^UMAR _o ~fü "D 0) O O E* Os os £ ^^^ cu 0 § Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 11 / letnik XX / 2014 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Barbara Ferk Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; mag. Gonzalo Caprirolo; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi Antolič; Janez Kušar; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc, Miha Trošt Izbrane teme so pripravili: mag. Ana T. Selan (Prilagoditev plač in spremembe plačne neenakosti v obdobju krize), Mitja Perko, mag. (Stopnja odliva iz brezposelnosti (angl. »unemployment outflow rate«)), Matevž Hribernik (Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja 2015 (Doing Business), Presežna makroekonomska neravnovesja v državah EU) Uredniški odbor: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 120 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................13 Cene.............................................................................................................................................................................................................15 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................17 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................19 Javne finance...........................................................................................................................................................................................21 Okvirja Okvir 1: Bruto domači proizvod v 3. četrtletju 2014...................................................................................................9 Okvir 2: Črpanje kohezijskih sredstev v programskem obdobju 2007-2013, s poudarkom na letu 2014.....23 Izbrane teme Prilagoditev plač in spremembe plačne neenakosti v obdobju krize....................................................................29 Stopnja odliva iz brezposelnosti (angl. »unemployment outflow rate«................................................................32 Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja 2015 (Doing Business)......................................................33 Presežna makroekonomska neravnovesja v državah EU.........................................................................................34 Statistična priloga.........................................................................................................................................37 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 5. decembra 2014. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Šibko okrevanje gospodarstva v evrskem območju se je nadaljevalo tudi v tretjem četrtletju letos, za letošnje in prihodnje leto pa so napovedi nižje od predhodnih. K medletni 0,8-odstotni rasti je največ prispevala zasebna potrošnja, znova pa so se znižale investicije. Podobno kot druge mednarodne institucije je tudi OECD novembra znižal napovedi gospodarske rasti. Vevrskemu območju naj bi se BDP letos povečal za 0,8 %, drugo leto pa za 1,1 %. Med glavnimi razlogi za nižje napovedi je poslabševanje razpoloženja v gospodarstvu in šibkejša rast investicij. Tveganja za nižjo rast od napovedane ostajajo visoka in povezana predvsem z geopolitičnimi tveganji, manj ugodnimi obeti v svetovnem gospodarstvu in še vedno ranljivimi finančnimi trgi. Oktobra in novembra se je nadaljevalo močno zniževanje cen surovin. Povprečna cena nafte Brent je novembra znašala 79,5 USD za sod, kar je najnižja vrednost v zadnjih štirih letih. V Sloveniji se je BDP v tretjem četrtletju v primerjavi s prejšnjim povečal za 0,7 % (desez.), medletno pa je bil večji za 3,2 %, predvsem zaradi pospešene rasti izvoza. Skupni izvoz je bil za 6,8 % večji kot v enakem obdobju lani (četrtletno 3,1 %, desez.), kar ob sicer šibkem okrevanju v naših glavnih trgovinskih partnericah povezujemo z izboljšanjem izvozne konkurenčnosti in nekaterimi večjimi izvoznimi posli. Okrepila se je medletna rast dodane vrednosti v predelovalnih in nekaterih drugih z izvozom poveznih dejavnostih. Nadaljevala se je tudi medletna rast domače potrošnje. Četrtletno povečanje bruto investicij v osnovna sredstva (1,0 % desez.) je bilo podobno kot v drugem četrtletju, nekoliko se je spremenila njena struktura. Rast gradbenih investicij, povezanih z visokim črpanjem EU sredstev, se je upočasnila, povečale pa so se investicije v stroje in opremo. Zaradi okrevanja na trgu dela in boljšega razpoloženja potrošnikov je bila nekoliko večja potrošnja gospodinjstev (medletno 0,8 %). Državna potrošnja je po daljšem obdobju medletnega zniževanja tokrat ostala na enaki ravni kot pred letom, in sicer predvsem zaradi večjih izdatkov za vmesno potrošnjo. Razmere na trgu dela se še naprej postopoma izboljšujejo. Število delovno aktivnih se je po okrepljeni rasti v prvem polletju tudi v tretjem četrtletju opazno povečalo (za 0,5 %, desez.). Predvsem zaradi povečanega zaposlovanja so od marca ugodna tudi gibanja števila registriranih brezposelnih (desez.). Konec novembra je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 115.411 oseb oz. 3,3 % manj kot v enakem mesecu lani. Povprečna bruto plača na zaposlenega, ki se od sredine lanskega leta znova krepi, se je v tretjem četrtletju povečala za nadaljnjih 0,5 % (desez.). V zasebnem sektorju se zadnje leto in pol postopoma povečuje, po dveh letih pa se letos znova krepi tudi v javnem sektorju (zaradi začetka izplačil zadržanih napredovanj, izteka učinka zadnjih varčevalnih ukrepov v sektorju država, uvedenih pred letom, in nadaljnje rasti v javnih družbah). Novembra je bila medletno že četrti mesec zapored deflacija (-0,2 %). Na padec cen življenjskih potrebščin v zadnjih mesecih je poleg skromnega trošenja gospodinjstev vplival tudi izrazit medletni padec evrskih cen nafte na svetovnih trgih. Nižje so bile tudi cene trajnih in poltrajnih dobrin. Med skupinami cen, ki so se v letošnjem letu povišale, sicer izstopajo cene storitev, njihov prispevek pa se je novembra zaradi nižjih premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (gre za enkratni dejavnik) znižal. Evrsko območje beleži najnižjo inflacijo v zadnjih petih letih (medletno novembra 0,3 %), ki je odraz podobnih dejavnikov kot v domačem okolju. Sanacija bančnega sistema se nadaljuje, a razmere ostajajo precej zaostrene. Oktobra je bila iz bank, ki so vključene v proces sanacije na DUTB, prenesena 1,1 mrd EUR terjatev. V desetih mesecih letos se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem tako znižal za 2,3 mrd EUR. Obseg kreditov gospodinjstvom se je minimalno znižal, obseg kreditov državi pa je beležil skromno rast. Obseg vlog gospodinjstev in države se letos sicer povečuje, a se je prirast vlog gospodinjstev v zadnjih dveh mesecih ustavil. Slabšanje kakovosti bančnih terjatev se je ob koncu tretjega četrtletja ponovno pospešilo. Delež zamud nad 90 dni je konec septembra (6,2 mrd EUR) znašal 15,7 %, kar je skoraj za 1 o. t. več kot mesec prej. Javnofinančni primanjkljaj je po prvih treh četrtletjih znašal 1,032 mrd EUR, kar je 314,9 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani. Medletna rast javnofinančnih prihodkov (5,0 %) je pretežno izhajala iz javnofinančnih ukrepov, v manjši meri pa tudi iz krepitve gospodarske aktivnosti. Med davčnimi prihodki brez socialnih prispevkov, ki so bili višji za 6,7 %, sta najvišjo rast dosegla davek od dohodkov pravnih oseb in davek na dodano vrednost. Ob izboljševanju razmer na trgu dela in znižanju nekaterih olajšav so bili višji tudi prihodki od dohodnine in socialni prispevki. Rast javnofinančnih odhodkov (2,2 %) je bila nižja od rasti prihodkov in je izhajala iz visoke rasti investicij, nadaljevalo se je tudi povečanje plačil obresti, druge večje kategorije odhodkov pa so bile medletno nižje. Novembra letos je bil sprejet rebalans državnega proračuna, ki za leto 2014 predvideva 197 mio EUR višji primanjkljaj od predvidenega lani novembra, potreben pa je bil predvsem zaradi prenizko načrtovanih izdatkov za obresti, transfera v ZPIZ, izdatkov za blago in storitve ter skromnejšega črpanja evropskih kohezijskih sredstev. (O £ ro £ 'S m "O O a O (Ü >u O 0) Mednarodno okolje Šibko okrevanje gospodarstva v evrskem območju se je nadaljevalo tudi v tretjem četrtletju letos. Po oceni Eurostata se je BDP v evrskem območju v tretjem četrtletju povečal za 0,2 % (desez.), medletno pa za 0,8 %. Povečanje aktivnosti je bilo sicer nekoliko večje od pričakovanj EK, v naših glavnih trgovinskih partnericah pa je bila rast zabeležena le v Nemčiji in Franciji. Podatki o strukturi rasti v teh dveh državah kažejo, da je k rasti največ prispevalo domače povpraševanje, saj sta se povečali zasebna in državna potrošnja, precej pa so se znižale investicije, še posebej v stroje in opremo. V Nemčiji je k rasti pozitivno prispevalo tudi tuje povpraševanje (neto izvoz), v Franciji pa sprememba zalog. Kazalniki zaupanja in gospodarske klime za evrsko območje, ki so se v tretjem četrtletju poslabšali (PMI, ESI), so oktobra in novembra nakazovali, da bo okrevanje gospodarske aktivnosti šibko tudi v zadnjem četrtletju. Slika 1: Četrtletne rasti v izbranih državah EU, 2014 1,0 Tabela 1: Primerjava napovedi gospodarske rasti mednarodnih institucij EMU Nemčija Francija Italija Avstrija Vir: Eurostat, napoved EK (november 2014). Podobno kot druge mednarodne institucije je tudi OECD novembra pričakovano znižala napovedi gospodarske rasti. Evrskemu območju za letos napoveduje 0,8-odstotno rast BDP, za drugo leto pa 1,1-odstotno rast (za obe leti za 0,4 o. t. manj kot spomladi). Med glavnimi razlogi za nižje napovedi je razpoloženje v gospodarstvu, ki se poslabšuje od spomladi letos, in šibka rast investicij, ki bo precej nižja od pričakovanj. Ugodno pa naj bi na rast vplivalo znižanje vrednosti evra glede na ameriški dolar in nižje cene surovin. Okrevanje se bo v naslednjem letu nekoliko pospešilo, kljub temu pa tveganja za nižjo rast od napovedane ostajajo visoka. Povezana so predvsem z geopolitičnimi tveganji, manj ugodnimi obeti v svetovnem gospodarstvu in še vedno relativno ranljivimi finančnimi trgi. Ob tem OECD omenja tudi nevarnost sekularne stagnacije1, ki je 2014 2015 IMF okt 14 CONS nov 14 EK nov 14 OECD nov 14 IMF okt 14 CONS nov 14 EK nov 14 OECD nov 14 EMU 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 1,1 1,1 1,1 EU np 1,3 1,3 np np 1,6 1,5 np DE 1,4 1,4 1,3 1,5 1,5 1,4 1,1 1,1 IT -0,2 -0,3 -0,4 -0,4 0,9 0,5 0,6 0,2 AT 1,0 1,1 0,7 0,5 1,9 1,5 1,2 0,9 FR 0,4 0,3 0,3 0,4 1,0 0,8 0,7 0,8 UK 3,2 3,0 3,1 3,0 2,7 2,6 2,7 2,7 ZDA 2,2 2,2 2,2 2,2 3,1 3,0 3,1 3,1 Vir: IMF World Economic Outlook (oktober 2014), Consensus Forecasts (november 2014), European Economic Forecast Autumn 2014 (november 2014), OECD Economic Outlook (november 2014). Opomba: np - ni podatka. povezana z zelo nizkimi obrestnimi merami in vztrajno nizko inflacijo (oz. deflacijo). ECB je novembra ohranila obrestne mere nespremenjene, za krepitev transmisijskega mehanizma pa je poleg že sprejetih nestandardnih ukrepov pripravljena dodatno prilagoditi denarno politiko. Na oktobrskem zasedanju je ECB potrdila in objavila podrobnosti izvajanja programov nakupa listinjenih vrednostnih papirjev in kritih obveznic. Poleg ukrepov, ki se že izvajajo2, pa bodo proučili tudi nadaljnje možnosti za sprejetje ukrepov, ki bi še dodatno okrepili delovanje transmisijskega mehanizma ter spodbudili kreditiranje gospodarstva. Ti naj bi vključevali nakupe različnih oblik premoženja, predvsem državnih obveznic in obveznic podjetij. Cene nafte so se novembra nadalje močno znižale. Cena nafte Brent, ki je v sredini junija znašala več kot 115 USD za sod, se je v zadnjih petih mesecih znižala za več kot 35 % in konec novembra dosegla vrednosti okoli 72 USD za sod. Povprečna cena nafte Brent je v novembru znašala 79,5 USD za sod, kar je najnižja vrednost v zadnjih štirih letih. Kljub precejšnem znižanju vrednosti evra glede na ameriški dolar so se močno znižale tudi cene nafte, izražene v EUR, in v povprečju novembra dosegle 69,5 EUR za sod. IEA ugotavlja, da se cene nafte od junija znižujejo predvsem zaradi večje ponudbe nafte nečlanic OPEC (ZDA, Združeno kraljestvo), saj je rast povpraševanja po nafti nižja od rasti ponudbe.3 Oktobra se je nadaljevalo tudi zniževanje cen neenergetskih surovin (medletno1,4 %), še posebno pa kovin, ki so dosegle najnižje ravni v zadnjih petih letih. 1 Sekularna stagnacija je daljše obdobje zelo nizke ali ničelne rasti v tržnem gospodarstvu, ki je, kljub nizkim obrestnim meram, predvsem posledica nizkega agregatnega povpraševanja. 2 Poleg programov nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP) in kritih obveznic (CBPP) bo decembra izvedena 2. avkcija ciljno usmerjenih operacij (TLTRO), kjer naj bi po podatkih ankete ECB o bančnih posojilih sodelovalo 47 % anketiranih bank. 3 Ponudba nafte je v tretjem četrtletju znašala 93,6 mio sodov na dan, kar je 0,9 % več kot v drugem četrtletju. To je bila najvišja zabeležena rast ponudbe v zadnjih letih. Tabela 2: Obrestne mere denarnega trga in menjalni tečaj nacionalne valute za EUR Obrestne mere povprečje, v % sprememba, v b. t. 2013 XI 13 X 14 XI 14 XI 14/X 14 XI 14/XI 13 3-mesečni EURIBOR 0,220 0,223 0,083 0,081 -0,2 -14,2 3-mesečni LIBOR za USD 0,268 0,239 0,232 0,233 0,1 -0,6 3-mesečni LIBOR za CHF 0,021 0,020 0,009 0,007 -0,2 -1,3 Tečaj povprečje sprememba, v % 2013 XI 13 X 14 XI 14 XI 14/X 14 XI 14/XI 13 EUR/USD 1,328 1,349 1,267 1,247 -1,6 -7,6 EUR/CHF 1,231 1,232 1,208 1,208 0,0 -1,9 EUR/GBP 0,849 0,838 0,789 0,790 0,2 -5,7 EUR/JPY 129,66 134,97 136,85 144,79 5,8 7,3 Vir: Euribor, ECB, preračuni UMAR. Slika 2: Cena soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/EUR -Cena v EUR (leva os) -Cena v USD (leva os) -Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 140 Slika 3: Dolarske cene neenergetskih surovin - Neenergetske surovine -Industrijske surovine Kmetijske surovine -----Kovine Hrana ro ro ro ro ro ro ro Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. 100 80 60 40 20 Vir: IMF. Tabela 3: Cene nafte in neenergetskih surovin Nafta povprečje sprememba, v % 2013 XI 13 X 14 XI 14 XI 14/X 14 XI 14/XI 13 Brent USD 108,56 107,79 87,43 79,45 -9,1 -26,3 Brent EUR 81,66 79,91 69,46 64,38 -7,3 -19,4 Surovine sprememba, v % 2013/2012 XI 14/X 14 XI 14/XI 13 Neenergetske surovine -1,2 -1,4 -6,5 Hrana 1,1 -1,2 -8,0 Kmetijske surovine 1,4 -0,8 -1,2 Kovine -4,2 -2,9 -12,3 Vir: EIA, ECB, IMF, preračuni UMAR. Gospodarska gibanja v Sloveniji V tretjem četrtletju se je realna rast izvoza blaga še okrepila (4,2%), rast uvoza pa se je nadaljevala (2,5 %, desez.).4 Rast izvoza blaga, ki se je začela v drugem četrtletju lani, sovpada s povečanjem povpraševanja iz EU, po naši oceni pa je tudi posledica izboljšanja izvozne konkurenčnosti, ki se kaže v rasti tržnih deležev.5 Tudi v tretjem četrtletju letos je rast temeljila na izvozu v države članice EU, med glavnimi trgovinskimi partnericami pa se je v poletnih 4 Po statistiki nacionalnih računov. 5 Več o tem glej Ekonomsko ogledalo (september 2014), Okvir 1, str. 10. Okvir 1: Bruto domači proizvod v 3. četrtletju 2014 V tretjem četrtletju letos se je nadaljevala gospodarska rast (3,2 % medletno) predvsem zaradi pospešene rasti izvoza. Glede na predhodno četrtletje se je BDP povečal za 0,7 % (desez.), zlasti zaradi nadaljnje krepitve rasti izvoza blaga. Skupni izvoz je bil tako za 6,8 % večji kot v enakem obdobju lani, kar ob sicer šibkem okrevanju gospodarske aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah povezujemo z izboljšanjem izvozne konkurenčnosti in nekaterimi večjimi izvoznimi posli v zadnjem obdobju (povečanje izvoza cestnih vozil). V povezavi z izvoznimi gibanji se je še okrepila medletna rast dodane vrednosti predelovalnih dejavnostih in v nekaterih drugih dejavnostih, ki so vsaj deloma povezane z izvozom (zlasti v prometu). Višja kot v prvi polovici leta je bila tudi medletna rast uvoza (5,5 %), prispevek salda menjave s tujino je bil znova visok (1,4 o. t.). V tretjem četrtletju se je nadaljevala tudi medletna rast domače potrošnje in dodane vrednosti v aktivnostih, ki so pretežno usmerjene na domači trg. Četrtletno povečanje bruto investicij v osnovna sredstva (1,0 % desez.) je bilo podobno kot v drugem četrtletju, nekoliko se je spremenila njena struktura. Rast gradbenih investicij, ki jih povezujemo z visokim črpanjem EU sredstev, se je upočasnila, kar so nakazovali že kazalniki gradbene aktivnosti. Dodana vrednost v gradbeništvu se je glede na predhodno četrtletje celo znižala, tako da se je po izraziti rasti v prvi polovici leta upočasnila tudi njena medletna rast (10,1 %). Investicije v stroje in opremo pa so se glede na drugo četrtletje povečale in bile nekoliko višje tudi v medletni primerjavi (1,0 %). Povečale so se investicije v transportno opremo in tudi investicije v drugo opremo in stroje. Slednje sicer ostajajo nižje kot v enakem obdobju lani, kar je po naši oceni predvsem posledica učinka osnove, saj je bila raven teh investicij lani precej visoka zaradi uvoza opreme za investicijo v večji energetski objekt. Medletna rast potrošnje gospodinjstev (0,8 %) se je nadaljevala, kar povezujemo z okrevanjem na trgu dela in boljšim razpoloženjem potrošnikov. V tretjem četrtletju sta se medletna rast števila zaposlenih (0,9 %) in nominalne bruto plače (1,3 %) še okrepili. Znova se je povečala potrošnja trajnih dobrin, kar so nakazovali že tekoči kazalniki (registracije osebnih avtomobilov in prihodek v trgovini s trajnimi dobrinami), potrošnja drugih proizvodov pa je stagnirala. Državna potrošnja je po daljšem obdobju medletnega zniževanja tokrat ostala na enaki ravni kot pred letom dni, predvsem zaradi višjih izdatkov za vmesno potrošnjo, ki so v prvi polovici leta še beležili občuten medletni padec. Ob rasti zaposlenosti (predvsem v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva ter izobraževanja) in povprečne bruto plače (izplačila zaostalih napredovanj) v sektorju država so bili višji tudi izdatki za sredstva za zaposlene. Slika 4: Raven BDP v Sloveniji in najpomembnejših trgovinskih partnericah —•—Slovenija -Nemčija ---------Francija ----Italija -Avstrija ---------Hrvaška S 98 Slika 5: Izdatkovna struktura medletne spremembe BDP v Sloveniji a a a a Vir: Eurostat, preračuni UMAR. 106 104 102 100 ^ 96 94 92 90 88 86 mesecih okrepil zlasti izvoz v Francijo. Slednje je predvsem posledica povečanja izvoza cestnih vozil, ki je po naši oceni tudi sicer največ prispeval k skupni rasti izvoza glede na predhodne četrtletje. Poleg njih pa še izvoz kovinskih izdelkov, primarnih proizvodov in strojev.6 Ob rasti izvoza, skromnem okrevanju domače potrošnje in nekaterih 6 Podrobni podatki o strukturi izvoza in uvoza blaga so razpoložljivi za prvih osem mesecev leta. enkratnih dejavnikih od začetka lanskega leta okreva tudi uvoz blaga. Po razpoložljivih podatkih se je v tretjem četrtletju letos nadalje povečal uvoz vseh treh skupin proizvodov po namenu (za široko, vmesno in investicijsko porabo). V treh četrtletjih letos je bil po originalnih podatkih realni izvoz blaga medletno večji za 6,3 %, uvoz za 3,7 %. Tabela 4: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2013 IX 14/ VIII 14 IX 14/ IX 13 I-IX 14/ I-IX 13 Izvoz, nominalono1 2,5 26,8 12,0 5,2 blago 1,8 39,2 14,0 5,9 storitve 5,6 -9,0 3,9 2,2 Uvoz, nominalno1 -1,5 19,1 6,1 5,0 blago -1,9 22,3 6,8 4,2 storitve 1,4 3,1 2,5 10,4 Industrijska proizvodnja, realno -0,9 0,42 3,33 3,63 v predelovalnih dejavnostih -1,5 -0,22 2,23 3,03 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno -2,6 -8,62 6,23 30,43 Trgovina na drobno - realni prihodek -3,7 0,22 4,13 0,33 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek -0,3 -0,92 2,43 3,33 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 'plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. Slika 6: Blagovna menjava -Izvoz blaga - Slovenija Uvoz blaga - EU -Uvoz blaga -Slovenija ----Domača potrošnja - Slovenija Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR. Po rasti storitvene menjave v drugem četrtletju je nominalni izvoz v tretjem četrtletju ostal na doseženi ravni, uvoz pa se je zmanjšal (desez.).7 Nadaljevala se je rast izvoza transportnih in ostalih poslovnih storitev, izvoz potovanj je zadnje leto stagniral, zmanjšal pa se je izvoz skupine drugih storitev8. Med slednjimi se je zmanjšal izvoz licenc, patentov in avtorskih pravic, osebnih, kulturnih in rekreacijskih storitev ter komunikacijskih storitev. Nominalni uvoz storitev se je zmanjšal zaradi vnovičnega padca uvoza potovanj, skupine drugih storitev (predvsem licenc, patentov in avtorskih pravic), v tretjem četrtletju 7 Po plačilnobilančni statistiki. 8 V skupino druge storitve pri desezoniranju vključimo komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo slabo petino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev. Slika 7: Storitvena menjava - nominalno -Izvoz storitev -Uvoz storitev Vir: BS, preračuni UMAR se je zmanjšal tudi uvoz transportnih storitev, uvoz ostalih poslovnih storitev pa je drugo četrtletje zapored ostal na podobni ravni. V treh četrtletjih letos je bil po originalnih podatkih nominalni izvoz storitev medletno večji za 2,2 %, uvoz za 10,4 %. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je v tretjem četrtletju ob močni julijski rasti nadalje povečal. V primerjavi s predhodnim četrtletjem je bil večji za 1,2 % (desez.) predvsem zaradi rasti v tehnološko zahtevnejših panogah, kjer se je obseg proizvodnje od začetka leta najbolj povečal. Proizvodnja v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah je drugo četrtletje zapored ostala na podobni ravni, v nizko tehnološko zahtevnih panogah pa se je nekoliko zmanjšala in vrnila na raven iz začetka leta. V prvih devetih mesecih je bil obseg proizvodnje Slika 8: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti panog —♦— Nizko teh. zaht. panoge -Sr. nizko teh. zaht. panoge -----Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge a a a a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR v predelovalnih dejavnostih za 3,0 % (del. dnem prilagojeno) večji kot v enakem obdobju lani9. Skromna aktivnost v nekaterih nizko tehnološko zahtevnih panogah največ prispeva k večjemu zaostanku predelovalnih dejavnosti v Sloveniji za ravnmi iz leta 2008 kot v EU. Tekstilna, lesna in pohištvena industrija dosegajo polovico nižje ravni proizvodnje kot leta 2008. Precej bolj kot v EU za predkriznimi ravnmi zaostajajo še nekatere srednje nizko tehnološko zahtevne panoge (gumarska industrija, popravila in montaža strojev in naprav) in tehnološko zahtevnejša proizvodnja vozil in plovil. Aktivnost v proizvodnji vozil in plovil, ki se je po izteku spodbud za nakupe vozil v pomembnejših trgovinskih partnericah v preteklih treh letih zmanjševala, je bila v tretjem četrtletju za 25,4 % večja kot v enakem obdobju lani. Po naši oceni je k rasti največ prispeval začetek prodaje novega osebnega vozila v drugi polovici letošnjega leta. Za več kot petino večja kot v enakem obdobju lani je bila v tretjem četrtletju tudi aktivnost v proizvodnji IKT opreme in električnih naprav ter v usnjarski industriji, v katerih se je tudi v prvih devetih mesecih najbolj povečala (za več kot desetino). Slika 9: Obseg proizvodnje po panogah predelovalnih dejavnosti v Sloveniji in EU-28, 3. četrtletje 2014 lEU-28, desez. indeks 120 110 100 O o 90 00 o o 80 CN J2 70 ■O C 60 50 40 iSlovenija, orig. indeks Nizko teh.zahtevne Srednje nizko teh. zahtevne E .E Sr. visoko in visoko teh. zaht. Vir: Eurostat, SURS, preračuni UMAR Gradbena aktivnost se je v tretjem četrtletju znižala za 6,6 % (desez.). Zaradi rasti v preteklem obdobju je bila vrednost opravljenih gradbenih del v tretjem četrtletju sicer še vedno za 19,3 % višja kot v enakem obdobju lani. Po znatni krepitvi konec lanskega in v prvi polovici letošnjega leta se je aktivnost znižala v gradnji inženirskih objektov, v gradnji stavb pa je ostala približno nespremenjena. povečala (za 35,5 %). V gradnji inženirskih objektov se je zaloga pogodb letos zmanjšala za 7,2 %, v gradnji stanovanjskih in nestanovanjskih stavb pa še občutnejše. Podobno neugodno sliko nam kažejo podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih: skupna površina stavb, predvidenih z izdanimi gradbenimi dovoljenji, je bila tako v lanskem zadnjem kot tudi v letošnjih prvih treh četrtletjih medletno precej nižja. Slika 10: Vrednost opravljenih gradbenih del, desezonirano - Gradbeništvo - Stanovanjske stavbe ■ Gradbeni inženirski objekti - Nestanovanjske stavbe O O O Vir: SURS, preračuni UMAR Slika 11: Skupna površina stavb, predvidenih z izdanimi gradbenimi dovoljenji v zadnjih štirih četrtletjih 2.800.000 H Nestanovanjske stavbe ■ Stanovanjske stavbe a a Vir: SURS 80 ® 60 40 20 0 0 Zaloga pogodb v gradbeništvu je bila konec septembra za 17,3 % manjša kot konec leta 2013. Lani se je sicer močno 9 Manjši je bil v nekaterih tehnološko manj zahtevnih panogah - tekstilna in pohištvena industrija, popravila in montaža strojev in naprav itd.). Aktivnost v vseh treh trgovinskih panogah se je v tretjem četrtletju okrepila (desez.), prihodek je bil višji tudi medletno. V trgovini na drobno se je prihodek, po stagnaciji v zadnjem letu, v tretjem četrtletju povečal in bil prvič po več kot dveh letih medletno višji. Po stagnaciji v prvi polovici leta se je povečal tudi prihodek v trgovini na debelo. Ob višji prodaji novih avtomobilov10 se je rast nadaljevala v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili, kjer je prihodek lansko raven presegel za več kot desetino. Slika 12: Prihodek v trgovinskih panogah -Trgovina na drobno, real. -----Mot. vozila in popravila, real. -Trgovina na debelo, nom. a a a a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR Prodaja v trgovini na drobno se je v tretjem četrtletju povečala v trgovini z motornimi gorivi in trgovini z neživili (desez.). V trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki se je nadaljevalo zmanjševanje prihodka. Skromna rast, začeta ob koncu lanskega leta, se je nadaljevala v trgovini z neživili, kjer se je četrto četrtletje zapored okrepila Slika 13: Prihodek v trgovini na drobno -Trgovina z motornimi gorivi -Trgovina z živili, pijačami in tob. izdelki -----Trgovina z neživili 105 o o O O O O O O O Vir: SURS, preračuni UMAR. 10 Število prvih registracij novih osebnih avtomobilov se je v tretjem četrtletju medletno povečalo za 6,9 %, od tega prodaja pravnim osebam 8,5 %, nekoliko višja pa je bila tudi prodaja fizičnim osebam (1,7 %). prodaja gospodinjskih naprav, avdio ter video zapisov, ki je lansko raven presegala za več kot petino. Po nihanjih v preteklih četrtletjih se je precej povečal tudi prihodek v trgovini z motornimi gorivi, ki je bil znatno večji tudi medletno, na kar je po naši oceni vplivalo večje trgovanje z ostalimi proizvodi in storitvami, ki jih gospodarske družbe, registrirane v tej dejavnosti, tudi prodajajo11, saj je bila količina prodanih motornih goriv podobna kot v tretjem četrtletju lani. Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)12 se je povečal tudi v tretjem četrtletju (desez.). Prihodek se je povečal v večini glavnih tržnih storitev, medletno pa je bil povsod večji. Pri prometnih narašča že od začetka leta 2013 in se je od tedaj povečal skoraj za desetino. V okviru teh storitev je letos zlasti visoka rast prihodka v skladiščenju, v kopenskem prometu pa je rast zastala. Po rasti v zadnjem letu in pol je gostinski prihodek zaradi zmanjšanja v septembru v tretjem četrtletju stagniral. V strokovno-tehničnih storitvah se prihodek letos močno povečuje predvsem zaradi rasti v arhitekturno-projektantskih storitvah, kjer pa se je prej nekaj let zniževal in zato še precej zaostaja za predkriznim. Pri drugih raznovrstnih poslovnih storitvah močno rast prihodka v letošnjem letu narekujejo zaposlovalne dejavnosti. Prihodek se je večino letošnjega leta nekoliko zmanjševal le v informacijsko-komunikacijskih storitvah, predvsem zaradi padca v telekomunikacijski dejavnosti. Slika 14: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) Skupaj -Promet in skladiščenje (H) Komunikacijske (J) -----Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) -----Gostinstvo (I) O O O O O O O Vir: SURS, preračuni UMAR. Razpoloženje v gospodarstvu ostaja v drugi polovici leta, potem ko se je še v prvi polovici izboljševalo, na podobnih ravneh. Boljše kot v prvi polovici leta je predvsem v 11 Npr. električna energija, zemeljski plin, trgovsko blago in nekatere storitve. 12 Gre za dejavnosti H-N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalnikih. trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih. Podobne ravni kot v povprečju prve polovice leta dosega v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, vendar se v zadnjih mesecih poslabšuje. Novembra se je močno poslabšalo zaupanje potrošnikov, ki pa se je v zadnjem letu in pol zelo povečalo. Slika 15: Poslovne tendence 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 -50 -60 -70 - Gospodarska klima ■ Trg. na drobno Gradbeništvo - Predelovalne dej. - Storitvene dej. Potrošniki ooooCftc^oo^-^-rNrNmm^r^r 1 l I t i i i i i i i i i i Vir: SURS, preračuni UMAR. Trg dela Število delovno aktivnih13 se je v tretjem četrtletju znova opazno povečalo (za 0,5 %, desez.). Njihovo število se je začelo nekoliko povečevati v drugem četrtletju lani, od letošnjega februarja pa se je rast okrepila in nadaljevala Slika 16: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Q3 2013 I Q42013 bQ1 2014 bQ2 2014 bQ3 2014 1,5 1,0 0,5 0,0 ■¡-0,5 -1,0 -1,5 Predelovalne Gradbeništvo Tržne storitve Javne storitve dejavnosti Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 17: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni -Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) 860 0 S5 840 c 1 820 "D o 800 o o > 780 CL dc 760 £ 740 Ž 720 ro 1700 680 ^ 660 240 o 220 § 'E 200 | 180 S o o 160 _c 1401 120 100 80 .1= 60 M 40 "" Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. tudi v tretjem četrtletju (medletno 1,2 %). V prvih devetih mesecih letos je bilo število delovno aktivnih večje predvsem v posameznih dejavnostih tržnih storitev14 (najbolj v zaposlovalnih dejavnostih, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile v druge dejavnosti), izobraževanju in zdravstvu ter nekoliko v predelovalnih dejavnostih. Zlasti zaradi večjega števila samozaposlenih je bilo več delovno aktivnih tudi v kulturnih, razvedrilnih Tabela 5: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2013 IX 14/ VIII 14 IX 14/ IX 13 I-IX 14/ I-IX 13 Aktivno prebivalstvo -0,7 0,2 0,9 0,5 Delovno aktivni2 -2,0 0,21 1,3 0,3 Zaposlene osebe -2,6 0,5 1,1 0,4 Registrirani brezposelni 8,8 -0,41 -1,8 1,4 Povprečna nominalna bruto plača -0,2 0,21 1,6 1,1 zasebni sektor 0,6 0,21 1,6 1,5 javni sektor -1,3 0,21 2,0 0,7 v tem: sektor država -2,5 0,11 1,5 0,3 2013 IX 13 VIII 14 IX 14 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 13,1 13,2 12,9 12,9 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.523,18 1.495,28 1.516,93 1.519,32 zasebni sektor (v EUR) 1.404,40 1.375,60 1.393,05 1.397,15 javni sektor (v EUR) 1.740,78 1.715,40 1.751,21 1.750,56 v tem: sektor država (v EUR) 1.716,48 1.705,40 1.723,88 1.731,75 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 desezonirani podatki, 2 Zaposleni, samozaposleni in kmetje. 13 Po statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. 14 Večje je bilo v drugih raznovrstnih dejavnostih, strokovnih, znanstvenih in tehničnih, informacijskih dejavnostih ter prometu in skladiščenju, skromno tudi v poslovanju z nepremičninami. Nižje pa je bilo v finančni in zavarovalniški dejavnosti, trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil ter nekoliko tudi v gostinstvu. Tabela 6: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2013 IX 13 VIII 14 IX 14 IX 14/IX 13 I-IX 14/I-IX 13 Predelovalne dejavnosti 177,7 177,6 178,5 179,0 1.402 397 Gradbeništvo 54,3 56,0 55,1 55,7 -386 -315 Tržne storitve 333,1 333,3 340,5 342,0 8.649 4.613 od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 104,2 103,4 103,7 104,0 606 -716 Javne storitve 170,1 170,1 170,0 171,3 1.164 795 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 49,1 48,9 48,9 48,9 30 -305 Izobraževanje 65,4 65,4 64,7 66,0 559 567 Zdravstvo in socialno varstvo 55,6 55,8 56,3 56,4 575 533 Drugo 58,4 58,5 57,6 57,7 -829 -2.745 Skupaj 793,6 795,5 801,7 805,5 10.000 2.745 Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 7: Tokovi v in iz evidence registrirane brezposelnosti I-XII 13 I-XI 13 I-XI 14 XI 14 PRILIV 108.344 97.374 91.773 7.646 Iskalci prve zaposlitve 19.071 17.700 17.579 1.466 Iskalci ponovne zaposlitve (izgubili delo) 88.710 79.375 74.103 6.176 Stečaj podjetja 3.732 3.470 3.462 150 Poslovni razlog oz. prisilna poravnava 17.896 15.952 13.696 1.082 Prenehanje pogodbe za določen čas 54.004 47.962 45.116 3.850 Ostalo 13.078 11.991 11.829 1.094 Ostalo (prehodi med evidencami) 563 299 91 4 ODLIV 102.390 96.122 100.377 8.136 Brezposelni dobili delo 65.054 61.546 67.732 4.722 Javna dela 5.423 5.389 5.834 131 Samozaposlitev 5.789 5.081 3.038 233 Prehod v neaktivnost 13.295 12.377 11.644 1.200 Upokojitev 8.511 7.904 6.434 652 Kršitev obveznosti 14.772 13.594 11.247 1.288 Ostalo (prijava v druge evidence, ostalo) 9.269 8.605 9.754 926 in rekreacijskih ter drugih dejavnostih. Po podatkih ADS je v tretjem četrtletju število delovno aktivnih ostalo medletno višje za 0,4 %. V primerjavi s prejšnjim četrtletjem pa se je znižalo zaradi manjšega števila samozaposlenih in pomagajočih družinskih članov. Medletno višji je bil tudi obseg zaposlenosti po statistiki nacionalnih računov (za 0,8 %). Število registriranih brezposelnih se od marca zmanjšuje (desez.), predvsem zaradi povečanega zaposlovanja. Konec novembra je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 115.411 oseb oz. 3,3 % manj kot v enakem mesecu lani. V prvih enajstih mesecih se je v evidenco prijavilo manj oseb kot v enakem obdobju lani, kar je predvsem posledica manjšega priliva zaradi izteka pogodb za določen čas in iz poslovnih razlogov. Na strani odliva, ki je večji kot v enakem obdobju lani, je večje zlasti število oseb, ki so dobile delo. Manj je bilo prehodov v neaktivnost in kršitev obveznosti. Stopnja registrirane brezposelnosti se je septembra nadalje znižala (za 0,1 o. t. na 12,9 %, desez.) in bila nekoliko nižja tudi medletno. Tudi po podatkih ADS se je število brezposelnih v tretjem četrtletju letos nadalje zmanjšalo (desez.), stopnja brezposelnosti pa je ostala nespremenjena (9,6 %, desez.). Povprečna bruto plača na zaposlenega, ki se od sredine lanskega leta znova krepi, se je v tretjem četrtletju zvišala za nadaljnjih 0,5 % (desez.). Po stagnaciji v letu 2012 se bruto plača v zasebnem sektorju zadnje leto in pol postopoma zvišuje (v tretjem četrtletju za 0,3 %, desez.), po dveh letih pa se letos znova krepi tudi v javnem sektorju. Ob nadaljnji rasti v javnih družbah15 (kjer sicer precej 5 Javne družbe so družbe, nad katerimi ima država nadzor, osnovno merilo Tabela 8: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2013 IX 2014 2013/ 2012 IX 14/ VIII 14 IX 14/ IX 13 I-IX 14/ I-IX 13 Povprečna bruto plača na zaposlenega 1.523,18 1.519,32 -0,2 0,2 1,6 1,1 Dejavnosti zasebnega sektorja (A-N;R-S) 1.473,47 1.466,18 0,7 0,0 1,8 1,5 Industrija (B-E) 1.482,76 1.498,95 2,6 -0,2 4,2 3,3 v tem: predelovalne dejavnosti 1.436,53 1.449,36 2,8 0,2 3,7 3,3 Gradbeništvo 1.188,38 1.191,67 -1,4 1,4 0,7 0,1 Tradicionalne storitve (G-I) 1.355,65 1.341,52 0,1 0,3 1,4 0,9 Ostale tržne storitve (J-N;R-S) 1.691,40 1.651,20 -1,3 -0,4 -0,9 -0,1 Dejavnosti javnih storitev (O-Q) 1.670,91 1.679,73 -2,3 0,5 1,2 0,1 Dejavnost javne uprave in obrambe, dej. obvezne soc. varnosti 1.727,19 1.767,42 -1,4 0,9 2,8 0,8 Izobraževanje 1.621,86 1.632,56 -3,3 2,2 0,6 -0,2 Zdravstvo in socialno varstvo 1.677,78 1.654,95 -2,0 -2,0 0,4 -0,3 Vir: SURS, preračuni UMAR. niha) se je v tretjem četrtletju še zvišala tudi v sektorju država (0,4 %, desez.). Zaradi začetka izplačil zadržanih napredovanj16 javnim uslužbencem aprila letos in preteka enega leta od uvedbe zadnjih varčevalnih ukrepov je bila povprečna bruto plača v sektorju država v prvih devetih mesecih medletno nekoliko višja (za 0,3 %; lani v enakem obdobju: -3,0 %). V javnem sektorju je bilo medletno zvišanje nekoliko večje zaradi hitrejše rasti v javnih družbah (1,7 %), ki pa je bila podobna kot v zasebnem sektorju (1,5 %). Slika 18: Povprečna bruto plača na zaposlenega -Skupaj -----Zasebni sektor -Javni sektor o 1.900 S?" 1.700 ---- -v tem sektor država --------- -v tem javne družbe a a Vir: SURS. nadzora pa je večinski lastniški delež. Mednje sodijo javne gospodarske družbe, banke, zavarovalnice, domovi za ostarele, lekarne ipd. 16 Zadržana napredovanja so napredovanja javnih uslužbencev iz let 2011 (napredovanja v naziv) in 2012 (napredovanja v plačni razred in naziv), ki so se jim skladno z Dogovorom o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31. decembra 2014 (UL RS št. 46/2013) začela izplačevati šele aprila letos. Cene Ob nadaljevanju šibke potrošnje gospodinjstev in odsotnosti inflacijskih pritiskov iz mednarodnega okolja so bile cene življenjskih potrebščin novembra medletno'7 znova nižje (-0,2 %). Deflacija je bila zabeležena četrti mesec zapored, nanjo pa so poleg nadaljevanja skromne potrošnje gospodinjstev pomembno vplivala gibanja na svetovnih trgih, kjer so se cene surovin v letošnjem letu občutno znižale. Padec se še naprej odraža predvsem na medletno nižjih cenah hrane in energentov (predvsem tekočih goriv). Na slednje je v zadnjih mesecih vplival predvsem izrazit medletni padec evrskih cen nafte na svetovnih trgih18. Nižje so bile tudi cene trajnih in poltrajnih dobrin (njihov prispevek je Slika '9: Delež ICŽP z medletno rastjo nižjo od 0 % -ICŽP (leva os) -Rast nižja od 0 % (desna os) i i cn <"N m m S § 55 S ° 2 ; i t i t i t i t i t i t i Vir: SURS 70 60 50 40 30 20 10 0 -10 7 Zadnji mesec/enak mesec predhodnega leta. 8 Cene nafte Brent v EUR so bile novembra medletno nižje za 20 % 1.800 8 80 7 1.600 6 1.500 5 1.400 4 3 1.300 2 1.200 0 -1 Tabela 9: Razčlenitev HICP na podskupine - oktober 2014 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 0,7 100,0 0,7 0,0 100,0 0,0 Blago 0,0 64,8 0,0 -0,2 57,2 -0,1 Predelana hrana, alkohol, tobak in tobačni izdelki 0,9 16,1 0,1 0,6 12,3 0,1 Nepredelana hrana 0,4 7,5 0,0 -1,5 7,5 -0,1 Ne-energetsko industrijsko blago -0,2 26,4 -0,1 0,2 26,7 0,1 Ne-energetsko industrijsko blago, trajne dobrine -1,6 8,7 -0,1 -0,6 8,4 -0,1 Ne-energetsko industrijsko blago, netrajne dobrine 0,0 8,5 0,0 0,4 8,1 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, poltrajne dobrine 2,3 9,2 0,2 2,5 10,2 0,3 Energija -1,2 14,7 -0,2 -1,8 10,8 -0,2 Električna energija -3,2 2,8 -0,1 1,7 2,7 0,0 Plin 1,8 1,1 0,0 -1,7 1,8 0,0 Tekoča goriva 1,5 1,3 0,0 -9,3 0,9 -0,1 Trda goriva -8,5 1,0 -0,1 -0,4 0,1 0,0 Daljinska energija 1,9 0,8 0,0 -0,3 0,6 0,0 Goriva in maziva -0,5 7,6 0,0 -2,7 4,8 -0,1 Storitve 2,5 35,2 0,9 0,6 42,8 0,3 Storitve - stanovanje 4,2 3,2 0,1 1,5 10,5 0,2 Storitve - transport 2,6 6,2 0,2 1,1 7,3 0,1 Storitve - komunikacije -0,3 3,6 0,0 -2,7 3,1 -0,1 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 2,3 14,3 0,3 0,6 14,7 0,1 Storitve - ostale storitve 2,8 8,0 0,2 1,4 7,2 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane 1,2 77,8 0,9 0,5 81,7 0,4 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. Slika 20: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP -OI co co o^ o^ rs rs m m ro ro ro ro ro ro ro Slika 21: 8 Struktura medletne inflacije 3 eu J E F ■Ostalo | Storitve Goriva in energija |Hrana .„.mm rN rN m m Vir: SURS, preračuni UMAR Vir: Eurostat. 3 7 6 5 4 4 2 3 Ï2 1 2 0 -1 0 -2 bil -0,4 o. t.). Med skupinami cen, ki so se v letošnjem letu povišale19, izstopajo cene storitev, njihov prispevek pa se je novembra zaradi nižjih premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (gre za enkratni dejavnik) znižal za 0,3 na 0,1 o. t. Osnovna inflacija je ob nizkih cenah hrane in energentov ostala skromna. 19 Zadnji mesec/december predhodnega leta. Evrsko območje beleži najnižjo inflacijo20 v zadnjih petih letih. Novembra so se po prvih podatkih Eurostata cene v evrskem območju medletno zvišale za 0,3 %. Nizko inflacijo so ob gibanju cen surovin na svetovnih trgih zaznamovale predvsem nižje cene energentov (prispevek: -0,3 o. t.), k rasti pa so prav tako prispevale predvsem višje cene storitev. Ob nadaljevanju šibkega povpraševanja pa se je v državah evrskega območja upočasnila rast cen ostalega blaga. Po zadnjih razpoložljivih podatkih (za mesec oktober) so deflacijska gibanja zabeležili v dveh državah članicah, v vseh preostalih pa je bila inflacija znatno pod srednjeročnim ciljem Evropske centralne banke (2 %). Slika22: Inflacija v evrskem območju, oktober 2014 2,5 ■ 2013 loktober 2014 2,0 1,5 | 1,0 E S 0,5 | 0,0 I -0,5 -1,0 -1,5 -2,0 S m SL^JE Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Tabela 10: Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih in uvozne cene ■■4.......i........i...... 1:....... Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih Medletna rast, v % 2013 X14 Skupaj -0,5 0,0 Domači trg -0,3 -1,0 Tuji trg -0,7 1,1 Uvozne cene 2013 X 14 Skupaj -0,9 -0,5 Evrsko območje 0,4 -1,9 Izven evrskega območja -2,6 1,5 Vir: SURS, preračuni UMAR. Na domačem trgu so cene industrijskih proizvodov tudi oktobra ostale medletno nižje (-1,0 %), na tujih trgih pa so bile višje (1,1 %). Gibanje cen na domačem trgu so zaznamovale predvsem nižje cene v proizvodnji IKT opreme in električnih naprav (-2,0 %), ponovno pa so se zvišale cene v proizvodnji kovin (3,5 %). Slednje so poleg višjih cen v proizvodnji vozil in plovil (5,2 %) prispevale Slika 23: Gibanje cen industrijskih proizvodov -PPI (domači) -----Prz.kovin in kovinskih izd.,prz.strojev in naprav (domači) -----Prz.živil; pijač; tobačnih izd. (domači) - PPI (tuji) 20 16 12 -500 -1.000 -1.500 -2.000 -2.500 -3.000 -3.500 -4.000 Neposredne naložbe (Finančni derivativi - Neto finančni tok Naložbe v vredn. f ■ Ostale naložbe Hm» II I rs m Vir : BS, preračuni UMAR. Bruto dolžniške terjatve do tujine so konec septembra dosegle 32,8 mrd EUR (88,7 % BDP) in so bile v primerjavi z decembrom lani višje za 4,9 mrd EUR. K povečanju so največ prispevale finančne naložbe BS. Poleg tega so bile večje kratkoročne terjatve bančnega in ostalih sektorjev, in sicer porast imetij gotovine in vlog na računih v tujini. Zaradi nadaljnje rasti izvoza blaga in storitev je bil večji tudi obseg kratkoročnih kreditov, s katerimi podjetja financirajo tujino. Bruto zunanji dolg je konec septembra znašal 44,0 mrd EUR (119,1% BDP), kar je 4,1 mrd EUR več kot decembra lani. Povečanje je bilo posledica zadolževanja državnega sektorja s prodajo dolgoročnih obveznic. Banke so nadalje odplačevale tuja dolgoročna posojila, nerezidenti pa dvigali vloge iz slovenskih bank. Potem ko je imela BS konec leta 2013 v okviru Evrosistema še 1,1 mrd EUR obveznosti, je Target pozicija od prvega četrtletja letos pozitivna. Neto zunanji dolg Slovenije je konec septembra znašal 11,2 mrd EUR (30,4 % ocenjenega BDP) in je bil v primerjavi z decembrom leta 2013 nižji za 0,8 mrd EUR (3 o.t. BDP). Slika26: Neto zunanji dolg Slovenije Državni sektor ■ Zasebni sektor | Banka Slovenije - Neto zunanji dolg a a a a a a a Vir : BS. Opomba: Pozitivna (negativna) vrednost pomeni neto zunanji dolg (neto terjatve do tujine). Finančni trgi Sanacija bančnega sistema se nadaljuje, a razmere še naprej ostajajo precej zaostrene. Oktobra je bilo iz bank, ki so vključene v proces sanacije, na DUTB prenesenih za 1,1 mrd EUR terjatev. V desetih mesecih letos21 se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem tako znižal za 2,3 mrd EUR. Skoraj celotno znižanje (več kot 95 %) pa je posledica manjšega obsega kreditov podjetjem in NFI zaradi razdolževanja in prenosa terjatev na DUTB. Obseg kreditov gospodinjstvom se je minimalno znižal, obseg kreditov državi pa je beležil skromno rast. Obseg vlog gospodinjstev in države se letos sicer povečuje, a se je prirast vlog gospodinjstev v zadnjih dveh mesecih ustavil. Slabšanje kakovosti bančnih terjatev se je septembra povečalo, kar je po naši oceni tudi posledica drugačnega vrednotenja že obstoječih tveganj. Obseg kreditov gospodinjstev pri domačih bankah ostaja nizek. Obseg kreditov se je v desetih mesecih letos zmanjšal za okrog 110 mio EUR, kar je za 55 % manj kot v enakem obdobju lani. Manjše razdolževanje gospodinjstev je v največji meri posledica manjšega razdolževanja v obliki potrošniških kreditov, nekaj pa je k takšnim gibanjem prispevala tudi ponovna rast kreditov za stanovanjske namene, ki so se v desetih mesecih letos povečali za nekoliko manj kot 35 mio EUR. 20000 15000 10000 5000 0 5000 10000 Tabela 11: Plačilna bilanca I-IX 14, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo I-IX 13 Tekoče transakcije 23.045,8 21.487,5 1.558,3 1.604,5 Blagovna menjava (FOB) 17.405,2 16.469,7 935,5 622,3 Storitve 4.136,3 2.730,8 1.405,5 1.573,3 Dohodki od dela in kapitala 531,3 1.190,4 -659,1 -481,3 Tekoči transferi 973,0 1.096,6 -123,6 -109,8 Kapitalski in finančni račun 5.459,4 -7.710,6 -2.251,1 -2.259,5 Kapitalski račun 318,9 -346,1 -27,2 32,8 Kapitalski transferi 223,1 -259,4 -36,3 21,8 Patenti, licence 95,8 -86,7 9,1 11,1 Finančni račun 5.140,5 -7.364,5 -2.223,9 -2.292,4 Neposredne naložbe 772,9 21,8 794,7 -682,3 Naložbe v vrednostne papirje 4.153,1 74,7 4.227,7 1.806,2 Finančni derivativi -15,5 30,5 15,0 -17,0 Ostale naložbe 230,1 -7.399,7 -7.169,6 -3.363,5 Terjatve 214,8 -5.018,4 -4.803,6 -2.004,5 Obveznosti 15,3 -2.381,3 -2.366,0 -1.359,0 Mednarodne denarne rezerve 0,0 -91,8 -91,8 -35,7 Statistična napaka 692,8 0,0 692,8 655,1 Vir: BS. Opomba: 'Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. Razdolževanje podjetij in NFI pri domačih bankah se letos nadaljuje. V desetih mesecih letos se je obseg kreditov podjetjem in NFI znižal za 2,2 mrd EUR. Od tega je posledica razdolževanja podjetij in NFI 1,1 mrd EUR, kar je za približno četrtino manj kot v enakem obdobju lani, druga polovica pa je posledica prenosa terjatev na DUTB. Več kot 90 % celotnega znižanja je posledica manjšega obsega kreditov podjetjem. Zadolževanje podjetij in NFI v tujini letos precej niha. Podjetja so se v treh četrtletjih letos na tujem neto razdolžila v višini dobrih 150 mio EUR, tuje zadolževanje in razdolževanje v primerljivem obdobju lani pa je bilo po naši oceni uravnoteženo.22 Celotna neto odplačila so posledica pospešenega odplačevanja dolgoročnih kreditov (1,3 mrd EUR). O razmeroma dobri dostopnosti slovenskih podjetij do mednarodnih kreditnih trgov pa kažejo podatki o črpanju dolgoročnih kreditov, ki je z 1,1 mrd EUR še vedno na izredno visoki ravni. Neto tok kratkoročnih kreditov pa je v devetih mesecih letos znašal dobrih 110 mio EUR, kar je ena izmed najvišjih ravni od izbruha mednarodne finančne krize. Razlike med domačimi in povprečnimi obrestnimi merami v evrskem območju se ohranjajo na ravni okrog 200 b. t. in se od začetka sanacije bančnega sistema za razliko od pasivnih obrestnih mer še niso opazneje znižale. 21 Pri gibanjih v prvih devetih oz. desetih mesecih je prikazana sprememba obsega na dan 30. 9. oz. 31. 10. 2014 glede na dan 31. 12. 2013. 22 Izločili smo vpliv dveh enkratnih dogodkov, in sicer prekvalifikacije obveznosti iz neposrednih naložb v posojilo do nepovezane družbe in večjega zadolževanja enega izmed energetskih podjetij, ki sta po naši oceni k celotnim neto tokov prispevala 1,1 mrd . Slika27: Spremembe obsega kreditov gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi iGospodinjstva Podjetja in NFI Država -Skupaj cn CN m m Vir: BS, preračuni UMAR. Razdolževanje bank v tujini se po precejšnji razdolžitvi v prejšnjih letih nadaljuje. Banke so se v prvih devetih mesecih na tujem neto razdolžile za 980 mio EUR, kar je sicer najmanj v zadnjih štirih letih. Pretežen del neto razdolževanja je posledica odplačil kreditov (izključno dolgoročnih), neto odliv tujih vlog iz bank pa je znašal več kot 250 mio EUR. Priliv iz obveznic zaradi izdaje nove obveznice ene izmed bank je bil v devetih mesecih letos pozitiven in je znašal skoraj 140 mio EUR. Slika 28: Neto odplačila tujih obveznosti domačih bank 2000 I-!-:-:-:-r- Obveznice Vloge Kratkoročni krediti Dolgoročni krediti Skupaj obveznice —, ro —, Vir: BS, preračuni UMAR. Obseg vlog države v bankah še vedno narašča, rast obsega vlog gospodinjstev pa se je ustavila. V desetih mesecih letos se je obseg vlog države povečal za 1,3 mrd EUR, kar je posledica zadolževanja države in tudi prenosov sredstev iz centralne banke na račune odprte pri poslovnih bankah. Država je pretežen del sredstev (70 %) naložila v obliki kratkoročnih vlog. Prirast vlog gospodinjstev se je ob koncu tretjega in začetku zadnjega četrtletja ustavila, a so bile vloge gospodinjstev oktobra še vedno za 600 mio EUR višje kot konec preteklega leta. Ročnost vlog gospodinjstev pa se po naši oceni zaradi izredno nizkih pasivnih obrestnih mer razmeroma hitro poslabšuje. Med vezanimi vlogami se sicer še vedno povečuje obseg dolgoročnih vlog, a njihovo povečanje dosega manj kot tretjino prirasta vlog čez noč, ki je v desetih mesecih letos znašal 700 mio EUR in je bil najvišji, odkar imamo primerljive podatke23. Slabšanje kakovosti bančnih terjatev se je po umirjanju v zadnjih mesecih ob koncu tretjega četrtletja ponovno pospešilo. Delež zamud nad 90 dni je tako konec septembra (6,2 mrd EUR) znašal 15,7 %, kar je skoraj za 1 o. t. več kot mesec pred tem. To je po naši oceni tudi posledica drugačnega vrednotenja že obstoječih tveganj. To je vplivalo tudi na nekoliko večje oblikovanje rezervacij in oslabitev, ki je v tem mesecu znašalo okrog 75 mio EUR, v devetih mesecih letos pa so dosegle nekoliko manj kot 360 mio EUR, kar je sicer za tri četrtine manj kot v enakem obdobju lani. Slika 29: Oblikovanje rezervacij in oslabitev ter delež zamud nad 90 dni v slovenskem bančnem sistemu ^^■Rezervacijein oslabitve -Delež zamud nad 90 dni (desna os) 350 300 I 250 o E 200 > 150 100 16 14 12 10 > 8 6 4 Vir: BS, preračuni UMAR Povprečna donosnost do dospetja 10-letnih evrskih državnih obveznic se je novembra znižala (za 12 b. t. na 2,52 %), povprečni razmik do nemške obveznice pa je ostal nespremenjen (173 b. t.). Nestanovitnost trgov, ki je vplivala na donosnost obveznic tudi prejšnji mesec, se je novembra zmanjšala. Proti koncu meseca (posebej zadnje dni) je donosnost začela upadati. Zaradi nizke inflacije so se namreč povečala pričakovanja, da bo ECB začela kupovati večje količine državnih obveznic, kar je povzročilo upad donosnosti državnih obveznic v Evropi na zgodovinsko nizko raven. 3 Od leta 2005 dalje. 500 22 450 20 400 1.500 1.000 50 500 0 2 -50 0 0 500 -1.000 -1.500 Tabela 12: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 13 31. X 14 31. X 14/30. IX 14 31. X 14/31. XII 13 31. X 14/31. X 13 Krediti skupaj 26.176,0 23.850,5 -4,5 -8,9 -19,9 Krediti podjetjem in DFO 15.594,8 13.373,5 -7,7 -14,2 -29,8 Krediti državi 1.664,0 1.669,8 0,4 0,4 -0,9 Krediti gospodinjstvom 8.917,3 8.807,2 -0,1 -1,2 -2,5 Potrošniški 2.213,4 2.140,9 -0,2 -3,3 -7,8 Stanovanjski 5.306,5 5.341,0 0,2 0,6 1,7 Ostalo 1.397,3 1.325,2 -0,7 -5,2 -9,1 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 14.588,1 15.190,3 0,0 4,1 4,1 Čez noč 6.446,6 7.146,8 0,1 10,9 12,4 Kratkoročno vezane 3.681,9 3.355,3 -0,8 -8,9 -10,3 Dolgoročno vezane 4.456,1 4.683,2 0,4 5,1 4,3 Vloge na odpoklic 3,5 4,9 8,9 39,8 5,9 Vzajemni skladi 1.854,6 2.114,3 -0,8 14,0 14,7 Bančne vloge države skupaj 1.284,1 2.570,6 18,2 100,2 -31,4 Čez noč 22,9 455,2 1.092,7 1.889,0 15,9 Kratkoročno vezane 512,8 1.414,2 -2,1 175,8 -20,7 Dolgoročno vezane 738,5 615,9 -0,1 -16,6 -59,4 Vloge na odpoklic 9,8 85,3 12,8 767,1 53,2 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Slika 30: Razlika med donosnostjo 10-letnih državnih obveznic in nemške obveznice - Slovenija - Italija - Portugalska Španija ■ Irska ----Francija i ü t Š i Ü t Š Vir: Bloomberg, preračuni UMAR. Javne finance Javnofinančni primanjkljaj24 je po prvih treh četrtletjih znašal 1,032 mrd EUR; to je 314,9 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani in predstavlja 85 % primanjkljaja v rebalansu državnega proračuna za leto 2014 (1,215 24 Po podatkih konsolidirane globalne bilance javnega financiranja (po metodologiji denarnega toka). mrd EUR).25 Rebalans državnega proračuna, ki ga je Državni zbor potrdil 19. novembra, so terjali predvsem prenizko načrtovani izdatki za obresti, transfer v ZPIZ in izdatki za blago in storitve ter skromnejše črpanje evropskih kohezijskih sredstev, v manjši meri pa tudi izpad nepremičninskega davka, ki je bil v večjem delu nadomeščen z ostalimi davčnimi in nedavčnimi prihodki. Medletni padec javnofinančnega primanjkljaja izhaja Slika 31: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 17,5 -Javnofinančni prihodki skupaj -Javnofinančni odhodki skupaj > 14,5 14,0 rs rs m m - Vir: MF, preračuni UMAR. 5 Javnofinančni primanjkljaj skoraj v celoti izhaja iz državnega proračuna. 7 iz rasti javnofinančnih prihodkov (za 459,2 mio EUR oz. 5,0 %), ki temelji predvsem na javnofinančnih ukrepih, v manjši meri pa na krepitvi gospodarske aktivnosti, in je v prvih treh četrtletjih prehitevala rast javnofinančnih odhodkov (ki je znašala 260,4 mio EUR oz. 2,2 %). Večji del medletne rasti javnofinančnih prihodkov v prvih treh četrtletjih temelji na višjih davčnih prihodkih, znatno višji pa so bili tudi nedavčni prihodki. Med davčnimi prihodki brez socialnih prispevkov - ki so bili medletno višji za 361,6 mio EUR oz. 6,7 % - sta najvišjo rast dosegla davek od dohodkov pravnih oseb (za 186,8 mio EUR oz. 114,5 %) in davek na dodano vrednost (za 167,7 mio EUR oz. 7,9 %). Njuna rast izhaja predvsem iz medletno nižjih vračil v predhodnem letu preveč plačanega davka (pri prvem davku) in učinka dviga davčnih stopenj (pri drugem), v manjši meri pa tudi iz krepitve gospodarske aktivnosti. Ob medletni rasti bruto plač in števila delovno aktivnih ter znižanju nekaterih davčnih olajšav26 so bili višji tudi prihodki od dohodnine (za 32,0 mio EUR oz. 2,3 %) in socialni prispevki (za 97,6 mio EUR oz. 2,6 %). Zaradi časovnega zamika pobiranja nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (po neuveljavitvi nepremičninskega davka) davki na premoženje medletno še vedno zaostajajo, in sicer za 34,5 mio EUR oz. 18,8 %. Nekoliko pod lansko ravnjo so bile tudi trošarine (-8,8 mio EUR oz. -0,8 %) in carine (-3,9 mio EUR oz. -6,4 %), kar je povezano z vstopom Hrvaške v EU. Nadaljevala se je medletna rast nedavčnih prihodkov, ki izhaja pretežno iz prihodkov enkratne narave in izrednih prihodkov, medletno višja pa so tudi prejeta sredstva iz EU. Nedavčni prihodki so bili v prvih treh četrtletjih medletno višji za 156,4 mio EUR (21,0 %), kar izvira iz enkratnega prihodka od koncesij za radijske frekvence za mobilno Slika 32: Prispevki kategorij prihodkov k medletni rasti prihodkov Davčni prihodki I Prejeta sredstva iz EU t Skupaj prihodki Nedavčni prihodki iKapit. in transferni prih., donacije 2011 2012 2013 2013 2014 (jan.-sep.) (jan.-sep.) Vir: MF -Bilten javnih financ, preračuni UMAR telefonijo, povečanih vplačil presežkov enotnega zakladniškega računa države (iz leta 2013) in pozitivnih tečajnih razlik pri valutni zamenjavi obveznic. Po delni sprostitvi povračil evropskih kohezijskih sredstev v državni proračun v avgustu27 so se prejeta sredstva iz EU po treh četrtletjih povzpela malo nad raven iz enakega obdobja lani (za 24,4 mio EUR oz. 4,5 %). Ostali prihodki (transferni prihodki iz javnih skladov, kapitalski prihodki in prejete donacije) so bili skupaj nižji za 64,6 mio EUR (54,4 %). Medletna rast javnofinančnih odhodkov v prvih treh četrtletjih izhaja iz visoke rasti investicij, ki se je septembra nadaljevala, in plačil obresti, druge večje kategorije odhodkov pa so bile medletno nižje. Investicijski odhodki in transferi so bili v prvih treh četrtletjih skupaj medletno višji za 311,1 mio EUR (43,7 %), izdatki za obresti pa za 112,6 mio EUR (16,3 %). Največji medletni padec med tekočimi izdatki je bil dosežen pri izdatkih za blago in storitve (-38,5 mio EUR oz. -2,3 %), sredstvih, izločenih v rezerve (-34,5 mio EUR oz. -35,1 %), in subvencijah (-22,7 mio EUR -6,0 %), in sicer kljub medletno višjim subvencijam javnim podjetjem. Precej nižja so bila še plačila sredstev v proračun EU (-39,7 mio EUR oz. -11,0 %), in sicer zaradi nižjih obveznosti iz naslova bruto nacionalnega dohodka, ter tekoči transferi v tujino (-16,7 mio EUR oz -24,9 %). Plače in drugi izdatki zaposlenim, vključno s socialnimi prispevki, so po septembrski medletni rasti po prvih treh četrtletjih le rahlo pod ravnjo iz enakega obdobja lani (-2,1 mio EUR oz. -0,1 %). Ob izboljšanju razmer na trgu dela so se malo pod raven iz enakega obdobja lani spustili še transferi posameznikom in gospodinjstvom (-5,6 mio EUR oz. -0,1 %). Ugoden javnofinančni učinek medletno nižjih transferov nezaposlenim, izplačil družinskih prejemkov in Slika 33: Prispevki kategorij odhodkov k medletni rasti odhodkov Plače in dr. izd. zapos. s soc. prisp. I Plačila obresti Tekoči transferi ■ Plačila sredstev v proračun EU 4 -:-:- Izdatki za blago in storitve I Rezerve § Investicijski odhodki in transferi • Skupaj odhodki o 2 (jan.-sep.) (jan.-sep.) Vir: MF - Bilten javnih financ, preračuni UMAR. 26 Vezava obvezne valorizacije olajšav in lestvice na več kot 3-odstotno rast cen življenjskih potrebščin ter ukinitev seniorske olajšave. 27 Formalna sprostitev preostalih povračil EU sredstev v državni proračun, ki jih je EK zaustavila marca letos, je sledila šele konec oktobra, sredstva pa bodo izplačana v prihodnjih mesecih. 8 3 6 4 2 i 0 0 -1 2 4 -4 2010 6 Okvir 2: Črpanje kohezijskih sredstev v programskem obdobju 2007-2013, s poudarkom na letu 2014 V finančnem obdobju 2007-2013' Slovenija razpolaga s 4,1 mrd EUR pravic porabe za izvajanje kohezijske politike (OP RR,2 OP RČV,3 OP ROPI4). Do konca letošnjega septembra5 je bilo skupaj s sredstvi iz naslova dodatnih pravic porabe6 dodeljenih (operacije, potrjene preko javnih razpisov ali neposredno7) 4,3 mrd EUR sredstev (106,3 % razpoložljivih sredstev). Za vse tri operativne programe je bilo do konca septembra iz državnega proračuna izplačanih 3 mrd EUR nepovratnih sredstev (74,5 % razpoložljivih pravic porabe), v proračun pa je bilo povrnjenih 2,6 mrd EUR (64,3 % razpoložljivih pravic porabe). Najvišji odstotek dodeljenih sredstev glede na pravice porabe beleži OP ROPI (116,8 %), ki ima obenem najnižji odstotek realizacije glede na razpoložljive pravice porabe (55,9 % izplačanih sredstev in 39,9 % povrnjenih v proračun). S stališča višine sredstev, povrnjenih v državni proračun, je najbolj uspešen OP RR (80,6 % razpoložljivih pravic porabe), pri OP RČV pa je bilo glede na razpoložljive pravice porabe povrnjenih 76,1 % sredstev. Črpanje sredstev strukturnih skladov, namenjenih projektom OP RR in OP RČV, poteka brez večjih težav, pri izvajanju velikih infrastrukturnih projektov (OP ROPI) pa so te še vedno prisotne. Da bi se izognili težavam, se tvegani projekti nadomeščajo z rezervnimi in prelagajo na finančno obdobje 2014-2020. Tako se izvajajo projekti z minimalno stopnjo tveganja. Najboljšo realizacijo beležijo projekti trajnostne rabe energije (81,5 % razpoložljivih pravic porabe) ter cestne in pomorske infrastrukture (77,0 % razpoložljivih pravic porabe), najslabše pa se izvajajo projekti ravnanja s komunalnimi odpadki (29,3 % razpoložljivih pravic porabe). V prvih devetih mesecih letos je bilo črpanje kohezijskih sredstev višje kot v enakem obdobju lani. V državni proračun je bilo povrnjenih 451,0 mio EUR (lani 375,5 mio EUR). Zaostanki8 v celotnem programskem obdobju (1. 1. 2007-30. 9. 2014) so se bistveno zmanjšali in znašajo 178,3 mio EUR. Gledano po statističnih regijah je bilo največ kohezijskih sredstev (990,9 mio EUR oz. 78,7 % predvidenih izplačil) izplačanih Sloveniji kot celotni regiji (predvsem iz OP RR in OP RČV), najmanj pa Zasavski statistični regiji (34,6 mio EUR oz. 60,6 % predvidenih izplačil). Največ nepovratnih sredstev, namenjenih infrastrukturnim in okoljskim projektom, je bilo izplačanih upravičencem v Pomurski statistični regiji (202,3 mio EUR oz. 24,8 % vseh izplačil za OP ROPI). V letu 2014 je EK Sloveniji zadržala plačila kohezijskih sredstev zaradi ugotovljenih domnevnih napak njihovih revizorjev v okviru OP ROPI in OP RR.9 Ker se EU projekti financirajo po principu zalaganja sredstev iz državnega proračuna, so vsa zadržana sredstva že bila izplačana upravičencem (iz slovenskega proračuna) in se je kohezijska politika v Sloveniji nemoteno izvajala. EK je na pobudo in pojasnila Slovenije, da se sprostijo sredstva za t. i. neproblematične projekte, pri katerih ni bilo diskriminatornih pogojev, oktobra sprejela odločitev o povračilu vseh zadržanih sredstev (251,8 mio EUR), ki pa bodo delno izplačana do konca tega, delno pa v začetku prihodnjega leta. V teku so pogovori z EK (pobuda osmih članic), da se državam članicam podaljša rok za črpanje nepovratnih kohezijskih sredstev do konca leta 2016, kar bi pripomoglo delni razbremenitvi državnega proračuna pri zalaganju sredstev. 1 Programsko obdobje 2007-2013 se je formalno zaključilo, zaradi pravila n+2/3 pa obdobje črpanja traja do konca 2015/16. 2 Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov. 3 Operativni program razvoja človeških virov. 4 Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture. 5 Stanje na dan 30. 9. 2014. 6 Dodatne pravice porabe so dodeljene za rezervne projekte v izogib morebitni izgubi nepovratnih evropskih sredstev pri projektih, katerim so sredstva že bila dodeljena, obstaja pa veliko tveganje, da do izvedbe ne pride. 7 V okvirju javnih razpisov projekte odobri resorno ministrstvo, pri neposredno potrjenih operacija pa manjše projekte potrdi organ upravljanja, večje projekte (nad 50.000 EUR) pa EK. 8 Zaostanki so razlika med izplačanimi sredstvi upravičencem in avtoriziranimi zahtevki za povračilo. 9 V marcu 2014 je EK ustavila plačila za projekte OP ROPI in OP RR v vrednosti 354,6 mio EUR zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri nadzoru in upravljanju s programi ter pomanjkljive transparentnosti javnih naročil. Slika 34: Črpanje sredstev kohezijske politike za programsko obdobje 2007-2013 (stanje na dan 31. 12. 2013 in 30. 9. 2014) ■ Pravice porabe ■ Podpisane pogodbe Izplačila upravičencem Avtorizirani zahtevki za povračilo ■ Zaostanki ■ Dosežena realiz. glede na pravice porabe 2007-2013, 30. 9. 2014 ▲ Dosežena realiz. glede na pravice porabe 2007-2014, 31. 12. 2013 OP RR OP RČV OP ROPI Vir: SVRK. Tabela 13: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2013 v mio EUR Rast v % v mio EUR Delež v BDP*, % Struktura v % 2013 (I-IX) 2014 (I-IX) IX 14/ IX 13 I-IX 14/ I-IX 13 PRIHODKI (konsolidirani) - skupaj 14.728,2 40,7 100,0 10.647,9 11.223,3 8,5 5,4 DAVČNI PRIHODKI 12.648,4 35,0 85,9 9.242,3 9.701,5 8,0 5,0 Dohodnina 1.868,0 5,2 12,7 1.363,9 1.395,9 2,1 2,3 Davek od dohodkov pravnih oseb 265,2 0,7 1,8 163,2 350,1 12,5 114,5 Davki na premoženje 254,1 0,7 1,7 183,3 148,8 31,5 -18,8 Davek na dodano vrednost 3.029,1 8,4 20,6 2.135,1 2.302,7 1,8 7,9 Trošarine (akcize) 1.490,7 4,1 10,1 1.109,3 1.100,5 34,0 -0,8 Carine 77,5 0,2 0,5 60,5 56,6 19,3 -6,4 Prispevki za socialno varnost 5.127,2 14,2 34,8 3.809,6 3.907,2 2,9 2,6 NEDAVČNI PRIHODKI 989,0 2,7 6,7 746,3 902,6 20,4 21,0 KAPITALSKI PRIH., PREJETE DONACIJE IN TRANSFERNI PRIH. 152,4 0,4 1,0 118,7 54,1 -85,6 -54,4 PREJETA SREDSTVA IZ EU 938,4 2,6 6,4 540,7 565,1 106,9 4,5 ODHODKI (konsolidirani) - skupaj 16.286,4 45,1 100,0 11.995,1 12.255,6 1,9 2,2 TEKOČI ODHODKI 6.838,4 18,9 42,0 5.158,6 5.196,0 1,6 0,7 Plače in drugi izdatki zaposlenim s socialnimi prispevki 3.616,7 10,0 22,2 2.716,4 2.714,2 1,6 -0,1 Izdatki za blago in storitve 2.238,9 6,2 13,7 1.651,7 1.613,2 0,8 -2,3 Plačila domačih in tujih obresti 840,1 2,3 5,2 692,1 804,7 3,1 16,3 Rezerve 142,6 0,4 0,9 98,4 63,9 8,7 -35,1 TEKOČI TRANSFERI 7.671,3 21,2 47,1 5.764,7 5.716,2 -3,7 -0,8 Subvencije 519,5 1,4 3,2 379,9 357,2 -20,5 -6,0 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.343,1 17,5 38,9 4.788,6 4.783,1 -1,4 -0,1 Transferi nepridob. organiz., drugi tekoči domači transferi 734,2 2,0 4,5 528,9 525,5 -11,9 -0,7 Tekoči transferi v tujino 74,4 0,2 0,5 67,2 50,5 -61,6 -24,9 INVESTICIJSKI ODHODKI IN TRANSFERI 1.351,3 3,7 8,3 711,5 1.022,6 45,8 43,7 PLAČILA SREDSTEV V PRORAČUN EU 425,5 1,2 2,6 360,4 320,8 -50,7 -11,0 PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) -1.558,2 -4,3 -1.347,2 -1.032,3 -23,4 Vir: MF - Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opomba: * Delež v BDP je izračunan na osnovi vrednosti BDP po ESA-2010 (36.144,037 mio EUR). Slika 35: Prejeta sredstva iz proračuna EU v letih 2013 in 2014 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2014 (januar-oktober) ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2013 (januar-december) Strukturni skladi Skupna kmetijska politika Drugo 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. Slika 36: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU za leti 2013 in 2014 ■ Odstotek realizacije glede na rebalans proračuna 2014 ■ Odstotek realizacije glede na rebalans proračuna 2013 Strukturn skladi Kohezijski sklad Skupna kmetijska politika Drugo 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 V % Vir: MF, preračuni UMAR. starševskih nadomestil ter boleznin je sicer skoraj v celoti izničen z rastjo drugih izdatkov v tej kategoriji (izdatkov za pokojnine, transferov za zagotavljanje socialne varnosti in štipendij). Neto presežek državnega proračuna RS do proračuna EU je bil v prvih desetih mesecih višji (338,3 mio EUR) kot v enakem obdobju lani (217,2 mio EUR). Najvišjo stopnjo realizacije so, kljub nizkim vplačilom v zadnjih petih mesecih (npr. oktobra le 7,3 mio EUR), beležila sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike, najslabše pa je Slovenija letos črpala sredstva Kohezijskega sklada (42,7 %; oktobra 37,9 mio EUR, kar je bil drugi največji priliv po septembru). Prihodki sredstev iz strukturnih skladov (283,8 mio EUR; realizacija: 55,6 %) so bili podobni kot v enakem obdobju lani (290,0 mio EUR; 46,5 %). Skupna realizacija prihodkov iz proračuna EU (677,8 mio EUR; 56,5 %) je bila v primerjavi z enakim obdobjem leta 2013 (596,3 mio EUR; 50,3 %) za 13,6 % višja, pričakovanja o letni realizaciji pa so letos podobna kot lani (načrtovana realizacija 2014: 1.199,5 mio EUR; 2013: 1.185,8 mio EUR). Odhodki iz državnega proračuna v proračun EU so znašali 339,5 mio EUR, kar predstavlja 85,5 % v proračunu načrtovanih odhodkov za ta namen. Q) £ a Q) £ (0 -Q N Prilagoditev plač in spremembe plačne neenakosti v obdobju krize Kriza se je v zadnjih letih močno odrazila na trgu dela, v strukturi in porazdelitvi zaposlenih ter gibanju plač, kar je sočasno s spremembo ureditve minimalne plače privedlo do opaznega zmanjšanja plačne neenakosti zaposlenih. Padec gospodarske aktivnosti, ki je bil v Sloveniji v obdobju 2008-2013 med največjimi v EU, je sprožil prilagajanje trga dela nižji ravni aktivnosti predvsem z velikim zmanjšanjem zaposlenosti,28 manj (in neenakomerno) pa so se krizi prilagajale plače, po naši oceni predvsem zaradi dveh enkratnih dejavnikov - nove zakonske ureditve minimalne plače in prenove plačnega sistema v državnem sektorju. Ta je bila načrtovana več let vnaprej, v veljavo pa je stopila sredi leta 2008 in z izplačilom prvih dveh četrtin sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij med posameznimi poklicnimi skupinami povzročila relativno visoko rast plač prav v obdobju, ko so se plače v zasebnem sektorju že pričele umirjati. Slika 37: Rast minimalne in povprečne bruto plače ter produktivnosti dela v dejavnostih zasebnega sektorja, 1995-2013 Razmerje med minimalno in povprečno bruto plačo, v %, desna os -Bruto plača na zaposlenega, leva os -Minimalna bruto plača, leva os -----Produktivnost dela v dej. zasebnega sektorja, leva os -!-!-!-!-!-!-!-!-!-H-H-H-!-!-!-!-!-1 80 ™ 130 D E 120 m N co d oí oí o ® Ol Ol Ol Ol Ol Ol o^rNm^ioior^coo^o^rNm oooooooooo^^^^ oooooooooooooo rNrNrNrNrNrNrNrNrNrNrNrNrNrN Vir: SURS, MDDSZ, preračuni UMAR Opomba: Rast povprečne plače bi bila v krizi še nižja, če ne bi bilo dviga minimalne plače. Dvig minimalne plače v letu 2010 je dejavnik, ki je močno zaviral hitrejšo prilagoditev plač krizi in je pomembno vplival tudi na zmanjšanje plačne neenakosti in poslabšanje stroškovne konkurenčnosti gospodarstva. Zaradi sočasnosti krize in sprememb zakonodaje je bila nominalna rast minimalne plače v obdobju 2008-2013 3,9-krat hitrejša od rasti povprečne bruto plače. Posledično se je razmerje med njima v tem obdobju občutno povečalo (iz 41,1 % na 51,4 %), kar nas uvršča v vrh članic EU.29 Ker bo letos rast povprečne 28 To velja za celotno državo in tudi za zasebni sektor ter javne družbe, ne pa za sektor država, ki zaposlovanja v krizi ni zmanjšal, ampak je maso plač zniževal le z rezi plač (več v nadaljevanju). 29 Najbližje Sloveniji se uvršča Luksemburg (47,7 %; višje je bilo le še v Grčiji v letu 2011, ko je na voljo zadnji razpoložljiv podatek za to državo - 50,1 %), na Češkem in v Španiji pa je nižje od 32 % oz. 35 %. bruto plače predvidoma višja od (v januarju že realizirane) uskladitve minimalne plače, bo trend povečevanja razmerja zadnjih let prekinjen, ob nizki inflaciji pa naj bi se to nekoliko znižalo tudi prihodnje leto. V celotnem obdobju krize je rast minimalne plače presegala tudi rast produktivnosti dela30 v dejavnostih zasebnega sektorja, kar je ustvarjalo pritiske na stroškovno konkurenčnost gospodarstva (zlasti pri podjetjih z visokim deležem zaposlenih z nizko izobrazbo, ki ustvarjajo pretežno proizvode z nizko dodano vrednostjo). Slovenija je ob enem največjih znižanj gospodarske aktivnosti v EU v času krize namreč beležila največje zvišanje minimalne plače. Medtem ko je v obdobju od začetka krize ta v nekaterih članicah ostala nespremenjena tudi več let, v sedmih pa se je v posameznih letih celo znižala, je bilo realno zvišanje minimalne plače pri nas v obdobju 20082013 skoraj 30-odstotno. Slika 38: Prilagoditev zaposlenosti in ravni plač krizi, zasebni sektor Bruto plača na zaposlenega -Masa bruto plač ■ Št. zaposlenih, ki so prejeli plačo 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan-sep Rast plač se je kljub temu, da se je krizi prilagodila manj kot rast zaposlenosti,31 upočasnila in v letih 2012-2013 prvič v zadnjih dvajsetih letih povsem zastala. V letu 2009 se je nominalna rast bruto plače na zaposlenega, kot posledica odziva zasebnega sektorja na krizo, več kot prepolovila. Če ne bi prišlo do že omenjene uvedbe plačne reforme v državnem sektorju in sprememb sestave zaposlenosti zaradi odpuščanj tistih s pretežno nizkimi plačami,32 pa bi bila rast še nižja. Prilagajanje plač krizi je v letu 2010, 30 Merjeno z dodano vrednostjo na zaposlenega. 31 Trditev sloni na agregatni dekompoziciji sprememb mase bruto plač, ki kaže, da je njena prilagoditev krizi v pretežni meri slonela na znižanju števila zaposlenih. Kljub temu pa podatki iz Ankete o dinamiki plač in stroškov dela iz leta 2014 kažejo, da se je delež podjetij, ki so znižali plače povečal s 4 % v letu 2010 na malo manj kot 8 % v letu 2013, in bil tako večji kot v obdobju 2003-2007 (pod 3 %) in večji od povprečja EU (20032007: 2,3 %, 2008-2009: 3,2 %), kar nakazuje na zmanjšanje rigidnosti nominalnih plač navzdol v času krize (Banka Slovenije, Makroekonomska gibanja in projekcije, september 2014, str. 25). 32 To je povsem statistično zvišalo raven povprečne plače. Po naši oceni je 0,9 o. t. rasti povprečne plače leta 2009 posledica tega učinka, v naslednjih dveh letih pa 0,6 oz. 0,3 o. t. 8 6 4 170 70 2 160 50 o 0 50 2 140 40 Q- 4 30 6 20 10 100 0 v pogojih nizke gospodarske aktivnosti, naraščajoče brezposelnosti, nizke inflacije in ob težnjah podjetij po ohranjanju konkurenčnosti, prekinil zlasti dvig minimalne plače,33 delno pa tudi spremenjena sestava zaposlenih. Brez teh dveh dejavnikov bi bila po naši oceni odzivnost plačne politike na krizo precejšnja, saj bi bila rast plač v obdobju 2009-2012 več kot prepolovljena oz. povprečno letno nižja za okrog 1,3 o. t. V zadnjih letih so se občutno zmanjšala tudi izredna in nadurna izplačila plač, ki so bistveno nižja kot pred krizo, nekoliko pa se je upočasnila tudi rast plač v javnih družbah, ki so se sicer na krizo odzvale predvsem s krčenjem zaposlenosti. Ob tem in varčevalnih ukrepih v sektorju država, usmerjenih predvsem na višino plač, je bruto plača na zaposlenega v Sloveniji v zadnjih dveh letih povsem zastala. Od sredine lanskega leta se znova postopno zvišuje v zasebnem34 in javnem sektorju,35 pozitivna pa so tudi gibanja na trgu dela, saj se letos prvič od začetka krize povečuje zaposlenost. Posledično se znova krepi tudi masa plač zaposlenih. Slika 39: Prilagoditev zaposlenosti in ravni plač krizi, sektor država ■ Bruto plača na zaposlenega zaposlenih, ki so prejeli plačo -Masa bruto plač 2006 2007 2008 2009 2010 201 1 2012 2013 2014 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan-seP Masa plač, katere gibanje določata gibanje plače na zaposlenega in število zaposlenih, se je v krizi znižala v zasebnem in javnem sektorju, a na povsem različna načina. Zasebni sektor in javne družbe so v celotnem obdobju 2009-2013 močno zniževali predvsem število zaposlenih, delno pa so se nižji aktivnosti prilagajali tudi z ravnjo plač. Nasprotno je v sektorju država v zadnjih dveh letih prišlo do znižanja mase le z zniževanjem plač 33 Po naši oceni je k zvišanju bruto plače v letu 2010 (3,9 %) prispeval okrog 2,2 o. t. V letih 2011-2012 je imela postopnost dviga minimalne plače manjši vpliv na rast povprečne plače (po naši oceni v obeh letih skupaj okrog 1 o. t.). 34 Kot posledica okrevanja gospodarske aktivnosti in izboljšanja produktivnosti; zlasti v industriji, vključno s predelovalnimi dejavnostmi in v nekaterih tržnih storitvah (raznovrstne poslovne dejavnosti, finančne in zavarovalniške ter trgovina). 35 V tem se zvišuje tako povprečna bruto plača v sektorju država (zaradi izplačil zadržanih napredovanj javnim uslužbencev) kot v javnih družbah. zaposlenih. Varčevalni ukrepi za zajezitev rasti mase plač javnih uslužbencev so se namreč v celotnem obdobju krize osredotočali predvsem na višino plač, ne pa tudi na omejevanje zaposlovanja. To se je le upočasnilo, ne pa ustavilo ali celo znižalo kot v zasebnem sektorju (in javnih družbah). Zaradi dviga minimalne plače, stagnacije oz. znižanja plač v nekaterih dejavnostih z najvišjimi plačami in strukturnih sprememb zaposlenosti se je plačna neenakost, ki že pred krizo ni odstopala od povprečja EU, v obdobju krize naglo zmanjševala. Razmerje med bruto plačo devetega in prvega decila se je iz leta v leto zniževalo in lani doseglo najnižjo vrednost po letu 1994. Neenakost se je zniževala tako v zgornjem kot spodnjem delu porazdelitve zaposlenih (nad in pod mediano). Zniževala sta se tudi Ginijev in Roobin-Hoodov količnik ter delež zaposlenih z nizkimi plačami.36 Razmerje med najvišjo in najnižjo povprečno bruto plačo dejavnosti se je v zadnjih dveh letih, ko je beležila najvišjo povprečno bruto plačo dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom in paro,37 sicer nekoliko zvišalo, a ostalo nižje kot pred krizo. Razlike v plačah so zmanjševali tudi varčevalni ukrepi v sektorju država, v katerem je povprečna bruto plača na zaposlenega za okoli petino višja od primerljive v zasebnem, a predvsem zaradi boljše izobrazbene strukture zaposlenih. Delež zaposlenih, ki prejema nižjo bruto plačo od povprečne, je bil v celotnem obdobju krize stabilen in le nekoliko nihal okoli 63 %. Kazalniki plačne neenakosti, ki jih lahko mednarodno primerjamo, so sicer redki, kažejo pa, da se Slovenija uvršča v sredino lestvice držav EU, tako po interdecilnem količniku (2013: 3,2), ki je bil po zadnjih razpoložljivih podatkih vseevropske ankete o sestavi plač38 v letu 2010 najnižji v skandinavskih državah (med 2,1in 2,4), najvišji pa v Romuniji (4,7), kot po deležu zaposlenih z nizkimi plačami (16,6 %, povprečje EU 2010: 17,0 %). Tabela 14: Kazalniki neenakosti bruto plač zaposlenih 2009 2010 2011 2012 2013 Razmerje 9.decil/1.decil 3,67 3,45 3,37 3,26 3,20 Razmerje mediana/1.decil 1,75 1,69 1,65 1,63 1,61 Razmerje 9.decil/mediana 2,10 2,05 2,04 2,00 1,98 Ginijev količnik1 0,287 0,275 0,270 0,264 0,260 Roobin-Hoodov indeks2 21,0 20,2 19,9 19,4 19,1 Delež zaposlenih pod povprečno bruto plačo, v % 63,2 63,4 63,5 63,2 63,1 Delež zaposlenih z nizkimi plačami, v % 19,5 18,6 17,8 17,2 16,6 Razmerje med najvišjo in najnižjo bruto plačo dejavnosti 2,32 2,25 2,19 2,23 2,30 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opombi: 1 Ginijev količnik je merilo (ne)enakosti porazdelitve dohodka (plač) in premoženja. Njegova vrednost se vedno giblje med 0 (popolna enakost) in 1 (popolna neenakost). 2 Robin Hoodov indeks je merilo (ne)enakosti porazdelitve dohodka in prikazuje delež tega, ki bi ga bilo treba prerazporediti od bolje plačane polovice zaposlenih k manj plačani, da bi dosegli popolno enakost med vsemi. 36 Po metodologiji OECD so to zaposleni, ki prejemajo plačo enako oz. nižjo od dveh tretjin mediane (v letu 2013 875 EUR). 37 Pred tem so jo imele od leta 1991 finančne in zavarovalniške dejavnosti. 38 Preračun za dejavnosti B-S; brez O. Kljub izrazitejšemu znižanju v krizi plačna neenakost v zasebnem sektorju ostaja bistveno večja kot v javnem. Slednji sicer beleži večjo neenakost v spodnjem delu porazdelitve zaposlenih (pod mediano, na kar je vplivalo interventno znižanje plač javnim uslužbencem, ki je zgostilo število zaposlenih v prvem plačnem razredu), medtem ko je v zasebnem sektorju bistveno večja neenakost v zgornjem delu porazdelitve (nad mediano). Desetina najbolje plačanih zaposlenih v zasebnem sektorju je tako v letu 2013 razpolagala s 23,0 % mase vseh bruto plač, desetina najnižje plačanih pa s 5,4 % (v javnem 19,4 % oz. 4,7 %). V letu 2009 je bila porazdelitev nekoliko manj enakomerna, saj je znašalo razmerje v korist bolje plačanim v zasebnem sektorju 24,4 % : 4,7 %, v javnem pa 19,7 % : 4,4 %. V opazovanem obdobju so se zmanjšale tudi razlike v plačah glede na poklicne skupine in izobrazbo zaposlenih. Ob nenehnem izboljševanju izobrazbene strukture zaposlenih se je razmerje povprečne bruto plače terciarno izobraženih do povprečne bruto plače v državi v obdobju 2008-2013 precej znižalo (z 62,7 % na 43,4 %), nizko izobraženim pa se je zaostanek za povprečjem nekoliko zmanjšal (iz -37,6 % na -35,1 %). Plače so se v tem obdobju relativno najbolj zvišale zaposlenim z nizko izobrazbo (nominalno za 16,4 %), ki praviloma ustvarjajo višjo dodano vrednost, visoko izobraženim pa celo nekoliko znižale (-1,3 %). Zaradi izrazito boljše izobrazbene strukture zaposlenih v sektorju država (60 % zaposlenih s terciarno izobrazbo, v zasebnem 22 %), ostaja povprečna bruto plača v sektorju država višja od primerljive v zasebnem, a se je preseganje v obdobju Slika 40: Ginijev količnik, 2009-2013 -Slovenija ------Zasebni sektor -Javni sektor ........- -v tem: Sektor država 029 -----v tem: Javne družbe 0,28 ^ 0,26 C b 0,25 0,24 2009 2010 2011 2012 2013 Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 41: Porazdelitev zaposlenih, zasebni in javni sektor, 2013 ■ Zasebni sektor ■Javni sektor ¡5 15.000 mediana 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Plačni razred Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 42: Razmerje plač po izobrazbi glede na povprečno plačo v letih 2008 in 2013 160 > o o 140 OI ro o. 120 O D _Q Oi 100 C OI o. 80 0 d. o "D 60 U E N 40 cc 20 0 Osnovnošolska al manj Srednješolska Višje in visokošolska Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 43: Rast plač po poklicnih skupinah, 2008-2013 Vojaški poklici Strokovnjaki Zakonodajalci, visoki uradniki,managerji Tehniki in dr. strokovni sodel. Poklici za storitve, prodajalci Uradniki Kmetje, gozdarji, ribiči, lovci Poklici za neindustr. način dela Upravljalci strojev, naprav, ind.izdelov., sestavljalci Poklici za preprosta dela -18 -15 -12 -9 -6 -3 0 3 6 9 Realna rast bruto plače na zaposlenega, v % Vir: SURS, preračuni UMAR. 2008 ~ 0,27 0,23 25.000 5.000 krize precej znižalo (2013: 22,9 %, 2008: 35,4 %). Gledano po stopnji izobrazbe pa so bolje plačani kot v zasebnem sektorju le srednješolsko izobraženi (2013: 2,7 %), medtem ko so tisti z nizko in visoko izobrazbo v povprečju plačani manj (-10,8 % oz. -7,5 %). Podobne spremembe gibanj kot po izobrazbi kaže tudi gibanje plač po poklicnih skupinah, saj so se v krizi nadpovprečno zvišale plače zaposlenim, ki opravljajo preprosta dela, realno znižale pa predvsem zahtevnejšim poklicnim skupinam (strokovnjakom, visokim uradnikom, menedžerjem, zakonodajalcem, strokovnim sodelavcem). Stopnja odliva iz brezposelnosti (angl. »unemployment outflow rate«39) Obete za zaposlitev brezposelnih oseb lahko merimo s pomočjo stopnje odliva iz brezposelnosti.40 V gospodarski krizi se je močno povečalo število brezposelnih oseb, ob padcu povpraševanja pa so se zmanjšale možnosti za njihovo zaposlitev. Stopnja odliva iz brezposelnosti je izračunana na podlagi mesečne verjetnosti, da brezposelna oseba zapusti status brezposelnosti, izražena pa v deležu vseh brezposelnih oseb. Izračun je izveden s pomočjo agregatnih podatkov števila brezposelnih oseb glede na trajanje brezposelnosti, pridobljenih z anketo o delovni sili. Stopnja je mednarodno primerljiva in je posredno merilo tokov iz brezposelnosti, ki so pomemben kazalnik dinamike in razmer na trgu dela. Povprečna stopnja odliva iz brezposelnosti se je v času krize močno znižala. Stopnja, ki je v obdobju pred krizo postopoma naraščala in ob koncu leta 2008 dosegla najvišjo vrednost, se je do začetka leta 2013 prepolovila, saj je padec gospodarske aktivnosti povzročil, da se je število brezposelnih močno povečalo, število prostih delovnih mest pa zmanjšalo, s tem pa tudi zaposlitvene možnosti. Od prvega četrtletja lani se stopnja znova povišuje, skladno z rahlim izboljšanjem razmer na trgu dela, vendar ostaja nižja kot v obdobju pred krizo. V času krize se je stopnja znižala za vse skupine brezposelnih glede na trajanje, vendar relativno bolj za kratkotrajno brezposelne. To je povezano zlasti z velikim odpuščanjem na začetku krize, ko se je število kratkotrajno brezposelnih močneje povečalo41, in z omejenim zaposlovanjem. Kljub Slika 44: Stopnja odliva iz brezposelnosti glede na trajanje brezposelnosti v Sloveniji 39 Tudi »job-finding rate«. 40 Tehnično natančna definicija stopnje odliva iz brezposelnosti, ki metodološko izvira iz t. i. analize preživetja, pravi, da je to mesečna stopnja tveganja (angl. »hazard rate«), da brezposelna oseba zapusti status brezposelnosti v naslednjih x mesecih. Metodologijo je razvil R. Shimer (The Cyclical Behavior of Equilibrium Unemployment and Vacancies. American Economic Review, No. 95, 2005), dopolnili pa so jo M. Elsby in drugi (Unemployment Dynamics in the OECD, Federal Reserve Bank of San Francisco Working Paper 2009-04, 2011) in temelji predvsem na treh pomembnih predpostavkah: i) osebe ne prehajajo iz/v neaktivnost, temveč samo med delovno aktivnostjo in brezposelnostjo; ii) vse osebe so ex-ante identične, kar pomeni, da se verjetnost zaposlitve od ene osebe do druge ne spreminja, ne glede na njene karakteristike - stopnja se torej nanaša na povprečno reprezentativno brezposelno osebo; iii) stopnja je konstantna znotraj četrtletja. 41 To je tudi eden izmed razlogov, da se je povprečna stopnja znižala. Drugi razlog je tudi vedno večji delež dolgotrajno brezposelnih oseb v celotni •Manj kot 3 mesece -Med 6 in 12 meseci - Povprečje skupin •Med 3 in 6 meseci -Od 12 do 48 mesecev aaaaaaaaaa Vir: Eurostat, preračuni UMAR Slika 45: Stopnja odliva iz brezposelnosti v Sloveniji in EU-27 za brezposelnost do 24 mesecev -Slovenija -EU27 '■s % o > C - a a a a a Vir: Eurostat, preračuni UMAR temu je stopnja skozi celotno obdobje nižja za dolgotrajno brezposelne osebe42 kot za tiste, ki so brezposelni kratek čas, kar je predvsem posledica dejstva, da dolgotrajno brezposelni težje najdejo zaposlitev zaradi izgube motivacije za iskanje zaposlitve, veščin in stigme med delodajalci. Izrazito so se zmanjšale tudi razlike v stopnji po trajanju brezposelnosti, kar lahko nakazuje, da so bile manjše možnosti za zaposlitev v večji meri posledica nizkega povpraševanja po delu in ne toliko strukturnih dejavnikov43. Kljub temu nadaljnje padanje stopnje za brezposelnosti, ki z manjšimi možnostmi za zaposlitev (t. j. nižjo stopnjo odliva) znižujejo povprečno stopnjo odliva iz brezposelnosti. 42 Brezposelni več kot 12 mesecev. 43 V nasprotnem primeru, če bi šlo za strukturne dejavnike, bi stopnja 10 3 5 4 2 0 0 9 3 O tj fT aoiO 5 4 3 dolgotrajno brezposelne, potem ko se je stopnja za kratkotrajno brezposelne v zadnjem letu začela nekoliko poviševati, vzbuja skrb, da je določen del brezposelnosti zaradi dolgotrajnega nizkega povpraševanja po delovni sili postal strukturne narave. Zmanjšanje stopnje odliva iz brezposelnosti je bilo močnejše v Sloveniji kot v povprečju držav EU. Stopnja, ki je bila v Sloveniji še leta 2008 na enaki ravni kot evropsko povprečje, se je znižala močneje zlasti zaradi nadpovprečne prilagoditve zaposlenosti s strani podjetij ob padcu gospodarske aktivnosti, ki je bil prav tako večji kot v državah EU. Na to, da je stopnja v Sloveniji nižja tudi v začetku letošnjega leta, vpliva tudi večje povečanje deleža dolgotrajno brezposelnih oseb v celotni brezposelnosti v Sloveniji kot v EU. Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja 2015 (Doing Business)44 Uvrstitev Slovenije v raziskavi Svetovne banke (Doing Business) o enostavnosti poslovanja se je poslabšala. Med 189-imi ocenjevanimi državami se na najvišja mesta še naprej uvrščajo Singapur, Nova Zelandija in Hong Kong, med državami EU pa Danska. Slovenijo raziskava letos uvršča na 51. mesto, kar je pet mest nižje kot lani, med državami članicami EU pa na 21. mesto (dve mesti slabše kot lani). Poslabšanje skupne uvrstitve ni bilo posledica poslabšanja regulatornega okolja (vrednost kazalnika mejnih vrednosti se je rahlo povečala), ampak dejstva, da so nekatere, predvsem manj razvite države, naredile precej večji napredek (Kolumbija, Armenija, Ruanda), od primerljivih držav pa sta nas prehiteli Češka in Romunija. Kljub nazadovanju uvrstitve v zadnjem letu izračun mejnih vrednosti45 kaže, da se je zaostanek Slovenije za najboljšimi v zadnjih desetih letih močno zmanjšal, predvsem zaradi ukrepov, ki so omogočili enostavnejše in hitrejše ustanavljanje podjetij in registracijo nepremičnin. Glavni dejavnik, ki je v zadnjih letih zaviral hitrejše napredovanje, je bil dostop do finančnih sredstev za poslovanje. Raziskava navaja, da je bila v Sloveniji v zadnjem letu46 izvedena pomembnejša sprememba, ki je izboljšala enostavnost poslovanja. V preteklem letu so bile sprejete spremembe insolvenčne zakonodaje47, ki je odliva iz brezposelnosti padla zlasti za dolgotrajno brezposelne. 44 V najnovejši raziskavi je, podobno kot v preteklih letih, prišlo do metodoloških sprememb v izračunu, zato uvrstitev držav ne moremo enostavno primerjati s preteklimi leti. Spremljanje uvrstitve je tako smiselno le v primerjavi s predhodnim letom, za katerega je objavljen preračun po metodologiji za tekoče leto. Svetovna banka z namenom pregleda napredka po letih objavlja izračun mejnih vrednosti, ki omogoča medletno primerjavo glede na najuspešnejše države. Za več informacij gl. http://www.doingbusiness.org/. 45 Glavna metodološka sprememba je v načinu izračuna vrednosti kazalnikov, saj se po novem za razvrščanje držav uporablja izračun mejnih vrednosti oz. izračun oddaljenosti do najuspešnejše države (angl. »distance to frontier«). 46 Raziskava se je izvajala v prvi polovici letošnjega leta, upoštevani so podatki do junija 2014. 47 Novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti omejila zavlačevanje postopkov stečaja in izčrpavanje insolvenčnih dolžnikov. Sprememba se ni odrazila na izboljšanju uvrstitve na lestvici48, saj so insolvenčni postopki še vedno dolgotrajni poleg tega pa je povrnjenih le okoli 50 % sredstev, kar je precej manj kot v povprečju držav OECD. Kljub temu je ena od pomembnih novosti zakona lažji in hitrejši vstop upnikov med lastnike podjetja in s tem prevzem nadzora nad njegovim upravljanjem, s čimer ohranijo možnosti za nadaljnje poslovanje družbe. Slovenija je v zadnjem letu pri uvrstitvi nazadovala na šestih področjih, napredovala samo na enem, na treh pa je njena uvrstitev ostala nespremenjena.49 Kljub poslabšanju uvrstitev na več področjih pa so vrednosti mejnih vrednosti na večini področij ostale enake oz. so se nekoliko izboljšale. Najbolje se Slovenija uvršča pri zaščiti manjšinskih vlagateljev50 (14. mesto), enostavnosti ustanavljanja podjetij (15. mesto), kjer je njena mejna vrednost tudi najbližje najbolj razvitim državam (94,39 %), in dostopu z električno energijo (31. mesto). Najnižje se, podobno kot v preteklih letih, uvršča na področju sodnega uveljavljanja pogodb (122. mesto), kjer v zadnjih letih ni bilo narejenega bistvenega napredka. Po podatkih Svetovne banke so postopki za sodno uveljavitev pogodb sicer cenejši kot v povprečju držav OECD, vendar trajajo precej dlje. Nizko pa se uvršča tudi na področju dostopa do finančnih sredstev, kjer se je njena uvrstitev Slika 46: Primerjava Slovenije in OECD na lestvici enostavnosti poslovanja Slovenija DB 2015 -OECD DB 2015 Insolvenčna zakonodaja Ustanov. podjetja 100 Pridob. gradb. voljenj So dna uveljavitev pogodb Čezmejno poslovanje Registracija nepremičnin Dostop do električne energije Zaščita malih investit. Vir:Doing business. ostop o finan . sredstev za podj. in prisilnem prenehanju. 48 Uvrstitev se je poslabšala za tri mesta na 42. mesto, mejna vrednost kazalnika pa se je nekoliko izboljšala. 49 Indeks enostavnosti poslovanja vključuje 10 področij, ki zajemajo enostavnost ustanavljanja podjetij, pridobivanja gradbenih dovoljenj, registracijo nepremičnin, dostop do električne energije, pridobivanje sredstev za poslovanje, zaščito investitorjev, plačevanje davkov, čezmejno poslovanja, sodno uveljavitev pogodb in insolvenčno zakonodajo. 50 Raziskava IMD v nasprotju s Svetovno banko ocenjuje prav zaščito manjšinskih vlagateljev kot zelo slabo. Bistvena razlika izhaja iz dejstva, da je pri IMD to anketni vprašalnik, na katerega, med drugim, vpliva tudi razpoloženje gospodarstvenikov. Tabela '5: Uvrstitev Slovenije na lestvici enostavnosti poslovanja »Doing Business« Uvrstitev 2013 (DB 2014) Uvrstitev 2014 (DB 2015) Sprememba 2014/2013 Enostavnost poslovanja 46 51 -5 Ustanovitev podjetja 14 15 -1 Pridobivanje gradbenih dovoljenj 92 90 +2 Registracija nepremičnin 90 90 0 Dostop do električne energije 31 31 0 Dostop do finančnih sredstev za podjetja 111 116 -5 Zaščita malih investitorjev 13 14 -1 Plačevanje davkov 40 42 -2 Čezmejno poslovanje 52 53 -1 Sodna uveljavitev pogodb 122 122 0 Insolvenčna zakonodaja 39 42 -3 Vir: Doing Business, Svetovna banka, 2014. Opomba: V razvrstitev je bilo vključenih 189 držav. Zaradi spremembe metodologije lahko letošnjo uvrstitev primerjamo le z lanskoletno. Tabela '6: Trajanje postopkov v Sloveniji v primerjavi z državami OECD v letu 2014« Slovenija OECD Ustanovitev podjetja (dni) 6 9,2 Pridobivanje gradbenih dovoljenj (dni) 109,5 24 Registracija nepremičnin (dni) 90 90 Dostop do električne energije (dni) 38 76,8 Plačevanje davkov (ur na leto) 260 175,4 Čezmejno poslovanje - izvoz (dni) 16 10,5 Čezmejno poslovanje - uvoz (dni) 14 9,6 Sodna uveljavitev pogodb (dni) 1.270 539,5 Insolvenčna zakonodaja (let) 2,0 1,7 Vir: Doing Business, Svetovna banka, 2014. še poslabšala (za pet mest na 116. mesto). To kaže na pomanjkljivost obstoječe zakonodaje in pomanjkanje kakovostnega bonitetnega informacijskega sistema za vse uporabnike, kar vpliva tudi na razpoložljivost in ceno posojil za podjetja v Sloveniji. Na tem področju je mejna vrednost tudi najbolj oddaljena od najbolj razvitih držav (35,0 %). Raziskava Svetovne banke je dober pokazatelj prednosti in slabosti posamezne države v primerjavi z drugimi državami. Za razvitimi državami (povprečje EU, OECD) Slovenija glede mejnih vrednosti močno zaostaja na treh področjih, in sicer dostopu do finančnih virov, pri sodnem uveljavljanju pogodb in na področju insolvenčne zakonodaje. Na podlagi rezultatov lahko tudi ugotovimo, da veliko oviro pri enostavnosti poslovanja v Sloveniji za morebitne vlagatelje predstavljajo dolgotrajni postopki. Zelo zamudni so predvsem postopki, povezanimi z javnimi storitvami (npr. pridobivanje dovoljenj na upravnih enotah, registracija gradbenih projektov v uradnih dokumentacijah, dolgotrajno reševanje sporov na sodiščih), medtem ko so postopki, povezani z zasebnimi/komercialnimi ponudniki, precej krajši. Presežna makroekonomska neravnovesja v državah EU Pomemben element gospodarskega upravljanja EU je poudarek na zgodnjem odkrivanju in popravljanju t. i. presežnih makroekonomskih neravnovesij, zlasti znotraj evrskega območja. Zgodnji mehanizem odkrivanja neravnovesij sestavlja nabor desetih kazalnikov z določenimi mejnimi vrednostmi, katerih preseganje lahko nakazuje velika zunanja oz. notranja neravnotežja. Pri podrobni identifikacij neravnotežij pa EK poleg nabora kazalnikov upošteva tudi druge makroekonomske podatke51 in podrobni pregled, ki podrobneje pojasnijo posamezna gibanja oz. neravnotežja. Če se ugotovijo resna neravnotežja52, se v zvezi z ugotovljenim presežnim neravnotežjem začne postopek, ki lahko vključuje izdajo priporočil državam ter zahteve v zvezi z okrepljenim nadzorom in spremljanjem. V primeru da država53 ne sprejme ustreznih popravljalnih ukrepov, lahko EK ukrepa tudi z uvedbo finančnih sankcij v višini do 0,1 % BDP. EK je novembra pripravila nov pregled presežnih neravnovesij, kjer ugotavlja, da proces popravljanja neravnovesij (AMR 20'554), predvsem zunanjih, poteka v vseh državah EU. Več držav je izboljšalo konkurenčnost, vendar nekatera notranja makroekonomska neravnotežja (zadolženost zasebnega sektorja in visok dolg sektorja država) ostajajo visoka, visoke pa so tudi njihove socialne posledice. Opaznejše zmanjšanje neravnotežij in z njimi povezanih makroekonomskih tveganj sta v zadnjem letu ovirala počasno okrevanje aktivnosti in nizka inflacija. Tako kot v preteklih letih so bila tudi letos največja neravnovesja ugotovljena v državah, ki se soočajo z velikimi javnofinančnimi problemi, do pomladi 2015 pa bo podrobno pregledanih 16 držav EU55, kar je sicer manj kot letos. Na podlagi kazalnikov in poglobljene analize EK je Slovenija ena izmed držav s presežnimi neravnovesji. Rezultati nabora kazalnikov že od začetka krize kažejo neravnotežja pri konkurenčnosti gospodarstva in finančni izpostavljenosti do tujine. Čeprav sta se negativna neto finančna pozicija države in tržni delež 51 V postopek v zvezi z presežnimi neravnotežji se uvajajo tudi zaposlitveni in socialni kazalniki, ki naj bi se uporabljali za boljše razumevanje trga dela ter socialnih gibanj in tveganj. 52 Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij. 53 Velja samo za države članice evrskega območja. 54 Poročilo o mehanizmu opozarjanja 2015 (Alert Mechanism Report 2015), november 2014. 55 Belgija, Bolgarija, Nemčija, Irska, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo. Grčija in Ciper sta vključeni v druge postopke in ne sodelujeta v postopku presežnih neravnovesij. Tabela 17: Indikatorji makroekonomskih neravnovesij za države EU za leto 2013 Zunanja neravnovesja Notranja neravnovesja Tekoči račun, % BDP, triletno povprečje Neto finančna pozicija do tujine, % BDP Realni efektivni tečaj (deflator CPI), rast v 3 letih Tržni delež na svetovnem trgu (blago in storitve), rast v 5-ih letih Nominalni stroški dela na enoto proitvoda, rast v 3 letih Cene nepremičnin, letna rast Zadolževanje zasebnega sektorja, priliv kot % BDP Dolg zasebnega sektorja, % BDP Dolg sektorja država, % BDP Stopnja brezposelnosti, 3-letno povprečje Skupne finančne obveznosti sektorjev, letna rast Mejna vrednost +6/-4 % -35 % +-5/+-11 -6 % +9 %/12 % +6 & 15 % 160 % 60 % 10 % 16,5 % BE -1,6 48,8 -0,3 -9,1 8,6 0,0 1,1 163,0 104,5 7,7 -2,4 BG 0,4 -76,2 -1,0 5,7 14,8p -0,1 6,4 134,8 18,3 12,2 3,3 CZ -1,7 -40,1 -3,2 -7,7 3,7 -1,2 3,1p 73,7p 45,7 6,9 9,8p DK 6,1 39,7 -2,6 -17,9 4,0 2,8 -1,4 222,6 45,1 7,4 -0,1 DE 6,7 42,9 -1,9 -10,7 6,4 1,8p 1,2p 103,5p 76,9 5,5 -6,3 EE -1,2 -47,1 3,1 14,0 9,6 7,3 5,4 119,4 10,1 10,3 8,9 IE 1,1 -104,9 -3,9 -4,9 1,3 0,3 -5,7 266,3 123,3 14,2 1,0 EL -3,9 -121,1 -4,5 -27,3 -10,3p -9,3p -1,1 135,6 174,9 23,3 -16,3 ES -0,7 -92,6 -0,4 -7,1 -4,6p -9,9 -10,7 172,2 92,1 24,1 -10,2 FR -1,3 -15,6 -2,3 -13,0 3,9 -2,6 1,8 137,3 92,2 9,8 -0,6 HR -0,1 -88,7 -4,0 -20,9 0,9 -18,1p -0,5 117,6 75,7 15,8 3,4 IT -0,9 -30,7 0,0 -18,4 4,1 -6,9p -3,0 118,8 127,9 10,4 -0,7 CY -4 -156,8 -0,8 -27,2 -5,9p -5,5 -11,2 344,8 102,2 11,9 -19,5 LV -2,8 -65,1 -1,7 8,4 10,5 6,6 0,8 90,9 38,2 14,4 5,2 LT -1,2 -46,4 -0,7 22,1 6,0 0,2 -0,2 56,4 39,0 13,5 -1,8 LU 5,5 216,4 0,7 2,2 10,5 4,9 27,7 356,2 23,6 5,3 8,8 HU 2,2 -84,4 -4,0 -19,2 5,9 -5,0 -1,0 95,5 77,3 10,7 -0,3 MT 4 49,2 -1,3 0,8 9,5 -2,1 0,4 137,1 69,8 6,4 0,7 NL 9,8 31,1 0,4 -9,5 6,3p -7,8 2,1p 229,7p 68,6 5,5 -3,2 AT 1,4 -0,2 0,7 -17,0 6,4 2,5p 0,2 125,5 81,2 4,5 -3,6 PL -3,3 -68 -4,4 2,1 3,9p -4,4p 2,9 74,9 55,7 10,0 7,6 PT -2,5 -116,2 -0,6 -5,3 -3p -2,5 -2,4 202,8 128,0 15,0 -5,3 RO -3,3 -62,4 0,3 16,4 0,7p -4,6p -1,5 66,4 37,9 7,0 3,1 SI 2,8 -38,2 -0,7 -16,6 1,3 -5,8 -4,0 101,9 70,4 9,1 -10,5 SK 0,2 -65,1 2,0 -2,2 2,5 -0,5 5,4 74,8 54,6 14,0 -0,3 FI -1,7 8,8 0,1 -32,2 9,5 -1,3 0,7 146,6 56,0 7,9 -11,8 SE 6,1 -10,8 5,1 -15,0 8,3 4,7 3,7 201,1 38,6 7,9 9,1 UK -3,2 -15,6 3,4 -11,7 3,8 1,6 3,4p 164,5p 87,2 7,9 -7,4 Vir: EK. Opomba: Siva polja označujejo preseganje mejne vrednosti v postopku ocenjevanja presežnih neravnovesij v EU; p - začasni podatek; pri realnem efektivnem tečaju in stroških dela na enoto velja prvamejna vrednost za evrske države začela izboljševati v letu 2013, so ti kazalniki večinoma še kazali na prisotnost makroekonomskih neravnotežij, kar je potrdila tudi poglobljena analiza EK spomladi 2013. Ta je kot problematično poudarila visoko zadolženost podjetniškega sektorja, še posebej ob njegovi prepletenosti s šibko gospodarsko aktivnostjo, stabilnostjo bank in rastjo dolga sektorja država. Letos je Slovenija prejela osem priporočil56, v katerih se sicer odraža napredek pri uresničevanju zavez iz preteklega leta (npr. sanacija bank), ključni izzivi pa ostajajo trajna odprava fiskalnih neravnotežij ter izvedba privatizacije in preostalih strukturnih reform za izboljšanje konkurenčnosti. Novost je priporočilo, naj ukrepa proti korupciji. EK je novembra sporočila, da v Sloveniji še naprej obstaja nevarnost presežnih neravnovesij (preseganje mejnih vrednosti pri treh kazalnikih mehanizma zgodnjega odkrivanja neravnovesij, na novo pa preseganje mejnih vrednosti pri dolgu sektorja država). Podrobni pregled bo sledil v pomladi 2015, ko bo EK pregledala izvajanje priporočil in ocenila, ali se Slovenija še naprej uvršča med države s presežnimi neravnovesji. 56 Več informacij glede priporočil Sloveniji na http://ec.europa.eu/ europe2020/pdf/csr2014/csr2014_slovenia_sl.pdf íü O a a c >u \A (U Pomembnejši kazalci 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Jesenska napoved 2014 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) -7,8 1,2 0,6 -2,6 -1,0 2,0 1,6 1,6 BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.166 36.220 36.868 36.006 36.144 36.931 37.755 38.789 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.714 17.678 17.960 17.506 17.550 17.899 18.277 18.761 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 20.200 20.600 21.200 21.400 21.300 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 86,2 84,2 84,3 83,7 82,7 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in fiksni tečaj 2007) 35.673 35.868 36.558 35.737 35.877 36.266 37.240 38.256 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in fiksni tečaj 2007) 35.350 35.725 36.473 35.509 35.702 36.053 37.009 37.927 Stopnja brezposelnosti, registrirana 9,1 10,7 11,8 12,0 13,1 13,1 13,0 12,7 Stopnja brezposelnosti, anketna 5,9 7,3 8,2 8,9 10,1 10,0 9,9 9,4 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) -6,1 3,5 2,2 -1,8 0,5 1,4 1,2 1,1 Inflacija2, povprečje leta 0,9 1,8 1,8 2,6 1,8 0,3 0,6 1,2 Inflacija2, konec leta 1,8 1,9 2,0 2,7 0,7 0,6 1,1 1,3 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) -16,6 10,1 7,0 0,3 2,6 3,7 4,3 4,9 Izvoz proizvodov -17,0 11,9 8,2 0,0 2,8 4,3 4,8 5,1 Izvoz storitev -14,8 3,4 2,5 1,5 1,8 1,2 2,5 4,2 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) -18,8 6,6 5,0 -3,9 1,4 3,1 4,2 4,5 Uvoz proizvodov -19,8 7,4 6,0 -4,6 2,2 2,2 4,3 4,5 Uvoz storitev -12,8 2,5 -0,4 0,2 -3,1 9,0 3,7 4,3 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -173 -50 146 1.026 2.101 2.024 2.128 2.221 - delež v primerjavi z BDP, v % -0,5 -0,1 0,4 2,8 5,8 5,5 5,6 5,7 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 40.318 40.723 40.100 41.264 39.930 43.995* - delež v primerjavi z BDP, v % 111,5 112,4 108,8 114,6 110,5 Razmerje USD za 1 EUR 1,393 1,327 1,392 1,286 1,328 1,353 1,332 1,332 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 0,9 1,0 -0,1 -3,0 -3,9 0,5 1,3 1,8 - delež v BDP, v %4 54,7 55,9 55,8 56,2 54,1 53,2 52,9 52,9 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,4 0,1 -1,3 -1,5 -1,1 -0,4 -1,0 -1,1 - delež v BDP, v %4 20,1 20,4 20,5 20,5 20,4 19,3 18,9 18,4 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -22,0 -13,7 -4,6 -8,9 1,9 4,5 2,5 0,5 - delež v BDP, v %4 24,3 21,2 20,2 19,2 19,7 20,3 20,6 20,5 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2014). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec septembra 2014. Proizvodnja 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 2013 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 10 11 12 1 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 1,3 -1,1 -0,9 -0,4 -2,3 -2,6 -1,7 -1,1 1,6 2,5 4,6 5,7 5,2 -4,9 -7,5 -0,1 B Rudarstvo -7,9 -7,4 1,3 -3,5 -13,3 6,7 -9,6 -7,1 16,8 -2,4 33,9 -11,2 1,2 -17,9 -24,9 -11,6 C Predelovalne dejavnosti 1,1 -2,3 -1,5 -2,1 -3,1 -3,9 -2,0 -1,4 1,2 3,0 3,2 5,2 4,7 -5,5 -9,1 -1,3 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 5,0 10,5 3,9 16,1 6,1 7,0 1,9 3,2 3,1 0,1 13,6 13,3 11,8 2,3 4,9 11,3 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -24,8 -16,8 -2,5 -13,2 -21,6 -24,5 -10,5 -3,4 22,8 36,8 39,8 19,3 -22,5 -26,1 -14,8 -23,2 Stavbe -39,7 -17,3 -20,4 -18,1 -30,0 -40,9 -25,1 -16,6 5,1 6,7 5,9 8,0 -34,6 -19,4 -35,4 -38,2 Gradbeni inženirski objekti -15,3 -16,6 6,3 -10,1 -16,2 -8,5 -2,6 1,7 27,1 52,5 55,7 24,5 -15,0 -27,2 -2,1 -8,6 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 3,2 -3,4 0,1 -5,9 -7,8 -2,9 -1,8 3,9 1,8 -9,5 2,2 - - - - Tonski km v železniškem prevozu 9,7 -7,5 9,5 -5,8 -7,5 -0,1 0,4 13,4 24,9 13,0 15,7 - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 3,3 -3,6 -1,0 -4,9 -5,6 -7,1 2,1 -2,2 3,2 2,4 -1,1 5,9 -3,4 -5,4 -7,9 -4,9 Realni prihodek v trgovini na drobno 1,5 -2,2 -3,7 -2,7 -5,8 -7,0 -2,6 -4,6 -0,7 -0,7 -0,8 2,7 -4,1 -5,8 -7,4 -4,4 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 7,0 -6,3 4,7 -10,1 -5,3 -7,2 11,1 3,4 11,6 8,6 -1,7 12,7 -2,1 -4,5 -9,2 -5,7 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 6,0 0,8 -0,2 1,4 -1,3 -5,1 1,1 -1,4 4,7 6,2 3,1 6,4 4,9 -2,1 -6,5 1,6 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 5,3 1,2 0,3 1,2 1,9 -3,4 -1,5 2,9 0,6 -2,0 -14,0 -3,4 -3,5 9,3 2,2 -10,5 Domači gostje, prenočitve 0,5 -4,9 -3,4 -7,5 -5,2 -6,1 -5,3 -2,4 0,5 -3,4 -8,1 -7,7 -6,6 -8,1 -0,7 -10,0 Tuji gostje, prenočitve 9,1 5,6 2,8 6,3 8,1 -0,6 0,9 5,6 0,7 -0,6 -17,4 -1,4 -1,3 28,2 4,9 -10,8 Nominalni prihodek v gostinstvu 3,7 -1,1 -1,4 -0,4 -3,7 -6,1 -3,0 0,5 2,9 2,8 3,4 1,5 -4,2 -0,3 -6,6 -7,4 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 478,9 480,4 478,4 128,4 134,5 104,4 111,1 123,2 139,6 113,6 122,8 132,5 47,1 41,0 46,3 33,9 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -7 -17 -13 -19 -20 -15 -14 -13 -12 -8 -2 0 -22 -20 -17 -16 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -1 -11 -5 -15 -13 -9 -6 -4 -3 -1 3 3 -15 -14 -10 -11 v gradbeništvu -46 -41 -22 -40 -38 -30 -23 -18 -17 -14 -9 -10 -42 -39 -34 -30 v storitvenih dejavnostih 1 -12 -12 -14 -17 -12 -12 -11 -11 -4 7 7 -19 -19 -14 -13 v trgovini na drobno 8 2 2 2 -4 -3 2 7 1 5 8 8 -7 -6 0 2 potrošnikov -25 -35 -33 -39 -37 -29 -34 -34 -35 -29 -25 -18 -39 -37 -34 -30 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2013 2014 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 -0,7 -6,5 2,8 -2,5 -5,1 1,2 -5,7 0,8 -1,6 -0,4 8,0 1,6 0,3 5,5 3,2 2,3 8,5 7,9 1,3 7,2 - - 9,9 23,2 -4,0 -11,0 -13,7 2,4 -1,1 -21,7 -8,0 6,0 74,1 31,1 -0,3 -30,0 73,1 17,9 9,2 -20,3 -27,4 19,0 - - -0,9 -8,7 2,5 -2,7 -5,5 1,1 -6,7 0,6 -2,2 -0,4 7,7 2,0 0,5 6,1 1,2 0,2 8,3 7,0 1,5 6,2 - - 0,0 10,2 6,1 0,7 -0,9 1,9 1,7 6,2 5,1 -1,3 5,5 -4,8 -0,9 6,3 12,6 19,2 9,3 20,4 5,1 14,5 - - -14,0 -31,7 -18,7 -11,6 -2,0 1,8 -5,3 -5,9 28,2 31,4 6,8 34,5 28,8 44,6 47,2 45,0 29,9 27,1 27,4 6,2 - - -28,0 -50,1 -36,2 -24,2 -14,1 -19,1 -19,6 -11,4 10,8 3,1 0,8 6,2 4,7 8,5 9,8 11,3 -1,9 13,6 15,8 -3,8 - - -0,6 -13,6 -6,3 -5,9 3,5 11,0 2,2 -5,5 31,8 41,5 6,3 49,1 41,1 63,0 65,1 60,3 44,6 33,2 32,4 10,7 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -8,6 -7,7 2,7 1,2 2,5 -4,3 -3,4 1,4 2,2 2,7 4,8 2,2 1,9 3,2 2,5 -3,1 -2,7 8,6 1,3 8,1 - - -9,4 -7,2 -1,8 -2,0 -4,0 -5,2 -4,6 -3,9 -0,9 -1,4 0,1 -1,1 -0,6 -0,5 3,3 -2,9 -2,5 3,5 -0,5 5,3 - - -7,4 -8,5 11,3 6,8 15,4 -2,7 -0,2 14,0 8,4 10,4 16,3 8,8 6,9 10,1 1,5 -3,4 -3,0 19,4 5,7 13,4 - - -5,6 -10,9 5,8 -0,9 -1,3 0,7 -4,6 -0,2 2,3 1,8 10,2 5,1 5,2 8,3 6,0 0,0 3,4 6,4 2,2 10,7 - - 0,2 0,6 -11,6 9,2 -2,4 3,4 2,2 3,2 4,0 -3,2 0,1 -0,4 -3,4 -2,1 7,8 -2,9 4,8 -5,1 -1,3 -4,7 - - -1,3 -8,2 -6,0 2,0 -10,0 0,7 -4,6 -3,5 4,3 -2,3 -0,9 -6,9 -5,7 2,4 -3,6 1,0 -1,3 -7,7 -8,7 -5,8 - - 2,5 9,3 -15,0 13,3 2,6 4,8 5,8 6,4 3,8 -4,0 1,1 4,3 -0,2 -5,8 15,5 -4,9 8,3 -3,8 2,1 -4,2 - - -3,5 -7,3 -2,7 -3,1 -3,3 0,9 -0,6 1,3 3,9 0,7 4,1 1,4 2,0 5,1 4,3 2,8 3,2 0,9 5,0 -1,2 - - 32,2 38,4 37,5 38,7 34,9 45,1 37,1 41,0 49,3 41,7 48,5 38,4 36,0 39,2 42,6 39,4 40,7 48,0 38,8 45,7 - - -15 -13 -14 -15 -13 -14 -12 -12 -13 -11 -12 -9 -9 -6 -5 0 0 1 -2 0 2 0 -8 -8 -9 -5 -4 -5 -3 -4 -5 -2 -1 -3 0 1 1 3 6 7 2 1 2 1 -30 -31 -25 -22 -21 -23 -15 -16 -17 -16 -19 -16 -17 -9 -15 -4 -7 -7 -11 -11 -9 -13 -13 -11 -9 -14 -14 -11 -9 -13 -13 -10 -11 -5 -6 -2 4 10 7 8 7 7 10 10 -9 -2 -5 -7 17 15 1 4 13 -8 -3 9 2 3 3 17 3 12 5 7 14 19 -31 -26 -26 -38 -38 -38 -33 -32 -36 -35 -33 -30 -30 -27 -29 -25 -22 -19 -21 -15 -12 -20 Trg dela 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 9 10 11 12 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 934,7 920,2 913,4 915,2 915,2 912,9 913,8 910,5 916,5 912,9 919,8 917,5 913,8 918,0 916,5 911,0 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 824,0 810,0 793,6 809,1 801,7 789,2 795,0 794,4 795,8 784,2 799,6 803,0 808,3 807,1 805,0 792,9 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 38,8 37,0 38,2 37,4 37,4 37,4 38,9 38,1 38,4 31,7 37,1 37,5 37,6 37,5 37,4 37,4 V industriji in gradbeništvu 272,9 263,1 252,2 263,1 257,5 249,9 252,5 253,5 252,9 249,0 252,9 254,1 262,2 261,1 259,5 251,9 - v predelovalnih dejavnostih 184,8 182,9 177,7 182,5 180,4 177,8 177,6 177,5 177,8 177,3 178,2 178,6 182,1 181,8 181,2 178,4 - v gradbeništvu 67,8 59,8 54,3 60,1 56,9 52,0 54,6 55,7 54,6 51,5 54,6 55,4 59,6 59,0 58,1 53,5 V storitvah 512,3 510,0 503,2 508,6 506,8 502,0 503,6 502,8 504,6 503,5 509,7 511,4 508,5 508,5 508,1 503,7 - v javni upravi 51,4 50,7 49,1 50,8 50,0 49,3 49,3 49,1 48,9 48,7 49,0 49,0 50,7 50,2 50,2 49,6 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 118,8 120,9 121,0 120,3 121,0 120,7 121,1 120,5 121,6 121,6 122,4 121,6 120,8 121,1 121,3 120,6 ZAPOSLENI (C)1 729,1 717,0 698,7 716,2 708,4 696,1 700,0 699,6 699,2 693,8 703,5 706,1 715,2 713,7 711,6 699,9 V podjetjih in organizacijah 671,8 662,6 647,6 661,4 655,1 645,8 648,5 647,9 648,1 645,2 653,1 654,7 660,5 659,2 657,7 648,3 Pri fizičnih osebah 57,2 54,5 51,1 54,8 53,3 50,2 51,5 51,7 51,1 48,6 50,4 51,3 54,7 54,5 53,9 51,6 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 94,9 93,0 94,9 92,9 93,3 93,1 95,0 94,7 96,6 90,4 96,1 97,0 93,1 93,4 93,4 93,1 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 110,7 110,2 119,8 106,1 113,5 123,7 118,8 116,1 120,7 128,8 120,2 114,5 105,4 110,9 111,5 118,1 Ženske 52,1 52,2 57,4 50,9 53,8 57,0 56,7 57,0 58,9 61,2 59,4 58,4 50,5 53,3 53,3 54,9 Mladi (15 do 29 let) 26,6 24,9 28,8 22,5 27,7 29,2 27,7 26,7 31,6 33,6 30,5 27,4 22,3 27,6 27,5 27,9 Starejši od 50 let 39,0 38,2 38,9 37,4 38,1 40,7 39,3 38,1 37,3 39,0 37,7 36,4 37,1 37,0 37,1 40,2 Osnovnošolska izobrazba ali manj 34,1 33,3 34,2 31,8 33,2 36,5 34,1 32,6 33,6 36,4 33,8 32,1 31,5 32,2 32,5 35,0 Brezposelni več kot 1 leto 50,2 55,2 55,4 54,5 53,9 54,4 54,3 55,0 57,7 60,7 59,9 59,2 54,3 54,3 53,6 53,8 Prejemniki nadomestil in pomoči 36,3 33,9 33,0 31,5 33,0 39,3 33,7 30,3 28,7 32,7 26,2 23,9 31,2 31,5 31,9 35,6 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 11,8 12,0 13,1 11,6 12,4 13,5 13,0 12,8 13,2 14,1 13,1 12,5 11,5 12,1 12,2 13,0 Moški 11,4 11,5 12,5 11,0 11,9 13,4 12,5 11,9 12,4 13,5 12,1 11,1 10,9 11,4 11,6 12,7 Ženske 12,4 12,6 13,8 12,3 13,0 13,8 13,7 13,8 14,1 14,8 14,2 14,1 12,3 12,9 12,9 13,3 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 2,7 5,3 6,0 -0,2 12,6 4,6 -6,0 -1,9 9,3 2,7 -9,4 -4,8 -0,6 5,4 0,6 6,6 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 14,4 16,3 19,1 3,0 9,0 3,7 2,6 3,4 9,4 4,2 2,7 3,3 1,4 6,3 1,8 0,9 Izgubili delo 82,2 90,3 88,7 20,9 28,9 27,1 18,5 19,6 23,5 25,9 17,3 17,7 7,3 8,4 8,2 12,2 Brezposelni dobili delo 61,0 58,3 65,1 13,5 13,5 17,2 18,1 15,8 14,1 20,7 20,5 15,9 5,5 4,9 5,1 3,4 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 32,8 43,1 37,3 10,7 11,8 9,2 9,1 9,2 9,9 6,8 8,8 9,9 3,8 4,3 4,3 3,2 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 35,6 33,9 30,5 33,9 33,2 32,6 31,7 29,8 27,8 26,3 25,7 24,8 33,9 33,6 33,3 32,7 Od vseh formalno aktivnih, v % 3,8 3,7 3,3 3,7 3,6 3,6 3,5 3,3 3,0 2,9 2,8 2,7 3,7 3,7 3,6 3,6 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. 2013 2014 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 913,0 912,9 912,7 914,3 914,0 913,1 911,5 909,8 910,2 916,7 917,5 915,3 911,4 913,0 914,4 920,2 919,8 919,4 918,0 916,5 918,1 788,7 788,9 790,1 793,0 795,4 796,5 794,4 793,2 795,5 798,0 798,2 791,3 781,6 783,3 787,7 796,6 800,1 802,1 801,8 801,7 805,5 37,5 37,3 37,4 38,7 39,0 39,1 38,1 38,1 38,1 38,5 38,4 38,4 31,6 31,7 32,0 36,8 37,0 37,3 37,5 37,5 37,6 249,8 249,5 250,3 251,6 252,6 253,1 253,4 253,1 254,0 254,8 254,6 249,3 248,3 248,5 250,0 252,0 253,3 253,4 253,9 253,7 254,7 177,8 177,8 177,9 177,5 177,7 177,7 177,6 177,3 177,6 178,1 178,3 177,0 177,1 177,4 177,5 178,1 178,4 178,1 178,4 178,5 179,0 52,0 51,8 52,4 54,0 54,8 55,2 55,5 55,5 56,0 56,1 55,8 52,0 51,1 50,7 52,6 53,9 54,8 55,0 55,4 55,1 55,7 501,4 502,1 502,4 502,6 503,8 504,3 502,9 502,0 503,4 504,7 505,3 503,7 501,7 503,1 505,7 507,8 509,7 511,4 510,4 510,5 513,2 49,2 49,4 49,2 49,3 49,3 49,4 49,1 49,2 48,9 48,8 49,0 48,9 48,6 48,7 48,9 48,9 49,0 49,1 49,1 48,9 48,9 120,4 120,8 121,0 120,9 121,2 121,3 120,3 120,0 121,2 121,6 121,8 121,3 121,1 121,7 122,1 122,3 122,5 122,5 121,3 121,1 122,4 695,5 695,8 696,9 698,2 700,3 701,5 699,8 698,6 700,5 701,7 701,5 694,4 691,5 693,0 696,9 700,8 704,0 705,6 705,1 704,9 708,2 645,3 645,8 646,4 647,0 648,7 649,7 648,0 647,0 648,6 649,7 649,9 644,8 643,1 644,8 647,8 651,0 653,6 654,7 654,1 653,6 656,4 50,3 50,0 50,5 51,1 51,5 51,8 51,8 51,6 51,9 52,0 51,7 49,6 48,5 48,2 49,1 49,8 50,4 51,0 51,0 51,3 51,7 93,2 93,0 93,2 94,8 95,1 95,0 94,6 94,6 95,0 96,3 96,7 97,0 90,1 90,3 90,7 95,8 96,1 96,5 96,7 96,9 97,4 124,3 124,1 122,6 121,3 118,6 116,6 117,1 116,6 114,7 118,7 119,3 124,0 129,8 129,8 126,7 123,6 119,7 117,4 116,2 114,8 112,6 57,2 56,9 56,9 57,3 56,7 56,2 57,3 57,4 56,5 58,5 58,7 59,4 61,4 61,2 61,0 60,3 59,1 58,6 58,9 58,6 57,7 29,4 29,3 28,9 28,6 27,6 26,8 27,0 26,7 26,3 30,8 31,5 32,5 33,9 33,9 33,1 31,9 30,3 29,2 28,1 27,4 26,7 41,2 40,9 40,1 39,5 39,5 38,9 38,6 38,3 37,5 37,0 36,8 37,9 39,2 39,1 38,8 38,4 37,6 37,1 36,9 36,6 35,7 36,7 36,8 35,9 35,1 34,0 33,2 32,9 32,7 32,3 32,7 33,0 35,2 36,5 36,9 35,7 34,7 33,7 33,2 32,5 32,0 31,7 54,7 54,4 54,2 54,6 54,4 53,9 54,7 54,5 55,7 56,6 57,1 59,4 61,0 60,6 60,5 60,7 59,9 59,2 59,0 58,9 59,5 40,3 39,2 38,4 35,8 33,9 31,4 31,0 30,5 29,4 28,2 28,0 29,9 33,8 33,0 31,3 27,4 26,0 25,2 24,7 23,8 23,2 13,6 13,6 13,4 13,3 13,0 12,8 12,9 12,8 12,6 13,0 13,0 13,5 14,2 14,2 13,9 13,4 13,0 12,8 12,7 12,5 12,3 13,4 13,5 13,2 12,8 12,4 12,1 12,0 11,9 11,7 12,1 12,1 13,0 13,7 13,7 13,2 12,6 12,1 11,7 11,4 11,2 10,9 13,8 13,8 13,7 13,8 13,6 13,5 13,8 13,9 13,6 14,0 14,1 14,2 14,9 14,8 14,7 14,4 14,2 14,0 14,2 14,2 13,9 6,2 -0,2 -1,4 -1,3 -2,8 -2,0 0,5 -0,5 -1,9 4,1 0,6 4,7 5,8 -0,1 -3,0 -3,1 -4,0 -2,3 -1,2 -1,4 -2,2 1,5 1,1 1,1 1,1 0,8 0,8 1,0 0,9 1,5 6,0 2,0 1,4 1,7 1,4 1,2 1,0 0,8 0,9 0,8 0,8 1,7 14,2 6,3 6,6 7,1 6,1 5,3 7,7 5,5 6,4 7,2 7,0 9,3 13,1 6,6 6,2 6,1 5,3 5,8 6,6 4,8 6,3 6,2 4,8 6,2 6,3 6,5 5,3 5,3 4,1 6,4 5,4 5,2 3,5 6,2 6,0 8,5 7,3 7,2 6,0 5,4 4,1 6,4 3,4 2,8 3,0 3,1 3,2 2,7 2,9 2,9 3,4 3,8 3,3 2,8 2,8 2,1 1,9 3,0 2,8 3,0 3,1 2,9 3,8 32,9 32,8 32,2 32,3 32,0 31,0 30,4 29,8 29,3 28,5 27,9 27,1 26,4 26,3 26,2 26,0 25,7 25,4 25,0 24,7 24,6 3,6 3,6 3,5 3,5 3,5 3,4 3,3 3,3 3,2 3,1 3,0 3,0 2,9 2,9 2,9 2,8 2,8 2,8 2,7 2,7 2,7 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 9 10 11 12 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 2,0 0,1 -0,2 -0,7 -1,0 -1,0 -0,5 0,3 0,6 0,9 1,1 1,3 -1,2 0,4 -2,4 -0,7 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 3,1 -1,1 0,8 -1,5 -2,0 -0,8 1,1 0,0 3,0 0,4 -0,3 2,3 -3,9 2,5 -5,9 -2,0 B Rudarstvo 3,8 3,6 -2,0 2,2 -5,2 4,1 -6,8 -2,9 -2,4 2,9 8,3 10,7 -0,2 1,5 1,7 -18,0 C Predelovalne dejavnosti 3,9 2,5 2,8 2,0 2,3 1,6 2,9 3,0 3,6 3,9 2,8 3,1 0,3 5,2 0,5 1,4 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2,3 3,3 3,0 4,9 -0,5 6,2 2,8 3,6 -0,1 5,2 -1,1 6,5 8,3 7,8 -6,6 -0,5 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja -0,1 0,1 0,7 0,4 -1,4 0,3 0,1 1,0 1,3 -0,2 2,2 1,5 -2,6 2,2 -7,0 1,5 F Gradbeništvo 2,0 -2,5 -1,4 -2,8 -3,8 -2,4 -2,1 0,1 -1,4 -0,1 0,7 -0,2 -5,1 0,2 -6,8 -4,6 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 2,8 0,8 0,4 0,0 -0,3 -0,2 0,0 0,6 1,2 1,3 1,0 1,1 -1,0 0,5 -0,8 -0,6 H Promet in skladiščenje 2,7 -0,4 -0,2 -1,7 -2,3 -1,1 0,2 -0,9 0,8 0,9 0,0 0,3 2,7 -1,1 -3,9 -1,6 I Gostinstvo 2,1 -0,8 -0,4 -1,0 -1,1 -1,3 -0,7 -0,6 0,9 0,6 0,1 0,6 -1,9 -0,9 -0,9 -1,4 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 0,9 -0,4 -1,4 -1,2 -2,0 -0,6 -2,7 -1,1 -1,4 -2,8 1,7 0,8 -3,1 0,1 -7,1 1,6 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 0,6 1,1 0,1 2,2 -0,3 -2,1 1,2 1,2 0,3 -0,2 2,7 -0,2 3,0 3,5 -4,0 0,3 L Poslovanje z nepremičninami 2,9 -0,6 -0,3 -0,6 -1,3 -1,1 0,2 -0,6 0,2 -0,8 -1,1 -0,5 -1,1 0,1 -2,3 -1,6 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -0,4 -1,1 -2,4 -1,7 -1,3 -2,2 -3,4 -1,5 -2,6 0,1 0,5 1,5 -2,4 -0,9 -1,9 -1,0 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 3,5 0,7 0,0 -0,9 0,2 -2,4 0,7 0,7 0,9 3,3 2,7 2,6 -2,5 1,4 -1,1 0,5 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 0,3 -1,8 -1,4 -3,2 -2,4 -2,4 -2,1 -0,6 -0,6 -0,9 1,2 2,1 -2,9 -2,9 -2,6 -1,6 P Izobraževanje 0,2 -3,3 -3,3 -5,0 -5,6 -5,4 -4,2 -2,0 -1,3 -1,2 -0,1 0,7 -5,2 -5,8 -5,8 -5,3 Q Zdravstvo in socialno varstvo -0,7 -1,3 -2,0 -1,7 -2,1 -2,3 -2,3 -2,2 -1,4 -1,2 -0,2 0,7 -1,0 -2,8 -3,0 -0,4 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti -0,7 -2,8 -3,0 -4,4 -4,6 -5,7 -3,8 -1,4 -1,0 -0,4 -0,5 0,2 -5,4 -6,3 -3,9 -3,7 S Druge dejavnosti 0,9 -0,9 -0,4 -1,0 -2,4 -0,6 -0,7 -1,1 0,9 -1,4 -0,7 -0,3 -0,7 -1,2 -4,0 -1,9 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno -0,1 -1,2 1,0 -1,8 -1,4 0,2 0,6 1,6 1,4 0,8 0,8 -1,5 -1,6 -1,7 -0,9 Realni (deflator HICP) -1,0 -1,1 1,3 -1,2 -0,8 0,9 0,8 2,2 1,3 0,5 0,7 -0,5 -1,1 -1,3 -0,1 Realni (deflator ULC) -2,3 -2,9 -1,9 -3,5 -2,7 -2,2 -1,3 -0,9 -3,3 -2,3 USD za EUR 1,3917 1,2856 1,3282 1,2515 1,2974 1,3204 1,3066 1,3246 1,3611 1,3697 1,3712 1,3252 1,2856 1,2974 1,2828 1,3119 Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2013 2014 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 -0,3 -1,7 -1,0 -0,2 -0,8 -0,4 0,8 -0,4 0,4 0,7 0,3 0,7 0,7 1,6 0,4 1,0 0,5 1,7 1,7 0,7 1,6 1,8 -4,6 0,2 0,6 1,5 1,1 2,2 -3,6 1,5 0,9 1,9 6,2 -1,7 2,3 0,9 2,1 -2,3 -0,8 1,8 1,5 3,6 10,4 0,6 1,1 -5,4 -10,3 -4,8 -1,8 -4,9 -1,8 5,1 -13,0 3,3 -8,1 19,1 -0,9 7,2 10,4 7,3 10,1 12,2 9,9 3,5 0,3 1,1 4,4 2,3 2,0 3,4 2,0 3,7 2,4 4,4 3,9 4,0 5,3 2,4 2,5 1,8 4,3 4,6 1,1 3,7 5,0 2,6 10,9 6,6 0,7 1,3 10,0 3,1 -2,1 7,4 -0,9 -5,9 1,8 11,9 2,3 -1,2 -0,9 -1,0 -0,1 10,3 9,5 2,7 -1,1 -0,8 1,6 -0,2 -1,1 -0,5 1,7 1,7 0,9 0,8 2,2 0,2 0,5 -1,3 1,1 0,8 4,8 2,7 -2,0 3,8 -1,2 -3,0 -2,9 -2,2 -3,2 -0,9 1,1 -1,7 0,9 -1,1 -2,5 -0,5 -1,4 0,5 0,6 1,0 0,8 0,3 0,2 -1,4 0,7 -0,6 -0,5 0,4 -0,5 0,6 -0,1 1,1 -0,4 1,1 0,8 1,3 1,5 0,8 0,8 2,2 1,1 0,2 1,6 0,9 0,7 1,7 -1,1 -1,4 -0,8 0,7 0,3 -0,4 1,7 0,3 -4,7 2,5 -2,7 3,0 1,3 0,8 0,5 -0,1 -0,5 0,6 0,9 -0,8 0,9 -2,4 -1,3 -0,2 0,1 -0,6 -1,7 -0,7 -1,0 -0,1 0,8 -0,6 2,4 -0,1 1,4 0,5 0,0 -1,3 1,7 1,6 -0,5 0,6 -1,1 -0,5 -0,1 -4,3 -1,9 -1,9 -0,8 -1,8 -0,6 -1,1 -2,3 -0,9 -0,8 -0,5 -6,9 3,6 0,2 1,5 0,9 -0,2 1,7 -1,0 -3,6 -1,6 0,4 3,5 -0,1 4,0 -1,4 1,0 2,7 -3,0 1,5 0,3 0,3 -1,1 2,8 4,3 0,8 0,3 1,0 -1,7 -0,4 -2,1 -0,7 -0,2 0,6 0,2 -0,3 -1,4 0,0 0,5 0,4 -0,4 -1,1 -0,9 -0,5 -1,6 -1,6 -0,3 -0,1 -1,0 -0,4 -0,3 -3,5 -2,8 -3,0 -4,1 -3,0 -2,3 -2,4 0,3 -2,1 -2,6 -3,0 -1,6 -0,3 2,3 -0,2 -1,7 3,4 2,9 -0,3 2,1 -0,5 -4,3 -2,3 1,4 0,0 0,9 0,8 0,2 1,3 1,0 2,1 -0,3 3,2 3,8 2,8 2,2 3,2 2,5 3,6 2,1 2,1 -1,7 -2,9 -2,6 -2,2 -3,0 -1,0 -0,4 -0,8 -0,6 0,8 -1,0 -1,5 -1,5 -0,8 -0,3 0,8 0,9 1,9 1,6 1,9 2,8 -5,9 -5,0 -5,4 -4,2 -5,8 -2,5 -2,4 -2,2 -1,3 -1,5 -1,4 -1,1 -0,8 -1,5 -1,2 -0,5 -0,4 0,6 0,7 0,8 0,6 -2,7 -2,5 -1,6 -3,0 -2,1 -1,7 -2,2 -1,8 -2,4 -1,8 -0,4 -1,8 -1,3 -1,4 -1,1 -0,8 -0,6 0,7 0,3 1,2 0,4 -4,7 -4,7 -7,5 -4,0 -3,2 -4,2 -0,7 -2,6 -0,9 -1,4 -0,5 -1,1 -0,4 0,8 -1,6 -0,7 -1,7 0,8 -1,0 1,5 0,0 -0,8 -0,1 -0,7 1,0 -1,2 -1,9 -0,8 -1,2 -1,2 0,9 -0,5 2,3 -1,6 -1,0 -1,7 -2,1 -0,7 0,8 0,3 -0,8 -0,3 0,1 0,4 0,1 0,2 0,4 1,1 1,6 2,0 1,3 1,3 1,5 1,5 0,9 0,7 1,3 1,1 1,0 0,3 0,3 0,0 -0,3 0,8 1,3 0,5 0,4 0,5 1,6 2,7 2,7 1,3 1,3 1,5 1,2 0,8 0,0 1,1 0,8 1,1 0,4 -0,2 -0,7 -1,2 1,3288 1,3359 1,2964 1,3026 1,2982 1,3189 1,3080 1,3310 1,3348 1,3635 1,3493 1,3704 1,3610 1,3659 1,3823 1,3813 1,3732 1,3592 1,3539 1,3316 1,2901 Cene 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 2013 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 10 11 12 1 CPI, medletna rast v % 1,8 2,6 1,8 2,9 2,6 2,3 1,5 2,1 1,1 0,5 0,6 -0,2 2,7 2,3 2,7 2,4 Hrana in brezalkoholne pijače 4,4 4,1 3,6 3,9 4,4 4,4 3,6 4,1 2,3 1,0 -0,6 -1,0 4,3 4,2 4,7 5,2 Alkoholne pijače in tobak 5,7 6,5 7,0 7,2 9,5 10,6 7,5 7,4 3,0 2,7 4,4 3,6 9,6 9,5 9,4 11,2 Obleka in obutev -1,5 -0,2 0,2 0,7 -0,8 2,1 -1,2 1,0 -0,8 -0,9 -1,0 -0,1 -1,5 -1,7 0,8 1,6 Stanovanje 5,6 3,8 3,1 4,4 1,8 2,1 2,9 2,8 4,6 1,4 0,3 -0,3 2,7 1,5 1,3 0,7 Stanovanjska oprema 2,7 0,1 -1,2 -0,1 -0,9 -1,1 -1,8 -1,2 -0,6 -0,9 -0,2 -2,0 -0,8 -1,2 -0,7 -0,5 Zdravje 1,6 0,4 -0,5 0,2 0,3 -0,2 -2,1 0,4 0,1 -0,1 0,7 -0,9 0,3 0,4 0,2 -0,1 Prevoz 1,0 3,3 0,3 3,9 3,5 1,5 -0,5 0,5 -0,4 -0,2 1,9 -0,1 3,9 3,3 3,4 2,0 Komunikacije 1,2 -2,4 -1,2 -3,6 -2,0 -3,8 -1,9 1,2 -0,1 -1,4 -0,5 -2,8 -1,6 -3,3 -1,1 -3,6 Rekreacija in kultura -1,5 1,4 0,1 1,2 0,4 -0,3 -0,5 0,6 0,4 0,4 -0,1 -0,2 0,1 0,9 0,2 -0,4 Izobraževanje 1,7 2,9 2,6 4,3 4,8 4,6 4,6 1,4 -0,1 -0,1 -0,2 0,0 4,8 5,0 4,7 4,6 Gostinske in nastanitvene storitve -6,8 4,5 6,5 3,7 9,4 9,2 8,8 7,0 1,6 0,9 1,7 1,0 9,1 9,7 9,3 9,3 Raznovrstno blago in storitve 2,2 2,4 1,3 3,3 2,8 2,4 2,7 0,5 -0,5 1,8 1,9 1,6 3,1 2,9 2,4 2,4 HICP 2,1 2,8 1,9 3,2 3,0 2,7 1,8 2,2 1,1 0,6 0,8 0,1 3,2 2,8 3,1 2,8 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,3 2,0 1,6 2,0 1,9 1,9 1,4 1,9 1,2 1,3 1,3 0,6 1,9 1,8 2,0 1,9 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 4,5 0,9 0,0 0,6 0,6 0,8 0,2 -0,2 -0,6 -0,8 -1,1 -0,5 0,8 0,7 0,4 0,4 Domači trg 3,8 1,0 0,3 0,9 1,2 1,1 0,3 0,1 -0,3 -1,0 -1,4 -1,1 1,2 1,3 1,0 1,1 Tuji trg 5,3 0,7 -0,2 0,4 0,1 0,4 0,2 -0,6 -0,9 -0,6 -0,8 0,1 0,4 0,1 -0,2 -0,3 Na evrskem območju 6,1 0,1 -0,4 0,1 -0,5 0,4 0,0 -0,7 -1,3 -1,4 -1,5 -0,6 -0,1 -0,6 -0,8 -0,8 Izven evrskega območja 3,6 2,0 0,3 1,3 1,5 0,6 0,7 -0,3 0,0 1,1 0,8 1,8 1,7 1,8 1,1 1,0 Indeks uvoznih cen 5,4 1,9 -0,4 1,3 3,2 0,8 -0,5 -0,3 -1,5 -2,1 -1,4 -1,0 2,9 3,7 3,0 2,1 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 10,9 12,7 0,2 14,5 11,6 5,6 0,1 -0,7 -4,1 -4,6 -0,2 -1,5 14,7 10,4 9,8 7,5 Naftni derivati 11,9 13,0 1,7 14,4 12,6 6,4 0,4 0,4 -0,4 -0,9 4,2 1,7 15,8 11,4 10,5 8,1 Promet 1,1 1,6 11,3 0,0 5,7 8,6 8,6 17,3 10,9 14,6 15,8 7,3 0,0 8,6 8,6 8,6 Ostale regulirane cene2 0,0 -0,6 -1,5 0,1 -1,8 -3,9 -2,9 -0,8 1,5 2,2 5,7 3,2 -3,0 -1,1 -1,1 -3,9 Regulirane cene skupaj 2,8 9,2 1,2 11,0 8,9 4,3 0,5 1,0 -0,8 -1,0 2,6 0,4 10,1 8,5 8,1 5,6 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 'sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 2013 2014 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 2,7 2,0 1,5 1,2 1,9 2,6 2,2 1,4 1,3 1,3 0,7 0,8 0,1 0,6 0,4 0,7 0,8 0,0 -0,3 -0,3 -0,1 4,1 3,9 3,3 3,1 4,4 4,4 4,3 3,5 2,4 2,2 2,2 1,6 0,9 0,4 0,0 -0,9 -1,0 -1,1 -1,5 -0,4 -0,5 10,7 10,0 7,8 7,4 7,5 7,5 7,5 7,1 3,0 3,0 3,0 2,6 2,7 2,6 2,4 4,9 6,0 3,5 3,5 3,8 3,7 6,5 -1,3 0,0 -3,1 -0,5 1,1 0,1 1,7 0,3 0,1 -2,9 -2,2 -3,2 2,5 -0,6 -1,1 -1,3 -0,5 1,7 -1,2 -1,7 2,8 2,9 3,3 2,8 2,5 3,4 2,7 2,1 3,9 4,8 5,2 3,6 0,4 0,1 -0,9 0,4 1,3 0,2 -0,5 -0,7 -0,6 -1,5 -1,1 -2,2 -1,9 -1,4 -1,3 -0,8 -1,5 -0,4 -0,4 -0,9 -1,4 -0,5 -0,7 -0,1 0,4 -0,7 -1,6 -2,3 -2,1 -2,3 0,2 -0,7 -2,0 -2,1 -2,2 0,0 0,3 0,7 0,0 0,0 0,2 -0,2 -0,4 0,4 0,7 0,8 0,6 -0,7 -1,0 -0,9 -0,5 1,9 0,6 -0,9 -0,9 0,2 2,0 0,0 -0,4 -0,6 -0,3 -0,3 0,1 -0,9 0,2 1,3 2,3 2,1 0,8 -0,2 -0,9 -0,4 -4,6 -3,2 -2,2 -2,3 -1,3 0,0 2,5 1,1 1,6 -0,5 -1,5 -1,6 -1,3 -1,4 -1,2 -0,9 0,6 -2,0 -3,1 -3,4 -3,5 -0,4 -0,1 -0,4 -0,5 -0,6 0,7 0,9 0,2 0,9 0,4 -0,1 0,7 0,3 0,0 0,5 -0,4 -0,3 -0,3 -0,5 0,1 1,8 4,7 4,7 4,6 4,6 4,6 4,6 0,1 -0,5 0,1 -0,3 0,0 0,0 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 -0,3 -0,3 -0,3 0,7 0,6 9,2 9,0 8,6 8,6 9,1 9,6 9,9 2,0 2,0 1,5 1,4 0,6 0,9 1,3 1,4 2,0 1,7 1,1 1,2 0,7 0,6 2,5 2,4 2,1 2,9 3,1 1,2 0,2 0,1 0,7 1,0 -3,2 1,7 1,7 1,9 1,9 1,9 1,7 1,6 1,5 1,7 1,5 2,9 2,2 1,6 1,6 2,2 2,8 2,2 1,5 1,1 1,2 0,9 0,9 0,2 0,6 0,5 1,0 1,0 0,3 0,0 -0,1 0,1 2,2 1,6 1,4 1,3 1,5 2,0 2,1 1,7 1,6 1,4 0,7 1,2 1,1 1,6 1,3 1,4 1,4 0,8 0,7 0,5 0,4 1,1 0,8 0,5 0,2 0,0 -0,3 0,0 -0,4 -0,5 -0,7 -0,5 -0,5 -1,0 -0,9 -1,4 -1,1 -0,9 -0,6 -0,6 -0,3 0,0 1,1 1,1 0,6 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 -0,2 -0,4 -0,3 -0,3 -1,1 -1,5 -1,5 -1,5 -1,2 -1,0 -1,2 -1,1 -1,0 1,0 0,5 0,5 0,3 -0,2 -0,6 -0,2 -0,9 -0,9 -1,1 -0,7 -0,6 -0,9 -0,4 -1,2 -0,7 -0,5 -0,2 0,0 0,6 1,1 1,2 0,7 0,3 0,0 -0,4 -0,8 -0,3 -1,0 -1,0 -1,5 -1,4 -1,2 -1,8 -1,2 -2,0 -1,4 -1,2 -1,2 -0,5 -0,1 0,8 0,6 0,2 0,8 1,1 0,3 -0,3 0,0 -0,6 -0,4 -0,3 0,8 0,8 1,1 1,3 0,6 0,9 0,9 1,9 1,3 2,2 1,8 0,6 -0,3 -0,6 -1,3 0,5 1,2 -0,4 -1,6 -1,5 -2,0 -0,9 -1,5 -2,0 -2,7 -1,9 -1,1 -1,2 -1,1 -0,8 -1,1 -0,5 6,4 2,9 -0,6 -0,7 1,8 3,8 -1,3 -4,2 -5,9 -3,8 -2,5 -3,4 -5,7 -4,6 -2,9 0,9 1,3 0,2 -1,9 -2,9 0,5 7,7 3,6 -0,8 -0,9 3,1 5,5 -0,3 -3,5 -2,4 -0,2 1,6 0,8 -2,5 -0,9 1,5 6,0 5,2 4,1 1,4 -0,3 -0,2 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 17,3 17,3 17,3 17,3 8,0 8,0 14,6 14,6 14,6 15,8 15,8 15,8 7,3 7,3 7,3 7,3 -3,9 -3,9 -3,8 -3,8 -1,1 -0,8 -0,8 -0,8 2,7 0,8 0,8 3,7 1,4 1,4 6,4 6,4 4,2 3,6 2,3 3,6 3,4 4,9 2,4 -0,1 -0,3 2,0 4,3 0,5 -1,6 -1,4 -1,0 -0,1 0,1 -2,0 -1,2 0,6 3,6 3,6 1,9 0,0 -0,7 1,2 Plačilna bilanca 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 Q2 Q3 9 | 10 | 11 | 12 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun '46 '.026 2.'0' 288 474 499 607 499 497 360 564 634 '89 '92 227 55 Blago' -957 -'7' 645 60 24 '29 242 252 23 297 297 342 84 43 98 -''7 Izvoz 2'.450 2'.63' 22.026 5.283 5.424 5.367 5.635 5.433 5.590 5.697 5.866 5.842 '.848 '.96' '.926 '.537 Uvoz 22.407 2'.802 2'.38' 5.223 5.400 5.239 5.393 5.'8' 5.567 5.400 5.569 5.50' '.764 '.9'8 '.828 '.654 Storitve '.476 '.720 '.960 493 402 496 527 55' 387 359 466 580 '80 '79 '42 82 Izvoz 4.842 5.08' 5.366 '.467 '.299 '.202 '.3'0 '.535 '.320 '.'76 '.368 '.593 466 463 4'2 424 Uvoz 3.365 3.36' 3.406 974 897 706 783 984 933 8'7 90' '.0'2 285 285 270 342 Dohodki -524 -540 -564 -'95 -37 -56 -'92 -234 -83 -220 -2'8 -22' -55 -7 -'4 -'6 Prejemki 936 698 503 '73 206 '24 ''0 '30 '39 '52 '99 '80 64 58 59 90 Izdatki 1.460 '.238 '.066 368 243 '80 302 364 22' 372 4'7 40' ''9 65 72 '06 Tekoči transferi 151 '6 60 -70 85 -70 30 -70 '70 -76 20 -67 -2' -22 ' '06 Prejemki '.404 '.409 '.462 284 4'' 335 359 296 472 327 388 258 88 90 '08 2'2 Izdatki '.253 '.392 '.402 355 326 405 328 366 302 403 368 326 '09 ''3 '08 '05 Kapitalski in finančni račun -474 -99' -2.822 -468 -42' -868 -695 -696 -562 -5'9 -7'7 -'.0'5 -2'7 -334 -3'2 225 Kapitalski račun -85 4' '09 4 -'6 3' -4 5 76 0 -39 '2 -'8 -2 -29 '4 Finančni račun -389 -'.032 -2.93' -472 -404 -900 -69' -702 -639 -5'9 -678 -'.027 -'99 -332 -283 2'' Neposredne naložbe 633 '68 -599 84 -'52 -'0' -649 68 83 67 44' 286 26 -46 32 -'38 Domače v tujini -85 226 '86 43 '6 -25 ''8 62 32 -80 ''2 -'5 -5 42 -2' Tuje v Sloveniji 7'8 -58 -786 4' -'68 -76 -767 6 5' 78 52' '74 4' -40 -'0 -''7 Naložbe v vrednostne papirje '.839 -222 3.982 -982 '.564 '30 2.'00 -425 2.'76 3.'02 '.'9' -66 -'87 '.674 -55 -56 Finančni derivativi -'55 -89 -32 -3' -'5 -20 '3 -'0 -'5 2 '4 -'9 -7 -2 -6 Ostale naložbe -2.777 -920 -6.276 478 -'.820 -976 -2.'36 -252 -2.9'2 -3.534 -2.3'6 -'.320 -43 -'.980 -270 429 Terjatve -'.490 -'.5'4 -2.263 237 -2'7 -'.225 -845 66 -258 -'.854 -2.220 -730 -54 -290 -443 5'6 Komercialni krediti -49 64 -'6 '08 340 -364 -5' 90 308 -242 -79 2' -65 -28 38 330 Posojila -55 -3'3 -'9 84 -304 23 -'76 88 45 80 37 97 -8 '7 -49 -272 Gotovina, vloge -'.34' -'.2'8 -2.069 0 -'27 -867 -545 -'20 -536 -'.637 -2.'43 -850 20 -'28 -428 429 Ostale terjatve -46 -47 -'59 45 -'26 -'7 -73 7 -76 -54 -35 ' 0 -'5' -4 29 Obveznosti -'.287 595 -4.0'3 24' -'.603 249 -'.290 -3'7 -2.654 -'.680 -96 -590 '' -'.689 '73 -86 Komercialni krediti '07 268 -'59 -94 62 -300 93 -200 247 -'75 73 57 5 2' 35 Posojila -'.234 -723 409 -'73 -202 373 599 -532 -3' -344 -69 -566 -30 '3 -'90 -25 Vloge -'69 '.026 -4.246 530 -'.503 '88 -'.98' 429 -2.883 -'.'76 -''7 -6 -9 -'.726 358 -'36 Ostale obveznosti 9 24 -'6 -22 40 -'2 -2 -'5 '2 '5 '6 -'6 -6 '8 -'7 39 Mednarodne denarne rezerve2 72 3' -5 -2' '9 67 -'9 -83 30 -'57 -8 74 23 26 '' -'8 Statistična napaka 328 -35 72' '80 -53 369 88 '97 66 '59 '53 38' 28 '4' 86 -280 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.042 2.''2 2.'63 5'4 552 52' 533 53' 579 552 590 np '79 '93 '9' '68 Blaga za vmesno porabo '2.008 '2.'38 '2.425 3.0'9 2.955 3.05' 3.'59 3.''5 3.'00 3.260 3.283 np '.032 '.''6 '.062 777 Blaga za široko porabo 6.950 6.8'' 6.960 '.604 '.788 '.673 '.824 '.672 '.79' '.775 '.874 np 590 6'0 628 550 Uvoz investicijskega blaga 2.505 2.402 2.573 570 687 646 667 564 696 643 69' np '90 2'9 209 259 Blaga za vmesno porabo '4.'07 '4.005 '3.635 3.4'0 3.382 3.457 3.448 3.282 3.448 3.3'4 3.386 np '.'40 '.244 '.'60 978 Blaga za široko porabo 5.943 5.67' 5.906 '.350 '.486 '.392 '.485 '.475 '.554 '.5'8 '.609 np 46' 530 508 448 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 'Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2013 2014 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7|8|9 81 102 316 271 114 222 150 152 197 187 95 214 76 -6 291 250 120 194 194 94 346 -53 58 123 132 -21 131 154 9 89 59 -4 -33 88 53 156 141 -5 161 133 -26 234 1.710 1.731 1.926 1.956 1.839 1.840 1.964 1.545 1.924 2.023 1.905 1.662 1.851 1.816 2.030 2.006 1.875 1.986 2.073 1.576 2.193 1.763 1.673 1.803 1.824 1.861 1.708 1.810 1.536 1.835 1.964 1.908 1.695 1.763 1.762 1.874 1.865 1.879 1.825 1.940 1.602 1.959 166 120 210 167 181 178 195 198 158 151 125 112 101 94 165 151 167 149 185 227 168 388 352 461 426 434 450 526 530 479 453 408 459 383 347 446 445 462 460 548 547 498 222 232 251 259 252 272 331 332 322 302 283 348 283 253 281 295 296 311 363 320 330 -4 -3 -48 -51 -60 -81 -157 -36 -41 -24 -19 -39 -68 -78 -74 -66 -62 -90 -69 -74 -77 39 39 46 35 35 39 46 45 39 39 44 56 50 48 54 64 68 67 63 60 58 43 42 94 86 95 120 203 80 81 63 63 95 118 126 128 130 130 157 132 134 135 -28 -73 31 23 14 -7 -43 -19 -8 2 -7 175 -45 -75 44 25 21 -26 -55 -33 21 86 96 153 140 116 103 101 92 102 103 89 280 79 87 161 161 133 94 82 58 119 114 169 122 116 102 110 145 111 110 101 95 106 124 162 116 136 112 120 137 91 98 -412 -99 -357 -295 -132 -267 -109 -290 -297 -446 -117 1 -80 83 -522 -249 -156 -312 -252 -172 -591 12 7 12 12 -14 -1 16 0 -11 22 9 45 1 0 -2 7 -29 -17 19 -17 10 -424 -106 -369 -307 -118 -266 -125 -290 -287 -468 -126 -45 -81 82 -520 -256 -126 -295 -271 -155 -601 22 -1 -122 -695 0 45 151 -22 -61 232 -100 -49 33 83 -49 226 93 122 46 112 128 21 22 -68 20 50 47 19 14 29 50 9 -27 -24 8 6 -49 37 -68 43 39 30 2 -24 -54 -715 -50 -2 132 -36 -90 182 -109 -22 58 75 -55 275 56 190 3 73 98 -155 16 270 -142 2.589 -346 -130 -90 -204 -24 1.828 372 410 2.740 -47 950 215 26 326 -109 -283 -15 -2 -4 18 -14 9 -6 -2 -2 -5 -1 -9 1 3 -2 12 0 2 -4 3 0 -298 -130 -547 495 -2.719 88 -58 -179 -15 -671 -1.847 -394 -464 -2.628 -442 -1.450 -424 -442 -641 -182 -497 -350 -302 -573 -231 -448 -166 -73 166 -27 -501 -137 379 -468 -1.210 -176 -1.293 -350 -577 -355 -4 -371 -61 -85 -217 -25 55 -80 -2 182 -89 -53 20 341 -56 -102 -84 -107 82 -54 19 150 -148 2 8 13 -67 -68 -42 9 75 3 -33 -15 94 -11 28 64 -31 22 47 65 4 28 -286 -225 -356 -70 -441 -34 -79 -99 58 -346 -94 -97 -358 -1.169 -111 -1.114 -438 -591 -452 -124 -273 -5 1 -13 -69 6 -10 -1 8 0 -68 -48 41 -43 34 -45 -40 -16 21 14 -34 22 52 171 26 727 -2.271 254 15 -345 12 -170 -1.710 -774 4 -1.418 -266 -158 -74 135 -286 -178 -126 -235 86 -152 -5 35 64 -127 -137 64 80 136 31 -283 93 15 -75 1 147 -80 -46 125 31 -152 495 674 -18 -57 -375 42 -199 6 -8 -29 19 -202 -161 -10 -94 36 -175 -196 -195 274 234 -319 68 -2.299 251 524 -250 155 -259 -1.843 -780 224 -1.296 -104 -58 -19 -40 -9 47 -44 -18 3 2 -10 12 -4 -7 0 -8 3 5 5 44 -13 -16 -14 39 -8 -22 17 -12 22 11 33 17 25 -61 -82 3 -4 1 -6 35 -62 -116 21 7 -11 -4 2 20 52 331 -3 41 25 18 45 -40 138 100 258 22 -215 5 -76 231 -1 36 118 58 78 245 157 160 203 182 178 173 204 149 178 197 197 185 168 180 204 202 183 204 206 160 np 998 980 1.073 1.102 1.045 1.012 1.115 912 1.088 1.163 1.069 869 1.089 1.030 1.142 1.129 1.067 1.087 1.159 901 np 508 555 611 632 577 614 604 449 619 623 599 569 559 570 646 633 584 657 662 475 np 197 195 254 219 260 189 204 155 205 221 241 234 185 202 256 242 222 227 231 179 np 1.218 1.104 1.136 1.195 1.196 1.057 1.165 987 1.130 1.237 1.208 1.003 1.122 1.063 1.129 1.115 1.146 1.125 1.192 981 np 444 465 482 491 489 505 509 438 528 549 516 490 474 517 527 548 550 511 553 472 np Denarna gibanja in obrestne mere 2011 2012 2013 2012 2013 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 1 1 2 | 3 | 4 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 102 221 233 204 227 227 207 226 224 221 232 233 229 233 Centralna država (S.1311) 4.299 5.057 6.563 4.811 4.870 4.805 4.874 5.138 5.144 5.057 5.036 5.111 5.048 5.451 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 584 610 581 584 589 590 585 583 580 610 609 613 609 610 Gospodinjstva (S.14, 15) 9.454 9.267 8.917 9.362 9.341 9.346 9.338 9.341 9.318 9.267 9.191 9.160 9.159 9.141 Nefinančne družbe (s.11) 20.876 19.470 14.902 20.693 20.561 20.488 20.398 20.294 20.044 19.470 19.425 19.265 19.152 19.022 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.229 2.135 1.763 2.291 2.247 2.244 2.210 2.204 2.186 2.135 2.116 2.102 2.028 2.000 Denarni sektor (S.121, 122) 5.445 5.194 5.020 5.918 5.248 5.237 5.210 4.930 5.012 5.194 5.085 5.300 5.389 4.957 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 35.692 34.558 29.620 36.202 35.461 35.422 35.316 35.131 34.943 34.558 34.349 34.342 34.336 33.765 V tuji valuti 1.536 1.309 1.097 1.439 1.423 1.402 1.372 1.354 1.348 1.309 1.263 1.277 1.264 1.236 Vrednostni papirji skupaj 5.659 5.862 7.026 6.018 5.972 5.886 5.928 6.004 5.990 5.862 5.846 5.927 5.780 6.177 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 28.420 29.582 27.051 30.322 29.703 29.591 29.354 29.460 30.062 29.582 29.575 29.961 30.070 29.665 Čez noč 8.245 8.678 8.558 9.151 8.573 8.633 8.523 8.651 8.763 8.678 8.726 9.185 8.997 8.919 Vezane vloge - kratkoročne 7.868 7.056 6.689 7.111 7.134 7.052 6.964 6.980 7.417 7.056 6.905 6.827 7.140 7.148 Vezane vloge - dolgoročne 12.248 13.780 11.569 13.982 13.930 13.851 13.751 13.755 13.763 13.780 13.863 13.829 13.775 13.424 Kratkoročne vloge na odpoklic 59 68 235 78 66 55 116 74 119 68 81 120 158 174 Vloge v tuji valuti skupaj 579 552 487 583 597 591 579 571 576 552 538 554 549 520 Čez noč 386 372 324 397 410 412 397 388 399 372 372 383 363 361 Vezane vloge - kratkoročne 133 123 91 125 125 119 124 126 119 123 109 114 128 103 Vezane vloge - dolgoročne 59 56 72 60 61 59 57 56 57 56 56 56 57 55 Kratkoročne vloge na odpoklic 1 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,22 0,20 0,11 0,22 0,19 0,19 0,18 0,17 0,17 0,17 0,14 0,13 0,13 0,13 Vezane vloge do 1 leta 2,15 2,31 1,86 2,29 2,27 2,23 2,23 2,28 2,28 2,24 2,28 2,18 2,10 2,01 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 5,46 5,48 5,40 5,42 5,37 5,41 5,62 5,53 6,00 5,31 5,46 6,40 5,03 5,49 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,69 5,32 3,86 5,83 3,94 5,06 6,52 6,51 5,48 5,57 3,75 3,76 3,70 3,48 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 1,25 0,88 0,54 1,00 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 1,39 0,57 0,22 0,66 0,50 0,33 0,25 0,21 0,19 0,19 0,20 0,22 0,21 0,21 6-mesečni 1,64 0,83 0,34 0,93 0,78 0,60 0,48 0,41 0,36 0,32 0,34 0,36 0,33 0,32 Viri podatkov: BS, EUROSTAT. 2013 2014 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 |2|3|4|5|6|7|89|10 233 233 233 232 231 232 233 233 239 239 245 209 227 228 229 230 230 237 5.361 4.999 5.108 5.024 4.995 4.965 4.881 6.563 6.448 6.437 6.476 6.154 6.262 6.296 6.459 6.512 6.581 6.936 600 600 601 601 604 610 570 581 585 585 584 582 577 582 594 596 606 611 9.107 9.099 9.050 9.059 9.052 9.031 8.996 8.917 8.879 8.849 8.853 8.850 8.835 8.810 8.808 8.814 8.813 8.807 18.889 18.832 18.639 18.633 18.501 18.102 17.918 14.902 14.691 14.599 14.543 14.531 14.429 14.039 13.867 13.764 13.586 12.603 1.990 1.999 1.992 1.983 1.978 1.962 1.966 1.763 1.993 1.968 1.962 1.945 1.929 1.921 1.881 1.858 1.873 1.665 5.423 5.255 5.190 5.320 5.311 5.198 4.752 5.020 5.014 5.294 4.818 5.012 4.863 3.896 4.347 4.108 3.732 4.037 34.040 33.902 33.612 33.754 33.705 33.198 32.569 29.620 29.594 29.706 29.154 29.298 29.017 27.756 28.005 27.645 27.220 26.425 1.235 1.223 1.203 1.192 1.177 1.152 1.144 1.097 1.090 1.075 1.046 1.036 1.025 1.019 1.010 1.011 994 986 6.091 5.657 5.762 5.669 5.554 5.513 5.366 7.026 6.921 6.944 7.028 6.731 6.845 6.763 6.933 6.987 6.968 7.240 30.497 29.943 30.228 30.184 30.194 30.091 29.645 27.051 27.255 27.501 27.034 27.187 27.067 26.577 27.060 26.869 26.317 26.491 8.806 8.923 9.124 9.055 8.812 8.861 8.729 8.558 8.779 9.066 8.979 9.278 9.390 9.582 10.236 10.138 9.870 10.329 7.712 7.626 7.652 7.696 8.260 8.222 8.110 6.689 6.730 6.888 6.893 7.215 7.088 6.768 6.876 6.928 6.958 6.712 13.787 13.189 13.203 13.159 12.843 12.688 12.495 11.569 11.422 11.264 10.852 10.389 10.252 9.875 9.585 9.368 9.026 8.936 192 205 249 274 279 320 311 235 324 283 310 305 337 352 363 435 463 514 548 536 520 541 521 506 511 487 493 488 490 496 496 508 510 516 538 528 354 340 342 362 333 324 334 324 328 324 333 335 336 350 345 354 354 348 103 113 97 95 109 104 98 91 93 93 90 94 92 90 96 92 115 110 91 82 81 84 79 78 79 72 72 71 67 67 68 68 69 70 69 70 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,12 0,11 0,10 0,10 0,10 0,10 0,09 0,09 0,09 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,07 0,07 0,07 0,07 2,01 1,97 1,89 1,78 1,65 1,56 1,48 1,46 1,36 1,22 1,15 1,07 1,04 1,00 0,93 0,89 0,85 0,81 5,39 5,30 5,34 5,31 5,11 5,49 5,17 5,36 5,38 5,42 5,26 5,58 5,23 4,84 5,2 5,01 5,09 4,65 5,68 3,03 2,66 3,37 3,73 4,71 4,59 6,58 3,96 4,21 6,63 5,51 1,53 5,05 2,82 4,66 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,15 0,15 0,15 0,05 0,05 0,20 0,21 0,22 0,23 0,22 0,23 0,22 0,28 0,29 0,29 0,30 0,33 0,32 0,24 0,21 0,19 0,10 0,08 0,30 0,32 0,34 0,34 0,34 0,34 0,33 0,37 0,40 0,39 0,41 0,43 0,42 0,33 0,30 0,29 0,20 0,18 Javne finance 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 2013 Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 1 Q2 | Q3 10 11* | 12 1 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.982,3 14.999,1 14.728,2 3.577,2 4.091,3 3.419,9 3.495,0 3.733,1 4.080,2 3.633,5 3.904,4 3.685,4 1.300,4 1.304,0 1.486,9 1.183,0 Tekoči prihodki 14.037,9 14.030,6 13.637,4 3.367,4 3.766,5 3.184,6 3.293,1 3.510,9 3.648,8 3.409,3 3.694,5 3.500,3 1.256,4 1.228,5 1.281,6 1.130,5 Davčni prihodki 13.209,2 13.118,3 12.648,4 3.170,4 3.461,2 2.946,8 3.107,4 3.188,1 3.406,0 3.147,0 3.317,0 3.237,5 1.188,8 1.161,5 1.111,0 1.076,5 Davki na dohodek in dobiček 2.723,5 2.656,6 2.137,4 511,1 793,0 577,1 510,9 442,5 606,9 595,6 686,3 466,3 215,7 311,1 266,3 199,9 Prispevki za socialno varnost 5.267,6 5.244,1 5.127,2 1.306,4 1.262,4 1.264,9 1.283,4 1.261,3 1.317,6 1.303,9 1.302,5 1.300,7 430,0 360,0 472,3 424,7 Davki na plačilno listo in delovno silo 29,2 25,6 23,4 5,8 6,1 5,5 6,1 5,5 6,3 4,8 5,3 4,7 2,0 1,6 2,5 1,9 Davki na premoženje 215,2 233,9 254,1 79,4 63,1 24,2 67,8 91,3 70,8 19,2 29,3 100,3 20,0 30,5 12,7 6,1 Domači davki na blago in storitve 4.856,2 4.876,1 5.027,4 1.244,1 1.303,4 1.039,2 1.224,7 1.357,0 1.406,5 1.170,9 1.300,1 1.350,5 512,5 444,9 346,1 438,3 Davki na medn. trgov. in transaksije 100,2 82,5 77,5 17,9 20,5 19,4 22,9 18,2 17,0 19,1 19,0 18,5 7,6 7,5 5,4 5,3 Drugi davki 17,2 -0,6 1,3 5,8 12,6 16,5 -8,4 12,4 -19,2 33,5 -25,7 -3,5 1,0 5,9 5,7 0,3 Nedavčni prihodki 828,7 912,3 989,0 197,0 305,3 237,8 185,7 322,8 242,7 262,3 377,5 262,8 67,6 67,0 170,7 54,0 Kapitalski prihodki 65,3 62,5 67,1 11,7 29,5 10,7 13,1 12,8 30,4 11,6 10,5 13,1 3,6 5,3 20,6 4,0 Prejete donacije 10,4 9,2 32,7 1,6 4,5 12,9 2,7 14,7 2,4 1,3 11,0 4,3 0,3 1,1 3,1 0,2 Transferni prihodki 53,8 51,7 52,7 50,0 1,1 0,5 0,4 50,9 0,9 1,4 0,4 0,5 0,5 0,2 0,3 0,4 Prejeta sredstva iz EU 814,9 845,1 938,4 146,6 289,7 211,2 185,6 143,8 397,7 209,9 188,0 167,2 39,7 68,9 181,1 47,9 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.546,3 16.125,7 16.286,4 3.836,0 4.105,7 4.137,4 4.011,6 3.846,2 4.291,2 4.290,2 3.956,0 4.009,4 1.332,7 1.352,4 1.420,6 1.460,9 Tekoči odhodki 6.926,7 6.813,5 6.838,4 1.553,2 1.596,6 1.842,8 1.819,0 1.496,7 1.679,8 1.923,5 1.691,1 1.581,3 563,7 530,6 502,2 664,4 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.882,7 3.727,7 3.616,7 910,8 884,7 908,5 936,6 871,2 900,4 920,4 909,4 884,4 294,3 314,8 275,6 327,2 Izdatki za blago in storitve 2.443,4 2.373,0 2.238,9 551,1 633,1 559,1 565,9 526,7 587,2 530,8 536,6 545,8 215,4 209,5 208,3 197,1 Plačila obresti 526,7 647,9 840,1 79,4 55,3 319,1 295,2 77,8 148,0 451,8 221,9 131,0 48,5 2,3 4,5 133,3 Sredstva, izločena v rezerve 73,9 64,9 142,6 11,8 23,4 56,2 21,3 20,8 44,2 20,5 23,3 20,1 5,5 4,1 13,8 6,8 Tekoči transferi 7.818,9 7.687,0 7.671,3 1.903,2 1.947,8 1.948,5 1.893,7 1.922,4 1.906,6 1.984,4 1.848,5 1.883,4 611,3 662,3 674,2 683,1 Subvencije 496,3 502,7 519,5 57,3 160,5 190,5 111,9 77,5 139,6 205,5 80,3 71,4 27,4 68,1 65,0 94,2 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.533,5 6.384,2 6.343,1 1.636,6 1.549,7 1.576,7 1.585,9 1.626,0 1.554,5 1.561,9 1.600,1 1.621,1 524,2 511,8 513,6 526,3 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 737,2 741,0 734,2 196,7 216,8 158,1 185,2 185,7 205,3 204,5 147,7 173,2 56,7 70,0 90,1 57,9 Tekoči transferi v tujino 52,0 59,0 74,4 12,6 20,8 23,3 10,7 33,2 7,2 12,3 20,4 17,8 3,0 12,3 5,5 4,6 Investicijski odhodki 1.023,5 915,0 1.031,8 223,4 347,2 141,6 146,3 259,7 484,2 188,1 269,8 414,6 86,5 95,7 165,0 49,5 Investicijski transferi 372,1 319,9 319,5 74,3 154,3 42,5 52,0 69,3 155,6 31,5 50,7 67,9 43,3 41,6 69,4 12,6 Plačila sredstev v proračun EU 405,1 390,3 425,5 82,0 59,9 161,8 100,5 98,0 65,0 162,7 95,9 62,2 27,9 22,2 9,8 51,3 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.564,1 -1.126,6 -1.558,2 -258,8 -14,4 -717,5 -516,6 -113,1 -211,0 -656,7 -51,6 -324,0 -32,3 -48,4 66,3 -277,9 Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. * Podatki o prihodkih za mesec november 2012 vključujejo popravke v evidencah DURS za obdobje januar - oktober 2012, ki so bili posledica odprave tehničnih napak v novem informacijskem sistemu DURS. 2013 2014 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 2|3|4|5|6|7|8|9 1.143,6 1.093,2 1.187,0 1.133,7 1.174,3 1.290,1 1.204,9 1.238,2 1.275,2 1.201,0 1.604,1 1.231,6 1.196,5 1.205,4 1.285,9 1.337,1 1.281,4 1.175,6 1.166,2 1.343,6 1.072,7 981,5 1.107,7 1.060,8 1.124,5 1.225,5 1.159,5 1.125,9 1.210,9 1.144,3 1.293,5 1.199,1 1.139,9 1.070,4 1.185,2 1.279,0 1.230,3 1.129,9 1.146,6 1.223,9 955,1 915,2 1.046,5 997,0 1.063,9 1.061,0 1.063,1 1.064,0 1.142,4 1.067,1 1.196,5 1.135,8 994,4 1.016,8 1.116,3 1.072,3 1.128,4 1.029,8 1.058,3 1.149,4 194,1 183,1 70,9 163,5 276,6 62,6 188,7 191,2 187,8 190,0 229,1 207,0 199,3 189,3 241,3 185,7 259,4 75,3 191,5 199,5 418,9 421,4 432,4 426,3 424,7 423,0 419,4 418,9 420,1 427,8 469,7 430,5 445,0 428,5 435,7 432,5 434,2 436,8 432,9 431,1 1,8 1,8 2,1 2,0 2,0 2,2 1,6 1,6 1,9 2,0 2,5 1,7 1,4 1,6 1,8 1,7 1,8 1,9 1,4 1,5 9,0 9,0 17,3 30,4 20,1 32,1 29,3 29,8 19,9 35,7 15,3 6,8 6,6 5,9 11,9 6,0 11,4 23,6 37,5 39,2 319,3 281,6 521,1 375,5 328,1 527,3 408,0 421,6 512,7 408,8 485,0 478,9 329,6 362,4 444,9 439,2 416,0 489,1 383,2 478,2 6,3 7,9 8,3 7,6 7,0 6,6 6,3 5,3 5,8 6,1 5,1 5,0 7,2 6,9 6,6 5,7 6,7 6,2 5,9 6,3 5,7 10,5 -5,7 -8,2 5,5 7,2 9,7 -4,5 -5,8 -3,2 -10,2 6,0 5,3 22,2 -25,9 1,4 -1,2 -3,0 5,9 -6,4 117,5 66,2 61,2 63,9 60,6 164,5 96,4 61,9 68,5 77,2 97,0 63,2 145,5 53,6 68,9 206,7 101,9 100,1 88,3 74,5 3,5 3,1 4,1 4,6 4,4 5,8 2,7 4,4 4,7 5,5 20,2 3,8 4,4 3,4 3,0 3,5 4,0 4,7 3,9 4,4 12,4 0,3 0,9 0,3 1,4 10,4 0,2 4,0 0,3 0,5 1,6 0,6 0,1 0,6 1,0 0,5 9,5 0,3 0,2 3,8 0,0 0,1 0,0 0,0 0,3 0,3 0,4 50,2 0,3 0,5 0,2 0,7 0,1 0,6 0,1 0,2 0,2 0,1 0,2 0,1 55,1 108,2 74,1 67,9 43,6 48,0 42,0 53,8 59,0 50,2 288,5 27,4 52,0 130,5 96,6 53,8 37,5 40,6 15,3 111,3 1.348,6 1.327,9 1.452,2 1.260,2 1.299,3 1.373,0 1.179,8 1.293,4 1.332,4 1.367,6 1.591,3 1.439,9 1.474,7 1.375,7 1.335,2 1.326,2 1.294,6 1.411,8 1.279,4 1.318,2 568,6 609,9 727,3 519,2 572,5 503,8 460,8 532,1 532,6 565,1 582,1 624,9 672,0 626,6 622,5 536,0 532,6 516,5 524,1 540,7 269,0 312,4 294,5 280,7 361,5 295,0 290,5 285,7 285,1 295,5 319,8 299,9 345,5 275,1 287,7 290,8 330,8 299,8 294,4 290,2 155,4 206,6 197,5 194,0 174,3 198,3 161,0 167,4 173,1 183,1 231,1 176,1 183,8 170,9 183,0 165,1 188,4 207,5 169,6 168,8 101,8 83,9 227,9 38,8 28,5 3,9 1,7 72,2 66,8 78,8 2,3 141,9 135,9 173,9 143,0 73,3 5,7 3,4 53,2 74,4 42,4 7,0 7,3 5,7 8,3 6,5 7,6 6,8 7,6 7,7 28,9 7,0 6,8 6,7 8,8 6,8 7,7 5,8 6,9 7,4 639,8 625,7 637,4 633,4 622,9 731,8 582,5 608,2 617,1 628,6 660,9 697,0 652,4 634,9 590,1 644,3 614,0 717,7 580,1 585,6 60,0 36,3 33,2 44,7 34,1 28,4 21,2 27,9 34,4 48,5 56,6 119,7 65,7 20,2 31,9 33,2 15,1 31,0 18,1 22,2 521,5 529,0 534,5 525,4 526,0 610,4 503,5 512,1 516,7 513,9 523,9 514,9 524,3 522,8 531,1 543,8 525,1 613,3 502,8 505,0 41,6 58,5 67,2 57,7 60,3 67,1 53,7 64,8 63,2 63,3 78,8 56,5 57,4 90,7 25,1 55,8 66,8 59,3 56,7 57,1 16,8 1,9 2,6 5,6 2,5 25,8 4,0 3,4 2,7 2,9 1,6 6,0 5,0 1,3 2,0 11,4 7,0 14,0 2,4 1,3 50,8 41,4 38,1 50,6 57,5 80,9 83,2 95,5 122,6 125,2 236,4 68,6 59,1 60,4 75,1 92,5 102,3 129,7 131,4 153,4 11,9 17,9 16,1 23,3 12,7 23,0 21,3 25,1 41,5 29,6 84,5 1,7 9,4 20,4 14,8 20,3 15,6 22,6 22,8 22,4 77,5 33,0 33,2 33,7 33,6 33,5 32,0 32,5 18,6 19,1 27,3 47,7 81,7 33,3 32,7 33,1 30,0 25,2 21,0 16,0 -204,9 -234,6 -265,2 -126,5 -125,0 -82,9 25,0 -55,2 -57,2 -166,6 12,8 -208,2 -278,2 -170,3 -49,3 10,9 -13,1 -236,1 -113,2 25,4 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ABSPP - Asset Backed Securities Purchase Programme, AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, CBPP - Covered Bond Purchase Programme, DDV - davek na dodano vrednost, ECB - European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska Komisija, EMU - European Monetary Union, ESR-2010 - Europski sistem računov 2010, Euribor - Euro Interbank Offered Rate, EU - Evropska unija, EUROSTAT -Statistical Office of the European Union, FED - Federal Reserve System, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, ICŽP - Indeks cen življenjskih potrebščin, ifo - Institut für Wirtschaftsforschung, IKT - Informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF - International Monetary Fund, Libor - London Interbank Offered Rate, LTRO - Long-term refinancing operation, MF -Ministrstvo za finance, NEER - Nominal Effective Exchange Rate, NFI - Nedenarne finančne institucije, OECD - Organisation for Economic Co-operation and Development, OI - osnovna inflacija, OP RR - Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, OP RČV, - Operativni program razvoja človeških virov, OP ROPI - Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, PMI - Purchasing Managers Index, REER - Real Effective Exchange Rate, RS - Republika Slovenija, RULC - Relative Unit Labor Cost, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, TLTRO - Targeted Longer Term Refinancing Operations, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD - ameriški dolar, Zew - Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung, ZDA -Združene države Amerike, ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZUJF - Zakon za uravnoteženje javnih financ, ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, WEF - World Economic Forum, WIIW - Wiener Institut für Internationale Wirtschaftsvergleiche, WTO - World Trade Organization. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.