Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNISTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.500
Letna naročnina ................L	3.000
Letna inozemstvo................L	4.000
Poštno čekovni račun : štev. 24/12410
■	
	
Leto XXII. - Štev. 44 (1124)
Gorica - četrtek, 5. novembra 1970 - Trst
Posamezna številka L 70
Oživljanje Papež Pavel VI.
kominforma b° obiskal daljni vzhod
Delo v deželnem svetu
V zvezi z volitvami v obrtniško zbornico in bolniško blagajno, ki so bile 25. oktobra, je v slovenski javnosti na Tržaškem povzročilo veliko zgražanje zadržanje nekaterih vidnih komunističnih prvakov slovenske narodnosti, ki so s posebnim pismom pozvali slovenske obrtnike, naj ne glasujejo za listo Slovenskega gospodarskega združenja, temveč za neko drugo fratelančno listo.
V običajnih okoliščinah ne bi nikogar presenetilo takšno zadržanje komunistov, kajti oni so in ostanejo intemacionalisti, in vse, kar ni uravnano v to linijo, je zanje reakcionarno, malomeščansko in nacionalistično. Toda v našem primeru je zadržanje omenjenih slovenskih komunistov pri KPI še posebej značilno in vse obsodbe vredno, ker odraža težnje k povratku v čase informbiroja po letu 1948, ko so kominformisti (danes člani KPI) označili vse izključno slovenske organizacije za nacionalistične ter v službi tito-fašistov itd. Medtem je prišlo do zunanje sprave med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, čemur je sledila reorganizacija političnih pristašev obeh režimov v Trstu. Tako ustanovljena Slovenska kulturno-go-spodarska zveza je nato sprejela v svoje vodstvene organe tudi kominformiste in druge komuniste. Enako se je zgodilo pri vodstvu »Primorskega dnevnika«.
KAJ SIL JE SEDAJ ZGODILO?
Slovensko gospodarsko združenje, v katerem so organizirani številni slovenski obrtniki in trgovci in ki je včlanjeno v imenovano SKGZ, je letos nastopilo s samostojno listo pri volitvah v obrtniško zbornico in bolniško blagajno. Ta samostojni nastop so podprli vsi slovenski krogi in tudi vodstvo same SKGZ ter njeno glasilo »Primorski dnevnik« (popolnoma naravno in politično pravilno!).
Zadnji teden pred voUtvami pa so se zgodile čudne stvari. Ustanova za lepljenje lepakov je »pozabila« nalepiti volilne lepake Slovenskega gospodarskega združenja. Komunisti Albin škerk (poslanec), Dušan Lovriha (dolinski župan), dr. Godini (podžupan v Zgoniku) ter Dušan in Miloš inž. Kodrič (člana izvršnega odbora SKGZ!) so poslali slovenskim obrtnikom pismo, v katerem jih pozivajo, naj ne glasujejo za listo Slovenskega gospodarskega združenja, temveč za neko drugo pretežno italijansko listo.
S tem pozivom so, po naročilu partije verjetno, hoteli preprečiti uveljavitev liste SGZ. Rezultat volitev je podpisnike o-sramotil in razkrinkal, kajti ogromna večina slovenskih obrtnikov je glasovala za svojo listo, ki je prejela 446 glasov in dva predstavnika v pokrajinsko zbornico (Rafael Grgič s Padrič ter N. Kovačič iz Trsta). Lista, ki so jo priporočali omenjeni slovenski komunisti, pa ni uspela izvoliti nobenega slovenskega obrtnika!
Razbijaška akcija omenjenih oseb je v naši javnosti mučno odjeknila, ker nas preveč spominja na čase neslavne frate-lance z vsemi usodnimi posledicami za desettisoče Slovencev in desetine njihovih društev, ki so čez noč izginila.
Počenjanje omenjenih komunistov je grajal sam glavni odbor SKGZ, ker so izkoristili njeno ime. Zelo ostro pa jih je obsodil izvršni odbor Slovenske levice kakor tudi izvoljeni predstavniki Slovenske skupnosti na svojem delovnem sestanku na Repentabm dne 29. oktobra. Komunisti so z omenjenim dejanjem dokazali, da partiji dejansko ni za utrditev in uveljavitev slovenske manjšine kot samostojnega dejavnika, temveč da ji gre predvsem za njeno strumentalizacijo (izrabljanje kot sredstvo) v svoje strankarsko-politične namene. Sedaj ji je bilo na poti Slovensko gospodarsko združenje — katera slovenska organizacija bo nato na vrsti? Ali morda sama Slovenska kultumo-gospodarska zveza?
—at
Konec tega meseca, tj. 26. novembra, bo sv. oče Pavel VI. pričel svoje deveto potovanje v inozemstvo, ki bo najdaljše tako po času kot po kilometrih. Izven Vatikana bo ostal devet dni, saj se bo vrnil v Rim šele 4. decembra ponoči. Pri tem bo letalo, ki ga bo vozilo, preletelo 50.000 km.
Namen potovanja sv. očeta je v prvi vrsti dušnopastirski. Toda razni postanki med potjo v državah kot Iran, Indonezija, Hongkong in Cejlon dajo slutiti, da bo papež Pavel VI. skušal Cerkev v tistih krajih tudi diplomatsko podpreti.
Na potovanju ga bodo med drugimi spremljali dekan kardinalskega zbora Tisserant, novi prefekt Kongregacije za evangelizaci-jo Rossi in tajnik za zunanje zadeve Cerkve msgr. Casaroli. V Rimu pa bo ostal kardinal Villot, ki vodi državno tajništvo. Sv. oče bo v teku devetih dni govoril približno štiridesetkrat.
Sv. oče bo Rim zapustil v četrtek, 26. novembra v jutranjih urah. Najprej se bo ustavil za nekaj ur v Teheranu, glavnem mestu Irana (Perzije) in se tam sestal s šahom (cesarjem) Reza Pahlevi. Naslednje jutro bo pristal na Filipinih. V njihovi prestolnici Manili bo še isti dan predsedoval zasedanju škofov iz dežel Daljnega vzhoda. Tam bo tudi objavil svojo poslanico za Azijo.
29. novembra bo papež obiskal kraj Apijo na otočju Samoa. To otočje je od leta 1962 samostojno in član Združenih narodov. Krščanska skupnost je tu izredno cvetoča. S tem obiskom želi sveti oče poudariti misijonski značaj Cerkve.
V	Avstralijo bo Pavel VI. prispel v ponedeljek, 30. novembra na večer. V Sydneyu bo načeloval zasedanju avstralskih škofov. Srečal se bo tudi s časnikarji, predstavniki oblasti in raznimi izseljenskimi skupinami.
3. decembra popoldne se bo sv. oče za nekaj časa ustavil v Džakarti (Indonezija), kjer se bo sestal z duhovščino in redovniki ter obiskal šefa države generala Su-harta. Na prostem bo opravil sv. mašo, nato pa 4. decembra zjutraj
prispel v Hongkong, ki je sicer angleška kolonija, a njegovi prebivalci so v glavnem Kitajci. Oči-vidno bi rad sv. oče s tem obiskom izkazal pozornost vsemu kitajskemu narodu in začel razgovor z oblastmi celinske Kitajske, ki je prežeta Maocetungovih misli in predstavnica revolucionarnega komunizma.
Na večer istega dne bo papež Pavel VI. pristal v Colombu na otoku Cejlonu. Na letališču bo opravil sv. mašo in se srečal z oblastmi. Ta postanek se zdi zelo pomemben, saj je vlada v Cejlonu zelo na levo usmerjena in Cerkvi bolj malo naklonjena. Misijonsko delo se razvija v znamenju velikih težav. Še isti večer bo Pavel VI. odpotoval in se v nepretrganem poletu vrnil v Rim.
Tako bo sv. oče s tem svojim devetim potovanjem zaključil krog svojih obiskov po vseh celinah Zemlje. Začel je z Azijo: šel je najprej v Sveto deželo, nato pa v Indijo. Sev. Ameriko je obiskal ob svojem potovanju v New York na sedež OZN. Nato se je vrnil v Azijo, ko je bil v Carigradu in Efezu. Sledilo je potovanje v Fatimo, temu v Kolumbijo v Južni Ameriki. Končno je sv. oče šel v Ženevo v Švici in nazadnje lani v Ugando na afriški celini. Sedaj bo tem delom sveta pridružil še Oceanijo in Avstralijo.
Še pred desetimi leti so se zdela taka potovanja nepojmljiva. Tudi v tem oziru je »odprl okno, da bi prišel v Cerkev nov zrak«, nepozabni Janez XXIII., ko je šel na božjo pot v Loreto, da bi tam molil za uspeh koncila, ki se je imel pričeti. Iz malega začetka se je sedaj razvil obširen program svetovnih potovanj poglavarja Kristusove Cerkve.
V deželnem svetu se je več dni zavlekla razprava o prispevkih privatnikom in IAGP za zidavo novih hiš. Kot znano, obstaja deželni zakon iz leta 1967 št. 27, kateremu se je potem pridružil zakon št. 15 iz leta 1969. Slednji je predvideval tudi intervencijo osrednjih oblasti v zvezi s prispevkom za gradnjo novih stanovanj oz. hiš. Toda država je bila skoroda odsotna ena tem področju, zato je deželni odbor predložil v odobritev v svetu nov zakon, ki dopolnjuje in finansira obstoječe zakone.
V diskusiji je svetovalec Slovenske skupnosti obravnaval problem tistih naših ljudi, posebej na Krasu in v goriški okolici, ki si ne morejo zidati hiše, ker so obstoječi regulacijski načrti zelo strogi in ne dopuščajo množičnega zidanja. Dr. Štoka je zahteval od deželnega odbora, da izda v kratkem nov zakon, ki bi predvideval znatne prispevke vsem tistim lastnikom starih hiš, ki bi radi svoje domove notranje predelali, modernizirali in jih vskladili s potrebami današnjega časa.
V	tem smislu je svetovalec Slovenske skupnosti vložil 'tudi resolucijo, ki jo je odbornik Masutto sprejel in se obenem obvezal, da bo deželni odbor čimprej preštudiral ves problem in izdal v kratkem nov usitrezujoč zakon, ki bi šel na roko zainteresiranim ljudem.
V diskusiji istega zakona je svetovalec KD Ramani bil pobudnik predloga, po katerem naj bi Italijanom, ki so jih libijske oblasti pred kratkim izgnale, dali prispevke preko »Opera assistanza ai pro-fughi giuliani e dalmati ed ai rimpatria-ti« za zidavo hiš oz. stanovanj, če se naselijo v naši deželi. Razvnela se je vroča debata, v katero je poseglo mnogo svetovalcev. Tudi med samo KD so se pojavile razprtije, saj je precej njihovih svetovalcev bilo proti takemu predlogu, ki naj pripelje v našo deželo nove ljudi, za katere bi moral Rim poskrbeti.
Svetovalec Slovenske skupnosti dr. Stoka je bil proti omenjenemu predlogu, ker je pač Rim poklican, da uredi vprašanja
libijskih priseljencev in ne naša dežela, katere velik del prebivalstva mora itak v tujino po kruh in delo.
BERZANTIJEVO POSREDOVANJE
V	RIMU
Na Lovrihovo ustrezno vprašanje glede sestanka predsednika deželnega odbora Berzantija v Rimu o slovenskih vprašanjih, je odbornik Stopper dejal, da se je Berzanti mudil v Rimu 21. septembra letos, kjer je pri podtajniku predsedstva ministrskega sveta Antoniozziju interveniral v prid zakonskemu osnutku deželnega svetovalca dr. Štoke, kateremu se potem vlada ni več uprla in je tako z objavo v deželnem vestniku št. 34 stopil dokončno v veljavo.
Istega dne se je Berzanti sestal tudi z ministrom za prosveto Misasijem, katerega je opozoril na vprašanje, ki ga je pred kratkim obravnaval v deželnem svetu odbornik Giust, ko je odgovarjal na interpelacijo, ki jo je za slovenske šolnike iz Trsta in Gorice vložil svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka. Gre za pravno in ekonomsko ureditev profesorjev srednjih šol, ki so še vedno »poverjeni« in tako vezani na šolsko upravo z negotovim in začasnim službenim odnosom. Berzanti je ministru Misasiju toplo priporočil rešitev teh vprašanj slovenske šole. Posredovanje je bilo pozitivno, saj je Misasi 7. oktobra letos sporočil, da so pripravili poseben zakonski predlog, ki predvideva dokončno ureditev organskih staležev šolnikov srednjih šol v Trstu in Gorici.
Atomska centrala v Sloveniji
Slovenska in hrvatska republika sta se odločili, da skupaj zgradita atomsko centralo. Stala naj bi v bližini mesta Krško ob Savi. Dokončana bi morala biti leta 1977. Atomska centrala bo imela moč 600 megatonov, stroški pa bodo znašali 30 milijard lir.
Jugoslavija v objemu inflacije
Kriza katoliškega šolstva v ZDA
Novo šolsko leto v ZDA je spet pokazalo težko krizo katoliškega šolstva. V državi Wisconsin ni začelo pouka 25 katoliških liudskih šol in ena srednja šoJa. Še lansko leto so v isti državi zaprli 39 katoliških šol. Vzroki krize so finančnega značaja.
Med deželami, ki jih bo sv. oče Pavel VI. obiskal, so tudi Filipini sredi Tihega oceana. Filipine so skozi štiristo let imeli v svoji zasedbi Španci. Prebivalstvu so pustili svojo vero, kulturo in deloma jezik. Tako veljajo Filipini danes za pretežno katoliško državo, dasi Kristusova vera še ni globoko prodrla v mišljenje ondotnega prebivalstva, saj primanjkuje duhovnikov in je zato verska izobrazba na zelo nizki stopnji. Tudi ne manjka krščanskih ločin. Leta 1902 je duhovnik Aglipay sprožil razkol. Danes se prišteva k Aglipayevi Cerkvi kar ena desetina katoličanov. Ta razkol se čuti celo na pokopališčih. Na sliki je videti pokopališče v kraju Cagayan de Oro, razdeljeno v dva dela. Prednje je za Aglipayeve kristjane, za njim za katoličane. Ta razdeljenost kristjanov povzroča Kristusovi Cerkvi silno škodo.
Pretekli teden je v Beogradu zasedala Zveza komunistov Jugoslavije. Zasedanja se je udeležilo nad 350 delegatov. Glavni predmet razpravljanja je bil kako rešiti gospodarsko reformo, ki jo grozi bohotna inflacija čisto zadušiti.
Sklenjeno je bilo, da se zamrznejo cene industrijskim izdelkom kakor tudi nekaterim proizvodom prve potrebe. Ta zmrz-njenost cen naj bi trajala do srede leta 1972. Galop inflacije postaja nezadržen. Letos v prvih osmih mesecih se je življenje podražilo za 14 %.
Predsednik vlade je trdo obsodil vse, ki so izvajali pritisk na zvezno vlado, da je izdala množino denarja brez kritja. Dejal je, da so bile storjene resne napake, ki so jugoslovansko gospodarstvo spravile na rob poloma.
Krsta Crvenkovski pa je priznal, da marsikje v Jugoslaviji niso doumeli duha reforme. Prišlo je do masovne brezdelno-sti, kar je prineslo s seboj niz družbenih in političnih težav. Premnoga podjetja so se zanašala, da bo čas sam vse uredil. Ljudje so se predali pretirani potrošnji, zaradi česar je silno zraste! dolg v inozemstvu. Vzporedno s tem so nenehno rastle cene na notranjem trgu. Jugoslavija je polna skupin ljudi, ki imajo malomeščansko miselnost in egoistično branijo svoje zasebne koristi. Samoupravljanje rušijo tudi razni tehnokrati, ki se malo brigajo za smernice, katere prihajajo od Zveze komunistov.
škofovske konference, ki bo v Rimu od 9. do 14. novembra, o uvedbi diakonata, o organizirani dobrodelnosti, o dušnem pastirstvu med delavci, o katoliškem dnevniku. Ker je bilo to zborovanje v času, ko so v senatu sprejeli zakon o razporo-ki, so škofje izrazili svoje obžalovanje in zaskrbljenost nad sprejetim zakonom.
Zborovanje italijanskih škofov
V	Rimu je imelo svoje zborovanje predsedstvo italijanske škofovske konference, škofje so razpravljali o zasedanju celotne
Dvesto tisoč rojstev — tristo tisoč splavov
Po dokaj zanesljivih ocenah strokovnjakov je v Jugoslaviji na leto več kot 300.000 prekinitev nosečnosti. Od tega pride na Srbijo kar 180.000 splavov. Ta stvar dobiva poseben pomen, če povemo, da je tretjina abortusov' — ilegalnih.
Hkrati imamo v Jugoslaviji na leto okrog 200.000 rojstev. Prekinitev nosečnosti, dovoljenih in prepovedanih, je torej več kot rojstev. V Srbiji je bilo na primer na 1000 žensk v dobi rodnosti 76 trojstev in 86 prekinitev nosečnosti. V Vojvodini je bilo 56 rojstev in 70 abortusov na 1000 žensk v dobi rodnosti, na Kosovem pa 209 rojstev, prekinitev nosečnosti pa samo 46.
Posebno značilen je podatek, da je 21 odstotkov vseh žensk, ki so prekinile nosečnost, mlajših od 18 let.
Omenjeni statistični podatki vsekakor kažejo, pravi beograjski časopis »Politika ekspres«, da bi bilo treba to kočljivo vprašanje urediti z zakonom. Zakonska določila o tem, kakšni so pogoji in kakšen postopek je potreben, da se odobri prekinitev nosečnosti, so že sestavljena in bodo kmalu prišla pred poslance srbske skupščine. Podobne zakone bodo sprejeli tudi v drugih republikah.
upanje v večno življenje Bogastvo slovenskih podvigov po svetu
Vsi dobro vemo, da je že stara navada svete matere Cerkve, da z obredi ob pogrebu ne samo priporoča rajne Bogu, ampak da tudi krepi upanje svojih otrok in da spričuje svojo vero v prihodnje vstajenje vseh krščenih otrok. Zato je drugi vatikanski cerkveni zbor v konstituciji o svetem bogoslužju naročil, da je treba pogrebne obrede tako prenoviti, da bodo jasneje izražali velikonočni značaj krščanske smrti in da bo tudi obred za pokopavanje otrok dobil svoj mašni obrazec.
NOVI OBREDNIK ZA POGREBE
Dne 15. avgusta 1968 je Kongregacija za bogoslužje izdala nov obrednik za pogrebe. Slovenski prevod je izšel letos poleti.
Kaj pa je novega v tem obredniku?
V	obredih ob pogrebu svojih otrok obhaja Cerkev Kristusovo velikonočno skrivnost, ker je namreč polna zaupanja, da bodo s Kristusom prek smrti prešli v življenje tisti, ki so v krstu postali eno telo z umrlim in vstalim Kristusom. Zato Cerkev za rajne daruje evharistično daritev (mašo) ter zanje moli in prosi, da bi ob medsebojnem občestvu vseh Kristusovih udov tisto, kar je enim v duhovno pomoč, drugim bilo v tolažbo.
S pogrebnimi obredi pri pokopavanju svojih bratov naj kristjani, kakor pravi obrednik, izpovedujejo svoje upanje v večno življenje, a tudi izkazujejo razumevanje za čustva in navade svojih sorojakov in sodobnikov glede rajnih. Ohrani naj se, kar je dobrega v družinskih izročilih in krajevnih navadah; kar se zdi, da nasprotuje evangeliju, naj se tako preoblikuje, da se bosta pri krščanskem pogrebu razodevala velikonočna vera in evangeljski duh.
Zaradi teh zahtev so bili znova sestavljeni razni obrazci za molitve pri pogrebu; izbrani so bili primerni odlomki iz sv. pisma; sv. maša za rajne je dobila novo svežost; odstranjeni so bili nekateri odstavki, ki so poudarjali predvsem grozo in strah, kakor na primer »Libera« (Reši me) itd.
Želja je, naj bi se sčasoma odpravila črna barva pri pogrebih in mašah za raj ne; enako tudi razni »katafalki« ali »tum-be«, ki kaj malo vzbujajo v človeku vero in upanje v vstajenje.
TRI OBLIKE KRŠČANSKEGA POGREBA
Pogrebni obred za odrasle ima tri osnovne oblike krščanskega pogreba, da bi tako nekoliko upoštevali razmere v različnih pokrajinah.
a) Pri prvi obliki molimo na treh krajih: na domu rajnega, v cerkvi in na pokopališču. Ta naj bi bila redna oblika pogreba. Pri tej obliki pogreba se navadno v cerkvi opravi pogrebna maša. Ce ni maše, mora biti vsekakor besedno bogoslužje (z branjem svetega pisma in primernim, čeprav kratkim nagovorom). V cerkvi je torej vedno opravilo božje besede, bodisi z mašo bodisi brez nje, in pa obred, ki so ga včasih imenovali ab-solucija («Libera me» - »Reši me«), odslej pa ga bomo imenovali »poslednje priporočanje in slovo«.
b) Pri drugi obliki pogreba molimo le na dveh krajih: v pokopališki kapeli in pri grobu.
c) Pri tretji obliki so molitve na enem samem kraju, le na domu rajnega.
Od škofovskih konferenc je odvisno, katere oblike obreda se bodo uveljavile v posameznih krajih.
* * *
Imamo torej slovenski obrednik za naše
pogrebe! Znajmo ga tudi uporabljati. To se pravi: ne bojmo se pogreba z našo besedo vere in upanja! To velja za vse župnije in za vse bolnišnice. Če ima župnija duhovnika, ki bi lahko opravil obrede v slovenskem jeziku, prosimo pač, naj opravi pogreb duhovnik, ki to zna. Izgovor: »Kaj bodo rekli drugi?«, ne drži.
Mesec vernih duš nas vabi, da zanje molimo. Radi darujmo za svete maše za rajne. Tudi po tem se bosta razodevala velikonočna vera in evangeljski duh ljubezni.
DR. LOJZE ŠKERL
Kot skoraj vsak Slovenec je tudi Jurij rad prepeval. Ljubezen do pesmi je ohranil tudi, ko je postal duhovnik, dvorni vzgojitelj, pevovodja in končno prvi redni dunajski škof. Slovenec Jurij je ustanovil sloviti dunajski deški zbor in zasedel škofovski prestol na Dunaju. Slovenski učenjaki in pevci na dvoru pa so mu delali druščino.
Bosonog koroški fantiček se kar ni mogel odtrgati od knjig in svojih poskusov.
S	pridnostjo se je prebil skozi šole in postal svetovno znani fizik in rektor dunajske univerze.
OKNO V DANAŠNJI SVET
Stoletnica smrti sv. Antona M. Clareta
24. oktobra so predvsem v Španiji praznovali stoletnico smrti sv. Antona Marije Clareta, ustanovitelja redovniške družbe misijonarjev Brezmadežnega Srca Marijinega. Teh redovnikov, ki so poznani pod imenom klaretinci, je sedaj na svetu 5.420 in živijo v 349 hišah. V Trstu imajo svojo župnijo v ulici Sant’Anastasio blizu glavne železniške postaje.
Kongres prijateljev jaslic
V	Rimu je bil sedmi mednarodni kongres prijateljev jaslic. Kongresa se je udeležilo 400 delegatov, ki so zastopali 15.000 članov mednarodnega združenja. To združenje se zanima za jaslice in skuša to zanimanje čim bolj razširiti med kristjani. Kakor je razvidno iz lista L’Osse!rva-tore Romano, so se tega kongresa udeležili tudi predstavniki iz Jugoslavije. Prof. Niko Kuret iz Ljubljane je imel celo predavanje.
Odstop palermskega nadškofa
Kardinal Carpino se je odpovedal nad-škofovskamu mestu v Palermu na Siciliji. Sv. oče ga je dodelil kongregaciji za imenovanje škofov. Kardinal Carpino je bil
le nekaj let nadškof v Palermu. Pravijo, da zaradi širokih pogledov ni bil všeč ondotnim mogočnikom, ki hočejo imeti v Cerkvi še vedno oporo za svoje egoistične cilje.
Kongres katoliških zdravnikov
V	sredo, 14. oktobra so v Washingtonu zaključili kongres mednarodne zveze katoliških zdravnikov. Razpravljali so predvsem, kako naj zdravniki varujejo človeško življenje. Sv. oče je kongresu poslal posebno pismo, v katerem spodbuja zdravnike, naj bodo skrbni pri zaščiti človeške osebnosti in človeškega življenja, ter zavzema odločno stališče proti evtanaziji in splavu, ki ju je treba smatrati za navaden umor.
Noče biti škof
Za novega koptskega škofa v Kairu so imenovali meniha Mateja. Ta je pobegnil iz Aleksandrije in se skriva nekje v egiptovski puščavi. Koptski patriarh Ciril je naprosil vse menihe, naj ga pregovorijo, da bo sprejel škofovsko posvečenje. Menih Matej je za to zvedel in v pismu sporočil patriarhu, da so že stari koptski menihi zapisali pravilo: »Menih naj beži pred žensko in pred škofovskim imenovanjem!«
 .............................................................  Illlllllllllllllll.Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
LUDVIK PUŠ
Klasje iz viharja
Vselej je zanimivo brati življenjske izkušnje, posebno če so pisane prijetno in zanimivo. In prav to je odlika Puševe knjige »Klasje iz viharja«, ki jo je nedavno izdala Mohorjeva družba v Celovcu in je na voljo tudi na upravi našega lista. Cena izvodu je 1.800 lir.
Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu, kmečko življenje, borba za kmečko zemljo in iskanje poti, kako bi se dalo kmetu zboljšati njegov položaj, to je dejansko vsebina te knjige.
Ludve Zupan (tako ime si nadene avtor knjige dr. Ludvik Puš) postane prefekt na kmetijski šoli na Grmu. To je odločilno za njegovo nadaljnje življenje, ki se čisto usmeri v iskanje pomoči kmečkemu človeku. S toploto slika Puš leta svoje službe na šoli, svoje male in velike težave v zavodu, politični pritisk z nasprotne strani, kar končno Pušu prinese odpust iz službe.
Toda Ludve Zupan, tj. dr. Puš, kmečkega človeka ne more več pozabiti. Kmet postane stiržen njegovega življenja. Tu je
DEŽELNE POBUDE
zdrava kri, tu je povezanost z zemljo. Da bi kmetu pomagal in mu zagotovil naraščaj, organizira vzgojne tedne za fante in dekleta ter se odpravi po svetu, da bi videl, kako kmet živi in dela drugod. Pot ga pripelje med Flamce, kjer si ogleda njihovo kmečko zadružništvo, pa med Poljake, kjer obišče Mogilo in okoliške kmečke vasi, ki jih je tako čudovito orisal pisatelj Reymont v svojih »Kmetih«. Vse pridobljene izkušnje bo dr. Puš porabil v Kmečki zvezi, ki jo s toliko ljubeznijo vodi. Toda na obzorju se že kaže krvava zarja — Hitler je zažgal kres uničevanja. Tu nehajo spomini nekdanjega prefekta z Grma.
Kdor ljubi zemljo, ljubi tudi pesem. Tudi z dr. Pušem je tako. Srečanje prefekta s skladateljem Ignacijem Hladnikom pripelje Zupana k Novomeškemu oktetu; nato postane še vodja Glasbene šole v Novem mestu.
Treba je priznati, da je knjiga vredna branja. Dr. Puš je v njej naslikal prelepo podobo kmečkega človeka, tisto podobo, ki so jo doma po letu 1945 uničili. Zavoljo tega je ta knjiga še toliko bolj vredna da je izšla. Jezik je lep in tudi tisk je tak, da ga bodo zlahka obvladali tudi starejši ljudje. Mohorjeva družba v Celovcu je s tem opravila lepo delo. - K. M.
Nove ugodnosti za razvoj obrtništva
Deželni zakon št. 17 z dne 1. junija 1970 prinaša nove koristne ukrepe za obrtništvo. Prva ugodnost so olajšana posojila, ki jih lahko dobijo obrtniki v tukajšnji deželi za obratovanje svojih podjetij ali za olajšanje izvoza svojih izdelkov. Za obrtnike v goratih predelih pa so na razpolago posebne enkratne podpore, ki jih ni treba vračati. Iste ugodnosti veljajo za obrtniške konzorcije in zadruge, ki so vpisane v seznam obrtnikov, četudi niso v goratih krajih. Te enkratne podpore so namenjene za nakup in namestitev nujno potrebnih strojev, opreme, pripomočkov in za napeljavo pogonske sile. Podpore pa ne veljajo za zidarska dela in avtomobile, ki niso bistveno važni za obratovanje podjetja. Na stroške do 4 milijonov
je določeno 30 % prispevka, na večje stroške pa so prispevki 25 in 20%. Vsekakor pa prispevek ne more presegati 3 in pol milijona lir. Kdor želi takšno enkratno podporo, mora najprej vložiti prošnjo in priložiti predračun; šele ko bo prejel od E.S.A. odgovor, da je podpora odobrena, sme izvršiti nakup. Ta ugodnost velja za obrtnike v goratih predelih, med katere spadajo tudi sledeče občine: Repentabor na Tržaškem; Krmin, Kapriva, Dolenje, Doberdob, Moša, št. Lovrenc ob Soči, šte-verjan, Zagraj in Sovodnje na Goriškem; Ahten, Kluže, Čedad, Dunja, Dreka, Fojda, Hurnin, Brdo, Mužac in Naborjet-Ovčja ves v videmski pokrajini.
Prošnje za posojila in prispevke sprejema E.S.A. - Ustanova za razvoj obrtništva v Furlaniji-Julijski Benečiji. Videm, Viale Venezia 100.
Inž. Janko Košir
Čestitke katoliškemu listu
Kardinal Wojtyla iz Krakowa aia Poljskem je v posebnem pismu čestital katoliškemu listu »Tygodnik Powszechny« ob njegovi 25-letnici izhajanja. Urejujejo ga katoliški laiki neodvisno od cerkvenega vodstva.
Mešani zakoni ustvarjajo probleme
Luteranska Cerkev v Zvezni republiki Nemčiji je ugotovila, da se je leta 1968 40 % luteranskih novoporočencev poročilo z drugovercem, večinoma katoličanom. Pomešanost katoličanov in luterancev prinaša razne probleme. Ni čudno, da se v Nemčiji tako zanimajo za zbližanje med katoliško in luteransko Cerkvijo in za cerkvene predpise o mešanih zakonih.
Pri očetu pesniku je vzljubil slovensko pesem in glasbo. Kolikokrat je prepeval tisto njegovo že skoraj ponarodelo »šumi, šumi gozd zeleni«! Romal je daleč po svetu in postal dirigent opere in simfoničnega orkestra na Finskem, v tisti deželi tisočerih jezer, kjer je Slovenec gradil mostove in pisal učbenike za finske, švedske in druge visoke šole.
Med depresijo je tam v Pennsylvaniji hodil v šolo, pa se mu je sredi zime odtrgal podplat edinih čevljev. Sestra je postrgala zadnji drobiž in mu kupila nove čevlje, da je lahko nadaljeval s študijem. Postal je svetovno znani aerofizik in ravnatelj letalskega inštituta. Ko je končno sloviti izumitelj med preizkušanjem letala našel smrt, se ga je z dolgim, prisrčnim uvodnikom spomnil tudi »The Sa-turday Evening Post«.
Začel je kot najnižji uradnik pri farnem denarnem zavodu, danes pa je predsednik ene največjih bank, a še vedno je zaveden Slovenec, ki veliko žrtvuje za dobro stvar.
Kot otrok se je zelo rad igral z zmaji in gradil je modele letal. Kot odrasel mož je postal pionir ameriškega letalstva in ustanovitelj ene prvih tovarn letal v Ameriki. Njegov propeler še vedno hranijo v muzeju v Washingtonu.
Ko je hodil v šolo v Collimvoodu, so ga otroci radi dražili zaradi njegovega slovenskega imena. Sramežljivi fantiček se jim je končno umaknil, se s pridnostjo prebil skozi šole in postal mednarodno priznan strokovnjak na področju metalurgije in voditelj prve ameriške vladne znanstvene delegacije v Rusijo. Slovenski profesor, izumitelj in industrialec iz Collinvvooda se še vedno živo zanima za Slovence in si ob vsakem obisku Clevelanda ogleda, kaj je novega v naših arhivih. Kot vsak resničen rodoljub, je vsakega slovenskega uspeha vesel.
Kot toliko drugim izseljencem mu v trdi borbi za vsakdanji kruh ni bilo mogoče iti v višje šole. Zaposlil se je na pošti in sčasoma postal Assistant Superin-tendent ogromne chicaške pošte. Njegov sin zdravnik pa je eden najbolj priznanih ameriških raziskovalcev bolezni ledvic.
Ko je bil majhen fantek, mu je očetov prijatelj arhitekt Viktor iz Argentine prinesel igračko, da je postavljal »nebotičnike«. Prijatelj Viktor si je priboril prva mesta v arhitekturi v Argentini, poleg tega pa je tudi odličen slikar in pred dnevi mi je poslal svojo tretjo knjigo v španščini, čudovito lep življenjepis slovenskega znanstvenika Benigarja. Otrok, ki je dobil igračko, pa je postal graditelj resničnih mogočnih nebotičnikov in palač, soprejemnik najvišjega ameriškega arhi-tektsikega priznanja in glavni graditelj L’Enfant Plaze v Washingtonu, ki so jo kritiki označili kot »zmagoslavje arhitekture«. Tudi Denver Hilton hotel, kjer včasih zborujejo naše jednote, je postavil ta naš slovenski rojak.
Večkrat je pomagal očetu v mesnici, toda vedno so ga mikale tudi knjige. Postal je zdravnik in profesor, mornariški kapitan in poveljnik slavite plavajoče bolnišnice U.S.S. Repose, pa tudi zdravnik predsednika Kennedyja in takratnega podpredsednika Johnsona v Beli hiši. »Seveda še čitam slovensko,« mi je odgovoril in dodal: »Reci mi samo Rudi!«
Odšel je po svetu brez cvenka in od začetka se je preživljal s pomivanjem posode. Toda včasih so se slovenski bratci le zbrali v francoski gostilni in prepevali slovenske pesmi. Nekoč je francoski dirigent slišal njegov krasni bas in ga povabil, naj pride nastopat z njegovim orkestrom. Emil, ki prej nikdar ni bil poklicni pevec, ima zdaj svoj orkester v svoji restavraciji v Parizu, kjer pogosto zapoje tudi kako silovensko pesem. Vodilna tvrdka Decca je posnela njegovo petje na plošče in začela so prihajati tudi vabila vodilnih televizijskih družb. Doslej je Emil nastopil v Franciji, Angliji, na Nizozemskem in Švedskem, v Švici, Italiji in dvakrat tudi v Nevv Yorku. Kadar boste v Parizu, obiščite ga na naslovu: L/aubarge yougoslave, 27, rue d’Enghien, Pariš 10.
Začel je kot delavec in kmet, danes pa ima eno največjih razpečevalnic pijač v Ohio in eno največjih farm v Floridi. Podjetni John Drenik, ki korajžno nosi svojih osem križev, in njegova prijazna ženka, se zaradi uspehov nista prav nič prevzela. Ostala sta čisto lepo domača in za slovenske zadeve sta darovala dosti več kot je na splošno znano.
Ko je eden naših najbolj marljivih sodelavcev v Clevelandu Mr. Jacob Strekal pripeljal Drenikove na obisk, so s sabo prinesli -tudi zaboj žlahtnega slovenskega vinčka. Pri tej kapljici smo se nekaj dni
pozneje pobratili tudi z ing. Kisovcem, slovenskih izumiteljem rotafix letala, ki je eden vodilnih strokovnjakov Boeing tvrdke. Veseli smo ga bili ne le kot slovitega izumitelja, ampak tudi kot povsem preprostega in prijaznega človeka. Ing. Kisovec je z zanimanjem pregledal naše gradivo o drugih slovenskih strokovnjakih v letalstvu in vesoljstvu. Zelo je pohvalil tudi izvrstni okus naših slovenskih mojstrov Matije Plečnika in Jožeta Žnidaršiča, ki sta nam zgradila lično študijo, kamor med počitnicami in za »vveekend« navadno odrinemo za kakih 14 ali 16 ur na dan.
„ Slovenske levice “ b zadnjim dogodkom
Izvršni odbor »Slovenske levice« je imel 24. oktobra 1.1. svojo sejo in je na njej pretresal položaj slovenske narodne skupnosti v naši deželi. Poudaril je, da so se zastopniki SL ob štirideseti obletnici smrti bazoviških junakov udeležili proslave, ki je bila v soboto 5. septembra in položili venec k spomeniku, da bi se pridružili vsem ustanovam, ki so bile za slovensko proslavo. Tako je SL kakor doslej odklonila svojo udeležbo na zborovanju, kjer se čisto slovenske obletnica uporablja v propagandne namene neslovenskih strank.
Izvršni odbor pozdravlja obisk jugoslovanskega predsednika v italijanski prestolnici, pričakuje pa, da bo to srečanje najvišjih predstavnikov dveh sosednih republik sprožilo stvarno reševanje položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Nepojmljivo je namreč, da kljub vztrajnemu ponavljanju prijateljskih odnosov med obema državama naša vprašanja ne najdejo temeljite demokratične rešitve. Izvršni odbor SL pri tem poudarja, da je slovenska narodna skupnost v Italiji sestavljena iz tržaških, goriških, beneško-rezijanskih in kanalskih Slovencev, in da je zato tako narodno skupnost treba obravnavati kot celoto.
Nadalje izvršni odbor SL obsoja fašistično skrunjenje slovenskega spomenika padlim in slovenskih napisov, prav tako odbor ogorčeno protestira, da je bil v Trstu odobren shod tistim vojaškim edini-cam, ki so se po koncu prve svetovne vojne znašale nad našimi ljudmi. Nadvse nezaslišano in tragično ironično je, da država, ki pričakuje kot gosta predsednika sosedne republike, v kateri živijo od fašizma zaprti in mučeni Slovenci, dopušča odkrito apologijo fašizma prav v naši obmejni pokrajini. Nemogoče pa je oceniti prepoved videmske prefekture, da bi spomenik padlim imel slovenski napis. Izvršni odbor SL se sprašuje, kam vodijo take skoraj načrtne žalitve našega narodnega čuta.
Izvršni odbor se pridružuje »Odboru za pomoč razlaščencem« v protestu zaradi ravnanja z našo zemljo, ko se nihče ne potrudi, da bi bile popravljene storjene krivice, ampak se z imenovanjem začasnih zasedb (occupazione temporanea) našo zemljo razlašča s silo in brez odškodnine.
Izvršni odbor na koncu obsoja slovenske komuniste, ki so se pri volitvah v obrtniško zbornico predstavili na posebni listi, potem ko je bila objavljena enotna slovenska lista, sestavljena iz predstavnikov ustanove, katere odborniki so tudi komunisti. Tako početje je dokaz več, da komunistom ni toliko za slovenske pravice, kakor za strankarske koristi.
Zbor vseh pravoslavnih Cerkva
Priprave za cerkveni zbor vseh pravoslavnih Cerkva se nadaljujejo. V marcu prihodnjega leta se bo sestala glavna pripravljalna komisija v Ženevi. V glavni komisiji zastopa vsako samostojno pravoslavno Cerkev po en član — škof ali duhovnik — s svojim svetovalcem. Glavna komisija pripravlja osnutke, o katerih naj bi na cerkvenem zboru razpravljali. Na tem zasedanju pripravljalne komisije bodo govorili o virih razodetja, o večjem sodelovanju laikov v življenju Cerkve, zlasti v bogoslužju, o prilagoditvi posta sedanjim razmeram, o zakonskih zadržkih, o koledarju, o gmotnem položaju v pravoslavnih Cerkvah. Ni še določen datum, kdaj se bo vršil pravoslavni ekumenski koncil.
Slovenci v Meyerjevem
» Literarnem, priročniku «
Slovenskih književnikov je v knjigi 31. če jih navedemo kronološko, tj. ne po abecedi, so tile: Trubar, Dalmatin, Bohorič, Valentin Vodnik, Prešeren, Vraz, Levstik, Jenko, Stritar, Jurčič, Gregorčič, Kersnik, Tavčar, Aškerc, Cankar, Kette, Murn, Župančič, Govekar, Finžgar, Meško, Gradnik, Bevk, oba Kozaka (Ferdo in Juš), Kosovel, Prežihov Voranc, Kreft, Kranjec, Ingolič in Matej Bor. Gotovo so to imena, ki spadajo v tako knjigo. Še bolj gotovo pa je, da bi prej kakor to ali ono od njih morala biti v Meyerjevem navzoča vsaj še dva slovenska književnika, ki ju zdaj, žal, zaman iščemo: namreč dramatik Anton Tomaž Linhart in pisatelj Ivan Pregelj. Le kako sta mogla izostati?
Na drugem mestu se človek vpraša, ali so v knjigo sprejeti slovenski književniki prikazani tako, da si bo tujec lahko ustvaril o njih resnično podobo. Reči moramo, da so prikazi nasplošno zelo točni in — kar je za leksikon važno — omejeni na res bistveno. Za dokaz naj navedemo dve oznaki! Valentina Vodnika predstavlja knjiga takole: »Župnik, učitelj in končno šolski nadzornik; izdajal je učbenike, poučne slovenske koledarje in tudi prvi slovenski časopis, pridobil si je zaslug za ljudsko izobrazbo. Vodnik je pisal romantične pesmi, iz katerih zveni njegova ljubezen do domovine in do slovanstva.« O pesniku Alojzu Gradniku beremo (seveda v prevodu, kot prej): »Bil je kot pravnik v visokih službah. Na Dunaju vplivi Dehm-la in Hofmannsthala; v svoji liriki je obravnaval snov iz slovenske folklore in iz svoje domače pokrajine, pa tudi motive ljubezni in smrti; ena poglavitnih tem njegove miselne lirike je konflikt med svetom resničnosti in svetom, kakršnega si predstavljamo; tupatam je pisal tudi politične pesmi z nacionalno tendenco; odlični prevodi. Od 1916 dalje je izšlo več pesniških zbirk.«
Najmlajši slovenski avtor v Meyerjevem »Literarnem priročniku« je Matej Bor, ki se je rodil v Grgarju pri Gorici 14. aprila 1913. Vse, kar pravi knjiga o njem, popolnoma drži. Le zadnji stavek bi pri kom utegnil naleteti na ugovor: o Boru namreč trdi, da »velja za najpomembnejšega slovenskega sodobnega pisca«.
Stvarno napako oziroma netočnost sem zasledil samo eno. Stritarjevi »Dunajski sonet j e« so v knjigi označeni kot »Donau-sonette«, kar pomeni seveda »Donavski soneti«. Biti bi moralo pač »Wiener So-nette«.
Ob koncu navaja Meyerjev »Literarni priročnik« napotke za poglobljeni študij posameznih književnosti — po abecedi od afriške in egiptovske pa vse do beloruske. Za podrobnejše preučevanje slovenske literature omenja na prvem mestu knjigo Bruna Meriggija »Storia della letteratura slovena...«, ki je izšla v Milanu 1961, in šele nato Slodnjakovo v nemščini napisano »Zgodovino slovenske književnosti«, ki je izšla v Berlinu 1958. Razen tega so navedene prve tri knjige matične Zgodovine slovenskega slovstva, ki so izšle v letih 1956 do 1961. (V tej zbirki je konec lanskega leta izšla že VI. knjiga.) Manjka pa v seznamu Slodnjakovo »Slovensko slovstvo« (iz leta 1968). Tudi v tem pogledu — ne le kar zadeva izpuščenega Linharta in Preglja ter še kako drugo malenkost — bo treba torej Bibliografski institut v Mannheimu informirati. Kdo
lahko to stori? Pač slavistični oddelek ljubljanske univerze.
Meyerjev »Literarni priročnik« je nasplošno tako odlična, koristna in praktična knjiga, da si jo želimo kar se da popolno: takšno, da bi bili tudi Slovenci Z njo brez pridržka zadovoljni. Ravno zato smo opozorili na nekatere stvari, ki bi se dale z majhnim trudom izpopolniti oziroma popraviti v naslednji, 3. izdaji, do katere bo pač prišlo prej ali slej. Vsekakor dve tako svetli imeni v slovenski književnosti kot sta Linhart in Pregelj, takrat ne bosta smeli manjkati.
Vinko Beličič
A
29. oktober v Slov. kult. klubu
Zadnjo soboto je bil v Slovenskem kulturnem klubu spominski večer-sprejem ob 29. oktobru, slovenskem narodnem prazniku. Priložnostni nagovor je imel deželni poslanec dr. Drago Štoka, ki je omenil najprej zgodovinske dogodke lata 1918, ko se je slovenski narod osamosvojil in sam vzel v roke vajeti svoje usode. Dr. Štoka se je nato ozrl na današnje razmere in pri tem poudaril hotenje po skupnem reševanju vseslovenskih problemov.
Sicer se lahko motimo, a na žalost nismo doslej zasledili ne v slovenskem ti-
Predstavniki Slovenske skunnnsli na Renentabru
Minuli teden so se na Repentabru sestali načelniki svetovalskih skupin Slovenske skupnosti v deželnem, pokrajinskem in ostalih občinskih svetih (občine Trst, Dolina, Nabrežina, Zgonik in Repen-tabor) ter še nekateri drugi svetovalci in člani sveta Slovenske skupnosti. Namen srečanja je bil pretres organizacijskih vprašanj, kot so povezava med osrednjimi 'organi in krajevnimi sekoijami ter zaupniki, izdajanje glasila ter določitev urnika za poslovanje na osrednjem sedežu. Srečanje je vodil predsednik sveta dr. Zorko Harej, ki je v pozdravnih besedah tudi razložil namen tega sestanka.
Po govoru političnega tajnika dr. Le-giše o položaju Slovenske skupnosti po zadnjih volitvah je dr. Dolhar nanizal nekaj točk, ki naj bi bile osnova za razgovor; med drugim, o povezavi med izvršnim odborom Slovenske skupnosti in svetovalskimi skupinami in člani Skupnosti po vaseh, kdaj in kje naj bi bila
taka srečanja, kdaj naj se sestajajo svetovalske skupine posameznih občin s predstavniki sveta Slovenske skupnosti itd.
Predno se je začel razgovor o Dolhar-jevih osnutkih, je deželni svetovalec dr. Štoka poročal o zadnjih novostih v deželi, o predvidenem načrtu zakona o slovenskem šolskem osebju, o podpori civilnim invalidom, o zahtevi Slovenske skupnosti, da se predvideni prispevki za gradnje razširijo na lastnike hiš, ki si želijo popraviti ali obnoviti domove, o problematiki sprejemanja naših ljudi v službo; na koncu je omenil skupno spomenico vseh slovenskih zamejskih organizacij o manjšinskem vprašanju.
Ob konou so soglasno obsodili zadržanje slovenskih komunistov v zvezi z nedavnimi volitvami v obrtniško zbornico in bolniško blagajno. Kot znano, so slovenski komunisti s podporo listi št. 3 hoteli razbiti enotni nastop slovenskih obrtnikov na listi št. 2.
Pevski koncert zamejcev v Mirnu
Objavljamo poročilo o pevskem koncertu dveh naših goriških zborov, ki sta nastopila v nedeljo, 25. oktobra v Mirnu. Poročilo je napisal prof. Hubert Bergant, izšlo pa je v »Primorskih novicah«.
V	nedeljo sta gostovala v Mirnu dva zamejska zbora in sicer moški zbor »Mirko Filej« pod vodstvom Zdravka Klanjščka ter zbor »Lojze Bratuž« z dirigentom prof. Stankom Jerkajem. To je vrnitev obiska dveh naših zborov, ki sta bila 14. oktobra
1.1. v Gorici nadvse gostoljubno sprejeta.
Pevski zbor iz Mirna pod vodstvom An-teka Klančiča in zbor v isti zasedbi iz Vrtojbe »Jadran« z zborovodjem Cirilom Siličem sta bila deležna pri rojakih v Italiji nedeljenega priznanja. Enako navdušen sprejem sta doživela tudi oba gosta na koncertu v Mirnu. Spored so sestavljale skladbe U. Vrabca, A. Foersterja, M. Fileja, E. Komela, A. Srebotnjaka, P. Jereba, L. Bratuža, F. Marolta, J. Gallusa, E. Adamiča, M. Kogoja, K. Pahorja in G. Devetaka.
Izvedba vseh skladb je bila zgledna. Tistim, ki iz »potrebe« po resnici vedni pričakujejo samo negativno kritiko, bi rad zagotovil, da za mnoge tretja točka futurističnega manifesta iz leta 1910 še vedno velja. Vsebuje namreč trditev, da je vsaka kritika ali nekoristna ali celo škodljiva.
V	manifestu se odraža nazor skupine mladih umetnikov, ki je bila tedaj še napredna, zato ji lahko verjamemo!
sku ne v nobenem prosvetnem društvu nikake omembe tega slovenskega narodnega praznika.
Seja tržaškega občinskega sveta
Na eni izmed zadnjih sej tržaškega občinskega sveta je odstopil svetovalec Lo-vero, ki pripada socialdemokratski stranki PSU. Lovero je bil namreč imenovan za pokrajinskega odbornika. Obe funkciji pa sta nezdružljivi. Na Loverovo mesto je občinski svet potrdil Francesca Romana, docenta na tržaškem vseučilišču.
Na isti seji so svetovalci med drugim tudi potrdili komisijo za pritožbe v zvezi z davčnimi dajatvami. V omenjeni komisiji je tudi strokovnjak Slovenske skupnosti dr. Drago Gantar.
Seja nabrež. občinskega sveta
Na seji naibrežinskega občinskega sveta, ki je bila pretekli teden, je župan dr. D. Legiša seznanil svetovalce, kako so bile porazdeljene funkcije med posameznimi odborniki. Zupan sam bo odgovarjal med drugim še za matični in volilni urad ter urbanistiko. Podžupan je Luciano Colom-bo, odbornik Slovanske skupnosti Antek Terčon pa bo vodil zadeve, ki se tičejo osebja, splošne zadeve in stike z javnostjo.
Nato so svetovalci začeli razpravljati o proračunu, ki so ga na naslednji odobrili z glasovi svetovalcev Slovenske skupnosti in svetovalcev strank leve sredine.
Izdvojimo torej samo tiste skladbe, ki so posebno ugajale. A. Srebotnjaka Bori so s svojo elegično liriko, podobno kot ruska v priredbi L. Bratuža Kaj viharjev ah nepozabna črnska duhovna Deep river spravile poslušalčevo psiho v plemenito sozvenenje. Seveda ni manjkalo tudi takih pesmi, ki so ustvarjale dionizično razpoloženje. Oplemenitenje sporeda so predstavljale Gallusove skladbe — drobni dragulji iz velikega polifonega zaklada našega naj večjega glasbenika do sedaj. Izreden smisel za polifono muziciranje je že poleg tudi sicer razumljivega suverenega vodstva, s katerim je prof. Jericijo vodil svoj mešani zbor, prepričal posebno z izvedbo skladbe Difusa est gratia tudi zahtevnejšega poslušalca. Akordi Foersterje-vega Večerni ave, ki so se ob koncu koncerta v očarljivem decrescendu izgubljali v neponovljivo preteklost, pa so dokazali, da ima tudi zbor »Mirko Filej« v Z. Klanjščku sposobnega voditelja.
Za oba koncerta, za onega v Gorici kot za tega v Mirnu, imata zasluge Zveza kulturno prosvetnih organizacij v Novi Gorici ter Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici, ki sta ju skupno organizirali. Upajmo, da bo njuno sodelovanje še trajalo in da bo dalo še nove sadove v korist naših rojakov tostran in onstran meje.
Bralci pišejo
Premalo poudarjen uspeh
Podpisani sem zvest bralec Vašega cenjenega lista in bi zato želel preko njega opozoriti javnost na sledečo zadevo: Slovenska skupnost je pred kratkim končno prodrla s Štokovim deželnim zakonom, po katerem so Slovenci odslej lahko v deželni zakonodaji imenovani s pravim imenom. Ni treba posebej poudariti, da je to v danih razmerah zavidljiv uspeh, s katerim bi se marsikatera stranka upravičeno ponašala. Vaš list je pred časom dal velik poudarek temu Štokovemu predlogu. Ko je pa sedaj po številnih ovirah bil dokončno potrjen, nisem zasledil, da bi ta veliki uspeh bil tudi primerno populariziran. Sicer pa noben slovenski časopis ni dal omenjenemu uspehu primernega poudarka, vendar resnici na ljubo je slovenski tržaški dnevnik o tem še največ pisal. Če bi komunisti dosegli kak tak uspeh, bi ga gotovo dolgo razglašali slovenskim volivcem. Menim, da je bila za Slovensko skupnost in za skupine, ki jo sestavljajo, izredna prilika, da svojim volivcem prikažejo konkretne uspehe svojega dela pri naporih za reševanje slovenskih problemov. Res škoda, da je taka priložnost šla tako neizkoriščeno mimo. Hvala za gostoljubnost.
Volivec Slovenske skupnosti
Rožni venec je treba znati moliti
Rožnovenska pobožnost je že mimo. Rad sem se je udeleževal. Potem pa sem po stari slovenski navadi še malo v gostilno zavil. Tam vedno najdeš znance in ob kozarcu tokajca se da tako prijetno modrovati...
V	nedeljo, 8. novembra
bodo tržaški skavti uprizorili v Marijinem domu v ul. Risorta 3 v Trstu ob 17.30 moderno misijonsko igro v treh dejanjih
»GOSPODOVA URA«
Med odmori bo srečolov. Izkupiček je namenjen slovenskim misijonarjem.
Pa me eden od tistih, ki ne vejo z molitvijo kaj početi, zbode in pravi: »No, nocoj boš pa bolje spal, ker si zmolil rožni venec. Za mene je moliti rožni venec kakor ocejati se z vinom. Spraviš pet, šest kozarčkov in nazadnje ne veš nič. Tako je tudi z rožnim vencem. Zdrdraš pet, šest desetk in na koncu sploh ne veš, da si molil.«
Nisem mogel molčati, pa sem »napred-neža« sklenil poučiti. Dejal sem mu: »Ko že omenjaš vino in rožni venec, pa speljiva primerjavo do kraja! Je pitje in pitje. Nekateri pijejo kot žejna krava. Čimprej so ob razsodnost, bolj so zadovoljni. Drugi pa pijejo s preudarkom. Najprej dajejo hrane svojim očem. Z tju-beznijo božajo rtijno barvo božje kapljice. Tudi ušesa naj dobe svoje! Zato z užitkom prisluhnejo, ko vino prelivajo iz steklenice v kozarec. Nato pride na vrsto vonj. S pobožnostjo srkajo vinski duh vase, preden ga zvrnejo in tedaj mlaskne-jo z jezikom ter dajo priložnost še okusu, da ga uživajo. Ob tem pa razmišljajo o izvoru vina: da je res božji dar, da pa zahteva veliko truda, preden pride od vinogradnika preko posredovalca do potrošnika. Koliko skrbi in težav je vmes, res pravi križev pot.
Torej, važno je, kako piješ, da imaš kaj od tega. Isto je z molitvijo rožnega venca. Važno je, kako ga opravljaš. Če se znaš zamisliti, kaj vse je Vinogradnik naših duš storil za nas, potem boš gledal na Boga, božjega Sina in Mater božjo čisto z drugačnimi očmi. Oči se ti bodo same od sebe usmerile proti nebu, jezik se ti bo sprožil v gibanje, uho bo prisluhnilo božji besedi, v duši ti bo sladko in molitev ti bo postala potreba. V svoji življenjski zgodbi boš odkril križev pot, podoben Kristusovemu, a tudi spoznal, da je konec križevega pota ne poraz, ne smrt, temveč vstajenje. Če boš rožni venec molil na ta način, boš vsak večer zaspal z mirom v duši in četudi bi nekdo opolnoči hrupno potrkal na tvoja vrata, le ne boš bal. Verovati v onostranstvo pomeni biti nesmrten že na tem svetu.«
Tomaž Cuder
Škofov obisk v Rablju
Videmski pomožni škof msgr. Pizzani je v sredo, 28. oktobra obiskal Rabelj in ostal v kraju ves dam. Najprej se je spustil v rudnik in pozdravil rudarje na njih delovnem poprišču. Za vse je imel očetovsko besedo. Srečal se je tudi z učenci osnovne in srednje šole ter obiskal bolnike. Opoldne se je z delavci udeležil kosila v delavski menzi. Želel je, da so mu nudili isto hrano, ki jo delavci uživajo vsak dan. Popoldne se je sestal z ženami in hčerkami rudarjev, zvečer pa še s samimi rudarji v kino dvorani. Brez dvoma so taka srečanja med škofom in verniki koristna, saj vzpostavljajo iskrene vezi med cerkvenim načelstvom in božjim ljudstvom.
i katoliški glas“ v vsako slovensko družino I
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin^
t Msgr. Janez Hladnik
100 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI )
SPET OPRAVEK Z NOGO
Zc v februarju se mi je znova odprla rana na peti. Poskus s penicilinom ni dal nobenega učinka. Moj prijatelj in osebni zdravnik dr. Mario Baila me je priporočil svojemu bratu primariju v bolnišnici A1-varez, kateri naj bi videl moj primer. Ko je vse preiskal, je dejal: osteomielitis je to, kajpak.
No ja, meni je šlo na smeh, ko sem besedo analiziral in se spomnil besede »Chupamedias (izg. čupamedias) del cura«, kar bi bilo po slovensko »farški petoli-zniki«... Mielitis... to bi bilo od medu, seveda... Moje nogavice so pa menda res sladke. Ne bo napačno, če pride kaj več takih, katerim bi rekli »chupamedias«. No, to tako mimogrede. Z mojo nogo pa ni bilo šale. Samo nož jo bi mogel ozdraviti.
Tako sem preračunal stvari, da sem za mesec junij najlaže šel v bolnišnico. Cez mesec dni sem se vrnil zdrav. Nadomeščal pa me je pater frančiškan iz župnije Santa Faz (Svetega obličja).
Bolnišnica je pomenila zame tudi počitnice, katerih sploh nikdar nisem imel razen v bolniški postelji. Ko sem se vrnil, sem hodil nekaj časa oprt na berglo. Pa še bolj presunljivo kot bergla je bilo to, kar se mi je zgodilo prvo nedeljo med zadnjo mašo. Med pridigo mi je klecnila leva noga, ki je morala ves čas nositi vso težo. Kot som dolg in širok sem se zrušil na tla. Toda naslednji hip sem bil že spat na nogah, kakor da se ni nič zgodilo. In se tudi ni. Noga se je pozdravila in prav je bilo, kajti tedaj je začelo pripravljanje na največji dogodek naše cerkve, na obisk Fatimske Marije romarice.
FATIMSKA ROMARICA PRVIČ V POMPEJU
Priprave za obisk fatimske Romarice smo začeli že takoj po veliki noči. V La-nusu se o tem prej nikoli še ni slišalo. Prva cerkev, ki je ta glas sprožila, je bdla
naša. Skušali smo dati Marijinemu obisku kar najbolj slovesen značaj. Naj jo sprejme vsa občina! Na tisoče velikih stenskih lepakov smo razdali in nalepili.
Po šolah sem organiziral duhovne šopke. Za vsako šolo je bil določen en dan za romarski obisk naše cerkve.
Ko smo bili v teh pripravah, je nastala neprilika zaradi dneva. Morali smo tako premakniti dan. Izbran je bil dan sobote 1 septembra 1951. Iz župnije sv. Adele v Buenos Airesu smo dvignili Marijo in jo odpeljali v slovesnem sprevodu številnih avtomobilov. V Lanusu je čakala množica ljudi z županom, ki je izrekel Mariji prvi pozdrav, drugega pa župnik Carubelli. Napovedani Marijin prihod ob osmi uri zvečer se je močno zavlekel. Z lanuškega trga je spremljala Marijo tolika množica ljudi, da kar nismo mogli naprej, šele ob deseti uri smo prišli v Pompe j. Tedaj pa je zažarel zvonik v vseh magičnih lučih in zvonovi so se radostno oglasili. Tisoč-glava množica, ki je spremljala Marijo, je napolnila vse ulice okrog cerkve in celotno dvorišče. Tedaj smo odprli v stranski steni široka premična vrata, tako da
je cerkev bila odprta vsemu občinstvu na dvorišču.
Sredi cerkve je bil pripravljen oltar, ■kjer je Marija dobila svoj prestol med množico sveč, luči in rož.
Medtem ko so v cerkvi pričakovali Marijo vse od osme ure naprej, je g. Janez Lovše, ki je bil slučajno na obisku pri svojcih — njegovo službeno mesto je bilo v San Tome v provinci San Luis —, vodil sveto uro in spovedoval. Slednjič je Marija le priromala med navdušenim petjem romarjev. Še en nagovor in blagoslov', nakar sem napovedal množici program naslednjih dni, celega tedna, ki je bil prvi misijon v Pompeju.
V	cerkvi je pričakovala Marijo tudi do-na Berta Ezourra de Givenetti. Nekaj tednov prej jo je povozil avto, da je kazalo, da ne bo nikdar več hodila. V zaupanju na Marijino pomoč je prišla oprta na palice in na druge osebe v kapelo.
Po končanem sprejemu fatimske Marije se je ljudstvo začelo razhajati; dona Berta pa se je pririnila do Marije in ji izročila svojo palico. Tisti hip je začutila v sebi neznano moč. Domov se je vrnila
brez palice in nikdar več je ni rabila.
Ni se pa tako srečna vračala domov druga žena, ki je stopila v lužo na voglu pred cerkvijo, pa se ji je udrlo in je potegnila iz blata nogo brez čevlja. Pa tudi ona je bila kljub temu srečna.
Silni so bili vtisi prvega dne in prav tako naslednje dni, ves teden. Marija je hotela preložiti dan svojega obiska, kot sem prej omenil. Vedela je, da bo ta teden lep, kot oni ni bil. Ves teden smo imeli čez dan polno ljudi, zvečer pa cerkev nabito za misijonski govor.
ŽUPNIJA USTANOVLJENA
Nisem si delal več skrbi, odkar sem imel reden naslov »vikar«. Toda nadškof v La Plati je stvari peljal naprej in tako dobim nekaj dni pred Marijinim prihodom dekret, datiran 15. avgusta, na dan Marijinega vnebovzetja, — prav v letu, ko se je prvič obhajala dogma Marijinega vnebovzetja: vi karija San Josč de Pompeo je bila povzdignjena v župnijo. S 1. septembrom naj bi stopil dekret v veljavo.
(Se bo nadaljevalo)
"g'"
V'
=4(
r
Važen sestanek na goriški občini
V četrtek, 29. oktobra 1970 so se na pobudo Slovenskega gledališča v Trstu sestali na goriški občini predstavniki Slovenskega gledališča iz Trsta, Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenske katoliške prosvete skupaj s predsednikom Ustanove za kulturne in umetniške dejavnosti v Gorici EMAC (En te manifestaziond ar-tistico oulturali) ter odbornikom za šolstvo in kulturo goriške občine.
Na sestanku so se domenili, da bodo skupno podprli gledališko dejavnost v Gorici v okviru delovanja slovenske narodnostne skupine v Italiji. To je prvi korak v prizadevanjih za uresničitev tistega širšega programa, ki ga je sprejela goriška občina v prid slovenske narodne skupnosti v Italiji. Program delovanja bo prikazan na tiskovni konferenci v Gorici 11. novem-gra v dvorani goriške pokrajine.
V okviru dogovorov, ki so bili na omenjenem sestanku sprejeti, bo Slovensko gledališče v Trstu nastopilo 14. januarja 1971 v gledališki dvorani »G. Verdi« s Tolstojevo dramo »Moč teme«. Sezono bo odprlo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, ki bo nastopilo 19. novembra v Katoliškem domu s Cankarjevim »Kraljem na Betajnovi«.
Glasbeni koncert v Doberdobu
Prav lepo število ljubiteljev glasbe in petja se je zbralo prejšnjo nedeljo 25. oktobra v župnijski dvorani v Doberdobu, da prisostvuje glasbenemu koncertu ansambla Miramar-Kondor in mladinskega zbora Slomšek iz Bazovice. Najprej je zaigral Mini-Miramar (9-letni harmonikarji!) tri skladbe: narodno »Katenjka«, potem »Mazurko« in še »Kan-kan«. Naše priznanje njim in profesorici Romani Zajčevi. Kot drago točko je zbor mladih pevcev »Slomšek« zapel »On rešuje mene«, »Pesem vesela naj Gospoda slavi« ter dve narodni: »Slišala sem ptičko pet« in »Oj ta vojaški boben«.
Pri tretji točki je ansambel »Kondor« izvajal moderne ritmične skladbe: »Bali Ai, »Na svidenje - Good bai«, »Poletni čas - Summer Time« ter »Little princes -Mala princesinja«. Prav lepo pohvalo zaslužijo vsi mladi skupno z njihovim učiteljem Jožetom Rodolfijem.
Četrta točka je bila še bolj bogata: nastopila sta kar dva ansambla skupaj — Miramar Junior in Senior pod vodstvom prof. Blijane Zajčeve. Ti so prejeli letos v Recanatiju prvo nagrado. Izvajali so »Valček v c-duru« skladatelja Knittla, nato Albinonijev «Adagio v g-molu« in »Praznično uverturo« skladatelja Gotza.
Zadnjo — peto točko — je izvajal ansambel Miramar Senior, Id je žel (krasne uspehe v Ljubljani, Kopra, v Avstriji in
SKPK »MIRKO FILEJ« V GORICI
vabi na
ORGELSKI VEČER SLOVENSKE GLASBE
na katerem bo prof. Hubert Bergant izvajal skladbe samih slovenskih skladateljev: Stanka Premrla, Matija Tomca, Slavka Osterca, Primoža Ramovša, Sama Vremšaka in L. M. Škerjanca. Koncert bo v četrtek, 12. novembra ob 20.30 v Cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Vstop prost.
trgu pred cerkvijo. Vence so položili občinska uprava, Kmečko delavska zveiza, prosvetno društvo »F. B. Sedej«, bivši partizani, prosvetno društvo »Briški grič« in partizani iz jugoslovanskih 'Brd. Zalostin-ke sta zapela zbora »Briški grič« in mešani zbor prosv. društva »F. B. Sedej«.
V	Števerjanu odobrili proračun za leto 1971
Števerjanski župan Stanislav Klanjšček je sklical v soboto, 31. oktobra sejo občinskega sveta. Prisotnih je bilo vseh petnajst svetovalcev ter mnogo občinstva, med katerimi smo opazili predstavnike Slovenske demokratske zveze ter podpredsednika pokrajinske uprave Marka Wal-tritsaha. Kot prvo točko so svetovalci ob-
ravnavali izvolitev volilne komisije, v katero so bili izvoljeni sledeči svetovalci: Terčič Zdenko, Miklus Marij, Prinčič Izidor in štekar Venceslav.
Sledila je dolga razprava o proračunu za leto 1971, katerega je obrazložil župan Klanjšček, nakar je občinski tajnik pojasnil vsako postavko posebej, tako da se je diskusija zavlekla dolgo v noč. Proračun, ki ga je pod predsedstvom župana izdelal občinski ožji odbor, predvideva 27,000.000 lir primanjkljaja.
V	diskusijo je poseglo precej svetovalcev, katerim so dali potrebna pojasnila tako župan Stanislav Klanjšček kot podžupan Armand Skok in odbornik Ciril Terpin. Vsi so se strinjali z dejstvom, da ima števerjanska občina premalo dohodkov in zato ne more kriti vseh izdatkov, med katerimi so nekateri obvezni.
Da je ožji odbor pravilno sestavil bilanco za leto 1971, je potrdilo glasovanje, saj ga je vseh petnajst občinskih svetovalcev enotno potrdilo. Pohvaliti moramo tudi odgovorno zadržanje manjšine, Id je s tem pokazala, da je pripravljena sodelovati z večino, ko gre za dobro občine.
RADIO
TRST A
V nedeljo, 8. novembra ob 17. uri
bo v Katoliškem domu v Gorici
GLASBENI KONCERT
Nastopili bodo Mini - Miramar, mladinski pevski zbor »Slomšek« iz Bazovice, ansambel Kondor, Miramar Junior in Miramar Senior.
Koncert nudi obilo duhovnega užitka, zato udeležbo toplo priporočamo.
Vstopnina 300 lir za odrasle in 150 lir za šolsko mladino.
Italiji in ki je v Paviiji odnesel prvo nagrado. Pod vodstvom prof. Elijane Zajčeve je zaigral: Gotovčevo »Kolo« iz opere Ero z onega sveta, Borodinovo »V stepah Male Azije« in končno prelepo »Skladbo« finskega mojstra Sibeliusa.
Kaj bi govorili o ploskanju! Tu je mesto za resnično priznanje mojs+rorn in mladini, ki zmore toliko lepega kulturnega dela v današnjem svetu. Res iznemadili so nas! Karel Lavrenčič je v imenu društva »Hrast« in vseh prisotnih izrekel nastopajočim iskreno priznanje in čestitke ter jim potom deklice izročil rdeče nageljne.
Srečolov za misijone je bil tudi letos bogat. Premnogi so se vrnili domov z dobitki. Še enkrat hvala vsem in kmalu na svidenje!
B. B.
Svečanost v spomin vojnih žrtev
Na dan Vseh svetlih so se vsi Števarjan-ci enotno oddolžili spominu žrtev druge svetovne vojne. Pod vodstvom župana Stanislava Klanjščka so priredili spominsko svečanost pred spomenikom padlim na
9. Memorial »M. Filej« 1970
Kot smo zadnjič obljubili, objavljamo danes rezultate, ki so bili doseženi v okviru Memoriala na šolskem stadionu v Gorici v lahki atletiki.
DEKLETA 100 m: 1. Travan S. 14”7; 2. Salatei I. 15”7; 3. Figar L. 15"4.
200 m: 1. Grassetti A. 28”5; 2. Travan S. 31 ”4.
1000 m: 1. Zanella A. 3’51”2.
Disk (1 kg): 1. Dornik Neda 21,80 (izven); 2. Miklus Eda 20,02; 3. Prinčič Neva 18,92; 4. Figar L. 17,60; 5. Prinčič Lore-dana 16,66.
Krogla (4 kg): 1. Prinčič Neva 7,76. Višina: 1. Grassetti A. 130 cm; 2. Zavadlav Nasta 120; 3. Miklus Eda 120; 4. Prinčič Darja 115; 4. Dornik Neda 115.
Daljina: 1. Salatei I. 3,80 m; 2. Figar L. 3,77; 3. Zavadlav Nasta 3,65; 4. Miklus Eda 3,42 (izven); 5. Prinčič Darja 3,09.
FANTJE
Dečki:
80 m: 1. Valerio R. 10”5; 2. Cevdek Fa-bij 11”2; 3. Petejan Egon 11”3; 4. Krapic Marino 11”8.
Daljina: 1. čevdek Fabij 4,69 m; 2. Devetak Karlo 3,93; 3. Krapic Marino 3,15.
1000 m: 1. Donati Ezio 3’21 ”5; 2. Cijan Marij 3’33"2.
Višina: 1. Devetak Karlo 130 cm; 2. Petejan Egon 125; 3. Krapic Jurij 120; 4. Vižintin Mavricij 120; 5. Ferfolja Gabrijel 120.
Mladinci:
300 m: 1. Plesničar Ivan 46”8.
Daljina: 1. Ianniello Attilio 5,19 m; 2. Tommasi Marjan 4,81; 3. Plesničar Ivan 4,45.
1000 m: 1. Plesničar Ivan 3’18”5.
Višina: 1. Ianniello Attilio 160 cm; 2. Plesničar Ivan 135.
Krogla (6 kg): 1. Špacapan Mirko 11,52 m; 2. Ianniello Attilio 10,92; 3. Kuštrin Zdravko 8,34.
Kopje (0,80 kg): 1. Špacapan Mirko 30,92 (izven).
Disk (1,75 kg): 1. Špacapan Mirko 34,84.
Člani:
400 m: 1. Komel Igor 74”3 (izven).
1500 m: 1. Kranner Marjan 5’17”9; 2. Kran-ner Marko 5’19”7.
100 in: 1. Kodrič Miki 12”3; 2. Vogrič Sergij 12”4; 3. Kranner Marko 12”5; 4. Kranner Marjan 12”9; 5. Pavšič Rudi 13”;
6	Komel Igor 13”4; 7. Frandolič Darij 13”7.
Višina: 1. Carini R. 170 cm; 2. Peterin Danilo 150; 3. Frandolič Darij 150; 4. Pavšič Rudi 150; 5. Pahor Robert 150; 6. Memiolja Franc 135.
Daljina: 1. Carini R. 6,01 (izven); 2. Kodrič Miki 5,50; 3. Stambul F. 5,43; 4. Peterin Danilo 5,36; 5. Kranner Marko 5,31; 6. Kranner Marjan 5,03; 7. Pavšič Rudi 5,03; 8. Frandolič Darij 5,03.
Krogla (7,25 kg): 1. Carini 11,64 m; 2. Kožlin Marjan 11,40; 3. Špacapan Bernard 9,65; 4. Kranner Marjan 9,57; 5. Kranner
Marko 9,55; 6. Komel Igor 8,49; 7. Nicora P. 8,20.
Disk (2 kg): 1. Kožlin Marjan 26,26 m; 2. Paulin Igor 24,53; 3. Nicora P. 23,48; 4. Lutman Dušan 23,24.
Kopje (0,80 kg): 1. Kožlin Marjan 38.22 (izven); 2. Nicora P. 34 (izven); 3. Lutman Dušan 31,12; 4. Paulin Igor 25,24.
Četveroboj (100 m, krogla, daljava, 1500 m): 1. Kranner Marko 1661 točk; 2. Kranner Marjan 1530 točk.
Najboljši tehnični rezultat:	Špacapan
Mirko, krogla, 635 točk.
Balinanje je pokazalo, da se na Goriškem precej igra. Kar 14 moštev se je prijavilo — in bi se jih še veliko več, če bi ne bilo tako mrzlo; zato bo treba prihodnje leto začeti z balinanjem mnogo poprej: Moštva so bila: pet iz Do-berdoba (»Gradina«), 4 iz Gorice, 4 iz Štandreža, eno iz Sovodenj. V polfinale so prišla moštva Doberdob A, Gorica A, B in C.
V	finalni tekmi za prvo in drugo mesto sta se srečali ekipi Gorica A (Leban-Peli-con) in Doberdob A (Ferfolja A.-Gerin) in po dve uri trajajoči igri je zmagala Gorica. Tretje mesto je zasedla ekipa Mini-Pavlin, četrto pa Barto-Karlo.
Nagrade ob dnevu varčevanja
Ob 46. dnevu varčevanja, ki ga praznujejo po vsem svetu, je Tržaška hranilnica razdelila nagrade zaslužnim učiteljem in učencem. Slavnosti na sedežu hranilnice sta se med drugimi udeležila predsednik hranilnice dr. Iaut in šolski skrbnik prof. Angioletti.
Med nagrajenoi sta tudi dijak Danilo Milkovič iz slovenske srednje šole »S. Kosovel« na Opčinah. Štipendijo 400.000 lir pa so mod drugimi prejeli dijakinji Nadja Legiša in Sonja Milič s slovenske trgovske akademije ter Milena Abram in Peter Franza s slovenskega znanstvenega liceja. Posebno nagrado in diplomo pa je prejela slovenska osnovna šola s Saleža.
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 8. do 14. novembra 1970 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Glasba za kitaro. 10.45 Za dobro voljo. 11.15 Oddaja za najmlajše: G. Boldrini: »Skrivnost Etruščanov«. Peti del.
11.35 Ringaraja za naše malčke. 11.50 Vesele harmonike. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah.
15.30 J. M. Lefebve: »Vožnja ponoči«. Radijska drama. 16.20 Ljudske pasmi izvajata sopr. Novšakova in pianist Lesjak. 17.30 Revija zborovskega petja. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v svetu. 20.30 Naši kraji in ljudje v slov. umetnosti.
Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Švara: Trio »Posavje 1941«. 19.15 Zbor »Montasio«. 20.35 Pesmi od vsepovsod. 21.00 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. 21.45 Tenorist Gašper Dermota poje samospeve.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Komorni koncert. 19.00 Otroci pojo. 19.10 Pogovori z Robertom Hlavatyjem. 19.25 Moški zbor »V. Mirk«. 20.35 Haydn: »Orfej in Evridika«, opera v štirih dejanjih.
Sreda: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.10 Liki iz naše preteklosti. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce.
17.35 Slovarček sodobne znanosti. 17.55 Jev-nikar: »Slovenščina za Slovence«. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 19.10 Higiena in zdravje. 19.40 Iz potne torbe Milka Matičetovega. 20.35 Simf. koncert. Izvaja ga orkester »Tomadini« iz Vidma.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
11.50 Kitarist Batista. 12.10 Po društvih in krožkih: »Zveza cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem«. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Haydn: Simfonija št. 94 v g-dura, »Presenečenje«. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 20.35 Aristofanes: »Zborovalke«, komedija v štirih dejanjih.
Petek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Stanovanjska kultura in oprema skozi stoletja. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 19.10 C. Schvvarzen-berg: Zgodovinski razvoj socialnega skrbstva v Italiji (7) »Začetki socialne zakonodaje«. 19.20 Moški vokalni kvartet. Vodi prof. Mamolo. 20.35 Gospodarstvo in delo.
20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
11.50 Veseli motivi. 12.10 L. Businco: O človeški prehrani (7) »Vitamini in prehrana«.
13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 16.10 Operetna glasba. 17.00 Znani pevci. 17.20 Za mlade poslušavce. 17.35 Slovanski znanstveni delavci. 17.55 Moj prosti čas. 18.30 Stare pesmi v sodobni izvedbi. 19.10 Družinski obzornik. 19.45 Zbor »Slovenski madrigalisti«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 F. Milčinski: »Butalski župan«.
★
Zobozdravnik v Gorici išče mlajše dekle kot pomočnico-vajenko v ambulanti. Naslov: Ul. Carducci 17, tel. 2909.
Med trnjem in osatom
Ljubljansko »Celo« ne pozna slovenskega krajevnega imenoslovja!
Z velikim začudenjem in neprijetnim presenečenjem smo v ponedeljkovi številki ljubljanskega »Dela« pod fotoreportažo o komemoracij afa pri spomenikih padlih borcev zabeležili, da so te proslave imeli poleg drugih krajev »... v Piumi« (podčrtali mi). Ah je na tem mestu sploh potreben kak komentar?
Veliko slišimo o zanimanju matične države za slovensko manjšino v zamejstvu. Kako pa naj še temu verjamemo, če osrednji slovenski dnevnik, ki je med drugim tudi uradno glasilo SZDL, tako slabo pozna slovensko zamejsko toponomastiko, da Pevmo imenuje s Piumo, in to v brk vsem svojim zamejskim slovanskim bralcem?!
Napolitanske procesije
Neapeljski nadškofijski ordinariat je izdal nova navodila za procesije. Te ne smejo trajati več kot tri ah štiri ure in se morajo začenjati v cerkvi in v cerkvi tudi končati. Med procesijami ni dovoljeno zbirati darov ali pripenjati bankovcev na kipe svetnikov. Nekatere procesije v okolici Neaplja so bile namreč izredno dolge. Procesija sv. Antona v Afragoli je npr. trajala vsako leto sedem dni.
OBVESTILA
Romanje na Staro goro. Apostolstvo molitve v Gorioi bo vrsto letošnjih romanj zaključilo 15. novembra z obiskom Stare gore pri Čedadu. Odhod bo po kosilu s Travnika. Interesenti se morajo prijaviti vsak dan v zakristiji cerkve sv. Ivana ob priložnosti večerne maše ter na upravi našega lista.
Slovensko gledališče iz Trsta bo uprizorilo v nedeljo, 8. novembra ob 16. uri v Kulturnem domu dramo Leva N. Tolstoja v petih dejanjih »Moč teme«. Rezervacije po telefonu 73-42-65.
DAROVI Za svetoivanski Marijin dom v Trstu:
K. T. lir 20.000, Sonja Škrbec ob poroki v spomin na pokojno mamo lir 3.000, dr. R. Dolhar v spomin na pokojno teto Anico (za mozaik)- lir 20.000.
Za Finžgarjev dom na Opčinah: ga. Marija Sosič, Proseška 167 lir 2.000.
Popravi!
V	zadnji številki je med darovi za Aloj-zijevišče v spomin pok. Jožka, brata Cilke Kovač, izostalo ime darovalke Tinčke.
Prodam hišo v Števerjanu blizu cerkve ali zamenjam za nekaj podobnega v Jugoslaviji. Informacije pri Hlede Albinu, Grajska 2, Steverjan.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
31. oktobra je bil 46. svetovni dan
varčevanja.
Pridružila se mu je tudi Tržaška kreditna banka
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 — VPLAČANIH LIR 300.000.000
Tekoči računi — hranilne vloge — krožni čeki varnostne skrinjice — neprekinjena blagajna
Dopisniki po vsej Italiji
MENJAVA VSEH TUJIH VALUT
TRST
Brzojavni naslov: Bankred
UL. F. FILZI št. 10 Tel. 38-101 — 38-045