novi - - matajur OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine A proposito di fondi regionali e dialetti Giusto privilegiare la scuola ed i ragazzi Centomila euro per la promozione delle varietà linguistiche presenti nella fascia confinaria della provincia di Udine, deliberati dalla Giunta regionale Tondo, non sono poca cosa e se ben finalizzati consentono di realizzare diversi buoni progetti. La base giuridica, come sappiamo, è la legge regionale di tutela della minoranza slovena a dimostrazione che si tratta di uno strumento flessibile e capace di adattarsi alle diverse realtà locali, come in questo caso. La posta in gioco è molto alta ed è importante che i progetti siano di qualità, se aspiriamo a dare continuità alle iniziative ed evitare che questo sia solo un intervento una tantum. E da considerare senz’altro positivo il fatto che una bella fetta dei finanziamenti sia destinata alle iniziative nelle scuole e per le scuole. Chi considera la nostra ricchezza dialettale un patrimonio vivo, da preservare e promuovere, sa che la scommessa oggi è trasmetterlo ai bambini ed ai ragazzi. Lavorare con i più piccoli è una grande responsabilità e richiede le necessarie competenze scientifiche e metodologiche, come ben sa chi lavora nella scuola. Soprattutto per gli interventi dall’esterno, deve essere evitato a tutti i costi l’approccio ideologico e sposato invece il metodo scientifico. L’insegnamento del resiano a scuola, per esempio, va finalizzato all’uso del resiano tra i ragazzi. Se l’intento è invece dimostrare che il resiano non è uno dei dialetti sloveni, siamo sulla strada sbagliata. E importante che chi ha compiti di vigilanza li eserciti. Nella distribuzione delle risorse balza agli occhi il grande riguardo riservato al resiano e la scarsissima attenzione per il dialetto sloveno del Torre, dove non sono state proposte iniziative specifiche per i ragazzi, (jn) segue a pagina 7 TAXI: PERQUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy Št. 11 (1341) Čedad, četrtek, 19. marca 2009 Obmejna kulturna društva so še pred padcem meje med Slovenijo in Italijo plodno sodelovala, s skupnimi pobudami pa še vedno nadaljujejo, kot dokazuje tudi že 10. izvedba prireditve “Spoznajmo naš skupni kulturni prostor ob Nadiži”, ki stajo organizirala Kulturno društvo Stol in Podružnična šola Breginj v nedeljo, 15. marca. Na sporedu sta bili predstavitvi Trinko-vega koledarja in knjige Rudija Šimaca, predsednika Zveze kulturnih društev Republike Slovenije, Legenda o Sveti Heleni in Sveti Marjeti, ki pripoveduje o tem, kako so pregnali Turke s Kobariškega in iz Breginjskega kota. Kulturni večer so obogatili učenci breginjske osnovne šole, ki Spoznajmo naš skupni kulturni prostor ob Nadiži nas casopii tudi na-S^ spletni strar^ S ww.novimatajur.it so zapeli Birtičevo pesem Moja Nadiža, in etno-vokalna skupina, tercet Johance iz Tolmina. Kot nam je povedala predsednica društva Stol Vida Škvor, so prebivalci Breginjskega kota zelo navezani na Trinkov koledar in ga radi prebirajo, tako da seje tudi letos v šolski avli ob tej priložnosti zbralo res veliko domačinov, precej pa je bilo tudi gostov iz Nadiških dolin in iz Kambreškega. O letošnjem koledarju je najprej spregovorila njegova urednica Lucia Trusgnach, kije poudarila, kako že dolgo let sodelujejo pri sestavi zbornika tudi avtorji iz Slovenije, predvsem iz Breginjskega kota in Kobarida. beri na strani 3 Na podlagi deželnega zakona za zaščito slovenske manjšine Prispevki dežele FJK v korist slovenskih dialektov Od sto tisoč evrov, ki jih je deželna vlada FJK na podlagi deželnega zakona za zaščito slovenske manjšine, namenila vrednotenju krajevnih govorov v obmejnem pasu videnske pokrajine, je bilo 40 tisoč evrov dodeljenih različnim subjektom na območju Nadiških in Terskih dolin, 25 tisoč evrov Kanalski dolini, ostalih 35 tisoč pa Reziji. Že na prvi pogled je jasno, da je bila v porazdelitvi favorizirana dolina pod Kaninom, v negativnem smislu pa izstopajo Terske doline, kjer je slovensko narečje prav tako v življenjski nevarnosti, slovenska društva pa so precej šibka. V Reziji so prijavili pet projektov in vsi so namenjeni najmlajšim, kar je vsekakor pozitivno, zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so domače kulturno društvo Rozajanski dum spodnesli novi “branilci” režij anščine, kot je bilo žal pričakovati in obstaja konkretna nevarnost, da bo pred strokovno kulturnim prevladal ideološki pristop. Predvideni so vsekakor pouk režijanščine, od vrtca do nižje srednje šole, pouk zgodovine, rezijanske muzike in plesa, naravne in kulturne dediščine ter dva natečaja, za poezijo in strip, v rezijanščini. V Ukvah bodo pripravili slovar ukov-škega dialekta, posneli Cd z otroškimi pesmimi in prenesli v digitalno obliko arhiv, ki ga hranijo v Beneški palači v Naborje-tu. Motiv iz Kanalske doline Osservare, un’operazione utile alla didattica Introdotta dalla dirigente scolastica Maddalena Venzo e dai saluti del sindaco di S. Pietro al Natisone Tiziano Manzini e dall’assessore comunale di Cividale Daniela Bernardi (a organizzare l’incontro sono state le biblioteche delle due località), venerdì 13 marzo si è tenuta nella cittadina ducale la presentazione del libro “Osservare” di Loredana Czerwin-sky Domeniš, fino a poco tempo fa professore di Pedagogia sperimentale presso l’università di Trieste, edito Loredana Czerwinsky Domeniš durante la presentazione del libro nella collana Didattica per operazioni mentali dal Centro studi Erickson. L’osservazione come una delle operazioni mentali utili alla didattica, questo il senso della pubblicazione secondo le parole di Venzo, che ha rimarcato gli aspetti più significativi della ricerca dell’autrice, legati all’im-portanza dell’osservare fin da piccoli ma con l’apporto di un maestro, di un adulto che aiuti a giudicare la realtà. leggi a pagina 5 I Pink Floyd e il Mittelfest Topolò non è il Mittelfest, leggendo le anticipazioni ha però più fantasia e originalità e inoltre la capacità di dare all’arte una dimensione umana. Sbirciando tra i programmi o le proposte di programmi del Mittelfest, si ha la netta sensazione che i promotori rincorrano le televisioni. Tra gli ospiti ci sarebbero i leggendari Pink Floyd a celebrare nella metropoli mondiale di Cividale la caduta del muro di Berlino. Un libro speciale riunirà i ricordi di Gorbaciov, Havel, Walesa. Verranno invitati a partecipare giornalisti famosi quali Sergio Romano, Toni Ca-puozzo, Marcello Veneziani ed anche il goriziano Gianni Bisiach. Perché Topolò è meglio? Qualcuno intossicato da televisione, celebrità, audience e dal turismo culturale, preferisce forse strani figuri che si aggirano come ombre tra le due o tre viuzze di un piccolo paese riccordando che quella terra è la nostra terra. Uno strano suono di flauto, una lettura di poesia o il coro dei bambini tra il verde della natura ci ricordarlo che siamo uomini anche noi che non saremo ospiti dell’Isola dei famosi. Siamo pure ignoti ma stufi di essere volpi a cui le grandi star attraverso le televisioni, internet e i giornali danno la caccia. Per concludere: forse è meglio un minuto di puro silenzio dell’ennesima battuta “epocale” o della musica ascoltata da milioni di orecchie che non conoscono più la muta pace della sera. Topolò sa dare anche questo, il Mittelfest no. (a.m.) V Ravasclettu bodo barvali tipične beneške pirhe Do velike noči manjka še nekaj tednov, priprave nanjo pa že potekajo in v soboto, 28. marca, bodo v domu “Cjasa da Vicinia“ v Ravasclettu barvali beneške velikonočne pirhe. Delavnico, ki se bo odvijala od štirih do šestih popoldne, bosta vodili strokovnjakinji Društva Kobilja glava z Ocnega Barda (Dreka) Gabriella Cicigoi - Pitažova in Lucia Trusgnach - Skejcova. Primerna je za vse starosti, tudi za otroke. Potrebna jajca bosta nudila lokalna organizacija prò loco in društvo Kobilja glava, kdor ga ima, pa naj prinese nožek. Udeleženci bodo lahko tako od blizu spoznali enega izmed starih običajev, ki je v Nadiških dolinah še zdaj zelo razširjen. Podobne delavnice bodo teden kasneje tudi v Dreki. Pokrovitelj delavnice barvanja pirhov v Ravasclettu je Kulturno društvo Ivan Trinko. novi matajur Četrtek, 19. marca 2009 2 V središču pozornosti tudi junijske upravne volitve Srečanje s senatorko Blažino v Špetru V ponedeljek, 16. marca, se je slovenska senatorka Tamara Blažina srečala v Špetru s predstavništvom beneške Demokratske stranke. Spremljal jo je koordinator slovenske deželne komponente Štefan Čok. Srečanje je bilo priložnost za pogovor o težkem ekonomskem položaju v državi, o težavah opozicije, da uveljavi svoja stališča v parlamentu ter o turbulencah, ki pretresajo Demokratsko stranko in o zamudah pri njenem oblikovanju, čemur smo priča tudi v deželi Furlaniji Julijski krajini, kjer na primer še ni bil sprejet statut stranke. V njem je vsekakor priznana slovenska koordinacija in je zagotovljena njena vloga bodisi glede vsebinskega doprinosa kot v procesu definiranja kandidatur. Na vsedržavnem nivoju se je ozračje v zadnjih tednih izboljšalo in novemu tajniku Franceschiniju je uspelo postaviti v ospredje vprašanje ekonomske in finančne krize ter odpreti nov dialog v državi. To kar je najbolj zaskrbljujoče, meni senatorka Tamara Blažina, je kulturna in politična involucija, skoraj apatičnost javnega mnenja, ki sprejema vse, od avtoritarnih nagibov in prostovoljnih skupin, ki naj skrbijo za varnost (ronde), do povratka na enega samega učitelja. Na deželni ravni vladna večina še vedno krmari v megli, saj ni nikomur jasen njen načrt za bodočnost FJK in opazno je nazadovanje tudi glede odnosov s sosedi. Največ pozornosti je na špetrskem srečanju bilo namenjeno prihodnjim upravnim volitvam. Povsod se bodo oblikovale napredne občanske liste, ki imajo v Benečiji že tridesetletno tradicijo in združujejo vse levosredinske sile. Simone Bordon, Tatiana Bragalini, Tiziana Trinco, Beppino Crisetig in Mario Cernoia so podrobno orisali sedanji položaj. V Nadiških dolinah se bodo obnovile vse občinske uprave razen tistih v Dreki in Tavorjani. V Grmeku in Srednjem sta župana Canalaz in Garbaz zaključila tretji mandat, v Podbonescu bo ponovno kandidiral Piergiorgio Domeniš, Lorenzo Cernoia v Sovodnji pa ne. Največ pričakovanj seveda vlada za dve glavni občini, Špeter in Sv. Lenart. V prvi so tokrat, kot kaže, dosegli dogovor med občinsko listo in listo Mariniča, kar je predpogoj za volilno tekmovanje, v Sv. Lenartu pa grozi spet tretja lista, ki bo seveda olajšala pot sedanjemu desnosredinskemu županu Si-bauu. Položaj je vsekakor zelo delikaten in je prav, kot je poudarila Tamara Blažina, da se pri oblikovanju naprednih občanskih list in sklepanju zavezništev upošteva avtonomija posameznih realnosti. Bocciata la proposta di fusione di Attimis e Faedis A una settimana di distanza dalla sua illustrazione, è tornata in V Commissione consiliare la proposta di legge Tesini, Travanut, Iacop, Della Mea e Brussa (PD) sulla fusione dei Comuni di Attimis e Faedis, ma solo per essere bocciata dal centro-destra rappresentato da PdL, LN e Misto, mentre IdV-Cittadini l'ha sostenuta. Il provvedimento era nato dalla necessità di concludere un iter iniziato a fine novembre 2007, quando i cittadini dei due Comuni udinesi votarono la loro fusione attraverso un referendum il cui esito diede il 51,10% di consensi, ma dovuti alla somma delle schede (Faedis fu favorevole, mentre Attimis si divise con le frazioni per il sì e il centro storico contro). Pismo iz Ri Stojan Spetič V enem samem tednu se je zgodilo že toliko stvari, da bi za komentar potreboval več prostora, a ga nimam. Dogajalo se je na gospodarskem področju, kjer je celo mogočna zveza indu-strjcev premierju očitala, da jo preigrava s finančnimi prispevki, ki ne rešujejo krize. Medtem je vodja rimske vlade napovedal miloščino za mlade, ki imajo le začasno zaposlitev. Celih 83 evrov mesečno! Minister je ponižujočo ponudbo zasolil še z vabilom mladim, naj se lotijo tudi skromnejših del. Na pohodu je tudi rasizem, ki ga seveda vsi zanikajo. Varnostni paket določa tudi, da otrok, ki jih rodijo ilegalni priseljenci, ne registrirajo. Bodo pač neobstoječe osebe brez vsakršne pravne zaščite. Lahko jih celo razčetverijo in prodajo po kosih za presaditve, pa jih še vedno ne bodo opazili... Bolj se kriza veča, bolj ljudje nergajo, premier in njegovi pa razmišljajo, kako utrditi režim in spremeniti ustavo, tako da bo demokracija zgolj formalnost, parlament brez moči, opozicija pa nema. Od tod zloraba dekretov in predlog, navržen kar tako, naj bi v parlamentu glasovali samo načelniki skupin. Teh je, za kroniko, šest, kmalu pa jih bo pet. Berlusconije idejo pobral v Parizu, kjer v narodni skupščini načelniki skupin res glasujejo tudi za kolege. Vendar je naš premier vso zadevo poenostavil in prikrojil svojim željam. V Parizu se namreč dogaja, da upravičeno odsotni poslanci svojemu načelniku dajo pooblastilo, da glasujejo tudi zanje. Kdor je prisoten, glasuje. V Rimu pa pravilniki parlamenta določajo drug sistem. Na začetku vsake seje predsednik prebere seznam upravičeno odsotnih, se pravi poslancev, ki so delovno zadržani drugje ali na tujem, ali pa so zboleli. Običajno jih je od 5 do 10 odstokov. S svojo odsotnostjo znižajo kvorum za odobritev sklepov, kar pomeni, daje učinek njihove odsotnosti podoben onemu v Parizu. Razlika je le v tem, da italijanska ustava jasno določa, da je vsak član parlamenta samostojen in brez obvezujočih mandatov zastopa celotno italijansko ljudstvo. Da bi obveljal Berlusconijev predlog, bi torej morali spremeniti ustavo, s čimer je naš premier dobesedno obseden, saj vsak dan toži, da nima dovolj oblasti, daje parlament s svojimi neskončnimi diskusij ami prepočasen in neučinkovit. Premierju je sploh parlament v napoto, zato bi ga najraje spremenil v gluho ložo, kjer odloča le nekaj mogočnežev, drugi pa kvečjemu kimajo in dvigujejo roke. Mussolinije svoj čas obljubil, da bo parlament spremenil v bivak svojih škvadristov. No, časi so se spremenili. Sedaj bi rekli, da bo parlament salon za prazno brbljanje. Namesto škvadristov pa so v njem predvsem palčki in balerine. Aktualno — Stranka Zares ocenjuje prvih sto dni slovenske vlade V stranki Zares z mešanimi občutki ocenjujejo prvih sto dni vlade Boruta Pahorja. Čeprav ji na splošno podeljujejo povprečno dobro oceno - odlična ni zato, ker je zamudila številne dobre priložnosti -, mnogi v stranki glasno razmišljajo o možnosti, da bi stranka lahko celo zapustila koalicijo. Tudi o tem je bil govor na vodstvu stranke, čeprav predsednik parlamenta Pavel Gantar meni, da izstop iz vlade ni potreben. Medtem ko v LDS in Desusu javnih kritik Za-resa ne odobravajo, v SD menijo, da je to legitimna pobuda. Člani stranke Zares so na svetu stranke izrekli več kritik kot pohval na račun delovanja vlade in koalicije. Predsednik stranke Gregor Golobič je povedal, da želijo v koaliciji še naprej sodelovati, a na primeren način. Sklenili so, da bodo pripravili vrsto konkretnih predlogov za izboljšanje delovanja koalicije, pričakujejo pa, da se bodo na njihove predloge z razumevanjem in posluhom odzvali drugi koalicijski partnerji. Golobič je napovedal, da se bo Zares znova dobil na svetu stranke po evropskih volitvah, ko bodo, tako upa, po prihodnjih sto dneh presodili, ali se je vlada stabilizirala, ali zna postaviti prioritete, sprejemati odločitve, prevzemati odgovornost in ali se je bila sposobna izogniti bližnjicam. Golobič pričakuje, da bo predsednik vlade Borut Pahor na prihodnjem koalicijskem vrhu predstavil konkretne rešitve, kako bi koalicija v prihodnje delovala z novo močjo in precej bolj izdelano komunikacijsko strategijo. Člani sveta, kot beremo v ljubljanskem Delu, so se, v grobem, razdelili v dva tabora: nekaj jih je izjemno kritičnih do delovanja vlade in glasno omenjajo možnost izstopa iz koalicije, drugi se zavzemajo za bolj trezno presojo in ukrepanje. Med njimi je Pavel Gantar, ki meni, da izstop stranke iz koalicije ni potreben, ker se je treba posvečati iskanju reši- tev za premagovanje gospodarske krize. “Smo v položaju, ko ni časa za vprašanja, ali smo za notri ali za ven, ampak je treba predvsem trdo delati,” je dejal. “Seveda se vsaka vlada na začetku lovi, bile so turbulence in res bo treba narediti korak naprej k bolj strateškemu premisleku. Mislim, da se to že dogaja, seveda pa vsak predsednik koalicijske stranke poskuša pozornost preusmeriti nase in tudi s tem pokazati, da stranka, ko je postala del koalicije, ni odmrla, ampak živi in ima svoje predloge,” je o kritikah Za-resa dejal podpredsednik Socialnih demokratov Igor Luk-šič. O očitku, da bi morala vlada bolj jasno povedati, kakšno dediščino je dobila, pravi, daje imela vlada pred sabo druge, večje naloge. Ne samo zaradi krize, ampak tudi zaradi problema s Hrvaško. Znotraj tega projekta je morala doseči dvotretjinsko večino. To je bil absolutno neprimeren čas, da bi se distancirali od prejšnje vlade. Ta čas še prihaja. Sicer pa se je demonstracija razlike že zgodila na volitvah in nobenega razloga ni, da ves mandat kažemo s prstom na prejšnje, kako so delali slabo. Zdenka Cerar, podpredsednica LDS pa meni, da je bila kritika Zaresa prenagljena. Prvih sto dni vlade je čas za postavitev strategij posameznih ministrstev, in ko se bodo utrdile, bo čas tudi za uskladitev strategije v vrhu vlade. Cerarjeva pričakuje, da bodo vse stranke koalicije trdno držale skupaj in odpravile nesoglasja, preden pridejo z njimi v javnost. “Vsak problem moramo najprej rešiti interno, med seboj,” je še povedala. “Moti nas, da se nesporazumi razčiščujejo v medijih, saj smo se dogovorili, da bomo to počeli znotraj koalicije,” pa pravi predsednik De-sus-a Karl Erjavec. V stranki sicer so za dialog, a le do neke meje, uspešnost vlade pa bodo ocenjevali po njeni skrbi za upokojence in brezposelne, je dodal predsednik Erjavec, (r.p.) kratke.si Per due anni alla guida della Convenzione delle Alpi A Evian in Francia si è svolta la decima conferenza delle Alpi. In quella sede è stata affidata alla Slovenia la guida Convenzione delle Alpi fino al 2011. La Convenzione delle Alpi è un trattato internazionale per la protezione e lo sviluppo sostenibile dell’arco alpino. E stata firmata a Salisburgo il 7 novembre 1991 da Austria, Francia, Germania, Italia, Svizzera, Liechtenstein e UE, nel 1993 vi ha aderito anche la Slovenia, nel 1995 è entrata in vigore. Premier ed ex ministro, il momento del divorzio Secondo fonti ufficiose, Dimitrij Rupel ha lasciato il suo incarico di delegato particolare del premier sloveno Pahor per gli affari esteri. Era stato nominato nel novembre scorso, subito dopo che il presidente Tiirk non aveva dato il suo gradimento alla nomina dell’ex ministro ad ambasciatore a Vienna e la cosa aveva suscitato sorpresa e malumori nello stesso governo. La notizia, resa nota da Žurnal24, non chiarisce le ragioni del divorzio. Iniziati i preparativi per le elezioni europee Entro l’8 maggio dovranno essere predisposte le liste dei candidati per il parlamento europeo. Tutto è ancora aperto e sarannno i congressi dei partiti a confermare le liste, ma i nomi dei capilista si fanno già. Per i socialdemocratici si fa il nome del deputato Marko Pavliha, la LDS conferma l’eurodeputato Jelko Kacin e Nova Slovenija Lojze Peterle e Ljudmila Novak. Desus candida il suo presidente Karl Erjavec, i democratici Milan Zver e Zares Ivo Vajgl. Janez Potočnik ancora un mandato in Commissione? Nelle elezioni per il rinnovo del parlamento europeo, che si terranno il prossimo 7 giugno, la Slovenia eleggerà sette eurodeputati. Tra i candidati si fa anche il nome, per il partito Zares, dell’attuale commissario europeo Janez Potočnik. Quest’ultimo vorrebbe invece continuare a lavorare anche nel prossimo mandato nell’esecutivo dell’UE. La sua riconferma, com’è noto, dipende dal premier Pahor e dal nuovo presidente della Commissione. Interventi dell’UE per il gasdotto e la banda larga Dal pacchetto di 5 miliardi di euro di interventi per il risanamento dell’economia europea la Slovenia si aspetta 40 milioni di euro per la costruzione del gasdotto dal confine austriaco a Lubiana ed altri 12 milioni di euro per lo sviluppo della banda larga nelle aree disagiate. Lo ha detto il ministro per lo sviluppo e le questioni europee Mitij a Gaspari lunedì scorso a Bruxelles. Il paccheto di misure dovrebbe venire approvato entro la fine della settimana. Kultura Posebno priznanje za Anno lussa in Adriana Gariupa Igralca Beneškega gledališča Anna lussa in Adriano Gariup sta s predstavo “Majhane družinske na-sreče” v režiji Marjana Bevka požela nov uspeh. Po izboru strokovnega svetovalca Bineta Matoha sta bila namreč imenovana za dobitnika Posebnega priznanja selektorja Srečanja gledaliških skupin Severne Primorske 2009 - Linhartovega srečanja. V utemeljitvi je zapisano, da »jima bo priznanje podeljeno za odlično uigranost«. Linhartovo srečanje že 48. leto zapored prireja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, da bi prikazal in nagradil najbolj kakovostne ljubiteljske gledališke predstave in s tem vzpodbudil razvoj in kakovostno rast tovrstne gledališke produkcije. Poteka na območni, regijski in na državni ravni, na katero se uvrstijo najboljše predstave regijskih festivalov, vsako leto pa podeljujejo nagrade tudi najboljšim posameznikom: za najboljšo moško in žensko glavno oziroma stransko vlogo ter posebno priznanje selektorja. Svečana podelitev nagrad bo v nedeljo, 22. marca, ob 18. uri v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici, kjer bo tudi ponovitev uspešne predstave Beneškega gledališča. Četrtek, 19. marca 2009 Trinkov koledar in beneški pirhi v Breginjskem kotu s prve strani V zadnjem koledarju pa so zbrani tudi odlomki recitacij bivših učencev breginjske šole s prejšnjih izvedb prireditve Spoznajmo naš skupni kulturni prostor ob Nadiži, njeno ime pa je postalo tudi naslov enega izmed poglavij popularnega zbornika. V delu, ki je namenjen posameznim narečjem, pa je letos tudi prispevek Marte Mazora v breginjskem narečju. Številno publiko pa ni razveselil le nov Trinkov koledar, ki jim ga kulturno društvo vsako leto poklanja, temveč tudi pisani dreški pirhi, ki jih je posebej za prijatelje iz Breginjskega kota pripravila Gabriella Cicigoi - Pi-tažova. Načelnik upravne enote Tolmin Zdravko Likarje prisotnim predstavil svoj članek o meji, obenem pa poudaril pomen odličnega sodelovanja na kulturni ravni v obmejnem prostoru in se zavzel za to, da bi se ta pozitivni zgled prenesel na politični in gospodarski nivo. Po padcu meje je namreč so- delovanja med obmejnimi javnimi upravami na žalost vse manj. Predsednica Kulturnega društva Stol Vida Škvor je spregovorila o desetletnici kulturnega društva, stoletnici domačega bralnega društva ter o padcu meje. Svoje zadovoljstvo nad sodelovanjem z beneškimi Slovenci je izrazil tudi Rudi Šimac, ki je zagotovil, da se bo tudi kot predsednik Zveze kulturnih društev Republike Slovenije zavzemal za njihovo dobrobit. Na zgornji sliki urednica Trinkovega koledarja Lucia Trusgnach in predsednica KD Stol Vida Škvor, desno načelnik upravne enote Tolmin Zdravko Likar Lettera al giornale “Tratta ferroviaria Cividale-Topolò, io ho benefidato di quel prezioso servizio” È perlomeno curioso che uno studioso magari fantasioso, ma - come mi è stato riferito - anche serio e aggiornato, come il professor Della Libera, annoveri la ferrovia Cividale-Topolò tra quelle dimenticate. Mi riferisco ovviamente all’articolo non firmato apparso a pagina 3 del numero del 5 marzo del Novi Matajur con il titolo Quella tratta Cividale-Topolò tra le ferrovie dimenticate. Io stesso ho più volte beneficiato del suo prezioso servizio, l’ultima volta, se la memoria non mi tradisce, agli inizi di luglio del 2001, quando dovetti salire fino a Topolò per la distribuzione di certi nuovi elenchi telefonici: doveva essere sabato e ricordo che mi stupii non poco nel notare le molteplici e vivaci fogge cosmopolite dei miei occasionali compagni di viaggio, laddove mi ero immaginato solo qualche spento e sparuto valligiano di ritorno dal mercato di Cividale con le sporte della spesa. Dovevano raggiungere una mitica Stazione, dove aveva luogo, come ogni anno in quei giorni, un’altrettanto mitica manifestazione. Mi fa strano quindi pensare che di tutto quell’andirivieni appassionato sia rimasta oggi solo qualche nobile vestigia, in grado comunque di assicurare alla Cividale-Topolò un posticino tra le ferrovie dimenticate. Ricordo che il piccolo convoglio, seguendo il percorso della vecchia ferrovia Cividale-Caporetto - quella costruita dal Genio Militare nel 1917 (come racconta Paolo Petricig in un suo noto libretto del 1999), ricostruita dopo la guerra e finalmente destinata a scopi civili -risaliva lungo la riva destra del Natiso-ne fino a Ponte San Quirino, per poi puntare deciso, una volta oltrepassato il ponte sul Natisone, verso la valle del Cosiz-za. Porta sud di Cividale? Antica strada romana? Stazione di Bad-Gronunberg? Galleria di Seuza? Chissà dove il buon Della Libera ha attinto le sue bizzarre informazioni! Io, dal canto mio, credo di aver conservato in qualche non troppo recondito cassetto una copia dell’orario dei treni (con tanto di piantina e spazi pubblicitari) di quella indimenticabile linea ferroviaria: non ditemi che è stato tutto un sogno! Ho esagerato? Cordiali saluti Pietro Vischi “Slovenija odprta za umetnost” Razstava od 20. marca v Galeriji Kosič v Gorici “Kal v poeziji” letos tudi v furlanščini V petek, 20. marca, ob 18. uri, bo v Galeriji Kosič v Gorici (Ul. Raštel, 5/7), odprtje skupinske razstave del, ki so nastala na mednarodni likovni delavnici “Slovenija Da domenica a Cividale la mostra di Mirka Mantoani Sopracasa Domenica 22 marzo alle 11 si inaugura a Cividale, nella Chiesa di Santa Maria dei Battuti, la mostra di Mirka Mantoani Sopracasa. Ottantaquattro anni, età da nonna jet, trentacinque anni di pittura leggiadra, bella, aggraziata e gentile nella storia dell’arte di Mirka: dagli esordi di ispirazione classica con le nature morte, alla fase chiarista, dai nudi ai ritratti, dalla fiaba al surreale, dalla terra al mare, dalla donna all’animale, dai figli del vento ai poveri diavoli. “La sua cultura tecnica nel disegno e nella pennellata - ha scritto il critico Enzo Santese - rieccheggia direttamente le grandi lezioni del passato. La suggestiva capacità d'imprimere vibrazione di movimento all'impianto compositivo non può non richiamare le grandi ‘lezioni’ trascorse, ma il quadro pulsa di un cuore antico.” La mostra rimarrà aperta fino al 26 aprile con orario: venerdì pomeriggio dalle 16 alle 19, sabato e festivi dalle 10 alle 12.30 e dalle 15 alle 19.30. odprta za umetnost 2008” na Sinjem Vrhu pri Ajdovščini. Na goriški razstavi sodelujejo naslednji umetniki: Herwing Berger, Julian Tau-pe in Rudi Benétik (Avstrija), Skender Bajrovič (Črna gora - Slovenija), Ivana Lomova (Češka), Anna Tòrrònen (Finska), Istvàn Bàlind (Madžarska), Tibor Csikós (Madžarska / Švedska) Ron Blom in Willem Van Hest (Nizozemska), Barbara Kastelic, Branko Simčič, David Ličen, Igor Banfi, Igor Pustovrh, Janko Orač, Marta Jakopič Kunaver, Polona Kunaver Ličen, Rado Jerič, Simon Kajtna, Veljko Toman, Vid Sark in Zoran Ogrinc (Slovenija). Razstavo prireja Galerija Kosič iz Gorice in bo odprta vse do 31. marca, po sledečem urniku: od torka do sobote, od 9. ure do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Občina Podbonesec razpisuje šesto izvedbo mednarodnega pesniškega natečaja “Kal v poeziji - umetnost brez meja”. Natečaj je nastal zato, da bi utrjeval združevanje med ljudmi in s pomočjo poezije širil skupna čustva in občutja, ki presegajo vsako jezikovno pregrado. Prva izvedba leta 2004 je predvidevala sodelovanje z neobjavljenimi poezijami v italijanskem in slovenskem jeziku, vključno s krajevnimi narečji; s tem smo želeli počastiti vstop Slovenije v Evropsko unijo. V naslednjih letih smo se spomnili mnogih naših ljudi, ki so šli po svetu ter ustvarili številčne in živahne skupnosti v deželah, kjer se govori francosko, angleško in nemško, ter v izvedbo 2005 vključili francoščino, v izvedbo 2006 in 2007 angleščino, v izvedbo 2008 pa nemščino. Za natečaj 2009 smo predvideli, poleg italijanščine in slovenščine, tudi furlan-ščino kot jezik, ki so ga mnogi naši ljudje osvojili v stiku s sosednjim furlanskim prostorom in se v njem sproščeno izražajo. Kot je že utrjena praksa, želi natečaj poleg spodbude številnim odraslim, ki radi izražajo svoja čustva in občutke v vezani besedi poezije v enem od treh jezikov natečaja, posebej ovrednotiti sodelovanje učencev osnovnih in nižjih srednjih šol, za katere je predviden poseben oddelek. Doslej je bilo na natečaj predstavljenih več kot 1.100 del: nekateri pesniki v oddelku odraslih so svoja dela predstavili na vseh izvedbah natečaja, v oddelku učencev pa smo zabeležili sodelovanje kakih štiridesetih šol iz Nadiških dolin in dežele Furlanije Julijske krajine, pa tudi iz drugih dežel in držav. Občina Podbonesec in organizacijski odbor izražata svojo hvaležnost vsem sodelujočim, tako starim znancem natečaja kot novim, in se zahvaljujeta učiteljem, ki so dragoceno prispevali k rasti ljubezni do poezije pri svojih učencih. Za leto 2009 je tema natečaja: “glasba je ...” Razpis, prijavnice in pravilnik lahko dobite tudi na naslovu www.comune.pul-fero.ud.it novi matajur Četrtek, 19. marca 2009 4 Contributi regionali per i dialetti sloveni della provincia di Udine euro a Resia, alla Val Canale Aktualno 35 mila 25 mila La Direzione regionale istruzione, formazione e cultura ha concesso un contributo di 25.000 e 35.000 euro rispettivamente alla Comunità montana del Ge-monese, Canal del Ferro e Val Canale e al Comune di Resia per interventi a favore delle varianti linguistiche locali in base all’articolo 22 della legge regionale di tutela della minoranza slovena (26/2007). Quaranta mila euro sono stati invece destinati alla Comunità montana Torre, Natisone, Collio per finanziare dieci progetti, come abbiamo già riferito. La Comunità montana del Gemonese, Canal del Ferro e Val Canale ha sostenuto con questo contributo in ugual misura tre progetti di carattere culturale, come ci ha spiegato il sindaco del Comune di Malborghetto - Vaibruna Alessandro Oman: la realizzazione di un dizionario del dialetto di Ugovizza, la trasposizione su formato digitale del materiale in lingua slovena dell’archivio del Palazzo Veneziano e la registrazione di un cd con delle canzoni che verranno cantate dai bambini di Camporosso. Per quanto riguarda il Comune di Resia il contributo regionale verrà destinato principalmente alle scuole. Nelle scuole d’infanzia, primaria e media di Resia si terranno infatti corsi di resiano, ma anche di violino e di ballo resiano. Verrà inoltre svolta una ricerca sulle latterie e malghe della Val Resia che sarà poi anche pubblicata. Gli allievi delle scuole d’infanzia e primaria avranno invece l’opportunità di conoscere gli aspetti naturali-stico-ambientali della Val V a Resia e la storia resiana. Verrà preparato e stampato anche un manuale di grammatica pratica essenziale di base per bambini e ragazzi delle scuole di Resia. Come ci ha detto l’assessore alla cultura del Comune di Resia Cristina Butto-Io, l’obiettivo principale è stimolare i bambini e i ragazzi ad apprezzare ed usare il più possibile la propria lingua madre. Una parte del consistente contributo regionale (il Comune ha ricevuto una grossa fetta dei 100.000 euro stanziati dalla Regione FVG per gli interventi a favore dei dialetti sloveni della provincia di Udine) è stata destinata anche all’organizzazione di due concorsi, uno di fumetto e uno di poesia, entrambi ovviamente in resiano. Il Comune provve-derà anche alla stampa di un volume che raccoglierà le opere ammesse ai due concorsi. (T.G.) 1 Hj ZI Psi v Italiji grozljivk V Italiji grozljivk in črnih novic so vedno bolj običajni protagonisti psi. Tako se je prejšnjo nedeljo po vseh televizijah in v ponedeljek po časopisih razširila vest, daje tolpa psov v Ragusi (Sicilija) najprej hudo pogrizla dečka, nato pa je napadla še 10-let-nega otroka in ga razgrizla do smrti. Veliko je novic, kako kak pes, ki je bil do ugriza miren, rani ali celo ubije otroka, raz-grize gospodarja itd. V odgovor napadom si sledijo različni zakoni, seznami nevarnih psov, pozivi k pazljivosti in drugi ukrepi. Vsekakor so omenjeni dogodki dokaz, da Italijani v povprečju nimajo dobrih odnosov do živali. Javne uprave zanemarjajo nekatere akutne probleme in kar grozljivo je gledati, kako imajo v nekaterih občinah pesjake za pobegle ali zapuščene pse, ki so pravi pasji lagerji. Tudi mnenja in stališča, ki se ob tragičnih dogodkih pojavljajo, niso vedno najbolj točna in informativna. Človeku se zaz- Na sedežu dežele v Vidnu so predstavili zakonski osnutek za zaščito nemških skupnosti Illyjeva vlada je imela v svojem programu tri deželne zakone za zaščito jezikovnih skupnosti, ki živijo v FJK, z namenom, da jih posebej ovrednoti in obenem obogati državno zakonodajo na tem področju. Zakon za Slovence je bil sprejet, ravno tako tisti za Furlane, za tretjega za Nemce je zmanjkalo časa tudi zaradi zavlačevanj s prvim in drugim. Sedaj se bo, kot kaže, zapolnila tudi ta vrzel, prejšnji teden so namreč predstavili v Vidnu zakonski osnutek za zaščito nemških skupnosti. Glavni pobudnik osnutka je deželni svetnik NZ-Ljudstva svobode Franco Baritussio, ki je bil v preteklosti trbiški župan in torej dobro pozna problematiko trojezičnosti v naši deželi. Sopodpisniki zakonskega predloga so zastopniki vseh političnih strank deželne večine. Zakon naj bi se izvajal na vseh območjih, kjer prebivalci govorijo nemška oziroma germanofonska narečja: v Kanalski dolini in Tablji, Timauu (Tischlbong) in Saurisu (Zahre). Pripadniki teh skupnosti naj bi po novem lahko uporablj ali nemški jezik v odnosu do krajevnih oblasti, nemščina pa naj bi dobila tudi javno priznanje na cestnih tablah. Baritussio je na predstavitvi poudaril pomen sožitja in prijateljskih odnosov med Furlani, Nemci in Slovenci. Finančna sredstva za izvajanje zakona naj bi krila deželna uprava, ki bo hkrati v ta namen uporabila tudi denar iz državnega zakona št. 482. di, da je v teh časih vsaka grozota uporabna za medijski spektakel, ki vliva v ljudi več strahu kot kaka gospodarska kriza. Pričel bi pii tolpi psov. Pes je domača žival, ki potrebuje nego in spoštovanje. Zapustiti psa, mu pomeni povzročiti hudo travmo, saj bi moral biti gospodar za psa zanesljiva oporna točka. Moja mama mi je pripovedovala o povojni Bosni, ko so tam delovale mladinske delovne brigade. Bilo je takoj po vojni. Nemci so bežali in osvobodili svoje izučene pse-volčjake. Ti psi so se priključili svojim bratran-cem-volkovom (v resnici so volčjaki mlajša pasja pasma). Volkovi so se bali ljudi, psi, izučeni iskanja in napadanja človeka, pa ne. Psi so vodili volkove v vasi in ljudje so se tolp bali. Na podoben način lahko postane pasja tolpa nevarna, celo nevarnejša, saj se psi v skupini opogumijo in napad na človeka postane možen. Klateških psov, še manj pa tolp, pa ne prepuščamo brezposelnim ali celo kakemu vaškemu pijančku. Oblasti, od župana do sil javne varnosti, so krive za pasje tolpe, za neprimerne pesjake in tudi za zelo grdo navado, ko nekateri zagradijo na samotnem prostoru travnik in v njem zapustijo pse. Če psi raztržejo mrežo, bo trop nekontroliran in bo odgovarjal lastnim logikam. Preidimo k nenapovedanim napadom domačega psa. Največja neumnost je, ko se starši odločijo, gredo v trgovino in kupijo psa za otroke. Pes ni igrača. Veliko psov ne mara otrok iz zelo različnih razlogov, ki gredo od ljubosumja do slabega ravnanja otroka s psom. Imel sem šnavcerja, ki ni bil napadalen, ni pa prenesel sinovih prijateljev, ki so se z njim igrali kot z žogo. To je bilo možno, dokler je bil psiček majhen, otroci pa so ga dražili na skrivaj. Ko je zrasel, je bil do nekaterih posameznih otrok in nato fantov (ni pozabil) moj pes neizprosen in nevaren. Psi z leti spreminjajo karakter. Moja psička Zora je mila in ubogljiva. Po tretjem letu pa je vendarle premagala določene strahove in se sedaj samostojno in ponosno podi po gmajni. Ohranila je svojo ubogljivost, vendar rada pokaže, da je “zrela” psička in ne otrok. Na nekem sprehodu v gozdu je videla dekle, ki teče, in je psičko pograbila panika, da je tekla do avtomobila. Bilo je to prvič. Ko se je umirila, se je obnašala do ostalih izletnikov ponovno normalno. Ko bi imel karakterno ostrejšega psa, bi bil zelo možen napad na dekle. Zakaj? Kako? Žival ni stroj in ima neko svojo psiho, ki vsebuje tudi nepredvidene reakcije. Konec koncev se to dogaja tudi ljudem. Miren moški v avtomobilu kar pobesni, ker mu je nekdo izsilil prednost. Ni res, da je značaj psa odvisen od gospodarja. Človek je vzgajal različne pasme psov, ker je potreboval določeno vrsto psa in ne zaradi razstav. Lovski pes je moral imeti sposobnost za lov, čuvaj je moral imeti dovolj “ostrine”, da je lahko čuval hišo ali čredo. Določeni psi, kot je slavni šarplaninec, so bili namenjeni pažnji ovc pred volkovi in medvedi. Bili so samotarji, saj so varovali čredo sredi samotnih planin. Jugoslovanska vojska je poskušala te čudovite živali zdresira-ti, vendar šarplaninec ni pes za dresuro in vsi poskusi so spodleteli. Odločiti se za določeno pasmo ni isto, kot če zbiramo darila v veleblagovnici. Skratka, človek je kriv, ker ne upošteva pasjega značaja, ker nima pravega odnosa do psa, ker se ga naveliča in pusti na kaki cesti. Če postanejo psi predmet črne kronike, pomeni, da tudi z ljudmi in njihovimi oblastmi nekaj ni v redu. Marsikaj ni v redu z ljudmi in z državo, kjer tolpe psov pobijajo otroke... A Pulfero alcool e salute Il Comune di Pulfero, in collaborazione con l’ACAT del Cividalese ed i Club 26 e 234 di San Pietro al Natisone, organizza nella sala consigliare due incontri di informazione e sensibilizzazione sui problemi legati all’alcool ed al suo abuso. Il primo, lunedì, 23 marzo alle ore 19.30, metterà a fuoco gli effetti che l’alcool produce nel corpo delle persone, ma anche i tanti luoghi comuni da sfatare sull’argomento. Il secondo incontro, lunedì 30 marzo, alle ore 19.30, illustrerà la complessa problematica dei mutamenti del comportamento di chi abusa dell’alcool. Ad entrambe le serate, a cui pre-senzierà il vicesindaco Mario Cernoia, interverranno lo psicologo di Alcologia di Civi-dale Ivan Jacop e Valentino Guerra dell’Acat cividalese. V Železni kapli na Koroškem so izvolili slovenskega župana LANPI informa km i il ii\^i 11 iu Kot smo že pisali, je na deželnih volitvah na avstrijskem Koroškem zmagala desna in populistična stranka BZÒ, ki jo je ustanovil pokojni Jorg Haider. V nedeljo pa so bile balotaže za občinske župane. V splošno negativnem trendu so Slovenci vendarle zabeležili pozitiven rezultat. V Železni Kapli je namreč prvič zmagal kandidat slovenske Enotne liste Jožef Smrtnik (na sliki), ki je prehitel socialdemokratskega tekmeca Haralda Kogelnika. V Železni Kapli, ki je južno-koroška vas (šteje 2500 prebivalcev) in meji s Slovenjo v smeri proti Kranju in Jezerski dolini, je bilo slavje seveda veliko, Franc-Jožef Smrtnik pa je dejal, da bo tako župan Slovencev kot nemško govorečih, saj je del le teh zanj tudi glasovalo. Jožef Smrtnik je postal znan po vsej Avstriji, ko se je leta 2005 priklenil na dvojezično tablo v Beh, da bi jo zaščitil pred Haiderjem, ki jo je ukazal odstraniti. Žal pa je Smrtnikova zmaga bela vrana. Številne ostale občine so namreč padle v roke BZÒ, med njimi je tudi Celovec, ki je deželna prestolnica. V resnici beležimo v balo-taži za župane še kak pozitiven korak. V Pliberku in na Suhi so volivke in volivci potrdili slovensko govoreča župana Stefana Visotschniga ter Gerharda Visotschniga. V Občini Bilčovs pa je premagal dolgoletno županjo, socialdemokratko Štefko Quantschnig, njen nekdanji strankarski kolega Manfred Maierhofer, ki govori slovensko tudi v javnosti. V Globasnici, kjer je slovenska EL tudi računala na možnost župana, pa je zmagal socialdemokrat Wolfgang Wòlbl. Skratka, zmaga denice je na Koroškem jasna. V nekaterih vaseh so socialdemokrati potrdili svojo večino, slovenska Enotna lista, ki ni tekmovala za deželne volitve, pa je vendarle dobila župana, (ma) L’ANPI e il Comune di Attimis, in memoria ed in onore dei patrioti caduti sui monti della Zona Libera del Friuli Orientale e fra questi Ruggero Leonardi “Gim”, M.O. al V.M. Aldo Zamorani, Nicola Castenetto, Teresa Turco e Domenico Bombardier, organizzano la cerimonia ad Attimis e Salandri in programma sabato 21 marzo. Alle ore 10 ci sarà l’incontro ad Attimis dei familiari dei caduti, sindaci, combattenti della Resistenza e deposizione corona al monumento ai caduti e al cippo del marinaio osovano “Gim”. Seguiranno il saluto del presidente dell’ANPI friulana Federico Vincenti e l’orazione ufficiale di Maurizio Malduca, Sin- daco di Attimis. Presterà servizio la “Nuova Banda” di Orzano diretta dal maestro Nevio Lestuzzi. ★ ★ ★ Sabato 21 marzo a Rivignano presso l’ex Pizzeria Alle Piramidi alle 18.30 si terrà l’iniziativa “Gonars 1942/43 - un la-ger in Friuli, per coltivare la memoria e combattere il revisionismo”. È prevista la proiezione del documentario “The Gonars memorial. Gonars 1942/43: il simbolo della memoria italiana perduta” per la regia di Alessandra Kersevan e Stefano Raspa. Dalle 21 si terrà un concerto con Gabriella Gabrielli (Zuf de Zur) e Guido Carrara (Bande Zingare). t i • novi matajur L ÌÀ Četrtek, 19. marca 2009 O a quel momento avevo affrontato in modo occasionale. Il libro è servito anche per fare una riflessione sul mio percorso di lavoro, ed è stato pensato non solo per gli insegnanti ma anche per i genitori ed i nonni che possono riconoscere i piccoli grandi progressi di figli e nipoti.” “Spesso si parla di ipe-rattività da parte del bambino - ha ancora affermato - e invece spesso è solo l’incapacità di gestire l’osservare, di attivare l’attenzione mentale“. L’autrice ha poi proposto, anche con l’aiuto di immagini, una serie di aspetti legati alle varie strategie che possono invogliare il bambino ad osservare, attività propedeutiche con le quali “dobbiamo stimolare il piacere all’osservazione, e non ridurlo, soffocarlo, annullarlo.” (m.o.) Introdotta dalla dirigente scolastica Maddalena Venzo e dai saluti del sindaco di S. Pietro al Natisone Tiziano Manzini e dall’assessore comunale di Cividale Daniela Bernardi (a organizzare Viti-contro sono state le biblioteche delle due località), venerdì 13 marzo si è tenuta nella cittadina ducale la presentazione del libro “Osservare” di Loredana Czer-winsky Domeniš, fino a poco tempo fa professore di Pedagogia sperimentale presso l’università di Trieste, edito nella collana Didattica per operazioni mentali dal Centro studi Erick-son. L’osservazione come una delle operazioni mentali utili alla didattica, questo il senso della pubblicazione secondo le parole di Venzo, che ha rimarcato gli aspetti più significativi della ricerca dell’autrice, legati all’im- La prof. Loredana Czerwinsky Domeniš (a sinistra) assieme alla dirigente scolastica Maddalena Venzo durante la presentazione del libro “Osservare” L’osservazione, un’utile operazione mentale portanza dell’osservare fin da piccoli ma con l’apporto di un maestro, di un adulto che aiuti a giudicare la re- altà. Loredana Czerwinsky Domeniš, rivolgendosi ad un pubblico composto anche da ex allieve, ha spiegato il processo con cui è stato realizzato il libro, il terzo che cura per le edizioni Erickson. La collana è sta- ta proposta ad una dozzina di persone. “A me è toccato il tema dell’osservare - ha spiegato l’autrice - chefino Loredana Czerwinsky: “L’adulto deve creare occasioni perché il bambino possa osservare” A colloquio con l’autrice del libro pedagogico edito dal Centro studi Erickson Nel libro ci sono anche dei consigli pratici. Mi sono segnato degli argomenti, e mi piacerebbe che per ognuno mi indicasse un’applicazione pratica. Cominciamo con l’osservare con tutti i sensi. “Penso ai barattoli tattili con dentro qualcosa: farina, talco, riso o altro. Un bambino bendato ci Loredana Czerwinsky, triestina, moglie dell’assessore alla cultura del Comune di Pulfero, Mario Domeniš, è stata fino ad un anno fa professore di Pedagogia sperimentale alla facoltà di Scienze della Formazione dell’Università di Trieste, oggi è docente di Psicologia dell’educazione alla SSIS dello stesso ateneo, ha coordinato le attività del Laboratorio di Psicologia e Pedagogia sperimentale della facoltà e da anni collabora con enti pubblici per la formazione e l’aggiornamento professionale degli insegnanti. Per le edizioni Erickson di Trento - che si occupano di integrazione delle persone disabili, difficoltà di apprendimento, sostegno, psicologia e lavoro sociale attraverso la produzione di libri, riviste, software didattici e servizi on line - aveva già pubblicato “La discussione intelligente”, dove analizzava una strategia didattica per la costruzione sociale della conoscenza e “Un errore utile”, in cui spiegava come sia possibile trasformare gli sbagli in opportunità di apprendimento. Cominciamo da questo cognome, non propriamente locale. “Io mi definisco polacca, anche se da cinque generazioni la mia famiglia ha vissuto e vive a Trieste. Il capostipite veniva però da Leopoli, che allora era territorio polacco ed oggi fa parte dell’Ucraina”. Quella per la pedagogia cos’è stata, una passione che si è concretizzata o un’infatuazione che è arrivata con il tempo? “Il percorso l’ho iniziato alle Magistrali non tanto per passione quanto per motivi economici, all’epoca era una delle scuole che forniva un titolo. L’unico sbocco universitario poi era Magistero, che mi ha fatto scoprire uno dei miei tanti interessi, quello di insegnare, e poi quello di insegnare ad insegnare. Il mio percorso poi è proseguito con lo studio della psicologia, praticamente da autodidatta, ma quello studio mi ha portato ad avvicinarmi a figure importanti, come Tampieri, Petter, Kanisza, Musatti... Ho sempre lavorato in una zona marginale di quel campo: la psicologia legata all’educazione. Questo mi ha portato ad agire anche sul territorio, colla-borando con enti pubblici, ambiti scolastici. Una cosa particolare, a cui ci tengo, è aver formato degli insegnanti di sostegno, cosa che ho fatto in tutte le strutture regionali che si dedicano a questo”. Come vede, attraverso la sua esperienza, il percorso educativo in questi ultimi decenni? Come è cambiato il modo di fare educazione? “Mentre una volta si partiva da una missione, l’insegnante era coinvolto emotivamente, adesso si punta di più alla competenza ed alla professionalità, il che da una parte porta dei vantaggi, perché sono più attenti alle strategie di apprendimento, ma dall’altra si perde il riferimento dell’insegnante come modello di apprendimento.” Oggi forse si tende troppo a lavorare per progetti... “Sì, e lavorando per progetti si punta di più sul prodotto ma si tiene meno conto del percorso di apprendimento del bambino, soprattutto non lo si rende consapevole di questa crescita.” Viene spontaneo chiederle cosa pensa della reintroduzione del maestro unico. “Le conquiste fatte sino ad ora con la compresenza di più insegnanti riguardano la capacità di lavorare in equipe, non da soli nella propria classetta e basta. Il confronto tra gli insegnanti è stato una delle grandi conquiste della scuola, così da poter vedere l’evoluzione del bambino da più punti di vista, in situazioni diverse e con manifestazioni diverse. mette la mano, un altro deve scuoterlo, un terzo annusarlo. Ognuno dice cosa pensa ci sia dentro. Dal confronto si possono evidenziare le differenti sensazioni e conoscenze acquisite con i diversi sensi.” Un altro aspetto è osservare le cose sullo sfondo. “Abbiamo portato un gruppo di bambini in un giardino. Cosa hanno visto? I giochi. Tornati in classe, abbiamo mostrato loro la fotografia di una statua che c’era nel giardino. Ritornati, hanno scoperto che c’erano tantissime statue che prima non avevano visto, perché per loro stavano sullo sfondo.” Infine osservare per cogliere il trascorrere del tempo. “Ci sono due aspetti legati al “Le conquiste fa con la compresenza di più insegnanti riguardano la capacità di lavorare in equipe, non da soli nella propria Certo, il problema è che il gruppo di insegnanti deve andare d’accordo...”. Veniamo al tema del libro, l’osservazione. Mi viene da dire: i bambini devono imparare ad osservare, ma gli adulti lo sanno fare? “Secondo me molto spesso non si riflette abbastanza su cosa vuole dire osservare. Si dà per scontato che tutti lo sappiamo fare. L’osservazione non mi dà delle cose nuove, perché di fatto vedo solo quello che già conosco. L’adulto deve costruire occasioni con cui i ragazzi possano scoprire il gusto dell’osservare.” tempo: la sua ciclicità ed il suo trascorrere irripetibile. In questo caso si può utilizzare una vecchia fotografia o un filmino, perché se tu fai descrivere al ragazzino quello che vede ti dirà poche cose, ma se gli dai anche delle immagini del passato, se può fare un confronto con quanto è stato, allora si rende conto di un percorso storico e quindi può cogliere le differenze.” Michele Obit 6 novi matajur Četrtek, 19. marca 2009 Aktualno Una splendida macina di pietra è in primo piano e con il suo colore grigio chiaro si staglia contro la densa vegetazione dei monti sullo sfondo. La foto è stata scattata a Clabuzzaro/Brieg e nella sua bellezza essenziale e profondamente simbolica non poteva essere scelta migliore per la copertina del volume Die letzten Tàler -Le ultime valli, la ponderosa (410 pagine) e affascinante, innovativa guida escursionistica - uscita nel 2008 - proposta da alcuni professori dell’Università di Kla-genfurt all’interno del progetto “Offene Orte - Luoghi aperti - Odprti prostori”, che già nella sua dicitura trihngue dichiara l’attenzione per le minoranze linguistiche. Gerhard Pilgram, Wilhelm Berger, Werner Koroschitz e Annemarie Pilgram-Ribitsch sono gli autori di questo volume che si propone dichiaratamente come “Wander-Reise-Lesebuch”, parola intraducibile che fa perno sui tre concetti di escursionismo (Wandern), viaggio (Reisen) e lettura (Lesen). Si tratta in pratica di 24 escursioni nelle zone più remote del Friuli, montane o collinari, molto spesso su itinerari inediti: dopo una breve presentazione ricca di suggestioni ambientali, vi è un sintetico itinerario seguito - e qui sta la novità - da una serie di approfondimenti veramente puntuali e originali riguardo ai luoghi attraversati, senza dimenticare le possibilità di ristoro e di alloggio. Il tutto è intervallato da una decina di saggi, ampi e di piacevole lettura, sui più vari argomenti: politici, storici, etnografici, linguistici e un inserto di foto a colori veramente evoca- Pubblicata nel 2008 su iniziativa di alcuni docenti dell’Università di Klagenfurt Un’affascinante ed innovativa guida alle “ultime valli” tive. “Die letzten Tàler” è già il quinto libro della serie Wan-der-Reise-Lesebuch. Gli autori durante le loro “spedizio-ni“ si sono sempre interessati delle zone multilinguìstiche di confine nel triangolo Ca-rinzia-Friuli-Slovenia, con particolare riguardo alla Ca-rinzia meridionale, la Gorenjska e il Carso. Un interesse particolare è stato riservato alle Valli del Natisone, considerate “un vero gioiello”. Nelle precedenti guide ci sono due viaggi a piedi, rispettivamente da Klagenfurt a Lubiana (“Slowenien entgegen”) e da Klagenfurt a Trieste (“Das Weite suchen”). Gli autori dicono esplicitamente di considerare l’escursionismo come la forma più bella di viaggio e la miglior possibilità di conoscere una regione da vicino, prefiggendosi al tempo stesso di trasmettere ai loro conterranei la ricchezza culturale dei loro vicini meridionali e di affinare lo sguardo e la sensibilità dei lettori per quanto vi è di poco appariscente, poco spettacolare e sconosciuto ma non per questo poco significativo. Le escursioni descritte, quasi sempre circolari, riguardano i Laghi di Fusine, le Cave del Predii, la vai Dogna, la vai Resia, una lunga camminata da Ugovizza a Pon-tebba, i paesini semi-abbandonati vicino a Moggio Udinese (“Un mondo sprofondato”), i monti di Venzone, la piana di Osoppo, il Monte Prat. Più vicino a noi abbiamo escursioni in vai Torre, intorno a Prossenico (“Nel nulla”), sullo Joanaz, intorno a Campeglio (“Sul balcone”), a Montefosca, sul Collio italiano e sloveno (“Mondi paralleli”), il Monte San Michele, il Carso da Redipuglia a Mon-falcone e la foce dell’Isonzo. Analizzando gli itinerari più da vicino, vediamo che l’itinerario circolare che si snoda intorno al monte Cra-guenza, tanto per fare un esempio, dedica un approfondimento a Montefosca, uno al monte Craguenza stesso e uno alla borgata di Ce-dermas. Nell’itinerario “Sul balcone” due pagine spettano a Costalunga, altrettante a Valle, mezza pagina ciascuna a Stremiz, Canebola e Pedro-sa. C’è veramente di che stupirsi: quale guida italiana dedica mai spazio a luoghi così poco appariscenti? È una bella lezione che ci viene da oltre confine. E comunque non ci vengono risparmiate esplicite critiche per gli scempi edilizi e paesaggistici, come le dieci gigantesche antenne che “assediano” Pedrosa e sembrano razzi pronti alla partenza. Ma il pezzo forte della guida sono le valli del Natisone. Sono loro quelle ultime valli che danno appunto il titolo al libro e in cui viene proposta una escursione circolare, quasi completamente inedita, di sei giorni con partenza e arrivo a Cividale, che sembra sia già molto in auge tra au- Gerhard Pilgram {Wilhelm Berger Werner Koroschitz Annemarie Pilgram-Ribitsch Die letzten Tàler Wandern und Einkehren in FRIAUL La copertina e la terza tappa dell’itinerario nelle valli del Natisone 7 - • 2- 3. Etappe: Wanderung vom Matajur nach Clodig Franz maggiore 947* Rif. Pelizzo Cepletisch *• •*•••••< *0*691 Stermizza . .. O.614 'd'"* ............ ir.8'0 Topoiò t}» A N 2 km _l striaci e tedeschi. A differenza dei consueti itinerari sui sentieri segnalati dal CAI, qui si cerca di recuperare le vecchie mulattiere di collegamento tra i paesi e di attraversare proprio i piccoli centri per apprezzarne la (restante) vita e l’architettura. La prima tappa (“Avvicinamento”) va da Cividale a Pulfero passando sul Monte dei Bovi. La seconda tappa (“L’ultima montagna”) sale da Pulfero al Rifugio Pelizzo sul Matajur passando da Mer-sino e le malghe di Mersino.il terzo giorno si fa “Il grande salto”, la tappa più impegnativa che si snoda tra Montemaggiore, Stermizza, Dus, Ie-lina, Cepletischis, Topolò e Clodig. Il quarto giorno propone il giro completo delle borgate di Drenchia (“All’estremità”) con arrivo a Tri-bil di Sopra. Per finire la quinta tappa porta “Lungo il crinale” fino a Castelmonte e la sesta (“Discesa”) riporta alla partenza passando per Picon e Purgessimo. Tra i saggi vogliamo mettere in risalto in modo particolare i due di Theodor Domej dedicati a “Gli sloveni d’Italia”, quello di Annemarie Pilgram-Ribitsch dedicato al friulano, quello di Emil Krištof intitolato “Il grande terremoto” e per finire una vera chicca: “L’arte di costruire un muretto a secco”, di Gerhard Pilgram. Il volume, del costo di 25 euro, si può ordinare dal sito www.unikum.ac.at dove si trovano anche ulteriori approfondimenti, aggiornamenti, un paio di itinerari come saggio di lettura, e commenti di lettori ed escursionisti. Antonietta Spizzo Dolina Soče je vse lepša in bolj gostoljubna dežela V Kobaridu je bil občni zbor Turistične zveze Gornjega Posočja, ki združuje že triinšestdeset društev “Turizem smo ljudje”. To je slogan in sporočilo Turistične zveze Slovenije, organizacije ki je s svojimi 629 društvi razpredena po vsej slovenski državi in se opira na prostovoljno delo. Daje to res, da je človeški faktor odločilen tudi v primeru relativno skromnih finančnih sredstev, smo se prepričali prejšnji teden v kobariški knjižnici, kjer je potekal občni zbor Turistične zveze Gornjega Posočja. Prikaz opravljenega dela, priznanj a društvom in posameznikom ter program za novo obdobje so bili jasen dokaz, da gre tu za lepo število ljudi, ki darujejo tisoče ur prostovoljnega dela, zato da bo njihova dežela vse lepša in bolj gostoljubna. Pokazalo se je tudi, da so ob njih v tem sistemu osebe, ki znajo motivirati, nudijo strokovno oporo in širijo znanje, povezujejo, koordinirajo, spodbujajo nove iniciative in projekte ter gojijo stike čez mejo s furlanskimi in slovenskimi sredinami. Vse to pa ustvarja prijazno vzdušje in okolje, kije lepo za domačine in privlačno za turiste, kot vidimo vsakič, ko se zapeljemo v Soško dolino. Osnovna smer delovanja je ohranjanje, valorizacija in promocija kulturne, naravne in druge dediščine in njena vključitev v turistično promocijo. Turistična zveza Gornjega Posočja je zveza 36 turističnih in drugih društev povezanih s turizmom, od teh jih je 5 v Bovcu, 12 na Kobariškem, ostali so na Tolminskem. Deluje nekaj manj kot dvajset let, v tem času je več kot podvojila število včlanjenih društev. V zadnjih desetih letih jo je kot predsedni- ca vodila Mojca Rutar, ki je na občnem zboru predstavila tudi s pomočjo fotografskih posnetkov res veliko opravljenega dela. Dejavnost Turistične zveze Gornjega Posočja se seveda vključuje v slovenski državni program organizacije in je razčlenjeno v štiri poglavja. Na prvem mestu je pomladansko čiščenje in urejanje okolja po vaseh, ob cestah in drugod. Ob članih turističnih društev sodelujejo pri tem tudi člani drugih prostovoljnih organizacij posameznih krajev. Sledi zelo pomembno delo z mladimi z Bivša predsednica Turistične zveze Gornjega Posočja Mojca Rutar (na desni) z novo predsednico Mojco Čujec vključevanjem šol v turistične projekte že v vrtcu, kjer z igro učijo malčke narediti prve turistične korake ter na osnovni in srednji šoli z bolj zahtevnimi pobudami. V tretjem sklopu so turistične prireditve, v četrtem pa strokovno usposabljanje, kije prav tako pomembno. V tem okviru so bili turistični delavci iz Posočja, tudi na podlagi evropskega projekta, lani na večdnevnem študijskem izletu v Severni Italiji in Franciji- Posoška turistična zveza ima seveda tudi svoj program razvojnih projektov, med nji- mi je predsednica Mojca Rutar omenila projekte Zdravilni vodni izviri, Dediščina za danes in jutri ter Posoški ekomuzej. Promocija, sejmi, tržnice in mednarodno sodelovanje, to je drugo pomembno poglavje. Sem spadajo tudi iniciative, ki sojih turistični delavci zveze iz Posočja speljali v sodelovanju s turističnimi društvi iz Furlanije ter z obmejnimi društvi. V lanskem letu so med drugim sodelovali na Arengu junija v Spetru, na dnevih slovenskega jezika in kulture julija na Trbižu, na Burnjaku oktobra v Srednjem in na sejmu Stara diela za današnji Božič decembra v Špetru. Vse pobude so postale tradicionalne in prispevajo k medsebojnemu spoznavanju in zbliževanju ljudi ob meji. Občnega zbora sta se med drugim udeležila tudi predsednik Pro loco Nediške doline Antonio De Toni in predsednik društva Planika iz Kanalske doline Rudi Barta-loth. Med uglednimi gosti naj omenimo kobariškega župana Roberta Kavčiča, kije ob čestitkah obljubil tudi več sredstev za turistično dejavnost, ki je v času ekonomske krize še kako pomembna. V sedanjih težkih razmerah se bo turizem v Sloveniji usmeril na domačega gosta, je povedala tajnica Turistične zveze Slovenije. S strategijo razvoja slovenskega turizma, promocijo, oblikovanjem novih turističnih produktov in ureditvijo infrastrukture se v Sloveniji ukvarjajo ustanove, ki so posebej zato poklicane, na re-publikški ravni je to Slovenska turistična organizacija, na krajevni ravni pa Lokalna turistična organizacija. Janko Humar, predsednik LTO Sotočje, je povedal, da je v pripravi strategija razvoja turizma na območju Kobarida in Tolmina, dodal pa je tudi, da se njegova organizacija in Turistična zveza prav lepo dopolnjujeta. V drugem delu občnega zbora so izvolili novo predsednico in nov odbor. Mojca Rutar, ki po desetih letih zapušča krmilo organizacije, pušča za seboj zelo dobro dediščino tudi v tem pogledu. Nov odbor je močno pomlajen in, kot se je pokazalo, tudi že lepo uigran. Novo ekipo bo na Turistični zvezi Gornjega Posočja vodila Mateja Čujec, podpredsednica pa bo Maša Klavora. Kumet so obriezal vinjike an otroc so začel letat gor po Mancah Četrtek, 19. marca 2009 di svoje vsebine in spektakularnosti ima tudi posebno in izrazito moč. Pasijonske slike v katerih bo nastopilo okoli 640 sodelujočih, med njimi preko 80 konjenikov, se bodo v procesiji na prenosnih in prevoznih odrih pomikale po ulicah in trgih starega jedra Škofje Loke. Izjemnost uprizoritve se kaže tudi v velikem številu nastopajočih ljubiteljskih igralcev, iz širše škofjeloške okolice. Izjemnega pomena pri uprizoritvi Škofjeloškega pasijona je prav dejstvo, da gre za rekonstrukcijo izvirnika, ki upošteva izvirno obliko in način uprizoritve - procesijski način, izvirni čas - velikonočni čas, ter izvirni prostor -mestno jedro srednjeveške Škofje Loke. Pasijon kot procesijska igra ima izjemen pomen tudi v širšem evropskem prostoru tako po načinu uprizoritve kot tudi po velikosti predstave s svojim izjemnim številom igralcev, konjenikov in statistov. Škoijeloški pasijon predstavlja edinstven kulturno -turistični dogodek tako v Škofjeloškem, kot tudi v širšem slovenskem prostoru. V letih 1999 in 2000 si gaje ogledalo 53.000 ljudi, kar ga uvršča na prvo mesto v sklopu tovrstnih predstav. S svojim izvornim konceptom uprizoritve predstavlja svojevrsten dogodek in največjo gledališko predstavo na prostem v Sloveniji. Predvideni datumi uprizoritev Škofjeloškega pasijona v letu 2009: - tiha sobota, 28.3. ob 20.00 uri, - tiha nedelja, 29.3. ob 16.00 uri, - cvetni petek, 3.4. ob 18.00 uri (šolska predstava), - cvetna sobota, 4.4. ob 20.00 uri, - cvetna nedelja, 5.4. ob 16.00 uri, - velikonočni ponedeljek, 13.4. ob 16.00 uri, - bela sobota, 18.4. ob 20.00 uri, - bela nedelja, 19.4. ob 16.00 uri. Aktualno Dialetti, è giusto privilegiare la scuola Škofjeloški pasijon, nepozabno doživetje Premiera uprizoritve bo prihodnjo soboto segue dalla prima Anche il finanziamento messo a disposizione per la Val Resia è considerevole, ammontando al 35% dell’intero intervento. Sarebbe odioso pensare che ci siano gerarchie e giudizi di valore sui dialetti. Dal punto di vista linguistico e storico quello del Torre non ha nulla da invidiare agli altri. Semmai è tra tutti, quello più intaccato e minacciato dall'assimilazione e quindi meritevole di cure particolari. Sarebbe antipatico inoltre pensare che i resiani siano stati premiati per le manifestazioni inscenate davanti alla regione a Trieste quando era in discussione la legge, e per converso siano stati invece penalizzati gli altri che hanno ritenuto che fossero a parlare i dati storici e culturali, oltre all’attività sviluppata dalle associazioni culturali nei decenni scorsi. Se quindi per il futuro andrebbe riequilibrato il riparto a vantaggio della Val Torre in particolare, intanto va sottolineata la bella occasione che ha il Comune di Resia per impostare una seria politica linguistica del resiano e in resiano. Senza timore di sembrare paternalisti, noi ci sentiamo di consigliare a quegli amministratori di farsi aiutare dagli esperti e di rivolgersi all’università di Udine o Padova. Po devetih letih bo na ulicah in trgih v Škofji Loki v postnem in velikonočnem času ponovno zaživel Škoijeloški pasijon. Škofjeloški pasijon - Pro-cessio Locopohtana je leta 1721 napisal škoijeloški kapucin pater Romuald Marušič in velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo, napisano v slovenskem jeziku, in brez dvoma spada med najelitnejšo kulturno dediščino slovenskega naroda. Pasijon predstavlja 20 prizorov, ki prikazujejo zgodbo človeštva po krščanskem izročilu od Adama in Eve preko smrti do Kristusovega trpljenja. Zara- Pogled na Škofjo Loko TARNJE Dol za našim vartam so se arzvalile rože od tarnja. Tarin je an liep garim, ki ima varhè vse pune tarnù. Tele garim je te parvi, ki se je napunu majhanih bielih rožic, an od deleča zgleda, ku de je snieg. Tarnje je parvi driev, ki ima rože. Za malo cajta bojo cvedlè rože od čiešpe, brieskve, cim-berja. Po taki marzli zimi je lepuo videt te parve drevi z rožami. SVIET ZE ZBUJA Trava zelenieje an sviet je nazaj živ. Tam po dvorah žvince so se oglasile an otroc so začel letat gor po klancah. Kumet so obriezal vinjike an so začel kopat an orat njive za vsijat kom-pierje an sierak. Naš nono je skopu vart an je parne- TUJCE Snieg se je arzstaju oku naše vasi. Dol v patoce se je arzstaju led. Tujčice dol po varbjah so se arzvalile, zatuo ki so čule, de sonce že grieje. Dol par tapolah Nina je videla zvončiče, ki so kukal von s snega. Po-tle pridejo von še zvončiči ti pisani. Gor po niekih drievjah smo že videli, kuo vedajajo popi an potle se arzpahnejo perje an rože. Za kajšan dan dol po travi bomo bral pi-skuline an vijole. Tud v vartah žene od naše vasi so vsadile rože, tulipane, anemone, kukal-ce an pred hišami bo lepuo. su gnuoj. Nona je nardila lehè an vsieje zelenino. NAŠE NORČIJE Kampanon Otroc diženjanjo če na tla kampanon z osam kvadratu adan par adnim. Potlè otroc se muorejo veštiet. Tist, ki so ga veštiel, skače z adno nogo an potiska naprij an ka-man an ga muore spejat do koncà. Kaman pa mu se na smie ustavit na riji al pa von VVXWkV^ s kampanona, če ne igra gre drugemu igraču. Nina igra kampanon lieuš, ku vsi. Štieri kantoni Štier otroc veberejo vsak svoj mest, ta-kuo de nardijo an kvadrat. V sred kvadrata an otrok je brez mesta an ga muore prevzet tim družim, kar mest je fraj. Tisti štieri, ki imajo kanton, muorejo letat z adne-ga do druzega kantona. Če tist, ki je v sred, pride do adnega praznega kantona, pusti tu sred tistega, kije ostu brez mesta. Bida Smo veštiel Nino, de bo lovila. Nina lovi, de ujime kajšnega. Je ujela mene. Sada muoren pa jest lovit. Če jest uji-mem druzega, bo pa on loviu. Čepca Marko lovi an vsi te drugi utiekajo. Kar Marko ujime Nino an jo takne, muore pa ona lovit. Tist, ki se parčep-ne, pried ku ga Nina takne, na muore lovit. Muore še naprij Nina lovit. Potle Nina je tak-nila Toninaca, pried ku on se je parčepnu, an Toninac muore pa on lovit. Se skrivat Vsi otroc smo se štiel. Smo veštiel Toninaca. On se muore obarnit, štiet an mažat brez gledat. Vsi otroc se skrijejo. Toninac jih muore ušafat vse. Sada je za-gledu Markuna, zaveče “Marko!” an on muore pridit von. Toninac leti hitro na njega mest, zatuo ki če Marko leti an pride pred njim, se rieši. Igra gre takuo naprij, dokjer Toninac na najde vsieh. Te parvi, ki se na rieši, muore on štiet. (Sonce sieje - parve bukva za te male / Študijske center Nediža, Špietar / tekste sta zbrale Claudia Salamant an Marina Po-covaz, parpravila Mjuta Povasnica, ilu-strala Luisa Tomasetig - 1996) novi matajur Četrtek, 19. marca 2009 Špeter, osmi marec 2009 Kam gredo moje misli donas? Do velikega sveta, do naše daržave. Do kar je narbuj blizu mene: naši kraji, prestori. Moje misli gredo do naše vasi do naše hiša an naše družina. Do mene pridejo an jih nomalo poslušan. V sebe čujen težkuo uprašanje: kan gre družina donas? Mi smo žene, ma smo tud matera, nevieste, none, tašče, tete, čeče, hčere, sestre, paijatelce. Mi smo nimar tiste narbuj ujete za poskarbiet za vse tiste težave, ki se rodijo, rastejo v družinah. Pa ne nimar jih lepuo vidimo Pa ne nimar jih dobro poznamo Pa ne nimar jih moremo zastopit Pa ne nimar jih znamo rešit. Puno se trudmo, puno se maltramo an pravimo, “kuo se čujen stresana”! Pride moment, de na znamo vič, kuo se obnašat za se čut buojš, lahnejš same s sabo. Kuo so nan pravli ankrat naši starši kar smo bli otroc an smo jokali za kako stvar?: “Priet ku se oženiš te vse pasa! Muč an potarpi! Še ki bo... . Puobi na jočejo...”. Donas tisto staro učilo na vaja, na pomaga vič. Al smo vajeni poviedat z našin besiedan, kar čujemo v sebe? Al znamo dat adno ime tistemu, kar se giba v sarcu? Al znamo zbrat te prave besiede za poviedat KAD A an ZAKI smo vesele? KAD A an ZAKI smo žalostne? KAD A an ZAKI smo jezne? KAD A an ZAKI imamo strah? KADA an ZAKI nas je špot? KADA an ZAKI imamo velike trošte, lepe sanje... ? Mislin, de kar mi bomo poznale, ka se giba v sarcu an bomo znale lepuo dopoviedat tistin, ki živijo blizu nas ratamo spiega. Za naše sinuove spiega, ki kaže an ki guori tu glih! Oni so, kar smo mi oni se gledajo tu nas! Se troštan, želin vsien van, de bi mogle čut same lepe besiede “Donas nieman strahu čujen jubezan do življenja”. Luisa Battistig Na letošnjem osmem marcu v Špetru smo poslušali tudi besiede an misli treh naših žen, ki imajo posebno ljubezen za sloviensko literarno besiedo. Zadnji krat smo objavili besedila Andreine Trusgnach an Claudie Salamant, tokrat pa še tisto od Luise Battistig. Ob tej priložnosti šenkamo našim bralcem še adno fotografijo od gledališke predstave “Kozja koža”, v kateri so pod režijo Marjana Bevka igrali Anna Bernich, Marina Cernetig, Manuela Cicigoi an Gianni Trusgnach V špetrskem kulturnem centru deluje tudi jezikovna posvetovalnica Inštitut za slovensko kulturo, ki ima kot prioriteto promocijo slovenskega jezika, je od samega začetka vključil v svoj program delovanja tudi jezikovno posvetovalnico. Ta je stekla lani jeseni v slovenskem kulturnem centru v Špetru in je namenjena učencem dvojezične nižje srednje šole. Lahko se tja obrnejo tudi odrasli, ki želijo poglobiti svoje znanje slovenskega jezika. Jezikovna posvetovalnica je odprta vsako soboto od 9. do 12. ure. Vodi jo Sara Si-moncig (na sliki z nekaterimi učenci) s pomočjo učiteljice Vide Škvor. Posvetovalnica bo odprta do konca maja. Beneška Galerija Špeter / San Pietro al Natisone v petek / venerdì 20.03.S009 ob / alle 19.00 otvoritev razstave inaugurazione della mostra DEA VOLARIČ Umik / Orario : lunedì / giovedì, ponedeljek / četrtek 14.00 -18.30 venerdì / petek 9.00 -13.00 Associazione artisti della Benecia Društvo beneških umetnikov Predstavitev zbirke Sotočja V četrtek, 19. marca, ob 19. uri, bo v knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu literarni večer in predstavitev zbirke Sotočja. Soustvarjalci zbirke so Ana Balantič, Marina Cernetig, Ivana Čermelj, Tomaž Flajs, Dragica Gruden, Andrejka Jereb, Felicita Koren, Vladimir Kržišnik, Marija Kuštrin, Branka Laharnar, Rafael Lapajne, Sabina Lipušček, Patricija Logar, Mateja Maretič, Boris Markovič, Marjeta V. B. Manfreda, Špela Mrak, Zalka Piuzi, Ana Podgornik, Borut Rutar, Darko Rutar, Vojko Rutar, Zlatko Smrekar, Marta Šavli, Vida Škvor in Ksenija Zmagaj Program bodo sooblikovali dijaki Gimnazije Tolmin, Neža Kravanja (flavta) in Vika Kravanja (violina). Predavanje o Trubarju vVidnu V petek, 27. marca, ob 12.00, bodo na Fakulteti za tuje jezike in književnosti Univerze v Vidmu (ulica Za-non 6) gostili dr. Vincenca Rajšpa. Predaval bo o Primožu Trubarju in predstavil pisca prve slovenske knjige na posebno slikovit način. Dr. Rajšp je kot direktor Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju v neposrednem stiku s slovenstvom v tujini in bo zato svoje predavanje obogatil tudi z zanimivostmi o pomembnih Slovencih v Avstriji in Nemčiji. Poslušalci bodo lahko izvedeli veliko o Trubarjevih potovanjih, življenju, ustvarjanju ter njegovem pomenu za vse Slovence. Po predavanju si bodo udeleženci ogledali tudi film o Trubarju ter se o tem pogovorili. J = c ca 110 r-f*n djfcj J cca 110 ìht- n r, w ■ ybk #= 3 r-;! 5= 5 V IN *3 &= n= ’ gì Canti popolari sloveni in Friuli Beneškoslovenske ljudske pesmi - li - Ora si sente che l'innamorata trattiene l'ilarità vedendo il suo giovane scivolare sul ghiaccio: Tu hiši j e voda, pred hišu je led, je pršu moj fantič, se vsedu na ret. Je videu čečicu, k' je nesla vodiču, je dala rokicu, je d'j ala ja, ja. (Qui in casa c'è acqua, - davanti a casa c'è ghiaccio, - è venuto il mio giovanotto, - ed è caduto sul deretano! - Lo vide la ragazzina - che portava l'acqua - gli diede la manina - e disse: Su, su!). E qui usano aggiungere alcunte strofe, una specie di cantilena che paragona la donna vecchia alla giovane: Ta stara je bouna, ta mlada leži, s'je vinca napila, jo glau'ca boli. Ta stara je umrla, v nebesa j e šla, copat pozabila, nazaj je pr'šla. Če je stara al' pa mlada, vsaka ima fanta rada. Mladi punci prst'n zlat, stari babi štrek za vrat. (La vecchia è malata, - la giovane è a letto, - ha bevuto del vino - e le duole la testa. La vecchia è morta, - è andata in cielo, - ha dimenticato le pantofole - e indietro è ritornata. Che sia vecchia, - oppure giovane, - ognuna vuol bene - a un giovanotto. Alla giovane ragazza - un anello d'oro, - alla vecchia comare - una corda al collo). (Renata Steccati, Canti popolari sloveni in Friuli, da “Rivista di letterature slave”, settembre - dicembre 1932) Kronaka Četrtek, 19. marca 2009 Inštitut za slovensko kulturo in Beneško gledališče vabita: “Napisajta komedijo ali dramo” Inštitut za slovensko kulturo an Beneško gledališče razpisujeta 1. KONKORŠ ZA NOVO GLEDALIŠKO DIELO Konkorš je odpart vsien tistin, ki pišejo po sloviensko. Vsak lahko zbere temo in tud, če napisat komedijo al dramo. Tekst muora bit dug narmanj 30 strani. Lahko je tud vič kratkih tekstu. Dielo muora biti napisano po sloviensko an muora biti novuo, originalno. Moralno an pravno so zanj odgovorni avtorji. Diela bo za jezik an tud za postavitev na oder šacala posebna žirija. Sklep žirije je nepriziven (imiela bo zadnjo besiedo). Avtorji dopustijo brezplačno objavo tekstov v časopisih, revijah al na internetu z imenom avtorja. Prejetih tekstov ne vračamo. Avtorji morajo soje diela pošjat do 15. JULIJA 2009 na: Inštitut za slovensko kulturo - via Alpe Adria, 67/b 22049 Špietar/San Pietro al Natisone al na mail: isk.benecija@yahoo.it Nagrajevanje bo na Dnevu emigranta 6.1.2010 v gledališču Ristori v Čedadu. Najboljše delo dobi nagrado 500,00 eurov, ki jih podeli Beneško gledališče. Adno dielo bo zbrano an postavljeno na oder za Dan emigranta 2010, ostale pa bo lahko Beneško gledališče nucalo še za druge postavitve. Vsi avtorji bojo prejeli potrdilo o udeležbi. Režiser ima pravico prirediti tekst za scenske potriebe. Za postavitev diela na oder po-skarbi Beneško gledališče. V zvezi s zakonom št. 675/99 s spremembami in dopolnili, avtorji pustijo, de se njih podatki dajo tud drugim ljudem samuo an saldu v zvezi s konkoršam an tud, de se nucajo njih osebni podatki za informiranje o novostih in o inicijativah, ki bodo parpravljene v sodelovanju z drugimi ustanovami (tudi iz tujine). Avtorji imajo pravico zaprositi Inštitut za slovensko kulturo kadar čejo, naj popravi ali zbriše njih podatke. Vsak avtor, ko pošja svoje dielo, avtomatično sprejeme pravila telega razpisa. L’A.Vo.S. investe in solidarietà L'Associazione Volontari di Solidarietà Onlus (A.Vo.S.), con sede a Car-raria di Cividale, è un’organizzazione di utilità sociale, non lucrativa, che esplica la sua attività nel territorio del Cividalese e Valli del Natisone. L'associazione svolge alcuni servizi significativi come distribuzione di generi alimentari alle famiglie che si trovano in stato di disagio economico, trasporto di persone anziane, sole, disabili nei vari ospedali della provincia per visite e terapie; elar- gisce inoltre contributi economici a persone indigenti per acquisto medicinali ed emergenze varie, interviene in caso di emergenza di Telesoccorsi, svolge pratiche burocratiche e fiscali. Un altro aspetto significativo è stata la scelta di accogliere in seno all'organizzazione un gruppo di nuova costituzione, V.A.D.O., che si occupa di assistenza domiciliare ai malati oncologici ed assistenza presso la RSA e l'ASP di Cividale. L'associazione si sostiene attraverso le offerte volontarie dei cittadini che possono essere detratte dall'Iperf al 19%. Per qualsiasi informazione ci si può rivolgere al presidente Antonio Calta-bellotta (tel. 339.5280190), indirizzo mail: avos.civi-dale@libero.it Centro ricerche carsiche Seppenhofer Gradisca, la speleologia al servizio dell’ambiente Non rallenta l’attività del Centro Ricerche Carsiche “C. Seppenhofer”. Domenica, approfittando di una giornata quasi primaverile, gli speleologi goriziani nell’ambito del progetto “Gradisca sotterranea” hanno iniziato un improbo lavoro di pulizia delle mura del Castello di Gradisca. E stata una dura giornata di lavoro, ma ne è valsa la pena visto che alla fine, dopo aver “disboscato” una parte delle mura, quelle rivolte verso la polveriera veneta, sono venute alla luce due aperture con grate in ferro del tutto sconosciute visto che la vegetazione le aveva fino ad oggi del tutto occultate. Spinti dall’entusiasmo del socio Gino Marcigaglia gli speleologi si sono calati dall’alto delle mura con tecniche prettamente speleologiche e hanno così potuto liberare le mura dell’antico maniero da una quantità enorme di vegetazione che in alcuni punti aveva già compromesso la stabilità del manufatto: si pensi che tra le fenditure delle mura era cresciuto addirittura un albero di grosse dimensioni. Come si sa, da tempo il Centro Ricerche Carsiche “C. Seppenhofer”, assieme al Gruppo Archeologico Goriziano, sta portando avanti un progetto di ricerca di eventuali cunicoli o sotterranei presenti nell’area urbana di Gradisca d’Isonzo. In quest’ottica il castello della città è stato oggetto di accurate indagini, anche bibliografiche, atte ad individuare la presenza anche minima di qualche ipogeo. Sino ad oggi le sorprese non sono mancate e come era già stato riferito in altre occasioni dalla stampa locale, gli speleologi su segnalazione di alcuni abitanti hanno potuto esplorare alcuni pozzi e vecchi scantinati ricavati da vecchie gallerie sotterranee. I responsabili del “Seppenhofer” pertanto fanno un caldo appello a tutti coloro che sono a conoscenza dell’esistenza di eventuali sotterranei e/o pozzi ah/interno dell’area urbana di Gradisca, di segnalare la loro presenza a Gino Marcigaglia, socio del gruppo e titolare delTomoni-mo negozio di ottica in via Ciotti. Maurizio Tavagnutti BENEŠKE KRIŽANKE (Guidac) HORIZONTAL - Naravno I - Te narbuj znane in dobre gobe. 4 - Ankrat je bla vsaka posiečena s koso. 10 - Nie imiela tašče čeglih je imiela moža! II - Kamun brez vokalnu. 12 - More bit mesna, zelenjavna al z moko. 13 - Nina Arniejova (zač.) 14 - So lihi (dišpari) v mraku. 15 - Pod njo piejejo... v Barnase. 16 - Čičica... v Kobaride. 19 - Stroje čarieuje. 21 - Parve štier v Bistrici. 22 - Kres brez konca. 23 - Obliške Ravne (zač.) 24 - Grozdje zvezano za posušit. 25 - Iole Namor (zač.) 26 - Kristus Nazarenski. 27 - Ga jedo s polento... na Livke. 28 - Takuo se začne Erbeč. 29 - Josip Broz. 30 - So dišpari tu armari. 31 - Horizontalna. 33 - Take... brez začetka. 34 - Vsak otrok ima... njega mamo. 35 - Je stuoru, ustvaru sviet. 36 - Se ostane slabo, če je namest “ja". 37 - Tarkaj jih je rokavic an nogavic. 38 - Obama, Buš an Klinton. 39 - Orgoljozasta... v Kobaride. 41 - An dan jih ima štierandvajst. 42 - Ima muorje okuole an okuole. 43 - Tarkaj miescu naredejo 60 dni. 44 - Moja jubca je še mlada,... kumaj 16 liet. VERTIKAL - Navpično 1 - Sta ga piela Guido an Franko na Liesah. 2 - Znana igralka Gardner. 3 - Beneški Ansambel (zač.). 4 - Šijator... na Kranjski Gori. 5 - Eden... na kratkim. 6 - Parve tri od ožiga. 7 - Famoštar... v Kobaride. 8 - Bepo brez glave. 9 - Pu... tata. 11 - More bit od hiše al svičarski. 14 - V Sloveniji je osel. 15 - Nota za akordat štrumente. 16 - Edgar Allan, ameriški pesnik an pisatelj. 17 - Katina Rusonova (zač.). 18 - Svetišče gor na Špiku. 20 - Jih ima vsaka postaja. 21 - Se je riešu zavoj, ki Pilato je luožu Kristusa na križ. 24 - Ga želijo tisti, ki so pruot uojski. 26 - Kadar... na kratkim. 27 - Sta hruška an čiespa. 28 - Vsi imamo samuo... mamo. 30 - Italijanski čaj. 31 - Nacjon, popul. 32 - Te duj pas v Benečiji. 34 - Je te parvi kostanj. 37 - Žlah, detonacjon. 38 -... je imiela Židane hlače. 39 - Italijanska rijeka. 40 - Sviet na začetku. 41 - Pamet, ražon. 10 novi matajur Četrtek, 19. marca 2009 Risultati 1. Categoria Valnatisone - Aquileia 0:1 Juniores Valnatisone - Pasianese rinv. Allievi Valnatisone - San Luigi 1:1 Serenissima - Moimacco 3:2 Giovanissimi Donatello - Moimacco 1:0 N. Sandanielese - Valnatisone 2:0 N. Sandanielese - Valnatisone 2:1 Amatori Filpa - Pozzuolo 3:1 Pizzeria le Valli - M.D. Rojalese 2:0 Sos Putiferio - Campeglio 1:0 Colloredo - Savognese 1:2 Il Savio - Polisportiva Valnatisone 1:4 Calcetto Boca Juniors - Merenderos 6:4 Paradiso dei golosi - La Viarte 3:3 Martignacco - Essiccatoio Dorbolò 3:4 Pallavolo maschile Us. Friuli - Poi. San Leonardo 3:0 Pallavolo under 13 misto B. S. Fiumicello - Pol. S. Leonardo 3:0 Prossimo turno 1. Categoria Sesto Bagnarola - Valnatisone Juniores Varmo - Valnatisone Allievi Moimacco - San Gottardo Axo Club Buja - Pizzeria le Valli (23/03) Savognese - Piaino (21/03) Poi. Valnatisone-TuttomeccanicaTrep (21/03) Calcetto Merenderos - Pizz. da Raffaele (23/03) Artegna - Paradiso dei golosi (23/03) C. T. Feletto - Essiccatoio Dorbolò (22/03) Pallavolo maschile Poi. San Leonardo - Aurora Volley (20/03) Pallavolo under 13 misto Aurora Volley - Pol. S. Leonardo (17/03) Giovanissimi Moimacco - San Luigi Valnatisone - Pasianese Valnatisone - Manzanese Esordienti Nuova Sandanielese - Valnatisone Pulcini Audace - S. Gottardo Audace/A - OI3/A Audace/B - OI3/B Amatori Drag Store FT - Filpa (20/03) M.D. Rojalese Sos Putiferio (23/03) Classifiche 1. Categoria Aquileia 52; Maranese 47; Cjarlins Muzane 45; Union Pasiano 39; Sesto Bagnarola, Prata 38; Codroipo 35; Ancona 32; Risa-nese 30; Varmo 28; Valnatisone, Paviese 26;Torreanese, Ricreatorio Latisana 21 ; Aurora Buonacquisto 19; Palazzolo 17. Juniores Forum Julii 44; Valnatisone** 40; Pasianese*, Serenissima 39; Cormons* 36; S. Gottardo 30; Tre Stelle 29; Sedegliano*, Torreanese** 25; Varmo** 23; OI3 19; Azzurra Go 17; Asso-sangiorgina 10; Fortissimi* 6. V Sport Allievi (Play-out) Palmanova 3; Valnatisone, San Luigi 1 ; Pon-ziana*, Extra 0. Allievi (Provinciali) Tre Stelle 54; Bearzi, Union 91 45; Forum Julii 39; Azzurra 35; Cometazzurra 33; Moimacco 27; Buttrio, S. Gottardo 19; Pol.Lestizza16; Rangers 14; Serenissima 13; Pagnacco 10; Cussignacco 4. Giovanissimi (Play-off) Ponziana, Donatello 3; S.Luigi, Moimacco 0. Giovanissimi (Play-out) Nuova Sandanielese 3; Pro Romans, Pasianese, Fontanafredda, Trieste calcio 1; Valnatisone 0. Giovanissimi (Sperimentali) Donatello, Bearzi 39; Ancona 35; Tolmezzo Carnia 32; N. Sandanielese 27; Pasianese, S. Gottardo 19; Reanese, Manzanese 18; Valnatisone**, Pagnacco* 17; Azzurra Premariacco 3. Amatori UISP Filpa**, Mereto di Capitolo 26; Bagnaria Arsa*, Drag Store FT* 22; Bar Centro** 14; Hot And Co-ol 11 ; Pozzuolo* 10; Rangers Monfalcone*, Rangers Terzo* 8; Enoteca Sandi Rojalese* 1. Amatori Collinare (2. categoria) Sos Putiferio, Bar Pizzeria le Valli 25; Cam-peglio* 22; Moby Dick Rojalese, Dinamo Korda 20; Axo Club Buja 19; Pizzeria al sole due 17; Sammardenchia 16; Billerio Magnano 13; Reai Buja* 12; Colugna 8; Gemona 5. Amatori Collinare (3. categoria) Blues* 24; Savognese 23; Poi. Valnatisone, Colloredo*21 ; Piaino 19; Montegnacco, Colle-rumiz 17; Tuttomeccanica Trep, Racchiuso 14; Pingalongalong 12; Friuldean 9; Il Savio 8. Calcetto UISP Paradiso dei golosi* 33; Merenderos* 25; Reai Feletto* 24; Cussignacco 22; Boca Ju-niors, Santa Klaus 21; La Viarte*17; Pizzeria da Raffaele 15; Santa Maria* 14; Città di Carlino*13; Artegna 11; EAP Udine 10; Copia & lncolla*9. Calcetto Collinare Crazy Team Feletto 12; Essiccatoio Dorbolò* 10; Modus, Lib. Martignacco*, Dlf Cer-vignano, Artegna 8; Torsa*, Rivignanese 6; Rosanna e Maurizio, 5; Bild*, Dlf Abramo Impianti, Abs 3. *Una partita in meno - ** due in meno. Gli Allievi pareggiano contro il San Luigi, sconfitte invece per i Giovanissimi del Moimacco e della Valnatisone Play-off e play-out cominciano con il segno meno La Valnatisone con Vosca in panchina si arrende alla capolista - Successi per le amatoriali La Valnatisone ha ingaggiato in settimana il nuovo allenatore Lauro Vosca, subentrato a Pietro Dorigo, tornato a sedere sulla panchina degli Juniores. Al suo esordio contro l’Aquileia, capolista del girone B del campionato di Prima categoria, viste le assenze di ben otto titolari a seguito degli infortuni e squalifiche, Lauro ha fatto esordire Riccardo Miano (Allievi), Manuel Primosig, Nicola Spagnut ed Andrea Scaunich (Juniores), quest’ultimo subentrato nei minuti finali a Primosig. La partita si è conclusa con il successo degli ospiti grazie ad una rete siglata ad un quarto d’ora dalla fine. Da segnalare la prestazione maiuscola fornita da Francesco Cendou, autentico “motorino” del centrocampo locale. La Valnatisone ha giocato ieri sera, mercoledì 18, la semifinale di coppa Regione a Martignacco in attesa della trasferta che la vedrà impegnata col Sesto Bagnarola. Rinviata la gara degli Juniores della Valnatisone. Gli Allievi regionali della Valnatisone, impegnati nel primo incontro dei play-out, hanno pareggiato con il San Luigi passando per primi in Specogna-Sartori primi della classe Fra i 93 equipaggi al via al rally “Colli trevigiani” tenutosi il 6 e 7 marzo scorsi con partenza e arrivo a Cavaso del Tomba (Treviso), c'era anche quello composto dai nostri Matteo Specogna e Fulvio Sartori. Il rally era valido per il challenge di zona. “A bordo della nostra fida 600 abarth kit ci siamo classificati 43. assoluti su 62 e abbiamo pure vinto la classe A0 essendo gli uni- ci arrivati!”, racconta Matteo. E continua: “Abbiamo pagato una partenza troppo prudente e siamo stati frenati subito da alcuni inconvenienti tecnici che ci siamo trascinati dietro per tutta la gara, riuscendo comunque ad avere un costante miglioramento a livello cronometrico.” Matteo e Fulvio, soddisfatti per questo ennesimo successo, non dimenticano di ringraziare gli sponsor Vetroresina enginia e Utensilea vantaggio con il gol di Simone Lius Della Pietà. Sconfitta dei Provinciali del Moimacco a Pradamano contro la Serenissima. Le reti di Nicolas Duri e Matteo Feletig non sono bastate anche per l’atteggiamento a dir poco criticabile dell’arbitro nei confronti dei giocatori e dei dirigenti biancoverdi. Contro il Donatello sconfitta di misura dei Giovanissimi regionali del Moimacco nella prima giornata dei play- Uequipaggio Specogna-Sartori in azione hightek tolls, ed il primo sostenitore Pietro Corredig -Piciul. “Senza di loro non saremmo riusciti ad affrontare questa avventura extraregionale”, concludono Matteo e Fulvio. Bravi ragazzi... e continuate così! off. Ai ragazzi guidati da Arnaldo Venica è mancato solo il gol per premiare la migliore qualità del gioco espressa nei confronti degli udinesi. Nei play-out la Valnatisone è tornata a mani vuote dalla trasferta di Rodeano Basso dove è stata sconfitta dalla Nuova Sandanielese. Per i ragazzi di mister Armellini la solita buona prestazione, ancora una volta la mancanza di un bomber, però, si è fatta sentire. Gli Sperimentali della Valnatisone hanno subito una sconfitta immeritata a San Daniele. La rete del momentaneo pari dei ragazzi guidati da Stefano Bovio è stata realizzata da Luigi Caporale. Inizieranno sabato 21 marzo i campionati di Primavera degli Esordienti della Valnatisone e dei Pulcini dell’Audace. Nel campionato Amatori UISP prosegue la marcia vincente della Filpa di Pulfero che ha superato il Pozzuolo con le reti di Antonio Duga-ro, Andrea Ruttar e Almir Bešič, mantenendosi in vetta con ancora due gare da recuperare. In Seconda categoria importante vittoria ottenuta dalla Sos Putiferio che sabato 14 ha incontrato la seconda della classe, il Campeglio. Gli ospiti sono partiti all’attacco, ma una bella azione di rimessa ha permesso ad Osgnach, con un gran tiro, di portare in vantaggio i savo-gnesi. Nel secondo tempo il Campeglio ha tentato di raddrizzare la partita, ma sono stati i padroni di casa a procurarsi le occasioni migliori con Clarig su punizione e con Mottes che ha colpito un palo. La Pizzeria Le Valli ha superato la Rojalese, quarta forza del campionato. Buona la partenza dei padroni di casa. Al 10’ la punizione dal limite calciata da Alexander Hrast e non trattenuta dal portiere avversario ha permesso ad Alessandro Corredig di sbloccare il risultato. Al 30’ Ciocchiatti ha deviato una conclusione ospite sul palo. Nel secondo tempo al 10’ su punizione dal limite Alexander Hrast mandava il pallone sul secondo palo dove trovava puntuale Vanni Oviszach che raddoppiava. Gli avversari tentavano il tutto per tutto con la formazione di mister Caiati che si chiudeva bene in difesa cercando di colpire in contropiede. I successi della Sos Putiferio e della Pizzeria Le Valli contribuiscono ad allungare ulteriormente il divario in classifica nei confronti delle immediate inseguitrici. In Terza categoria la Savognese ha espugnato il campo di una diretta concorrente per la promozione grazie alle reti siglate da Massimo Medveš e Patrik Birtig. Non perde un colpo anche la Polisportiva Valnatisone di Cividale che, rifilando una quaterna a II Savio, si mantiene a stretto contatto con il team savognese restando in corsa per la promozione. Per la formazione di Maurizio Boer sono andati a segno Stefano Selenscig, Giorgio Del Ben (autore di una doppietta) e Andrea Bolzicco. Nel campionati di calcetto il Paradiso dei golosi ha impattato con La Viarte mentre i Merenderos sono stati sconfitti. Ottima prova dell’Essiccatoio Dorbolò che è tornato da Martignacco con due punti, (p.c.) zo A Povoletto, sul parket della capolista Us Friuli, i ragazzi della Prima divisione maschile della Pohsportiva San Leonardo hanno perso per 3-0. Venerdì 20 marzo alle 20.30 saranno impegnati in casa con l’Aurora Volley di Udine. Neha seconda esibizione la formazione Under 13 misto della Polisportiva ha perso a Fiumicello per 3-0. Martedì 17 marzo si è giocata ad Udine la gara con la capolista Aurora volley Arancio. Classifiche Prima divisione maschile Us. Friuli 48; Pippoli Team Up. 47; Aurora VoUey 38; Poi. Blu Volley* 33; Caffè Sport 31; Flusystem, Aspa Lg Computer* 30; Rojalese*, Mcf Pasian di Prato 21; Poi. San Leonardo 16; Volley Ball, SteUa Volley* 13; Volley Codroipo 10; Edildue Ausa Pav 0. Under 13 misto Aurora Volley Arancio, B. S. Fiumicello 4; Bevande Ge-monesi*, Majanese*, Palmanova 2; Poi. San Leonardo 1. SMUČARSKA OBLEKA C SMUČINA SPORT PO SLOVENSKO ZIMSKI ŠPORTI SMUČARSKI TEK Kronaka Četrtek, 19. marca 2009 V Podboniescu je čez taužint ljudi Gremo napri z našim preštevanjem za viedet, ki dost ljudi živi po naših kamunah. Do seda smo vidli, kako je v Sauodnji an Sriednjem. Te- Pogled na vas Kal, kjer že vi'č liet je na puomlad natečaj pesmi “Calla in poesia”. Natečaj, konkorš ga organizava podbonieški kamun an vsako lieto parkliče v telo vasico puno ljudi iz vsieh kraju lekrat smo šli gledat, kakuo jev Podboniescu. Ostaja med našimi kamu-ni, kjer živi narvič ljudi. Parvi dan lieta 2008 je Podbo-niesac šteu 1095 ljudi. Rodilo se je sedam otruok: dvie čičice an pet puobčju, kar je še puno za naše ka-mune! Umarlo je devetnajst ljudi: danajst moških an osam žensk. V kamun je paršlo živet 28 moških (19 iz drugih kamunu, 9 iz drugih kraju sveta) an 22 žensk (18 iz drugih kamunu, štier iz drugih kraju sveta), vsieh kupe petdeset ljudi. Proč jih je šlo pa na 39: 16 moških an 23 žensk. Na 31. dičemberja 2008 v Podboniescu je živielo 1.094 ljudi. Na manj so šli samuo za adnega. Ad Azzida una laurea in archeologia Comune di S. Pietro al Natisone CAI Sottosezione “Val Natisone” S. Pietro al Natisone, sala consiliare Venerdì 27 marzo, ore 20.45 presentazione del libro di Goretta Traverso LA VIA DELLA MONTAGNA UN CAMMINO POSSIBILE La presentazione del volume sarà accompagnata dalla proiezione di un filmato Sarà presente l’autrice Seguirà pubblico dibattito Sembra una ragazzina, eppure è già “dottoressa” ! È Sara Dorbolò di Azzida e lo scorso 11 febbraio si è laureata in archeologia presso la Facoltà di lettere e filosofia di Udine. Sara, che ha discusso una tesi dal titolo: “La spada di San Galgano”, è “uscita” con il 100. Grande soddisfazione per tutti in famiglia, sopratutto per la mamma Adriana Qua-lizza che è della famiglia Kaučičova di Tribil inferiore (Stregna), per il papà Angelo Dorbolò di San Pietro al Natisone, per la sorella ed il fratello. A Sara congratulazioni vivissime da tutta la sua famiglia, dagli amici e dai parenti. SOVODNJE Dobrojutro Arianna Adna liepa novica nam parhaja iz Sauodnje. V teli vasi imajo, od četartka 12. marca, še adno čičico! Se kliče Arianna, nje mama je Sabrina Marchig - Karnie-lova iz tele vasi, nje tata je pa Luca Vacca, ki je iz Sardegne paršu tle h nam zavo-jo diela, pa je ušafu tudi lju-bezan. Mlada družina živi v Sauodnji an ima že adno novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evro • Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B m Včlanjen v USPI Associato airUSPI čičico, ki se kliče Serena, hode v šuolo, saj luja dopune “že” osam liet! Čičice pa jih na varjejo samuo mama an tata, pa tudi noni Chiara an Marino, bižnona Luigia, druga žlah-ta an parjatelji. Za rojstvo Arianne se veseljo tudi v Sardegni, kjer na videjo ure jo parjet v naruoče an jo po-varvat. Arianni želmo srečno življenje, vse dobre želmo tudi Sereni, kije pru vesela imiet adno sestrico. ŠPETER Barnas / Borgnano Seje rodiu Oscar Alessandra Cantone iz Bar-nasa an Giacomo Battistutta iz Borgnana, sta ratala mama an tata. Na 14. marca se jim je rodiu njih parvi otrok, frišan an močan puobič, ki se VENDESI vini da collezione invecchiati. Tel.: 0432 727913 - 338 8216210 kliče Oscar. Živi v Laškem, pa bo po-gostu hodu v Barnas, kjer ga čakajo noni Ernesta Pinatto an Silvano Cantone, strici, tete an vsa žlahta. Puobčju želmo srečno an veselo življenje. A Vernasso, presso la famiglia di Ernesta Pinatto e Silvano Cantone gioiscono per la nascita del nipotino Oscar. La mamma del bimbo è Alessandra Cantone, il papà invece Giacomo Battistutta. Petjag Smart mladega moža Hitro se je arzglasila novica, de Sergio Battistig iz Petjaga je umaru. Biu je mlad, saj je biu klaše 1957. Umaru je na naglim v četar-tak 5. marca. Je biu kumi paršu na dielo, kar gaje par-jelo slavo. Pomuoč miedihu mu nie bla hnucu na žalost. Sergio (vsi so ga pa klical Batman) je živeu sam na rojstni hiši v Petjage. Z njega smartjo je v žalost pustu sestro Claro, bratra Gianna, kunjada, navuode, žlahto an puno parjatelju. Na njega pogrebu, ki je biu v Spietre v saboto 7. marca popudan se je zbralo puno ljudi za mu dat zadnji pozdrav. GRMEK Topol uove Še an pogreb v vasi Malo dni od tega smo dal naš zadnji pozdrav Carlu Cintilinju, možu od naše va-snjanke Anite Bajentove. V sriedo 11. marca smo se spet zbrali za an pogreb. V čedajskem špitale nas je za-pustu Franco Scuoch. Biu je Mohuolju po domače an je imeu samuo 61 liet. Za njim jočejo mama, brat, kunjada, navuoda an druga žlahta. Naj v mieru počiva. Zverinac / Čedad Zbuogam Elia Za venčno nas je v četar- | PRI TEŽAVA™S KRČNIMI ŽILAMI IN ODPRTIMI RANAMI SE J OBRNITE NA CENTER ZA ZDRAVLJENJE VENSKIH BOLEZNI V PORTOROŽU - DR. SCI.MED. ). ZIMMERMANN. SPECIALIST kirurg. Specialistični pregledi Štandrež (GO). Via del San Michele 141. torek 16h -20h; Trst, VIA DE LLl STRIA 214. SREDA 16H - 20H. I TEL. 00386 31 837 218 0 tak 5. marca zapustila Elia Tomasetig, uduova Bertuzzi. Elia je živiela v Čedade, bla pa je Kisanove družine iz Zverinca. Za njo jočejo sin Giorgio, neviesta Rosanna an navuo-di Francesco an Michele. Il giorno 5 marzo il Signore ha chiamato a se l’anima buona di Elia Tomasetig, ved. Bertuzzi, della famiglia Kisanova di Sverinaz. La piangono il figlio Giorgio con Rosanna e gli adorati nipoti Francesco e Michele. Lombaj Žalost v Korantovi družini V videmskem špitale je umarla Basilia Bergnach, uduova Gus. Rodila se je 82 liet od tega v Gorenji Dreki, v veliki Matičcjovi družini. Bluo je pet čeč an dva puoba, seda je ostala še Natalia, ki živi v Laškem. Basilia je bla paršla za ne-viesto v Lombaj, v Korantovo družino. Z nje smartjo jev žalost pustila sina Maria, ki je z njega družino živeu kupe z mamo, hči Lucijo, neviesto Rosanno, zeta Maria, navuode Luiso an Roberta, Danielo an Marca, sestro Na-talio, kunjada Natalia, navuode an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali go par Svetim Štuo-blanke v torak 17. marca. Adna žena je telefonala karabinierjam: - Sem čula po radju novico, de sta ušafali te-luo od adnega moža, ki seje utopiu v Nediži an de ga nista še prepoznal (identificato). - Ja, gospa, je ries - je odguoriu an karabinier - pa zaki me vprašate? - Zatuo, ki muoj mož je šu že predvčeranjim od duoma potle, ki srna se bla huduo skregala, an od tenčas ga nisem vič videla! Zatuo se vprašam, če bi mogu bit on! - je j ala joče žena. - Al mi morete povie-dat kiek gor mez vašega moža, de nam bo pomagalo prepoznat mar-ličja? - je poprašu karabinier. - Oh ja, šigurno! - je odguorila žena - Gleda križan an guori po beneško! ★ ★ ★ - V moji hiš - se je hvalu an mož - funcjona vse kar an takuo, ki ist kuažem! Če ist kuažem moji ženi, de naj mi hitro napune umivalnik (lavandino) z gorko uo-do, vi drugi na bota vierval: tu dva minuta voda je že tu umivalnike! - Na zamiermi - je jau an parjatelj - tistega, ki ne zastopem je, ka’ te briga imiet an umivalnik pun gorke uode? - Eh - je odguoriu hitro mož - ne morem migu prat posodo z marzio uodo! ★ ★ ★ Novi šoferje pomagu njega gospodinji grofici vstopit v avto Mercedes. Jo je parjeu za roko an z ironičnim smieham je jau: - Ale, ganise se nabasat v avto, prekleta stara baba! Grofica ga je le buj ironično pogledala, an odguorila: - Hej, šofer Gastone, vi ste se zgrešiu: ta zju-ha grofica je moja sestra! * ★ ★ An miedih je imeu njega ambulatorjo tu adni vasi na vesokim briegu, kjer je imeu malo “klientu” an vsi so bli zlo buogi. An dan se je parkazu v ambulatorjo an mož, ki miedih ga ni še poznu ne. Potle, ki miedih ga je lepuo pre-vizitu an mu dau ricete, mož gaje poprašu, dost plača za vizito. - Tle judje imajo malo sudu an za se ve-plačat mi dajo “in natura”. Kajšan mi parnese petelina, kajšan jajca, Žnidar mi zašije gvant... - Dobro, dobro, go-spuod dohtor, za me je dobro, ist sem grobar, becchino! 12 novi matajur Četrtek, 19. marca 2009 Kronaka Zadnje dni setemberja puodemo v Barcellono Flavia iz Klenja, s pomočjo agencije Salvans je organizala še adno potovanje. Bo od četartka 24. do sriede 30. setemberja, pa pišemo že seda, zak je trieba se vpisat, priet ki moreta. Telekrat vas popeje v Barcellono an “Costo Bravo”. V četartak 24. puodeta do Genove, pot-le po muorju “splujeta” do Barcellone. V tolo miesto prideta v petak 25. popudan. Drugi dan, sabota 26. bota cieu dan tle, za odkrit, kakuo je lepuo. V nediejo 27. vas popejejo v miesto Girono. Vozil se bota blizu muorja, kjer so narguorše turi- stične miesta. Ustaveta se v Lloret de mar. Zvičer se varneta v Barcellono, kjer bota vičerjal an vidli, kakuo plešejo flamenko. V pandiejak 28. puodeta gledat samostan (monastero) v Montserrat, popudan se varneta v Barcellono, kjer bota imiel cajt za jo odkrit sami. V torak 29. puodeta gledat Pare Guell, Casa Bario an Palau de la Musica. Popudan puodeta na ladjo (nave), ki vas popeje do Genove, kamar prideta v sriedo 30. Damu se varneta zvičer. Za vse tuole špindata 960 evro. Za vse druge novice pokličita Flavio na 338/673904. V nediejo 8. marca tisti od Planinske družine Benečije so bli namenjeni iti na Črno Prst (1.844 m.) iz Podbrda, vas v stisnjeni dolini, ki iz bližine Mosta na Soči peje pruot Bohinju, pa je bluo na-gobarno za plazuove zavojo snega, takuo so odločil, de-cidli iti na Porezen (1.662). Začel so hodit iz Podbrda kupe s parjatelji od slovien-skega planinskega drušva iz Na Porezen: parvo hoja, potle... ples! Gorice, ki do tu so paršli z vlakom, s trenam. Ni bluo lahko hodit po sniegu an gor pruot, pa kar se je v dobri skupini, se vse buj lahko prenese! Kar so paršli gor na varh, jim nie parmanjkala muoč za se vsi kupe poslikat, fotografati Planinska družina Benečije nedelja 22. marca KRAŠKI MINI-MARATON in MARAT ON V SEŽANI lahek, primeren tudi za družine odg. Igor 0432/727631 -Luisa 0432/709942 VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it SPLOSNA SLIKA V naslednjih dneh bodo nad našo deželo dotekali mrzli severni tokovi, ki bodo v četrtek bolj vlažni. Nato bo spet dotekal bolj suh zrak. O 03 03 O J J 4 12 20 Četrtek, 19. marca Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme. Popoldne se bo lahko tudi pojavila kakšna ploha. Proti večeru bo zapihala burja, zlasti ob obali. Petek, 20. marca Prevladovalo bo zmerno oblačno vreme. Pihala bo zmerna do močna burja, zlasti obmorju, kjer bodo sunki lahko dosegli hitrost 100 km na uro. Najnižja temperatura (°C) Najvišja temperatura (°C) Nižina Obala 2/5 6/9 12/15 11/14 Najnižja temperatura (°C) Najvišja temperatura (°C) Nižina 0/4 9/12 Srednja temperatura na 1000 m: 2°C Srednja temperatura na 2000 m: -6°C Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Obala 3/6 8/11 -2°C -9°C OBETI V soboto bo prevladovalo jasno vreme z močno burjo zlasti ob obali; v nedeljo se bo nadaljevalo lepo vreme z nizkimi jutranjimi temperaturami. Podnevi pa se bo hitro ogrelo. jasno Ure sonca Soni;e megla zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežnooH nizka obl. Megla Zmanjšana vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) 0000^=0 = - 8 ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne 1 obilne G / 3-6 m/s >6 m/s 4 0-5 mm 4 i 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Potle, ki so se nomalo odpočil an zaštantal, so se var-nil v dolino, v Petrovo Brdo. Nieso mogli lieuš vebrat, saj v telim kraju jo je veselo godu an ansambel, an kjer so vesele viže, vemo kakuo gredo reči za nas Slovienje! Naši planinci so bli nomalo trudni od pohoda, pa ne tar-kaj če so se zauagal tudi jo zaplesat! An ker tisti dan je biu praznik žena... so se potrudil bit zlo, zlo vljudni, gentil z njimi... Če pogledamo fotografijo pa se nam pari, de nieso bli zlo srečni! Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 22. MARCA Api Čedad (na poti pruot Manzanu) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 20. DO 26. MARCA Špietar 0432/727023 - Prapotno 0432/713022 Čedad (Fornasaro) 0432/731264 - Ukve 0428/60395 Miedihi v Benečiji Dreka doh. Maria Laurà 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. Grmek doh. Lucio Quargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak, sriedo an petak od 15.00 do 15.30 Podbonesec doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Čarnivarh: v torak od 14.30 do 15.30 Srednje doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. do 15.30 v petak od 11.30 do 12. doh. Maria Laurà Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12. Sovodnje v torak an petak od 17. do 18. doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 Pediatra (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 Svet Lenart doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. Za vse tiste bunike al pa ]udi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do špitala “za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 708614). Pridejo oni na vaš duom. Nujne telefonske številke doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 Sovodnje: v četartak an petak od 11.30 do 12.30 CUP - Prenotazioni telefoniche vi- site ed esami 800 423445 RSA - Residenza Sanitaria Assido/?. Tullio Valentino stenziale (Ospedale di Cividale) 0432.504098-727558 0432 708455 Špietar: v pandiejak, četartak Centralino dell’ Ospedale di Civi-an saboto od 9. do 10. dale ...............0432 7081