vem, treniramo zares in trener Perič je v trening vnesel novo kakoost. Res dobro treniramo, tako da ne bi smeli izpasti. Tako mislim, kako se bo odvijala liga, pa ne vem. Dve resni poškodbi v ekipi in vse je drugače. Pojutrišnjem je prva tekma z Rudarjem, tu v tej dvorani. Tvoja napoved ? Zmaga mora ostati doma. Komu jo boš posvetil ? Ženi in hčerki. Pogovarjal se je: Tomaž Ferluga PRANJE KONTEJNERJEV TER POSOD ZA SMETI IN ODPADKE V času poletne sezone je Komunala Izola večini uporabnikov s splošno položnico zaračunala tudi pranje posod za smeti. Po odzivu nekaterih občanov je bila takšna aktivnost sprejeta z nerazumevanjem. Zaradi tega bi radi občanom sporočili nekaj informacij in seveda tudi stališče Komunale. |P "Komunala" Izola je v letošnjem letu dokončno opremila tudi podeželska naselja občine Izola z ustraznimi posodami, ter uvedla redni odvoz smeti in odpadkov iz podeželja. S tem odpravlja večni problem nastajanja divjih odlagališč, ki kazijo izgled in lepote našega podeželja. Predvideno je, da se bo več aktivnosti namenilo v obnovo in zamenjavo dotrajane opreme tudi v samem mestu Izola. Veliko je pripomb, da iz smetnjakov ali kontejnerjev zaudarja in se širi smrad. Da bi odpravili to nevšečnost, smo uvedli pogostejši odvoz smeti in odpadkov, od nekaterih kritičnih in najbolj izpostavljenih mest pa se v sezoni odvaža celo vsakodnevno. Prav tako smo na priporočilo občinskih inšpekcijskih služb organ izirali redno pranje in dezinficiranje posod za smeti in odpadke. - Pranje velikih kontejnerjev se izvaja redno 2 x tedensko na našem črpališču. - Pranje manjših (160, 240, 700 I) kontejnerčkov pa se izvaja s specialnim vozilom, ki ga najamemo pri JP "Komunala" Koper, štirikrat letno oz. pogosteje po potrebi. - Posode - smetnjake iz samega mestnega jedra, kamor ni možen dostop za to vozilo, odvažamo z manjšim vozilom na naše črpališče, kjer se jih opere in dezinficira. Za izvajanje vseh teh aktivnosti - večkratni odvozi, vzdrževanje in zamenjava opreme ter pranje in dezinficiranje -, ki so povezani z ogromnimi stroški je bilo zaračunano vsem občanom enotni znesek kot enkratni letni prispevek. Na splošno so takšno akcijo, ki smo jo začeli v lanskem letu občani sprejeli pozitivno. Posebej so jo pozitivno ocenili večji porabniki in turizem. Zaradi negativnega odziva nekaterih, ki jim je po naši oceni urejena in čista oprema ter okolica deveta skrb, kar so dokazali z neplačilom računov, bomo ponovno pranje v septembru izvajali le na tistih odjemnih mestih, kjer so občani ta prispevek poravnali oz. ga bodo posebej naročili. Kljub vsem našim naporom, pa problema smradu in zaudarjanje iz smetnjakov brez vašega sodelovanja ne bomo odpravili. Zato ponovno prosimo vse občane, naj odlagajo smeti in odpadke zavite v primerne vrečke, ter naj ne mečejo v njih tekoče odpadke in pomije. Delavci Komunale, ki morajo rokovati s posodami posebej sporo- čajo, da v vsakem primeru smradu ne ustvarjajo delavci Komunale ali občani iz sosednjih občin. Roko na srce, vse to je rezultat vašega odnosa do odpadkov in posledično do okolja. jP "KOMUNALA" IZOLA šiviljstvo in popravilo oblačil Ljubica Mapfreda Šivan)o vse vrste oblačil, tudi za njočpcjšc postave, opravljuipo vsakovrstpa popravila ip splol) ziporeipo vse kar potrebuje iglo, sukapec, blago ip druge fciviljskc priponjočke. Nasa delavpica je v Trinbovi ulici it 8 (pod palačo fiesepgbi). odprta pa je vsak dai) od » - 11 ip od 17 - 18 ter oh sobotni) od 9 - 12 ure. Tel.: 64 - 043 ZAHVALA OBČANOM ZA LOČENO ZBIRANJE PAPIRJA v Ni minilo niti leto dni od realizacije načrta in namestitve posebnih tipskih zabojnikov za ločeno zbiranje papirja in že so vidni lepi rezultati te akcije, ki samo potrjujejo pravilno poslovno potezo in usmeritev j P "Komunala" Izola v težnji za ločeno zbiranje odpadkov, ki se lahko uporabijo kot sekundarna surovina. Resnično smo lahko zadovoljni in ponosni na rezultate te akcije, saj nam je to priznanje podal naš poslovni partner - "PAPIR SERVIS" Ljubljana -, ki je omogočil opremo odjemnih mest za zbiranje papirja ter tako zbrani papir tudi prevzema, odvaža in vrača v proizvodni proces kot sekundarno surovino. V pohvali je izrecno poudarjeno priznanje za najbolj čisto zbrano sektundarno surovino - PAPIR -, za kar se ostale občine ne morejo pohvaliti. S tem smo dokazali, da ni nujno vključevati tuje partnerje, ki so medijsko razvpiti kot najbolj organizirani in napredni na tem področju, da lahko tudi sami s pravo organiza cijo in pristopom do reševanja tega problema - LOČENO zbiranje odpadkov - dosegamo odlične rezultate. Popolnoma jasno je, da so za to pohvalo in priznanje največ zaslužni občani sami in ne samo Komunala Izola. Zato izkoriščamo priložnost in se vsem občanom mesta Izole in tudi občanom podeželja najlepše zahvaljujemo za aktivno sodelovanje in upoštevanje navodil pri tej akciji. Obenem občane obveščamo, da akcijo ločenega zbiranja papirja še dopolnjujemo z uvedbo (namestitvijo) posebnih stiskalnic za kartonsko embalažo, kar bo omogočilo prihranek deponiranega prostora, kakor tudi ekonomičnejši in lažji transport. Da tudi v nadalje ohranimo trend uspešnosti pri namestitvi tipskih zabojnikov, vam ponovno prilagamo plan namestitve tipskih zabojnikov za PAPIR (OKROGU). MESTO IZOLA 1. VELIKI TRG-park pri Ribiču, 2. DREVORED 1. MAJA - nasproti kina, 3. OKTOBRSKE REVOLUCIJE - pri trafo postaji, 4. KRAŠKA ULICA - otroško igrišče, 5. PARKIRIŠČE za pošto, 6. PARKIRIŠČE pri stadionu. JAGODJE 1. ULICA PROLETERSKIH BRIGAD - nad otroškim igriščem, 2. STRMA POT - POD VINOGRADI - križišče, 3. ILIRSKA ULICA - pri otroškem igrišču, 4. ULICA SALVADORA ALLENDEJA - CESTA V JAGODJE - križišče, 5. PRI DOMU KS Jagodje. LIVADE 1. VELUŠČKOVA - PARTIZANSKA - stičišče ulic, 2. ALOJZA VALENČIČA - parkirišče, 3. E.DRIOLIA - parkirišče, 4. BOGOMIRA MAGAJNE - pri kontejnerju, 5. KAJUHOVA - pri javni izlivki, 6. ULICA OF - pri vrtcu. PODEŽELJE 1. KS KORTE - pri zadružnem domu, 2. MALIJA - pri avtobusni postaji, 3. ŠARED - pri avtobusni postaji. Obenem ponovno opozarjamo občane na namenske velike (5 - 7 m3) kontejnerje za papir, v katere lahko oddajo večje kartonske embalaže in so stalno nameščeni na sledečih lokacijah: 1. OKTOBRSKE REVOLUCIJE - parkirišče pri Zdravstvenem domu, 2. LIVADE - ob cesti za novo šolo, 3. JAGODJE - parkirišče nad semaforiziranim križiščem, 4. STARO MESTO - pri cerkvi Sv. Mavra. Z željo, da bi tudi v bodoče uspešno sodelovali še na ostalih področjih ločenega zbiranja odpadnih surovin, vas že predhodno obveščamo, da je v pripravi tudi načrt izvedbe in realizacije za ločeno zbiranje stekla, kakor tudi ostalih koristnih surovin. 21. sep(£mbra nov prodajni center SOCA MISLI NA NAS Ulice starega mesta zaradi številnih zaprtih trgovskih lokalov že lep čas kažejo nič kaj bleščečo podobo. 5 papirjem oblepljene izložbe so močno puščobne, saj se ljudje v mestih radi sprehodimo mimo privlačnih izložb ter pokukamo v kako trgovino. Kjer jih je malo ali pa jih sploh ni tega pač enostavno ne počnemo. Kdo se ne spomni tiste precej neugledne, nekoč edine trgovine s pohištvom v starem delu Izole? Na začetku poletja so jo zaprli in ves julij in avgust so v teh prostorih potekala prenovitvena dela. Sedaj že vemo, da bo čez dober teden dni trgovsko podjetje Soča tu odprlo nov prodajni center, ki bo pravzaprav prva tovrstna trgovina v tem delu mesta. Nedvomno kar pomemben prispevek k oživitvi trgovskega utripa v stari Izoli. Sicer pa je Soča s svojimi trgovinami v Izoli, tako kot v drugih dveh sosednjih mestih prisotna že kar nekaj desetletij. Pred dvema letoma so praznovali štiridesetletnico ustanovitve podjetja. Takrat, daljnega leta 1954 je podjetje s tem imenom pričelo s prodajo tekstila, v Izoli pa je nastalo podjetje Mavrica, ki je v svojih trgovinah prodajalo tehnično blago. Marsikdo se bo zagotovo spomnil časov, ko je tam nekje v petdesetih ali šestdesetih letih v Mavrici kupil svoj prvi štedilnik, hladilnik ali pralni stroj. Pa tistega dne, ko je na častno mesto v sobi postavil popolnoma nov črnobeli televizor iz Mavrice in z očmi požiral vse tiste mamljive reči iz italijanskih Carosellov. Konec šestdesetih let pa so se izolska Mavrica ter koprska Soča in Tehnobor združili v enotno podjetje Soča, ki je postalo nekaj let kasneje del tedanjega SOZDA Timav (se še spomnite vseh tistih TOZDOV in SOZDOV ?). Danes je to spet samostojno podjetje in direktor Klavdij Blaževič pravi, da so že v tistih časih načrtovali odprtje manjše blagovnice v Izoli, ki naj bi stala v bližini osnovne šole, vendar pa do realizacije ni prišlo. Kriza v osemdesetih letih se je odrazila tudi v poslovanju podjetja in pravih možnosti za uresničitev te zamisli ni in ni bilo. Vsa ta leta pa so v Izoli imeli več manjših specializiranih prodajaln, v katerih pa je zadnje čase prišlo do določene krize v poslovanju, kar je odgovorne v podjetju privedlo do spoznanja, da je potrebno ponudbo v starem mestu izboljšati. Odločitev, da opustijo manjše trgovine in te programe združijo v eni večji je pravzaprav v skladu s splošno usmeritvijo podjetja, saj le-ta predvideva postopno opuščanje manjših in ureditev večjih in sodobno zasnovanih prodajnih prostorov. Izolski prodajni center se torej vključuje v ta koncept, žal pa je prodajne površine premalo, da bi na enem mestu ponudili celoten Sočin prodajni program. Tako bodo na 400 m2 na voljo kozmetika, čistila, barve, laki, mali gospodinjski aparati, posoda, steklo, porcelan, elektro in vodoinstalacijski program ter železnina, medtem, ko bodo v sedanji trgovini z elektromaterialom na Sončnem nabrežju uredili specializiran oddelek za prodajo bele tehnike in akustike. Sicer pa bodo v novem prodajnem centru lahko zagotovili veliko boljšo ponudbo, kot so jo lahko doslej v posameznih trgovinah, saj bo kupcem na voljo preko 20000 različnih artiklov. Zaradi racionalnejšega načina prodaje pa so prepričani, da bodo lahko zagotovili tudi konkurenčne cene. Trgovine s tekstilom ostajajo zaenkrat takšne kot so, vendar pa že iščejo rešitev, da bi pod eno streho združili zares vse, kar zmorejo ponuditi. Obstoječe trgovine pa ne bodo samevale, saj jih nameravajo oddati v najem in zapolniti s tako ponudbo, ki je zanimiva za potrebe Izole. Kaj bo to, naj zaenkrat ostane še skrivnost, prazne pa zagotovo ne bodo, saj si v Soči po direktorjevih besedah želijo, da trgovine v mestu delajo in da jih je veliko. V mestu se tako zadržujejo ljudje in vanj vnašajo življenje, kar je zagotovo dobro za vse. (KB) UPOKOJENCI NA IZLET ! Društvo upokojencev Izola Vabi na izlet na Sveto goro z obiskom muzeja na Skalnici in v Portogruaro. Izlet bo v četrtek 19. 9. z odhodom izpred Lipe ob 7.00 uri. Podrobnejše informacije v pisarni Društva ob uradnih urah. Vabljeni ! , SKRBNI GOSPODARJI l JESEN PRIHAJA,VSE VEČ BO DEŽEVNIH DNI. j STE PREPRIČANI, DA BO VAŠA STREHA VZDRŽALA BREZ POPRAVILA ALI OBNOVE? Gradbeništvo PIGOID Koper izvaja novogradnje, adaptacije in rekonstrukcije na stanovanjskih in drugih objektih, za vsa dela pa dajemo ustrezno garancijo. prihranite, če pravočasno pokličete. Gradbeništvo "PIGOID" KOPER tel.: (066) 67-670,67-770 Kaj bo z izolsko ZKO BOMO POKOPALI ZDRAVEGA? Nedavni obisk predsednika republiškega ZKO-ja oziroma ustrezne inštitucije, ki na republiški ravni nadomešča dosedanjo organizacijo, je v vrste izolskih kulturniških delavcev vnesel kar precejšen nemir. Predsednik je namreč naravnost povedal, da država na svoja ramena ne bo prevzela vseh delavcev v občinskem ZKO ampak zgolj tistega, ki bo skrbel za kulturna društva, če bo teh v občini seveda dovolj. Trenutno pa je v Izolskem ZKO zaposlenih pet oseb (tajnica, dve strokovni delavki, ter dva delavca iz tehničnega osebja), kar pomeni, da bi občina morala na proračun vzeti štiri nove delavce. Po besedah Mirana Žlogarja občina tega ne prenese, pa tudi organiziranost v javni zavod ne bi pomenila rešitve problema. Tako ostaja delavcem ZKO-ja le še upanje, da se jih usmili župan (ta je že pokazal razumevanje za njihove težave) ali pa se bodo morali znajti vsak po svoje. Prav žalostno je, da grozi kaj takega organizaciji, ki je v zadnjem letu dosegla lepe rezultate, tako v programskem kot v finančnem smislu. Žal pa je bilo v občini (očitno) denarja le za javni zavod Center za šport, za kulturo pa je zmanjkalo denarja. Da o ravnanju države, ki je pobrala občinski denar, ne pa tudi delavcev niti ne govorimo.(MF) Veslaška peticija N ALI JE TO MOGOČE ? Ministrstvo za šolstvo je razpisalo natečaj za financiranje kadra s športno fakulteto športnih šol nacinalnega pomena. Izmed 80 prijavljenih iz vse Slovenije je bilo izbranih 35 trenerjev, med katerimi smo tudi veslači Argovci iz Izole dobili finančno podporo. Profesor športne vzgoje, Igor Božeglav se je odločil za polprofesionalno delo v klubu. Izvršni odbor veslaškega kluba je že od vsega začetka nasprotoval sprejemu finančne podpore, čeprav trenerji za svoje opravljeno delo v klubu ne prejemajo že leto in osem mesecev nobenih dohodkov. V zadnjih šestih letih je klub z organizirano šolo veslanja privabil v svoje vrste 90 veslačev, s katerimi smo dosegli ekipne zmage in mesto v slovenski reprezentanci. To so fantje stari komaj 16 oz. 17 let. Zato smo prepričani, da klub nujno potrebuje nekoga, ki bi delo opravljal polprofesinalno in sicer vsak dan od 14.00 do 20.00 ure. Svoje razmišljanje in prepričanje potrjujemo s podpisi. PLAKATI SO DEL VZGOJNEGA PROCESA Vsako leto so bile puste veslaške stene v klubu opremljene z nasmejanimi obrazi, ki so se pojavljali ob raznih vsebinah veslaške procesa. Vsakdo, ki je bil deležen tovrstne razstave (na hodniku) je dobil predstavo o veslaškem utripu na svojevrsten način. Največje pozornosti so na slednji način bili prav gotovo deležni vsi tisti otroci, ki so bili na fotografijah. Menimo, da smo s tovrstno prakso lahko izpostavili tisto najlepše, kar se ob odraščanju mladine lahko izpostavi. Mnenje Izvršnega odbora je nikalno in pred slabim mesecem so brez opozorila sneli plakate. Način izvrševanja odborovih odločitev je obsojanja vreden, da o pravem smislu početja ne bi niti izgubljali besed. Plakati imajo svoje mesto prav tam, kjer so že bili pred odstranitvijo. Svoje razmišljanje potrjujemo s podpisi: (sledi 157 podpisov veslačev, Članov in staršev) SLADKE STVARI V SAN SIMONU Kaže, da se v poslovno stanovanjskem kompleksu v San Simonu počasi začenja oblikovati podoba novega trgovskega centra. Lekarni, pošti, papirnici in drugim trgovinam se je pred nedavnim pridružila čisto prava kavarna, ki je pravzaprav edini tovrstni lokal v Izoli. Lastnik Zvone Stok pravi, da je s tem uresničil svojo zamisel o odprtju lokala s klasično kavarniško ponudbo, ki jo dopolnjuje tudi slaščičarna z dobrim izborom slaščic in sladoleda. Vse te sladke dobrote pa prihajajo iz lastne slaščičarske delavnice, kjer vsak dan izdelajo vrsto sladic z bolj ali manj znanimi imeni, a svojstvenimi okusi, o čemer se lahko prepriča vsak, ki jih poskusi. Seveda pa izdelujejo tudi raznovrstne torte po naročilu, ki jih lahko kupcu izročijo že naslednji dan. Prejšnji teden so izolskim prvošolčkom v kavarni pripravili svojevrstno presenečenje in jih na prvi šolski dan povabili na brezplačno tortico in sladoled. V lokalu je tako kar mrgolelo rumenih rutic in otroci so prav sladko zaključili svoj prvi šolski dan. Že kmalu nameravajo vsaj enkrat tedensko dogajanje v kavarni popestriti z glasbenimi večeri ob zvokih kitare, flavte, harfe in drugih instrumentov ter s pogovori z zanimivimi osebnostmi - športniki, pesniki, novinarji in še kom. Tako bodo že prihodnji četrtek gostili župane obalnih mest. Kavarna naj bi torej posta- ; la tudi novo kulturno prizorišče in takšna zamisel zagotovo pomeni dobrodošlo popestritev dogajanja v našem mestu. IZOLA 2 3 4 5 C 6 k 11 7 8 9 10 ii 12 ijj 13 0 r* 14 15 /e\~ 16 17 81 18 » /À B 21 22 r\ 23 M Sl 24P 25 c X 26 H 27 0 0 28 f / 29 30 31 32 zn z 33 H 1 A / IB n 36 K- 37 38 12 19 A o f \ 40 A 4A 42 4¥ v j ( 44 r' H T BI 45 H 46 77 47 o A jg 1 II <«/ 4/a 50 51 . f A L A 52 L jg| 53 s% 7 > S /V| 0 Z 56 A A ) A—■ A/ l \/ 57 D A K f—t f — S 58 ( 10 H 59 . o M V uredništvu n< igjjiskala Anika potegnila pravi Še vedno čakamo v uredništvu Marijo Paliska, da prevzame prvo nagrado. Tokratnega srečnega dobitnika prve nagrade (CD plošča + Mandračeva majica) je izžrebala letošnja zmagovalka MMS Anika Horvat. Anika ima srečno roko za Fabia Šavleta iz Gregorčičeve 61. Fabio, nagrada te čaka na uredništvu, Veliki trg 1, Izola. Tokrat je Gojko iz nekdaj velike Delamarisove ribiške flote uvrstil v križanko šest imen ribiških ladij. Poiščite jih vsaj 5, in jih na dopisnici pošljite na zgoraj napisani naslov. Izžrebali bomo 3 nagrade, ki jih poklanja pokrovitelj križanke trgovina BINGO BONGO. 1. nagrada PAPIGA 2. nagrada nakup blaga v trgovini Bingo Bongo v vrednosti 1.500,00 SIT, 3. nagrada nakup v vrednosti 1.500,00 SIT. VODORAVNO 1. ime ribiške ladje 7. ime ribiške ladje 13. zasilna postelja 14. škiljenje 17. Ivan Likon 18. švedski industrijski koncern 20. Zevsov sin 21. italijanska pevka Pavone 22. trgovski posrednik, zastopnik 24. na rokah in nogah so... 26. čebelja tvorba v panju 27. jokanje za kom, žalovanje 30. apetit, slast 32. Tadič Željko 33. želim ti... najboljše 34. poleti dobimo ... barvo 36. tveganje, nevarnost 39. ameriška organizacija za vesolje 40. nemški pisatelj Wilhelm, iz beara 43. godbeniki na svirala 45. Jadranka Orlando 46. ime ribiške ladje 47. šifra, ključ, iz odak 48. Vozila Alfredo 50. klada za sekanje 52. sirski predsednik Hafez de, iz dasa 53. beseda, ki izraža predmet 57. mednarodna pogodba, večja razprava 58. umetnost po latinsko 59. Terezija Cančula trgovina za male živali BINGO ,ZOLA' smrekarjeva 3-ONGO m““” SEDAI LAHKO NA ENEM MESTU PO UGODNIH CENAH DOBITE VSE, KAR POTREBU|ETE ZA VAŠE MALE HIŠNE LJUBLJENČKE. NAVPIČNO 1. lastnost ljudi, ki dolgo živijo 2. Emil Gombač 3. gorenjska metropola 4. ime ribiške ladje 5. pri Rimljanih dan v mesecu, iz edi 6. atelier Stepanov 7. spremstvo 8. šnops, domača žgana pijača 9. Sergio Bergamasco 10. Bakhova palica 11. azijec zaničljivo 12. slovenski pesnik Dragotin 13. slovenska balerina Mlakar 15. panoga s katero se ubada tesar 16. Mirica Adler 19. znesek popolne poravnave, množina 23. Ernesta Besič 25. Rižanski vodovod 28. Koni Steinbacher 29. reka na Peloponezu 31. ime ribiške ladje 32. ime ribiške ladje 35. Otilia Auceps 37. Kdo zida hišo ?, tudi slov. pisatelj 38. Sultanov ukaz iz arida 41. grški poveljnik pred Trojo, iz tanja 42. star srebrn denar, iz lebič 44. če ni umazan, je 49. starojudovski kralj 51. Nadja Lazar 54. Andrej Avčin 55. Mahne Tatjana 56. Trebše Rihard u Izoli se selimo pod eno streho! v trgousko podjetje SOCA odpira nou prodajni center "Maurica" na Sončnem nabrežju Naš prodajni center odpira vrata v soboto, 21. septembra 1996. Dogodek želimo primerno obeležiti, zato smo za vas, Izolanke in Izolani, pripravili vrsto presenečenj in ugodnosti. Dogajanje se bo pričelo ob 9.00 uri in bo trajalo ves dan. Prijazno ste vabljeni prav vsi ! Na državni ravni pravijo, da je Izola turistično presenečenje. V pozitivnem smislu, seveda. Domačini pa znajo povedati, da temu ni ravno tako. Marsikaj nas moti. Baje ognjemet preveč stane, baje so gostinci premalo pozorni do gostov, baje gostje še vedno kradejo grozdje po vinogradih, baje tudi istrski psi ljubljanskih gostov ne marajo preveč, pa tudi kvakarji niso ravno najboljši gostje, o čemer zna kar precej povedati marsikateri sobodajelec itd. Turizem pri nas je res v vzponu, do nasmeha pa vseeno še nekaj manjka. Če ne utihneš, te zalijem Takole je šlo: sosed v zgornjem nadstropju je zalival pelargonije. Soseda je dajala sušit perilo. Pa je sosed v zgornjem nadstropju preveč zalil pelargonije in polil sosedo v spodnjem nadstropju. Prišlo je do ostrega spora v katerem je bila spodnja soseda povsem zalita. Oba se bosta osušila pri sodniku za prekrške. Drogina zmaga Na Svetilniku je obležal italijanski državljan. Dečki, ki so prišli na obležani kraj, so ugotovili, da je Laha vzela droga. Menda preveč tablet heptanona. Italijanu so pomagali v bolnišnici. Domači : KVA 1:0 V avtokampu jadranka je prišlo do hude zaostritve in nato do spora med tremi KVA in dvemi domačini. Agresorji so bili seveda KVA, podprti seveda s kozarcem domačega in bodo predlagani k sodniku za prekrške. Štor v marini V marini je v morje telebnil àtor. Maligani, ki so bili v njemu v velikem številu, so v trenutku pobegnili, àtoru pa so na kopno pomagali mimoidoči. Vino gre v žilo Zaveden občan je v vrečki nosil nekaj pijače. Za se ofiišat. Pa glej ga hudiča, spotaknil se je in padel ravno na eno steklenico in en kos stekla se mu je zarezal v žilo. Pomoč so mu nudili v bolnišnici na hribu. Odslej Imate možnost, da sami odločate tudi o svoji finančni varnosti. Z rentnim varčevanjem sl zagotovite lasten In zanesljiv vir dohodka. Rentno varčevanje prinaša dodatno pokojnino, štipendijo za šolanje otrok, pomoč pri finančnem osamosvajanju otrok, stalen vir dohodka za zaposlene v svobodnih poklicih In trdne temel|e za uresničenje vaših želja In načrtov. Z rentnim varčevanjem je prihodnost vaia. splošna banka koper Oblikujte si sami svojo finančno bodočnost