EKONOMSKA SKEDNJA ŠOLA T MORSKI SOBOTI
POROČILO
i
ZA RAZDOBJE 1939-1952
EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA V MURSKI SOBOTI
POROČILO
ZA RAZDOBJE 1939 - 1952
MURSKA SOBOTA 1953
IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO EKONOMSKE SREDNJE SOLE
UVODNA BESEDA
Pred leti so naše šole izdajale ob zaključku šolskega leta redna letna poročila, tudi »Izvestja« imenovana. Prva leta po osvoboditvi zaradi objektivnih težav v preskrbi s papirjem in preobremenitvijo naših tiskarn ta poročila niso izhajala. Tudi predhodnice naše šole so izdajale taka poročila za posamezna leta, tako za šol. leta 1939-40, 1941-42, 1942-43 in 1943-44. Ker med vsemi poročili ne obstoji kontinuiteta, smo se odločili, da v tem poročilu zajamemo celotno razdobje od ustanovitve šole do konca šolskega leta 1951-52. V bodoče pa naj bi redno izhajala taka poročila.
To poročilo, ki ima namen informativnega pregleda, predstavlja za sedanjost javno podan obračun dela in uspeha celotnega šolskega kolektiva — vodstva, profesorjev in dijakov, bodočim generacijam pa nesporen dokument o življenju in razvoju šole ter pomoč in vodilo k boljšemu in uspešnejšemu.
Pogosto čujemo razglabljanja, da je preveč ekonomskega kadra, ker se po uvedbi novega gospodarskega sistema in decentralizacije v gospodarstvu in upravi zmanjšuje upravni aparat, da je potrebno omejevati dotok mladine v gospodarske šole. Pri tem se pozablja, da ekonomske srednje šole niso samo strokovne šole ampak tudi srednje šole, ki našemu dijaku dajo tudi splošno izobrazbo in jezikovno znanje, da so enakopravne s popolno gimnazijo. Po strukturi učnih predmetov zahtevajo večje napore od dijakov in od profesorjev. Naši dijaki se morajo učiti skoraj vse iste predmete kot v gimnazijah, le da v manjšem obsegu, poleg tega pa še celo vrsto strokovnih predmetov, ki se v gimnazijah ne poučujejo. Zato nudijo dijakom široko splošno in gospodarsko izobrazbo. Gospodarstvo se pa pri nas ne bo zoževalo, ampak širilo. Gospodarski razvoj nas sili na stalno izboljševanje uslužbenskega aparata v naših gospodarskih organizacijah in ustanovah. Izkušnje, posebno v Obmurju, nam kažejo, da srednjih strokovnih kadrov ni nikdar preveč. Zato bi bilo škodljivo omejevati naravni dotok mladine na ekonomsko srednjo šolo. Moramo skrbeti, da se izboljša kvaliteta našega upravnega aparata v podjetjih in ustanovah. Posebno razvoj kmetijskih zadrug v Obmurju nam to dokazuje. Zato potrebujemo sposobne in gospodarsko izobražene ljudi. Iz tega ne sledi, da mora obdržati mesto naš absolvent, ki ima dobro spričevalo, pa se izkaže za nesposobnega na svojem delovnem mestu ter da morajo vsa upravna mesta manj izobraženi, toda sposobni ljudje zapustiti.
To nalogo naše šole so razumela mnoga vodstva naših gospodarskih organizacij in ustanov v Obmurju ter šoli pri njenem delu nudila moralno in materialno podporo. Z denarnimi prispevki so omogočila različna tekmovanja in poučne ekskurzije, ki jih je šola organizirala. S prispevki za oglase v tem poročilu so omogočila izid te brošure. Za vse to jim gre naša zahvala.
Murska Sobota, maja 1953.
Bojan Černjavič, ravnatelj
Poslopje Ekonomske srednje šole v Murski Soboti
PREKMURJE IN EKONOMSKA SREDNJA SOLA (Zgodovinski pregled)
I.
Dolga stoletja je prekmursko ljudstvo živelo svoje posebno življenje. V času, ko so karantanski Slovenci že izgubili svojo politično neodvisnost, so se politično osamosvojili panonski Slovenci. Politično samostojnost jim je pridobil knez Pribina, ki je okoli leta 840 dobil od frankovskega kralja Ludovika Nemškega v fevd, a 7 let pozneje v last veliki del Panonije. Po smrti njegovega naslednika kneza Koclja, okrog leta 874, je bila uničena politična samostojnost panonskih Slovencev. Ta predel je prišel pod nemško nadoblast. Panonski Slovenci so imeli svojo politično samostojnost že, ko so bili Madžari še vedno ob izlivu Donave. Prvikrat so prišli Madžari na Ogrsko šele leta 890 ali 892, stalno so se naselili v ogrski nižini ob Tisi in Donavi leta 895 do 896. Od tod so se sčasoma potisnili med panonske Slovence ter Čehe in Slovake. Leta 896 je slovensko Pomurje prišlo pod madžarsko nadoblast. V 11. stoletju (okoli leta 1052) so deželni vladarji podelili zemljo na desnem bregu Mure, Prlekijo, grofom Spanheimom, a drugi del na levem bregu Mure, Slovenska krajina, je ostal po svoji politični pripadnosti sestavni del Ogrske vse do 12. VIII. 1919, ko so v njega po sklepu Vrhovnega sveta v Parizu z dne 1. VIII. 1919 vkorakale jugoslovanske čete. S trianonsko pogodbo 4. VI. 1920 je bilo dokončno priključeno Jugoslaviji. Le v drugi polovici XVII. stoletja so bili gospodarji Prekmurja Turki. Tako so Prleki ostali upravno in kulturno dolga stoletja ločeni od Prekmurcev. Slovenska krajina, ta periferni del Slovenije je preživljal drugačno usodo kot ostale slovenske dežele. V začetku fevdalizma je bil najbolj izpostavljen navalom številnih narodov. Življenje je bilo v mnogo-čem drugačno od življenja ljudi onstran Mure ter je zato krojilo tudi drugačno podobo prekmurskih ljudi, tako v socialno-gospodarskem, kakor v kul-turno-političnem oziru.
Vsa oblast je bila v rokah tenke plasti madžarskega plemstva. V državi,
V	kateri je po uradnem štetju iz leta 1910 živelo le 48,1% Madžarov a je 51,9% prebivalstva pripadalo drugim narodom, je bilo narodnostno vprašanje usodno povezano z obstojem države. Slovenci Slovenske krajine, gospodarsko in politično odtrgani od svoje matične zemlje, so bili v več kot 1000-letni dobi v deželah »krono sv. Stefana« neznatna narodna manjšina. Vladajoči razred je na Madžarskem skušal rešiti narodnostno vprašanje s silo in madžarizirati vse druge narodnosti. Ves državni aparat je bil v službi madžarizacije. Prekmurski Slovenci so bili v dobi imperializma podvrženi močnemu ekonomskemu, socialnemu in kulturnemu pritisku vladajočega naroda. Madžarski imperialisti so si po zgledu nemških izmislili o nemadžarskih narodnostih celo vrsto »narodnostnih teorij«, med katerimi je tudi tista o »Vendih«, češ da Slovenci Slovenske krajine niso sestavni del slovenskega naroda temveč ostanki Keltov, ki so jih Rimljani zbili v Alpe in so ob slovanskih naselitvah sprejeli slovanski jezik. Imeli so jih za neko posebno vrsto »vendsko govorečih Madžarov«. Madžarizacijo je poleg ekonomskega pritiska pospeševala tudi politična razdelitev, ki je Slovence delila v dve županiji: v Železno (madž. Vasvärmegye)
s sedežem v Szombathelyu in Žalsko (madž. Zalamegye) s sedežem v Zalaegers-zegu. V Železni županiji so bili Slovenci razdeljeni v monoštrski in soboški okraj, v Žalski županiji pa so Slovenci živeli samo v lendavskem okraju. Zaradi tega so prišli Slovenci do izraza samo v soboškem okraju, ker so v ostalih dveh okrajih bili avtomatično potisnjeni v manjšino.
Madžarski imperialistični krogi so bili v okviru Avstro-Ogrske med glavnimi hujskači prve svetovne vojne. Ogrski fevdalci so utirali pota prodiranju avstro-ogrskega imperializma na Balkan. Ogrsko ljudstvo je v vojni krvavo plačalo davek za politiko gospodujočega razreda. Nad 600.000 mrtvih in na sto-tisoče ranjenih in invalidov, rekvizicije, splošno obubožanje delavskega razreda je povečalo nezadovoljnost narodov Ogrske. Tudi Oktobrska revolucija je imela ogromen mobilizacijski vpliv. Ujetniki madžarske narodnosti so po vrnitvi iz Rusije revolucionirali Madžarsko. Neprestane stavke železničarjev in kovinarjev, upor v tovarni strojev, prvi delavski sovjeti, je razgibalo široke plasti delovnega ljudstva, ki so prisilile vlado, da je 2. XI. 1918 proglasila ogrsko ljudsko republiko. Ko so revolucionarne množice začele z delitvijo zemlje in so delavci zasedali tovarne je vlada odgovorila s silo. Množice so začele zapuščati social-demokratsko stranko. Ustanovljena je bila novembra 1919 Komunistična partija Ogrske, v katero so se prelivale množice. Nadaljevale so se stavke, vstaje rudarjev, nemiri med kmečkimi. množicami. Delavci in vojaštvo so se pripravljali na prevzem oblasti. 21. III. 1919 je bila proglašena brez vsakega odpora Ogrska sovjetska republika. Oblast je prevzela komunistična partija, katere voditelja sta bila Bela Kun in Bela Szanto. Sovjetska oblast na Madžarskem je trajala 131 dni. Potem je zmagala kontrarevolucija.
Vojna je vplivala na vojake. Enako kot drugi vojaki so tudi slovenski vojaki iz Slovenske krajine polagoma spoznavali, za koga se v resnici bore, spoznali so tudi vso bedo, v kateri so do tedaj v svojih vaseh živeli. Mnogi so prišli v stik z drugimi slovenskimi vojaki in spoznali, da so del slovenskega naroda. Oktobrska revolucija, ki so jo mnogi doživeli, je tudi močno vplivala na Prekmurce, ki so se vračali iz vojnega ujetništva. Zlom Avstro-Ogrske, meščansko-demokratična revolucija in proglasitev republike Ogrske, vsi ti dogodki so odmevali tudi v Slovenski krajini. Za slovensko ljudstvo, ki je živelo pod socialnim in narodnim zatiranjem je razpad Avstro-Ogrske pomenil rešitev vseh njegovih vprašanj, pomenil obračun z njihovimi dotedanjimi iz-žemalci, grofi. V obrobnih deželah s pretežno kmečkim prebivalstvom se proletarska revolucija ni tako čutila. Tudi v Slovenski krajini je šlo vse mirno, brez prelivanja krvi, tako rekoč na administrativen način. Oblast je prevzel »Tanacs szlovenszke Krajine« (Sovjet za Slovensko krajino). Slovensko krajino je sestavljal murskosoboški okraj in vasi beltinskega okraja. V Murski Soboti je bil direktorij. Po njegovi odredbi so se v vaseh Slovenske krajine osnovali »tanacsi paurov«, ki so volili vaški direktorij, ki naj bi imel vso oblast v vasi. V Lendavi je bil za območje lendavskega okraja ustanovljen poseben sovjet delavcev in kmetov s posebnim direktorijem. Nova oblast je izdajala vse tiste revolucionarne pravne predpise, ki jih je izdajal Sovjet ljudskih komisarjev v Budimpešti. Slovenska krajina je upravno spadala pod Železno županijo, katere komisar je postal dr. Adalbert Obal, njegov namestnik pa Vilmoš Tkalec. Kot član direktorija Slovenske krajine je Černjavič Aleksander iz Sebeborec organiziral prvo prvomajsko proslavo v Slovenski krajini in ob tej priliki tudi sestavil slovansko pisan letak. Delavski razred v Slovenski krajini je bil šibek. Oblast si ni prizadevala, da bi razbila stari državni stroj, temveč je čisto načrtno pritegnila v novo oblast ves stari državni aparat. Revolucija na Madžarskem je držala niti v rokah samo v Budimpešti in v važnejših industrijskih centrih. V Slovenski krajini je od vsega začetka prešla oblast v roke kontrarevolucionarnih elementov, ki so znali preslepiti centralno oblast. Kontrarevolucija je delovala v vseh delih Madžarske, vendar je bila Slovenska krajina med prvimi, kjer je prišlo do odkrite oborožene vstaje. Glavni poizkus kontrarevolucije je bil v Budimpešti meseca junija
1919, medtem ko je izbruhnila kontrarevolucija v Slovenski krajini že 21. aprila 1919 v Lendavi. Uporniki so zavzeli direktorij in pozaprli njegove Clane ter vzpostavili staro oblast. Po zgledu kontrarevolucionarjev v Segedinu in Aradu, s katerimi so bili povezani, so tudi lendavski uporniki poslali svoje zastopstvo
V	Mursko Središče k jugoslovanskim četam. V tem času so se pa znašle sovjetski oblasti zveste čete, ki so osvobodile iz zaporov zaprte člane direktorija, pridobile na svojo stran vojaštvo ter pozaprli skoraj' celotno vodstvo upornikov. Ujeti uporniki so bili odpeljani v Budimpešto ter 12. V. 1919 obsojeni pred posebnim revolucijskim sodiščem. V Murski Soboti je prišlo do upora 29. maja 1919. Vodja upora je bil sam »rdeči komisar« Tkalec, ki je upor bolj temeljito pripravil. Na izredni seji direktorija so navzoči člani na Tkalčev predlog sklenili odcepitev Slovenske krajine od madžarske sovjetske republike in proglasili »socialistično mursko republiko«. Izvršilna oblast novoustanovljene republike naj bi bila v rokah direktorija s Tkalcem na čelu. Novica o ustanovitvi Murske republike je bila poslana v London, Pariz, Berlin, Rim in na Dunaj. Glavni voditelji vstaje so bili razen Tkalca grofje in veleposestniki. Vstaja je bila zadušena v nekaj dneh. 3. VI. 1919 so napadle upornike vladne čete. Istega dne je bila ukinjena posebna Murska krajina ter se je formiral novi direktorij. Vsi napori za utrditev nove oblasti so bili odvisni od splošnega položaja Ogrske sovjetske republike. Padec Bela Kunovega režima je pomenil tudi konec režima v Slovenski krajini. V Slovensko krajino so vdrle bele kontrarevolucionarne Horthyjeve čete. Medtem je pa dr. Slavič uspel v Parizu prepričati zaveznike o pripadnosti Slovenske krajine k Jugoslaviji. Slovenska krajina je bila prisojena Jugoslaviji in so jo jugoslovanske čete brez odpora zasedle 12. VIII. 1919.
Meščanska revolucija na Ogrskem in v Slovenski krajini razen vprašanja republike ni rešila nobene naloge buržoaznodemokratične revolucije. Tudi proletarska revolucija v Slovenski krajini ni zapustila globljih sledov, ker so vse do 29. V. 1919 bili v vodstvu sovražniki revolucije in zakrknjeni madžarski šovinisti. V Slovenski krajini je še bolj zaostrila socialno in narodnostno vprašanje. Meščanska in proletarska revolucija v Slovenski krajini sta ostali le zanimiv zgodovinski presledek, ki na razvoj dogodkov v drugih delih Slovenije nista imeli večjega vpliva. Slovenski kler je v obrambi razrednih interesov podpiral ogrske fevdalce in iskal zaslombe sedaj pri njih, sedaj upal na pomoč antantnih čet, končno pa spoznal, da je zanj najbolje, če se nasloni na Jugoslavijo, kjer je v Ljubljani bila na oblasti vlada, v kateri so sedeli njihovi somišljeniki. V narodnostnem vprašanju je slovenski kler omahoval med avtonomijo in odcepitvijo od Madžarske ter priključitvijo k Jugoslaviji. Sele ko jo delovno ljudstvo prevzelo na Madžarskem oblast 21. III. 1919 se je odločil za priključitev k Jugoslaviji. Zaslugo za priključitev Slovenske krajine k Sloveniji ima v glavnem narodni odbor v Mariboru in njegova oborožena sila, ki je pod vodstvom generala Maistra nastopala energično za rešitev narodnostnega vprašanja na tem ogroženem delu naše domovine. Ze med svetovno vojno so bili medsebojni stiki med Prekmurci in Prleki pogosti. 3. XI. 1918 je prišlo na jugoslovansko slavnost v Ljutomer tudi veliko Prekmurcev. 26. XII. 1918 so se Prekmurci na ljudskem taboru v Radgoni izjavili za priključitev k Jugoslaviji. 28. XII. 1918 je kapetan Jurišič s četo prostovoljcev začasno zasedel Prekmurje.
Dobo svetoštefanskega kraljestva je zamenjalo leta 1919 22 let stare Jugoslavije. Fevdalce so zamenjali kapitalistični oblastniki. Večina prekmurskih politikantov ni sledila nekim trdnim političnim nazorom, ker jih povečini ni imela, temveč se je vdinjala danes Sokolom, jutri Orlom, danes JNS, jutri JRZ, razen dela mlajše inteligence, ki se je zbirala okoli naprednega Kluba prekmurskih akademikov. To politično pokvarjenost je v osnovi stopnjeval ko-majšnji, toda vedno bolj razvijajoči se kapitalizem v tem delu slovenske zemlje. Odražala pa se je najbolje v socialno-političnih razmerah pred drugo svetovno vojno. V sami Murski Soboti je bilo brez umrlega grofa Szaparya
okrog 15 večkratnih milijonarjev, od katerih pa ni niti eden branil stare Jugoslavije, čeprav jim je le-ta s svojim ekonomsko-političnim sistemom omogočila paradiž na račun ubogega gosto naseljenega ljudstva. Vsem tem pridnim in delavoljnim množicam bivša jugoslovanska oblast ni bila sposobna nuditi dela in zaslužka. Tako so bili primorani iti iskat kruha po svetu. Znana je močna emigracija iz Prekmurja v ZDA, zlasti pa so bili v tem času tipični prekmurski sezonski poljski delavci, ki so v tisoče (letno nad 10.000) hodili čez poletje najprej v Francijo in Belgijo, kasneje pa v Nemčijo ter se čez zimo vračali s svojimi prihranki na domove. Ta ekonomsko-socialna in politična vprašanja, ki jih stari meščanski politiki niso rešili, je zavestno in načrtno^ izrabljala nemška nacistična agitacija in propaganda, ki je usmerila tok sezonskega delavstva v Nemčijo.
6. IV. 1941 so oznanjale detonacije mostov na Muri, da je v rani pomladanski zori prišlo do izvedbe Hitlerjevega načrta. Prekmurje z Mursko Soboto je padlo brez borbe. Okoli 7. ure zjutraj' so v Mursko Soboto vkorakale nemške čete, ki so prišle iz Radgone potem, ko so predhodnice s pomočjo članov Kulturbunda zavzele strateške točke mesta. (Kulturbund je štel po seznamu v Soboti 232 članov, v soboškem okraju brez obmejnih vasi 637 članov. Kulturbund se je začel uveljavljati od leta 1938 dalje ter začel organizirati množično odhajanje Prekmurcev na sezonsko delo v Nemčijo. Sezonski delavci, ki so se iz Nemčije vračali prežeti z nacističnim duhom ter glede na valutne razmere pri menjavi denarja s precejšnjim zaslužkom, so infiltrirali prekmursko prebivalstvo z nacističnimi idejami.) V tem razdobju so dolge kolone nemških kamionov odvažale na vagone izbranega kolonialnega in tekstilnega blaga ter maščob v Nemčijo. Iz Prekmurja so odpeljali nad 25 vagonov blaga v vrednosti 4,000.000 predvojnih dinarjev.
Po dogovoru Berlin—Budimpešta je Prekmurje bilo dodeljeno Madžarski, zato tudi Nemci niso posegali globlje v razmere, temveč je vse uradništvo ostalo na svojih mestih in čakalo. 16. aprila 1941 so dejansko vkorakale madžarske čete v Prekmurje in ga prevzele od nemške vojaške komande, razen vasi ob severozapadni meji v pasu od Gerlinec do Serdice. Sprejema Madžarov se je udeležilo v glavnem redko madžarofilsko malomeščanstvo, dočim so kmetje delali na poljih, kot da se ni nič zgodilo. Zavedni prebivalci Sobote so sprejem bojkotirali, kulturbundovci so pa organizirali masovno demonstracijo ter začeli organizirati zbiranje podpisov za priključitev Prekmurja k Nemčiji. Zaradi neuspeha demonstracije so mnogi kulturbundovci zapustili Soboto ter odšli v sosednjo Avstrijo. Madžari so uvedli v vsem Prekmurju »status quo) z dne 31. X. 1918. Slovensko uradništvo je bilo takoj postavljeno na razpoloženje in je moralo predati posle došlim Madžarom, od katerih so mnogi službovali v Prekmurju že pred letom 1918. Ti so se na terenu spoznali. Madžari so se za okupacijo dobro pripravili ter pripeljali s seboj celoten usluž-benski aparat, ki je takoj začel z delom. Vojaška uprava je trajala od 16. IV. do 15. VIII. 1941. Sledila je civilna uprava, ki je trajala od 15. VIII. 1941 do
15.	X. 1944. Nato je do osvoboditve bila zopet vojaška uprava.
Toda 22 let stax-e Jugoslavije je vendarle pustilo v Prekmurju globoke sledove. To pa ni bila samo posledica nekega napredka, ki ga je moral priznati celo okupatorski komandant, temveč tudi vzgoje. V teh 20 letih je prekmursko ljudstvo dobilo tudi nekaj nacionalne vzgoje v šoli in izven nje. Prekmurski proletariat je postal bolj razgledan. Politično vzgojo je nudila »Ljudska pravica«, ki je začela izhajati v Lendavi, potujoče knjižnice Kluba prekmurskih akademikov, levo preusmerjeni »Novi čas«, stavkovno gibanje v prekmurskih tovarnah, gibanje »Zvez delovnega ljudstva«, glasilo mlade prekmurske inteligence »Mladi Prekmurec«, vse to je pozitivno nacionalno in socialno vplivalo na prekmurske ljudi. Zato so Madžari opazili »hladnost« pri Prekmurcih, ki so bili višje kot Madžari, ki so še vedno živeli v fevdalnih in polfevdalnih razmerah še pred drugo svetovno vojno. Madžari so ponovno oživeli profesorja in fizika Mikole Sandorja, po rodu iz Gor. Petrovec, mad-
žarskega eksperta za Prekmurje v Trianomu, teorijo o poreklu »Vendov«, kakor so imenovali Prekmurce. Mikola je to teorijo podpiral še s trditvijo »da so Vendi jezero lejt živeli vküper z Vogri«. Madžari so med okupacijo začeli postopoma z raznimi popisi »zaradi statistike«, katere namen je bil prikazati, kako je slovensko Prekmurje — madžarsko. Pri popisu prebivalstva v oktobru 1941. leta so pojem narodnosti postavljali strogo politično, češ: »poprej ste bili Slavi, zdaj pa ste zopet Madžari!« Vse Prekmurce so vpisali v madžarske državljane, med njimi celo Slovence z onstran Mure. Temu so ljudje nasedali, le pri materinem jeziku se je večina prebivalstva izjavila za »vedščino«, mnogi pa so svoj materini jezik zatajili ter jim je bil tokrat najmilejši jezik — madžarščina, dasi je njihovi starši niso obvladali. Čeprav so bili več kot 1000 let prekmurski Slovenci pot tujo oblastjo, brez slovenskih uradov in slovenskih šol, so ohranili svojo domačo govorico.
Mlajša generacija je že od maja 1941 vedno bolj stopnjevala razne diverzantske in protiokupatorske akcije. Na čelu je bil revolucionar, narodni heroj Štefan Kovač. Mladina je širila propagandne brošure Osvobodilne fronte. Požigala slamo na grofovskem veleposestvu (n. pr. Rakičan 1. IX. 1941 — sodelovala Cvetko in Sumenjak). Murska Sobota je postala središče odpora Prekmurcev proti madžarskim okupatorjem. Z obešanjem in streljanje borcev ter interniranjem zavednih Slovencev so madžarski fašisti udušili odpor. Člani okrajnega komiteja so se umaknili čez Muro in odšli v partizane. Upor se je ponovno razmahnil ob koncu 1944. leta ter je Prekmurje bilo osvobojeno od 1. do 5. IV. 1945. Murska Sobota je bila osvobojena 3. IV. 1945. V Prekmurje so prišli rdečearmejci ter so ga zapustili po končnem porazu fašistov v svetu.
Čez dober teden po osvoboditvi Prekmurja je prišla iz Beograda v Mursko Soboto delegacija SNOS (predsednik dr. Rus, generalmajor Vlado Ambrožič, dr. Krivic, polkovnik dr. Brilej, Svetek, Liška. in drugi) ter dala navodila za prevzem vse oblasti po narodnoosvobodilnih odborih. 15. IV. 1945 je izšla v Murski Soboti prva številka »Novega časa«, glasila OF za Štajersko in Prekmurje. Začelo se je novo delo. Prekmurje je svobodno zadihalo.
II.
Prekmurje ima dvoje zelo raznolikih pokrajin, ki ju ljudstvo dobro loči. Južni del obsega tako zvano Ravensko in Dolinsko, veliko ravnino, ki je sestavni del Murskega polja. Pokrivajo jo aluvialne naplavine. Osrednji in severni del pa je Goričko, ki ima značaj valovite in močno razgibane pokrajine, kjer ločijo daljša ali krajša slemena gričev doline in kotline. Dolinsko je najnižji predel soboškega okraja ter ima njegov jugovzhodni rob ob Muri samo 150 m nadmorske višine. Ravensko se pokrajinsko bistveno ne loči od Dolinskega. Leži le nekoliko višje kot Dolinsko (185 do 210 m) in ima manj močvirnih in neplodnih tal. Goričko močno spominja na Slovenske gorice. Toda je manj razčlenjeno in lažje prehodno, pobočja gričev so manj strma. Vrhovi se dvigajo samo izjemoma nad 400 m visoko (Serdički breg 418 m, Srebrni breg 404 m). Nad Lendavo se dvigajo kot osamljen otok iz ravnine Lendavske gorice (do 326 m), ki so bolj strme. Ves okraj pošilja vodo v Muro. Na Ravenskem in Dolinskem prevladujejo polja, a na Goričkem borovi, hrastovi in mešani listnati gozdovi, travniki in pašniki, vinogradi in sadovnjaki.
Upravno teritorialno je razdeljeno na 22 občin, od katerih sta 2 mestni (Murska Sobota, Lendava). Katastrskih občin je 171 s 174 vasmi. Površina soboškega okraja je 947 km2, a po drugih podatkih okoli 970 km2. Število prebivalstva se v zadnjih 50 letih, za katera imamo na razpolago popolnejše podatke, ni bistveno spremenilo. V posameznih razdobjih se opaža celo nazadovanje prebivalstva. Vzrok lahko iščemo v prenaseljenosti pokrajine, ki ne moro vseh ljudi zaposliti.
Po ogrski statistiki iz leta 1919 je bilo tukaj okrog	90.000	prebivalcev.
Ljudsko štetje 31. I. 1921. leta je izkazalo ....	92.416	prebivalcev.
Ljudsko štetje 1931. leta je izkazalo................... 90.128	prebivalcev.
Po ljudskem štetju 15. III. 1948 je tukaj bilo ....	94.914	prebivalcev.
Na dan 31. III. 1953 je Prekmurje imelo................. 94.267	prebivalcev.
Prekmursko ravensko polje donaša ob srednje dobrih letinah bogat pridelek. Kljub temu je v Prekmurju vedno domovala revščina. V stari Avstro-Ogrski je gospodoval po prekmurskih ravnih poljih grof in njegov podnajemnik ali upravnik. 1641. leta je Hasan paša, poveljnik Velike Kaniže pozval Prekmurce, da priznajo turško oblast. Listina, ki je nastala 1697. leta po odhodu Turkov iz Prekmurja navaja v nemščini turške zemljiške gospode v zahodnem delu Prekmurja. Ta listina nosi naslov: Ex originali Conscpriptione Anno 1697 ultima Mens. Marty peracta desumptus. Turški zemljiški gospodje niso stanovali na posestvih, temveč v Veliki Kaniži, sedežu vilajeta. Kmet je imel napram turškemu graščaku naslednje obveznosti:
}. davek od hiše (dima),
2. tlaka,
3. rabot v Veliki Kaniži pri utrjevanju trdnjave.
Na tem ozemlju je takrat živelo 295 kmečkih družin s 455 otroci. Število prebivalstva na ozemlju, na katerem je danes okrog 17.000 ljudi, je takrat znašalo 1300 do 1500 ljudi. Malo število prebivalstva je posledica turških vpadov in turškega gospostva, ki je povzročilo, da so se prebivalci selili v predele, ki jih Turki niso zasedli. Da so kmetje poravnali gornje obveznosti so skrbeli domači zemljiški gospodje, t. j. general Batthyanyi in baron Szapary.
Ogrska je bila dežela z najbolj kričečim nesorazmerjem glede razdelitve zemlje. Večina zemlje je bila v rokah fevdalcev. Med njimi so bili fevdalci kot vojvoda Eszterhazy, ki je imel 210.000 oralov zemlje. Gospodarska in kulturna zaostalost, značilna za Ogrsko, je bila posebno velika v čisto agrarnih predelih, kot v Slovenski krajini. Slovensko ljudstvo je bilo brez lastnega meščanstva; posvetna inteligenca, kolikor je je bilo, je bila popolnoma madža-rizirana, tako da so bili Slovenci samo kmetje, med kateremi so prevladovali mali kmetje in kmetijski delavci. V Slovenski krajini je neomejeno vladala oblast madžarskih fevdalcev. Od celokupne površine zemlje so imeli fevdalci
v svojih rokah naslednje površine:
Grof Batthyany Bela, Tišina . . .	359,43ha
Batthyany Olga, Tišina............... 604,26	ha
Batthyany Gabor, Tišina	....	643,25	ha
Batthyany Ernestina.................. 116,24	ha
Eszterhazy N., Lendava . . . . . 9098,51 ha
Piz Jakobine.........................213,96	ha
Szapary Ladislav, Murska	Sobota	.	4656,77 ha
Valsee Rakičan ..........................  1050,81	ha
Varren Lippitt, Turnišče............. 941,99	ha
Zichy Marija, Beltinci.............. 5079,39	ha
Našteti madžarski fevdalci so bili lastniki pretežnega dela zemlje. Na tisoče slovenskih kmetijskih delavcev je moralo delati na njihovih posestvih ali pa hoditi na sezonska dela na Hrvatsko ali v Vojvodino. Problem odvečne delovne sile se je reševal v glavnem z izseljevanjem. Gornjih 10 veleposestnikov je imelo toliko zemlje, da se je dalo prehoditi Prekmurje od severa do juga, ne da bi stopili na kmečki svet.
Skozi vso socialno zgodovino se vleče borba kmeta za zemljo. Ta borba je prišla do izraza, posebno po svetovni vojni, tudi v Prekmurju, kjer obstoj ljudi sloni v prvi vrsti na poljedelstvu. Pri nas je bila izvedena agrarna reforma po prvi svetovni vojni. S tem je bil delno zlomljen fevdalni sistem, ki ga je na Francoskem odpravila že zdavnaj prej francoska revolucija. Agrarna reforma je bila uvedena s kraljevim manifestom 6. I. 1919. Sledile so neštete uredbe, odredbe, odločbe, razpisi. Končno zakonsko podlago je
dobila šele z zakonom o likvidaciji agrarne reforme z dne 19. VI. 1931 in z dodatki in spremembami z dne 24. VI. 1933. S temi zakoni se je dala šele izvesti in likvidirati. Po zakonu iz 1931. leta so bila pritegnjena pod agrarno reformo samo veleposestva, ki so imela nad 75 ha obdelovalne zemlje ali nad 1000 ha gozda. V celi Sloveniji so imela posestva, ki so prišla v poštev za agrarno reformo 22.311 ha obdelovalne zemlje, a od tega je bilo samo v Prekmurju 10 veleposestev s 15.060 ha obdelovalne zemlje. Za razlastitev je bilo določenih v celi Sloveniji 15.060 ha obdelovalne zemlje, a od tega v Prekmurju 9950 ha obdelovalne zemlje. Obdelovalna zemlja je bila podeljena individualno, t. j. posameznim kmečkim družinam. Zaradi velikega števila interesentov pa je prišlo na družino, ki je dobila zemljo, povprečno komaj 0,66 ha. Stara jugoslovanska agrarna reforma ni dala ljudem dovolj zemlje. Z njo ni bilo možno ustvariti močne kmečke družine in ji dati možnost samostojnega kmečkega gospodarstva. Ljudi je bilo preveč. Ker ni bilo industrije, kjer bi se lahko zaposlili, so morali ostajati doma in si deliti male njivice ali se pa izseljevati. Prekmurski kmetič ni bil kmet in ne hlapec. Obdeloval je svoj košček zemlje, obenem pa se pečal z razno obrtjo in hodil v tujino na sezonsko delo. Agrarna reforma v stari Jugoslaviji ni mnogo izboljšala njihovega položaja iz starih fevdalnih časov. Sele po osvoboditvi z zveznim zakonom o agrarni reformi z dne 23. VIII. 1945 in republiškim zakonom o agrarni reformi z dne 17. XII. 1945 so bili v Prekmurju dokončno odpravljeni fevdalni ostanki v kmetijstvu, a kapitalistične tendence so bile močno omejene.
Po prekmurskih vaseh je bilo mnogo obrtnikov. Obrtno združenje s sedežem v Murski Soboti je bilo ustanovlj«no 1. V. 1894 in je štelo 1250 članov. 1913. leta je štelo društvo 1320 članov, 120 obrtniških pomočnikov in 165 vajencev. 1920. leta 1301 člana, 243 pomočnikov in 175 vajencev. 1925. leta je imela Okrajna obrtna zbornica ca. 1500 članov (89 državnih obrtnih obratov, 18 zadružnih, 2 množični organizaciji, 1391 zasebnih obrtnih obratov). Posamezne vasi so v obrtništvu zavzemale posebno mesto. Prebivalci Turnišča so znani po čevljarjih, Renkovčarji so bili nakupovalci jajc in perutnine. Lončarji iz Filovec so dobili od Marije Terezije cehovske pravice. Razvita je domača obrt, posebno pletenje košev in cekarjev. Obrtništvo je ukoreninjeno že stoletja. Njegov obstoj je tudi za Prekmurje važen, ker močen strokovno izurjen kader zelo olajša prehod iz obrtne delavnosti v industrijsko.
Prekmurje je izrazito kmetijski predel, tako po strukturi zemljišča kakor tudi po strukturi prebivalstva. Po statističnih podatkih je živelo pred drugo svetovno vojno 90% prebivalcev od zemlje, a po statistiki od 15. III. 1948 je od 94.914 prebivalcev odpadlo na kmečko prebivalstvo (kmetje in kmetijski delavci) 78.604 ljudi ali 82.8%. Glede na delež njivskih površin v LRS je bil soboški okraj z 38,898 ha njiv ali 14,2% na dan 15. I. 1952 na prvem mestu v LRS. Prav tako tudi glede na delež živine je bil z 10,1 % na prvem mestu. Okraj 'ima 19,812 ha travnikov. Vendar obstojijo vzroki, ki ovirajo pravilni razvoj kmetijstva. Ti vzroki so v skrajni razdrobljenosti posesti, majhnih parcelah, slabi kakovosti zemlje.
Soboški okraj ima danes 19.708 kmetijskih gospodarstev, od katerih je brez lastne zemlje 155 družin.
od 1 do 2 ha od 2 do 3 ha od 3 do 5 ha od 5 do 8 ha od 8 do 10 ha od 10 do 15 ha od 15 do 20 ha od 20 do 30 ha od 30 do 45 ha nad 45 ha
do 1 ha posestva poseduje 3103
3103 družine, 2961 družina, 3170 družin, 4938 družin, 4309 družin, 930 družin 864 družin, 219 družin, 106 družin,
28 družin, 27 družin,
Posestev do 5 ha je 73,22% ter je na njih živelo na dan 15. III. 1948 48.577 prebivalcev. Posestev od 5 do 15 ha je 25,86% ter je na njih živelo 1948. leta 24.359 prebivalcev. Kmetijskih gospodarstev Ipad 15 ha je 380 ali 1,92%, na njih živi 1212 prebivalcev. Razlika o rodnosti posameznih posestev je velika. 15 ha v goričkem predelu daje komaj toliko koristi kot 5 ha v ravnim, kjer je zemlja najboljša. Na prekmurskih njivah pridelujejo
V	glavnem rž, pšenico, koruzo, krompir, oves, krmne rastline.
Na razvoj kmetijstva vpliva neugodno tudi drugi naravni činitelj, podnebje. Prekmurje spada v obrobni panonski podnebni pas in ima skoraj vse izrazitosti panonskega podnebja. Ostre, večinoma brezsnežne zime z značilnim severnim vetrom ter pogosti spomladanski mraz s slano. Vroče poletje z vročimi južnimi vetrovi. Padavin je letno 750 do 800 mm, toda razdelitev teh padavin je po mesecih zelo neenakomerna in neugodna. Poletne padavine prihajajo večinoma v obliki močnih ploh in naglo odtekajo.
Poleg poljedeljstva je živinoreja najpomembnejša panoga kmetijstva v Prekmurju. 2e pred vojno je imela vodilno vlogo o kmetijstvu Prekmurja. Pomemben je bil že takrat izvoz goved, prašičev, perutnine, jajc. V primeri s predvojnim staležem se je zaradi neugodnih naravnih pogojev (mraz, suša, vročina) stalež živine znatno zmanjšal. 1952. leta je na 64.113 ha kmetijske površine prišlo v Prekmurju 4562 konj, 45.700 goved, 59.293 prašičev, 1515 ovac, 186.600 glav perutnine. Letno se lahko vzredi za zakol do 100.000 prašičev. Zaradi posebnega pomena živinoreje je v teku izvajanje ukrepov, ki bodo dvignili njen stalež.
Za Goričko je najvažnejša panoga kmetijstva sadjarstvo. V letih 1924 do 1933 je bilo v Prekmurju pod sadovnjaki 1734 ha površine. V Prekmurju je bil na j večji pridelek na 1 drevo v kilogramih hrušk, sliv in orehov ter za okrajem Maribor-okolica jabolk. Pomemben je biil izvoz jabolk. Od leta 1936 do 1937, ko se je prvič pojavil ameriški kapar v Prekmurju na Hodošu, se število sadnega drevja stalno zmanjšuje, še posebno pa rodnost in kvaliteta. Zaradi okužbe sadja sedaj ne moremo izvažati. Urad za statistiko je naštel
	1951 leta	1952 leta
jablan		251.861	139.898
hrušk 		33.062	24.765
sliv		105.272	57.291
češenj in višenj . . .	24.544	24.000
breskev in marelic . .	. . 8.373	6.068
orehov 		. . 15.315	9.881
Leta 1948 je bilo v okraju odkupljenih okoli 1000 vagonov sadja, od tega 40 vagonov za izvoz v inozemstvo, a 1952. leta pri podobni sadni letini 500 vagonov sadja, a za izvoz ni bilo odkupljeno nič. Po prosojnih gričih so vinogradi.
Pravilen razvoj kmetijstva v Prekmurju ovirajo tudi vzroki socialnega značaja, ki jih je treba iskati v prenaseljenosti pokrajine in nenehnem sezonstvu (zaposlitvi na poletnih sezonskih delih ter jesenskem vračanju v rojstni kraj). Posebno je občutna prenaseljenost na Goričkem. Prebivalstvo se je z Goričkega selilo v ravninski del Prekmurja, na sosedno Štajersko, v zamejstvo, odhajalo na sezonsko delo pred prvo svetovno vojno na Madžarsko na veleposestva grofov, med dvemi vojnami pa v Vojvodino, Francijo, Nemčijb in drugam. V Prekmurju je ca. 20.000 do 30.000 odvečne delovne sile. Toda zaradi navezanosti na domači kraj večina ljudi rajši životari na malih posestvih, išče priložnostna dela kot bi si poiskali stalno zaposlitev v drugih predelih države. Zanimivi so bili leta 1931 sestavljeni zapiski občin, ki so zabeležile vse znane ljudi, ki so se od leta 1880 dalje izselili. Podatki so samo približni in še od daleč ne obsegajo skupnega števila naših ljudi, ki so se odselili v tujino. V njih zlasti niso vključeni vsi tisti izseljenci, ki so domačo občino zapustili že prej in so se v tujino izselili iz kakšnega drugega kraja Slovenije. Po teh podatkih je za okraji Kočevje, Črnomelj, Novo mesto, Krško
bil takrat najbolj prizadet okraj Murska Sobota. Iz tedanjega okraja Murska Sobota se je v tem razdobju izselilo 5968 oseb, iz tedanjega okraja Dolnja Lendava 3094 oseb, a iz okraja Ljutomer 711 oseb. Sezonstvo je v Prekmurju ostalo še danes. Sezonski delavci po osvoboditvi ne odhajajo na delo več v zamejstvo, temveč samo v naše ljudske republike. Ne odhajajo več na delo v tolikem številu kot pred vojno, vendar je njihovo število še precejšnje. 1946. leta je odšlo samo iz bivšega soboškega okraja na sezonska dela 8003 delavcev. V letih 1947 in 1948 je to število ca. 9000 letno. V letih 1949, 1950, 1951 se je število sezonskih delavcev iz bivšega soboškega okraja gibalo okoli 4500 letno. V teh letih je večina delavcev šla v gozdarstvo in gradbeništvo, le manjši del v kmetijstvo. 1952. leta je iz Prekmurja odšlo na sezonska dela ca. 6000 ljudi, a 1953. leta v prvih 6 mesecih ca. 5000 ter bo število sezonskih delavcev do konca tega leta verjetno doseglo 8000. V zadnjih letih gre zopet vedno večji del sezonskih delavcev na kmetijska dela. Število sezonskih delavcev se spreminja iz leta v leto. Po osvoboditvi se del sezonskih delavcev ni vrnil domov, temveč se je stalno zaposlil v naših novozgrajenih podjetjih. Zato se je število sezoncev od 1948. do 1949. leta znižalo za polovico. Ker se je zaradi reorganizacije v gospodarstvu fin borbi podjetij za večjo rentabilnost v teku 1951. in 1952. leta del nekvalificiranih delavcev iz Prekmurja vrnil na svoje domove, se je število sezonskih delavcev v zadnjem letu zopet začelo večati. Sezonstvo se ne more spremeniti čez noč, temveč ga je treba reševati postopoma vzporedno s socialistično izgradnjo naše družbe, a ne samo v lokalnem merilu. Sezonski delavci bodo morali končno spoznati, da nenehno preseljevanje na delo in domov ne prinaša nobene koristi. Odločiti se bodo morali za stalno zaposlitev bodisi v kmetijstvu ali industriji, ki z razvijajočo proizvodnjo daje te možnosti. Za to je pa potrebno, da si pridobijo potrebne kvalifikacije, strokovno izobrazbo.
Socialni sestav prebivalstva je odraz gospodarskih razmer. Važen je vir za spoznavanje gospodarstva ter skupno z drugimi podatki o velikosti in vrednosti proizvodnje daje zanesljivo merilo za presojo razvoja gospodarstva. Popis prebivalstva dne 15. III. 1948 nam je pokazal na področju sedanjega soboškega okraja naslednji socialni sestav prebivalstva:
Delavci in nameščenci..............................18.356
Kmetje.............................................74.148
Ostali (obrtniki, trgovci, svobodni poklici,
privatniki) .........................  .	.	.	2.410
Skupaj 94.914
od tega 46.046 moških in 48.868 žensk. Gornja statistika ni čisto popolna, ker je V skupini delavcev všteto tudi določeno število kmetov oziroma kmečkih sinov, ki so se zaradi tedanje odkupne politike ter mobilizacije delovne sile za rudnike in gradbišča v drugih krajih, izdali za kmetijske delavce.
Podrobnejša razčlenitev nam pokaže naslednjo sliko:
Delavci in uslužbenci:
Industrijski.	„
obrtni, gozdni, Kmetijski	,	Aktivni	., , , , Vzdrževani	,
transportni In	delavci	Valenci	nameščenci Upokojenci ocj države	Skupaj
ostali delavci
8370	4456	788	3998	282	452	18.356
Kmetje:
Kmetje	Kmetje	s	posestvom
zadružniki do 2ha 2-5 ha 5-l0ha 10-15ha nad 15ha	Skupaj
45	12.690	35.842	20.416	3943	1212	74.148
Ostali:
Obrtniki	Trgovci	^pokHc?*	Privatniki	Skupaj
1843	325	27	215	2410
Iz prejšnjega se vidi, da je Prekmurje izrazito agrarna pokrajina. Socialni sestav prebivalstva se le polagoma spreminja. Ljudstvo živi predvsem od kmetijstva. Druge gospodarske panoge nimajo tolikšnega pomena. Industrija je razvita le V lendavskem kotu (proizvodnja nafte) in v Soboti v tekstilni, živilski in kovinski industriji. Pogojev za razvoj druge večje industrije ni, če ne računamo možnosti razvoja živilske industrije, ki se že kaže v gradnji večjega mlekarskega obrata v Soboti, ker manjkajo potrebne vodne sile, rude in surovine. V malem obsegu je le lignit pri Mačkovcih, a ga ne izkoriščajo. Na več mestih prihajajo na dan slatinski vrelci. Petanjska slatina se tudi izvaža.
Vendar se je v primerjavi .s stanjem pod fevdalno Madžarsko začela gospodarska slika Prekmurja po priključitvi k Jugoslaviji 1919. leta vidno spreminjati. V Prekmurje je prodrl kapitalizem. Poleg redkih podjetij, ki so nastala v zadnjih dveh desetletjih XIX. stoletja in prvih dveh desetletjih XX. stoletja so nastajala nova podjetja. Tako je med drugimi 1868. leta vrelee Petanjska slatina postal last Vogler ja, a 1883. leta je bilo ustanovljeno podjetje za črpanje in razpošiljanje mineralne vode Petanjska slatina. 1888. leta je bila v Soboti ustanovljena Prekmurska tiskarna, ki je po več spremembah lastnikov po 1919. letu postala last Prekmurske banke d. d., a 1922. leta Izidorja Hahna. V Lendavi je bila ustanovljena tiskarna 1896. leta, ki je pred prvo svetovno vojno tiskala v večini madžarske stvari, medtem ko je soboška tiskarna izvrševala madžarske in slovenske tiske. 1906. leta je bila v Lendavi ustanovljena tovarna dežnikov, ki je še danes največje med tovrstnimi podjetji v LRS. 1911. leta je bila ustanovljena Puconska opekarna. 1922. leta je Josip Benko ustanovil v Murski Soboti moderno tovarno mesnih izdelkov, kd ima električni pogon. 1925. leta je Cvetič Janez ustanovil v Soboti tovarno perila, ki je bila med največjimi tovrstnimi podjetji v Sloveniji. 1923. leta je začela selekcijsko delo semenogojska postaja v Beltincih. 1927. leta je bila v Lendavi ustanovljena trikotaža Balan in Bartos. 1932. leta je Šiftar Ludvik ustanovil v Murski Soboti drugo tovarno perila. 1936. leta je bilo v Prekmurju že 14 parnih žag. Ustanovljeni sta bili opekarni v Nemčavcih iri Lendavi ter večji mlini. Nafta si je počasi sama utirala pot na površje zemlje. Ko so domačini ugotovili uporabnost nafte, so jo začeli prodajati ali zamenjavati za drugo blago prebivalcem sosednjih krajev. Izviri so bili pri Peklenici, Križevcih in Selnici. Ker je 1860. leta postal lastnik naftnih zakladov v Medjimurju madžarski grof Djuro Fesetič, je bilo prepovedano prodajanje ali zamenjavanje nafte. Domačini so jo še samo tihotapili. 1885. leta j;e dobil pravico vrtanja nekii podjetnik Vilim Signer, ki je začel pridobivati nafto na moderen način, z vrtanjem. Pred prvo svetovno vojno je dal pravico do izkoriščanja v zakup angleški družbi, ki pa ni nafto izkoriščala, kakor bi bilo pričakovati. V stari Jugoslaviji je Rado Pašič, sin takratnega ministrskega predsednika, organiziral Panonijo a. d., ki naj bi izkoriščala nafto. Sam je postal glavni delničar. Delo se ni premaknilo naprej od raziskovanja zaradi konkurence svetovnih petrolejskih družb. V Prekmurju so začeli iskati nafto pri Lendavi med vojno 1942. leta. 1943. leta so našli prvo nafto pri Petišovcih. Nafto je takrat izkoriščala nemško-madžarška družba, z delnicami so bili udeleženi tudi Italijani. V Prekmurju se nahaja nafta v globinah čez 1000 m. Nemci so iskali med vojno nafto tudi pri Soboti (Čemelavci, Rakičan). Zvrtali so v globino 1300 m. Ker niso prišli do nafte, so opustili nadaljnje vrtanje. Ob osvoboditvi 1945. leta je pravico do izkoriščanja nafte prevzela država.
1952.	leta proizvodnja v Lendavi dosega polovico celotne jugoslovanske pro-izvodnje'nafte, ki je tega leta znašala 151.537 ton. V sami Lendavi se izkorišča tudi zemeljski plin za kurjavo in pogon motorjev.
Zamenjava denarja 1 pengö = 10 din je pokazala Madžarom gospodarsko moč Prekmurja in njegov napredek v času »zasedbe«, kot so Madžari označevali razdobje od Trianoma do ponovne okupacije. Zamenjanih je bilo okrog 83 milijonov dinarjev. Madžari so se čudili, od kod preprostim ljudem
denar, nove hiše, dvokolesa itd. Prekmurske kmečke ljudi so smatrali za kmečko gospodo. Na razvoju Sobote, upi-avnega, gospodarskega in kulturnega središča pokrajine, lahko tudi v neki meri vidimo tempo gospodarskega razvoja Prekmurja. V stari Jugoslaviji je Sobota zelo napredovala. Izgubila je raztrgano lice »velike občine« in se spremenila v važno trgovsko-prometno središče podeželja z najrazličnejšimi institucijami ter novimi stanovanjskimi zgradbami. Nastale so nove mestne četrti. Sobota ma važno prometno lego na križišču cest v Veržej, Beltince. Dobrovnik, Mačkovce, Grad, Cankovo, Tišino, Krog. Leta 1926 je dobila železniški priključek na Ljutomer in Ormož, nato električno razsvetljavo in moderno urejeno kopališče. V mestu se je začela razvijati industrija. Ustanavljala so se že spredaj omenjena podjetja.
V	mestu je bilo ca. 350 obrtnikov in trgovcev. Število prebivalstva se je dvigalo:
Področje mestne občine Murska Sobota, ki je zajelo še okoliška naselja Bakovci, Krog, Veščica, Cemelavci, Rakičan je imelo
Po osvoboditvi 1945. leta je tempo razvoja Murske Sobote ter gospodarstva Prekmurja postal še hitrejši. Obstoječa industrija se stalno širi ter nastaja nova, n. pr. proizvodnja mleka v prahu. Obstoječi tovarni perila sta bili združeni v novo podjetje, tovarno perila »Mura«, ki stalno veča svojo kapaciteto, zamenjuje že zastarele stroje z novimi in modernizira obrat. To podjetje je danes največje med tovrstnimi podjetji v LRS (Ptuj, Celje, Kranj, Škofja Loka, Novo mesto itd.). Znano je na področju cele FLRJ, od Svobodnega tržaškega ozemlja do Makedonije, po svojih kvalitetnih izdelkih. Njegova trgovska prodajna mreža je močno razpredena. Kljub zmanjšanemu staležu živine, zaradi neugodnih klimatskih okoliščin, se tudi obrat Tovarne mesnih izdelkov stalno izpopolnjuje in modernizira. Tovarna dobavlja danes mesne izdelke v Bosno, Dalmacijo, Hrvatsko Primorje, Istro, Hrvatsko in Slovenijo ter izraža v STO, Avstrijo, Italijo in Zapadno Nemäijo. Iz male kleparske delavnice v Murski Soboti se je po osvoboditvi razvila industrija kovinske galanterije »Panonija«, ki danes zaposluje okoli 120 delavcev. Kapaciteta tega podjetja se stalno veča ter se je samo v zadnjem letu povečala za 100%. Svoje izdelke prodaja podjetje po celi FLRJ ter podvzema ukrepe, da so usposobi tudi za izvoz. V kmetijstvo v Prekmurju v vedno večji meri prodira mehanizacija. To se posebno vidS na Trgovini s poljskimi stroji, ki je bila ustanovljena v Murski Soboti julija 1952. leta. V prvem mesecu njenega obstoja je njen promet znašal okrog 3,000.000 din, a po 10 mesecih obstoja njen promet znaša po 40,000.000 din mesečno. Podjetje se je močno afirmiralo ter posreduje izdelke vseh tovarn poljedelskih strojev v FLRJ ne samo kmetovalcem Prekmurja, temveč obvlada že celo LRS. Kot smo videli spredaj, je podoben razvoj zabeležilo tudi Podjetje za proizvodnjo nafte. Po osvoboditvi so hiter tempo razvoja zabeležila tudi ostala večja podjetja kot »Mlekopromet« v Murski Soboti, opekarne, Dežnikarstvo v Lendavi ter mestna podjetja.
Trgovina se je močno približala potrošniku. Zadružne trgovine se nahajajo skoraj že v vsaki vasi. 95 zadrug, ki deluje v soboškem okraju zajema 82% vseh kmečkih gospodarstev z 12.951 članom. Te zadruge imajo 115 trgovin na drobno, 10 gostiln, 16 zadružnih posestev ter večje število samostojnih obrtniških obratov. Zadruge imajo živinorejske, sadjarske in poljedelske od-
1890. leta
je imelo samo mesto Sobota 1234 prebivalcev
1910.
1921.
1931.
1948.
1953.
1931. leta 6676 prebivalcev 1948.	„	8381
1953.	„	9334
seke. V 1952. letu so ustvarile nad 29,000.000 din dobička. V okraju je 7 dograjenih in 26 še nedograjenih zadružnih domov. Državni posestvi Beltinci in Rakičan pa imata posebno vlogo v razvoju kmetijske proizvodnje.
Gospodarska moč Prekmurja v sedanjem času je razvidna iz družbenega plana OLO Murska Sobota za leto 1953. Po tem planu bo vrednost skupnega družbenega brutoprodukta v gospodarstvu okrajnega ljudskega odbora v letu 1953 znašala 4.202,651.000 din. Od tega bo narodni dohodek znašal 3.017,361.000 dinarjev, od katerega bo odpadlo na potrošni sklad 2.084,854.000 din. Razdelitev družbenega brutoprodukta in narodnega dohodka na posamezne dejavnosti bo naslednja:
Industrija in rudar.,	družb, brutoprod.	1.637,604.000.—,	nar. doh.	588,234.000.—
od tega proizv.	nafte,	družb, brutoprod.	1.399,000.000.—,	nar. doh.	381,810.000.—
Kmetijstvo,	družb,	brutoprod.	1.890,258.000.—,	nar. doh.	1.822,485.000.—
Obrt,	družb,	brutoprod.	391,270.000.—,	nar. doh.	378,656.000.—
Promet,	družb,	brutoprod.	100,091.000.—■,	nar. doh.	57,639.000.—
Trgovina,	družb,	brutoprod.	85,725.000.—,	nar. doh.	83,677.000.—
Gradbeništvo,	družb,	brutoprod.	55,699.000.—,	nar. doh.	48,870.000.—
Gostinstvo,	družb,	brutoprod.	42,000.000.—•,	nar. doh.	37,800.000.—
Na področju OLO Murska Sobota se bodo v 1953. letu formirala sredstva na sledeči način:
Akumulacija in skladi drž. podjetij bodo znašali 478,607.000 din, od tega bo ostalo za samostojno razpolago podjetij 27,619.000 din, za okrajni proračun je namenjeno 2,480.000 din, a ostalo se razdeli za druge namene (zdravstvena zaščita, zvezni in republiški skladi). Prometmi davek bo znašal 41,289.000 din. Dohodnina bo znašala 246,500.000 din, od tega dohodnina kmečkih gospodarstev 220,000.000 din, a ostali dohodki bodo znašali 21,800.000 din. Od dohodnine kmečkih gospodarstev je namenjeno 20% za republiški proračun, a ostanek ostane OLO. Od prometnega davka je namenjeno 24% za republiški proračun. Skupna sredstva OLO v znesku 304,561.000 din se bodo razdelila za naslednje namene:
za prosveto in kulturo	75,899.000.—
za ljudsko zdravstvo	38,275.000.—
za socialno skrbstvo	22,574.000.—
za državno upravo	51,108.000.—
za občinske ljudske odbore	51,445.000.—
za komunalno dejavnost	21,265.000.—
za proračunske rezerve	9,500.000.—
za liinvesticije	34,495.000.—
Po osvoboditvi Prekmurje ne tvori več izolirani del naše republike, temveč se gospodarsko vedno tesneje povezuje z ostalimi deli naše države. Soboški okraj skupaj z ljutomerskim okrajem tvori tesneje povezano obmursko gospodarsko področje. Murska Sobota spreminja po osvoboditvi svoj izgled iz dneva v dan. Gradijo se novi stanovanjski in poslovni prostori, bolnica, tlakujejo ceste. Mesto postaja v vedno večji meri gospodarsko in kulturno središče ne samo Prekmurja, temveč celotnega Obmurja.
Gospodarski razvoj, ki je zgoraj orisan v grobih potezah tvori materialno osnovo razvoju strokovnega šolstva, posebej ekonomske srednje šole v Prekmurju.
III.
Do 1919. leta je živelo ljudstvo Prekmurja pod Madžarsko. Kakor gospo-garsko-politične, tako so tudii kultumo-prosvetne razmere v Prekmurju bile zaostale, primerne za fevdalno državo. Prekmurje je bila dežela malega kmeta in veleposestnikov grofov. Vladajoči krogi niso imeli prosveto v Prekmurju za važno. Prekmurci so bilii dobri sezonski delavci po grofovskih marofih in taki naj bi tudi vedno ostali. Za prosveto so skrbele edino osnovne šole, ki
pa so bile organizirane na verski podlagi, t. j. bile so v rokah posameznih cerkva. Tako smo imeli rimokatoliške šole, evangeličanske in židovske šole. Namen teh šol je bil, da se ljudje naučijo brati in pa katekizma.
Tudi nastanek osnovnega šolstva v Prekmurju pada šele v XIX. stoletje. Najstarejše je lendavsko šolstvo. Prva šola »Shola trivialis« se prvič omenja že 1688. leta. 1803. leta je bila v Lendavi ustanovljena narodna šola s 4 oddelki, a 1872. leta meščanska šola. 1875. leta je bila ustanovljena narodna šola
V Soboti, 1911. leta je bila v Soboti ustanovljena občinska meščanska šola, ki je bila 1916. leta podržavljena, ob koncu preteklega stoletja v začetku XX. stoletja je vso Madžarsko zajel močan val madžarskega nacionalizma, ki je imel za posledico madžarizacijo vseh nemadžarskih narodnosti, živečih pod krono sv. Stefana. Madžarizacija tudi ni prizanesla Prekmurju. Osnova za madžarizacijo naj bi bile šole. Ker pa so verske šole bile redke, kajti nahajale so se le na sedežih župnij, je madžarska vlada začela ustanavljati državne šole po vaseh. V šolah pa, ki so do tedaj imele slovenski učni jezik (n. pr. Odranci do 1883., Cankova do 1888. leta) je istega odpravila ter se je pouk vršil samo v madžarščini, le verouk se je poučeval v slovenščini. Nove šole so bile predvsem eno- in dvorazrednice. Njihov namen je bil predvsem naučiti kmečke otroke madžarščine. Do te dobe še nimamo na slovenskem ozemlju nobene srednje šole. Prva gimnazija (humanistična) je bila v Monoštru (Szent Gotthard) in njena ustanovitev pade baš v to razdobje, in sicer z namenom madža-rizacije slovenskega življa. Sinovii Prekmurja so študirali na tej gimnaziji ali pa na nižji gimnaziji v Köszegu in so po navadi končali višje razrede v Szombathelyu. Ob koncu prvega desetletja m tik pred svetovno vojno je pritisk madžarizacije bil vedno večji. Madžarizacijo naj bi pomagala izvesti tudi novo ustanovljena madžarska meščanska šola v Dol. Lendavi, ki je tudi dosegla svoj namen in par let pred vojno ustanovljena meščanska šola v Murski Soboti. Strokovnih šol v tej dobi ni bilo, niti nižjih niti srednjih.
Po prvi svetovni vojni, ko je Prekmurje bilo osvobojeno, se prosvetno stanje tudi ni glede šol dosti zboljšalo. Vendar pa je po 1919. letu Prekmurje dobilo slovenske šole in slovenske učitelje in se je tako po tisoč letih tudi v tem oziru izenačilo in združilo z ostalo slovensko zemljo. Slovenska šola v Prekmurju je bila ves poznejša čas nositeljica najnaprednejših misli in je znala že v času stare Jugoslavije zajeti mladino v Prekmurju in jo kot enakovredno uvrstiti med mladino ostale slovenske zemlje. Slovenska šola v Prekmurju se je borila proti odporu madžarskih revizionistov, budila v otrokih in starših zavest, da so Slovenci, da so člani velike slovenske in jugoslovanske skupnosti.
Po priključitvi k Jugoslaviji 1919. leta so nastale spremembe le v toliko, da je 30. IX. 1919 poverjeništvo za uk: in bogočastje deželne vlade v Ljubljani dovolilo na predlog civilnega komisarja za Prekmurje, otvoritev prvega razreda slovenske gimnazije v Murski Soboti. Tako so Prekmurci dobili svojo gimnazijo, v kateri se je začel pouk dne 15. X. 1919. V šolskem letu 1919/20 je imela ta nova gimnazija samo prvi razred in bi se morala postopoma spopolnjevati tako, da bi bila v osmih letih popolna. Toda to ni šlo gladko in jb borba za popolno gimnazijo trajala celih 21 let! To borbo so izkoriščale razne stranke
V svoj namen. S šolskim letom 1937/38 so razen nižjih razredov državne gimnazije začeli odpirati postopoma posamezne višje razrede samoupravne gimnazije. Prvo veliko maturo so opravljali dijaki VIII. samoupravnega razreda v juniju 1939. leta. Šele v letu 1940/41 je dobila Sobota popolno državno gimnazijo, kot rezultat naporne borbe in strastnih političnih intrig. Toda še pred koncem šolskega leta 1940/41 se je v njene učilnice vselil madžarski okupator.
Kar se tiče strokovnih šol v stari Jugoslaviji je Sobota po 1919. letu dobila dvorazredno obrtno šolo, v sklopu katere se jfe nahajala tudi trgovska nadaljevalna šola za trgovske vajence. Obrtne šole so bile odprte tudi v Lendavi in Beltincih. Poverjeništvo za kmetijstvo deželne vlade za Slovenijo je
2 Poročilo
t?
leta 1920 v sporazumu z ministrstvom za kmetijstvo odredilo, da se na veleposestvu Rakičan, razlaščenem po agrarni reformi, ustanovi kmetijska šola. Razlastitveni postopek je trajal od 1922. do 1927. leta. Sledila je gospodarska kriza. Novo poslopje je bilo dograjeno in izročeno namenu šole šele oktobra 1938. leta, ko se je začel redni pouk na tej šoli. Tudi ta šola je imela vzgojini in narodnostni pomen. Ustanovitev trgovske srednje šole v Murski Soboti pa pade šele v leto 1939. Kljub zelo počasnemu in pogosto zaradi nerazumevanj tedanjih političnih krogov, zaviranemu razvoju šolstva v Prekmurju, je v 22. letih stare Jugoslavije šolstvo prav tako kot gospodarstvo v Prekmurju doseglo določeni razvoj.
Ko so Madžari 1941. leta ponovno okupirali Prekmurje, so našli šolstvo na višji stopnji kot so ga zapustili 1919. leta. Našli so generacijo mladine, ki ni obvladovala madžarščine. Z novo taktiko so nadaljevali staro politiko madža-rizacije. Obstoječih šol niso okrnili, dvoletno trgovsko šolo so celo spremenili v štiriletno trgovsko akademijo, temveč so jim dali posebno nalogo, da mladino napravijo za odpadnike svojega naroda ter vdane hlapce imperializma krone svetega Štefana. Štiri leta je morala mladina začenjati šolsko delo s »Hiszek egy«, t. j. madžarsko vero, ki se je glasila: »Hiszek egy Istenben, hiszek egy hazaban, hiszek egy isteni, örök igazsagbari. Hiszek Magyarorszag feltamadasaban. Amen.« V uradni vendščini pa: »Jasz vörjem v ednom Bogi, jasz vörjem v ednojj domovini, jasz vörjem v ednoj bozsoj vekivecsnoj pravici. Jasz vörjem v gorisztanenje Vogrskoga orszaga. Amen.« V Prekmurju so prišle množice madžarskih učiteljev in profesorjev. Pri preusmeritvi v madžarskem duhu je pomagala tudi starejša generacija prekmurskih učiteljev, ki je še pred prvo svetovno vojno končala šole na Madžarskem. Poudarek vsega šolskega dela je bil na hungaristični politični vzgoji. Vršila se je vrsta politično-preusmerjevalnih tečajev za učitelje in ostale, tečajev madžarskega jezika za šoloobvezno mladino in druge prebivalce. V manjših vaseh so začeli zopet ustanavljati enorazrednice z istim namenom kot so ga imele pred prvo svetovno vojno. Takih šol so ustanovili 9. V Murski Soboti je župan Hartner Ferdo ukazal odstraniti slovenske napise, a na občini je prepovedal uporabo slovenskih žigov. Medtem je vojaštvo pobralo po šolah, društvih in knjižnicah vse slovenske knjige, zemljevide in učtila nacionalnega značaja. Studijsko knjižnico Prekmurskega muzejskega društva in knjižnice privatnikov so pustili nedotaknjene. Potem so preplavili Prekmurje z madžarskimi knjigami. Odpravili so tuje zveneča rojstna imena, razen takih, za katera niso mogli najti ustreznih madžarskih oblik. Vse slovenske priimke so pisali v madžarskem črkopisu. Slovensko ljudstvo, čeprav je bilo politično manj zgrajeno, se v splošnem ni ogrevalo za okupatorjevo politiko in njegovo šolstvo, zlasti ne v dolinskem predelu.
Po porazu fašistov v Prekmurju je v šolska poslopja začela vstopati svobodna mladina FLRJ. Prenehala je borba za obstoj gimnazije, ki jo stara Jugoslavija ni hotela dati. Reorganizirane so bile ostale šole, med njimi, tudi ekonomska srednja šola. Odprte so bile nove osnovne šole. Nižje organizirane šole postopoma zamenjujejo popolne osnovne šole. Razvija se mreža nižjih gimnazij. V letih 1950—1953 je v Murski Soboti razen navedenih šol obstajalo tudi učiteljišče. Madžarski narodni manjšini, čeprav šteje v Prekmurju po štetju iz leta 1948 samo 10.246 prebivalcev, je dana možnost lastnega kulturnega razvoja. Ima svoje osnovne šole ter oddelke na nižji gimnaziji v Lendavi. Nova ljudska oblast je omogočila prekmurskemu ljudstvu, željnemu znanja, izobrazbo v domačem kraju od osnovne šole pa preko različnih tečajev, nižjih strokovnih šol, delavskih tehnikumov do popolne srednje splošnoizobraževalne ali strokovne šole. Rezultati teh možnosti so se kmalu začeli kazati. Medtem ko je 1936. leta v soboškem okraju bilo še 5%, a v lendavskem okraju še 3% nepismenih je po ljudskem štetju 1948. leta bilo v soboškem okraju 3,5% nepismenih (Skupaj 2181 prebivalcev od tega 1281 nad 55 let starih a moških je bilo nepismenih od tega števila 792) a v lendavskem
okraju 2,9% nepismenih (skupaj 954 prebivalcev, od tega 641 nad 55 let starih a moških je bilo nepismenih od tega števila 352). Večino nepismenih tvorijo v Prekmurju cigani. Tudi kultumo-prosvetno delo izven šole se je močno razmahnilo. V 1952. letu je v Prekmurju delovalo kar 54 kulturno-umetniških društev. Samo v zimskem času 1951-52 leta je nad 250 predavanj
V	okviru Ljudske univerze zabeležilo po prekmurskih vaseh nekaj čez 13.000 obiskovalcev. Čeprav zaradi neugodnih prometnih zvez, odrezani od ostalih kulturnih središč Slovenije, skrbijo prebivalci Prekmurja za dvig lastnih kadrov, ki bodo skrbeli za dvig ljudske prosvete v tem delu ožje domovine.
IV.
Razvoj trgovine, prehod od male cehovske, rokodelske obrti k založništvu in manufakturam, nastanek industrije (ki je v zvezi z gradnjo južne železnice Dunaj—Trst 1841 — 1857 leta), koncentracija proizvodnje in kapitala, industrijskega in bančnega ter nastanek finančnega kapitala, skratka, razvoj kapitalizma in prodiranje nemškega imperializma je na Slovenskem povzročal propad slovenskega obrtnika in kmeta. S številno in gospodarsko krepitvtijo slovenske buržuazije se je množil tudi delavski razred, skoncentriran po slovenskih mestih. Slovenska mesta so hitreje naraščala. Gospodarski, predvsem trgovski razvoj slovenskih dežel je potekal v znamenju borbe s takrat vladajočo nemško kapitalistično buržuazijo, ki si je prizadevala, da bi zavrla gospodarski razvoj slovenskih dežel. V borbi proti nemškemu kapitalu si je slovenska buržuazija osvojila najprej malo trgovino, nato pa še postopno veletrgovino. Cim bolj smo se Slovenci uveljavljali v gospodarskem življenju sploh in posebej v trgovini, tem bolj živa je bila potreba po gospodarskih in trgovskih strokovnjakih. Pokazalo se je, da je treba vzgojiti domač trgovski kader in mu dati ne le strokovno usposobljenost temveč tudi nacionalno zavednost. Večina sinov slovenskih trgovskih krogov je obiskovala privatno Mahrovo dvoletno trgovsko šolo v Ljubljani, ki je vzgajala trgovski naraščaj v čisto nemškem duhu. Deloma pa so Slovenci obiskovali nemško trgovsko akademijo v Gradcu ali na Dunaju, manj pa italijansko trgovsko akademijo v Trstu ali madžarsko v Szombathelyu ali Budimpešti. Zavedni Slovenci so odhajali tudi na trgovsko akademijo v Prago. Pri takih pogojih se je iz gospodarskih in nacionalnih potreb moralo nujno poroditi prizadevanje po slovenskih trgovskih šolah. Tako je na pobudo prof. Alberta Siča mestna občina ljubljanska 1900 ustanovila slovenski »Mestni trgovski tečaj«, ki je deloval do 1935. leta. 1903 je bil ustanovljen v Ljubljani privatni »Christofov učni zavod«, ki je po osvoboditvi bil podržavljen ter na mesto njega deluje danes državna dvoletna administrativna šola. Za njim je bil ustanovljen zasebni Gorazdov trgovski učni zavod a 1908. leta je na pobudo Trgovske in obrtne zbornice za Kranjsko (ki je bila ustanovljena 1850. leta) bila v Ljubljani ustanovljena sloveriska dvorazredna trgovska šola. 1910. leta je biila v Trstu ustanovljena zasebna slovenska dvorazredna trgovska šola. 1919. leta so bile v Sloveniji odprte tri nove dvorazredne trgovske šole: v Mariboru, Celju (kjer je od 1908. leta delovala dvorazredna trgovska šola z nemškim učnim jezikom) in Novem mestu (le-ta je delovala le do 1925. leta). Po skoraj dvajsetletnem prizadevanju je bila končno 4. XII. 1920 v Ljubljani odprta prva slovenska štirirazredna trgovska akademija. Dvorazredna trgovska šola v Mariboru je bila 19. VIII. 1926 povzdignjena v štirirazredno državno trgovsko akademijo, 1939. leta je bila ustanovljena dvorazredna trgovska šola v Murski Soboti. Nemški okupator je med drugo svetovno vojno namesto dvorazredne trgovske šole v Celju ustanovil štiriletno Wirtschaftsschule a madžarski okupator je dvorazredno trgovsko šolo v Murski Soboti 1941. leta povzdignil v štiriletno državno trgovsko srednjo šolo. Medtem ko smo pred začetkom drage svetovne vojne v Sloveniji imeli dve trgovski akademiji (v Ljubljani in Mariboru) smo po
osvoboditvi 1945. leta imeli štiri trgovske akademije (v Ljubljani, Mariboru, Celju in Murski Soboti). Po osvoboditvi se je celotno to šolstvo znašlo v novih razmerah. Šolstvo se je dvignilo kvantitativno in kvalitativno. Ozek okvir trgovskih akademij ni več ustrezal naši stvarnosti. Sole so bile reorganizirane v srednje gospodarske šole, pozneje ekonomske tehnikume a današnje ekonomske srednje šole, iki vzgajajo strokovnjake za vse panoge našega gospodarstva a ne samo za trgovino. Ustanovljene so bile nove srednje gospodarske šole, tako da smo po osvoboditvi pri nas imeli te šole v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu in Trbovljah. Glede na gospodarske možnosti so bile tekom poznejših let ukinjene šole najprej v Trbovljah a pozneje v Novem mestu in Kranju, tako da danes obstojijo popolne ekonomske srednje šole v Ljubljani, Mariboru, Celju in Murski Soboti. V dobi največjega pomanjkanja strokovnega osebja so delovale v letih 1945-46 do 1947-48 v sklopu ekonomskih srednjih šol tudi enoletne gospodarske šole ter več nekajmesečnih knjigovodskih in drugih tečajev za usposabljanje strokovnih kadrov. S šolskim letom 1949-50 sta bili ustanovljeni v Ljubljani in Mariboru dvoletni administrativni šoli. S spreminjanjem strukture našega gospodarstva se je po osvoboditvi paralelno izpopolnjeval tudi učni načrt, tako da odgovarja današnji naši družbeni stvarnosti.
V.
Teritorialne in gospodarske razmere so terjale tudi srednjo trgovsko šolo v Prekmurju. Razvijajoče se gospodarstvo je rabilo vedno več kvalificiranih moči. Toda, kakor je bila brezuspešna borba prekmurskega ljudstva za popolno gimnazijo, tako je bila tudi brezuspešna borba gospodarskih krogov za državno srednjo trgovsko šolo. Da bi zamašila to vrzel po potrebi srednje trgovske šole je tedanja Združba trgovcev za okraj Murska Sobota na seji dne 23. IV. 1938 sklenila, da naj v novem »Trgovskem domu«, ki ga je gradila, dobi prostore tudi dvorazredna trgovska šola. Po otvoritvi modeme dvonadstropne zgradbe »Trgovskega doma«, 18. IV. 1939, ki je bila zgrajena predvsem za šolske namene, je Združba trgovcev pristopila k nadaljnji ostvaritvi zamisli za trgovino in industrijo, da sme otvoriti v novi zgradbi zasebno dvorazredno trgovsko šolo. Sledile so pogoste intervencije pri vseh odločujočih činiteljih. Pri njenih stremljenjih je Združbo krepko podpirala ljubljanska Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Mnogo poti za ustanovitev šole je opravil tudi tedanji predsednik Združbe, trgovec Franjo Čeh. Končno je z odredbo ministrstva za trgovino in industrijo štev. VI.-28.231 z dne 14. VII. 1938 bila dovoljena ustanovitev zasebne dvorazredne trgovske šole v Murski Soboti ter je šoli bila z isto odločbo priznana pravica javnosti. Absolventi te šole so imeli iste pravice kakor absolventi državnih dvoraz-rednih trgovsikih šol. Združba trgovcev j'e ustanovila nato poseben šolski odbor, ki so ga tvorili predsednik Čeh Franjo, trgovec, in člani: Benko Josip, industrialec, Brumen Josip, trgovec, Hartner Ferdo, industrialec in trgovec ter soboški župan, Kohn Samuel, veletrgovec, Veble Aleksander, tajnik Združbe trgovcev, ki je opremil učne prostore za otvoritev I. letnika, angažiral potrebno učno osebje ter izvršil predpriprave za začetek pouka. Tako je bil 2. X. 1939 slavnostno otvorjen pouk v I. razredu. V šolskem letu 1939-40 je šola imela samo prvi razred z 20 učenci. V šolskem letu 1940-41 je pa šola imela že I. .in II. razred. Drugo šolsko leto tega mladega zavoda se je moralo zaradi pričakovanja fašističnega napada na Jugoslävjo zaključiti že 1. IV. 1941, nakar so bila razdeljena spričevala, medtem ko je pouk še trajal do 5. IV. 1941.
Potrebno je omeniti,, da je redno delo na šoli organiziral njen prvi ravnatelj dr. Kovačič Maks, gimnazijski ravnatelj v pokoju. Toda že v prvem letu obstoja šole sta se šolski odbor in ravnatelj morala boriti s težavami, ki so nastale v zvezi z njegovo postavitvijo s katero se niso strinjali tedanji vladajoči klerikalni krogi na banski upravi v Ljubljani. Dr. Maks Kovačič je
bil znan kot aktiven delavec v sokolski organizaciji» in je kot takšen bil trn v peti vladajočemu klerikalnemu režimu, ki ga je zaradi njegovega delovanja predčasno upokojil. Njegovo postavitev za ravnatelja zavoda je potrdilo ministrstvo za trgovino in industrijo z aktom, ki je bil poslan iz Beograda 22. II. 1940 preko banske uprave v Ljubljani Združbi trgovcev v Murski Soboti. Banska uprava tega akta niti do 26. X. 1940 ni dostavila Združbi trgovcev, da bi lahko intrigirala ter je dosegla, da je ministrstvo za trgovino in industrijo pozvalo Združbo naj za ravnatelja predloži drugo osebo. Ko je Združba trgovcev za 1940-41 leto ponovno predložila dr. Kovačiča Maksa za ravnatelja, je akt ostal v banovem kabinetu v Ljubljani ter ni bil dostavljen ministrstvu za trgovino v Beogradu. Kljub temu, da ban ni imel pravice se vmešavati v personalne zadeve na privatnih strokovnih šolah, je od Združbe trgovcev ponovno zahteval naj za ravnatelja predloži drugo osebo. Združba trgovcev se je končno uklonila banovemu pritisku ter predlagala drugega vršilca ravnateljskih dolžnosti. To mesto je prevzel ing. Hreščak Milan, s soglasjem ministrstva za trgovino in industrijo z dne 22. XI. 1940. Tudi novi ravnatelj je deloval v sokolskem društvu. Dr. Maks Kovačič je bil nato s 1. I. 1941. leta reaktiviran ter je služboval na I. drž. moški gimnaziji v Sarajevu do junija 1943. leta, ko je bil kot rezervni oficir bivše jugoslovanske vojske mobiliziran ter je služil v hrvatski domobranski vojski. Po nasvetu partizanov, s katerimi je delal kot ilegalec od začetka 1943. leta, se je pozivu odzval ter je služil v Zadoviču in Sarajevu. 23. III. 1945. leta ga je aretirala ustaška vojna policija. Obsojen je bil na 5 let ječe y Lepoglavi.
V	noči od 28. na 29. apnila 1945 je bil baje odposlan s transportom iz Sarajeva ter so ga na poti ustaši ustrelili. Tudi drugi ravnatelj šole, ing. Hreščak Milan se je med narodnoosvobodilno borbo priključil partizanskim odredom toda iz NOV se ni vrnil.
Prve dijake dvorazredne trgovske šole so v stari Jugoslaviji tvorili v večini otroci iz pridobitnih malomeščanskih plasti v mestu in na vasi. Vzroke takemu socialnemu sestavu dijaštva lahko iščemo tudi v za takratne razmere visoki šolnini ker je šola bila privatna. Razen vpisnine 100 din, članarine za Podmladek Rdečega križa 5 din, prispevka za Zdravstveni sklad 20 din, so dijaki morali plačati tudi šolnino, ki je znašala letno za I. letniiik 2250 din, za II. letnik 2500 din, medtem ko je mesečna. vzdrževalnina v dijaškem domu takrat znašala 350 din. Takrat so otroške doklade znašale 175 din mesečno. Danes znašajo otroške doklade 2800 diin, a dijaki ne plačujejo nobenih šolnin.
Ko so Madžari zadedli Soboto, je vojaška uprava, ki je trajala od
16.	IV. 1941 do 15. VIII. 1941 prevzela tudi šolstvo. V ta namen so Madžari ustanovili Učno-upravno ekspozituro, ki je bila v sklopu vojaške uprave a pozneje pa v sklopu civilne uprave. Delokrog te ekspoziture je obsegal celo Prekmurje in Medjimurje. Delovala je do 15. X. 1943. Z njeno ukinitvijo je bila likvidirana izjemna organizacija šolske uprave v okupiranem Prekmurju in Medjimurju ter se je izenačila z ono v ostali Madžarski, kjer so obstajali prosvetni odseki le na sedežih županij a v okrajih so bili le šolski pregledniki. Vodstva šol so dopisovala neposredno županijski upravi. Učno-upravna ekspozitura okrajnega vojaškega poveljstva je zaupala začasno upravo šole Čižek Gustavu, bivšemu šolskemu nadzorniku v stari Jugoslaviji, dotedanjemu administratorju na prosvetnem odseku v Soboti, ki j,e bil do jeseni 1943. leta uslužben pri gornji ekspozituri, a je potem odšel v Zalaegers-zeug, kjer je bil šolsiki referent pri županijskem prosvetnem odseku. Imenovani je s pomočjo načelnika prosvetnega odseka Rhosoczy Rudolfa, brata poznejšega direktorja šole »uspešno« opravil vsa predorganizacijska dela na zadovoljstvo madžarske oblasti.
Po prihodu Madžarov so se začela prizadevanja industrialcev Benka in Hartnerja, bivših narodnih poslancev ter drugih pridobitnih krogov, da bi se šola nadaljevala. V začetku so mislili ustanoviti dvoletni trgovski strokovni tečaj. Po prizadevanju Združbe trgovcev, ki je na podlagi soglasnega sklepa
na seji dne 9. X. 1941 sklenila, da da šolsko poslopje in opremo za leto 1941-42 brezplačno v uporabo madžarskemu državnemu eraru a pozneje, da prepusti šolsko poslopje in opremo brezplačno v trajno last madžarskemu državnemu eraru pod pogojem, da isti prevzame preostali dolg v znesku 70.000 pengö, ki je nastal pri gradnji in opremi poslopja in v istem ustanovi državno trgovsko srednjo šolo, je madžarsko ministrstvo za uk in bogočastje pristalo na ta predlog ter spremenilo nekoč privatno dvorazredno trgovsko šolo s pravico javnosti v državno trgovsko srednjo šolo v kateri so se postopoma odpirali nadaljnji razredi. Šola je bila otvorjena 10. XI. 1941 in njen prvi ravnatelj je bil iz Soprona premeščeni Udvardi Lakos Janos, diplomirani profesor višjih trgovskih šol. V šolskem letu 1941-42 se je pouk vršil samo v treh letnikih, a v naslednjem šolskem letu 1942-43 je šola postala štdlri-razredna. Ker se je število učencev dvignilo na 150, je postalo šolsko poslopje pretesno. En razred se je preselil v soboški grad, kjer sta bili tudi dekliška meščanska šola in obrtno nadaljevalna šola. Nastala je potreba po razširitvi šole. Zgradbo »Trgovski dom«, ki jo Je ponudilo Združenje trgovcev za šolske namene je madžarski minister za uk in bogočastje s svojo odločbo štev. 139.554/1942 VI. 2 z dne 17. IX. 1942 odredil prevzem. Nadalje je mestna občina Murska Sobota odstopila poleg šole ležeče parcele na sedanji Titovi cesti za razširitev šolskega poslopja. Prav tako je ministrstvo za uk in bogočastje v proračunu za 1942. leto zagotovilo 200.000 pongö za razširitev šolskega poslopja s prizadavo novega objekta. Priprave za razširitev zgradbe so bile v teku, sestavljeni so bili tudi načrti. Toda do izvedbe teh načrtov ni prišlo, ker se je položaj na frontah spremenil ter je na zahtevo vojaške oblasti minister za uk in bogočastje sporočil, da »se razširitev šole preloži na povojne čase«. Priliv dijakov se je iz leta v leto večal ter je ravnateljstvo začelo, zaradi pretesnih šolskih prostorov, vpis v šolo omejevati.
Madžarsko ministrstvo za uk in bogočastje ni ustvarilo šole le za Prekmurje, saj so bili ob ustanovitvi šole v dvomih, če bodo imeli dovolj dijakov. Zaradi važnosti take ustanove »na zapadni meji« so j;i dali širši okoliš, ki je segal tja do Körmenda in v Žalsko županijo. Propaganda za okrepitev tega zavoda je tako uspela, da so šolo obiskovali celo dijiaki iz Soprona in Sce-kesfehervära. V načrtih raznarodovalcev je bilo, da bi šola z dotokom čim večjega števila madžarskih dijakov postala prva postojanka za pomadžarjenje trgovske in obrtniške plasti v Prekmurju. Toda v tem niso uspeli. Čeprav se je iz leta v leto dvigalo absolutno število dijakov Madžarov, se je ono glede na vpisane dijake Slovence relativno zmanjšalo. Madžarski profesorji so storili vse, da bi dijaki izpolnili znanje iz madžarskih nacionalnih predmetov. Učni jezik je bila madžarščina. Le učitelji Čižek, Csepreghy in Jakob so si pomagali z vendščino. V »obrambi madžarskega jezika« so imeli profesorji dvojno nalogo: 1. naučiti »Vende« madžarščine, 2. Madžare pa navaditi rabo knjižnega jezika. Šolsko vodstvo se je pohvalilo, da je glede na prvo nalogo doseglo lepe uspehe. Namesto drugega tujega jezika so kot predmet uvedli na šoli vendščino, ki so se je obvezno učili vsi dijaki. Pri pouku vendščine so v šolskem letu 1941-42 uporabljali knjige: »Vend nyelvköny es olvasokönyv (I. r.), »Vend olvasö es gyakorlökönyv« (II. r.) in »Vend olvasö gyakorlö es nyelvkönyv, vend nyelvi levelezö (III. razred). V naslednjih letih so uporabljali samo Mikolovo knjigo Madžarsko-vendski izbor Ezopovih basni ' za one »ki se vogrski ali vendiški včijo« (Mikola Sandor: Välogatott Ezopusi mesek, Budapest 1942). Iz madžarskega šolskega arhiva je razvidno, da je šola imela nalogo očistiti vendski jezik slovenizmov in ustvariti vendski trgovski jezik. Kot je razvidno iz šolskega letopisa so posamezna šolska leta bila izredno skrčena. Dnevni preleti zavezniških letal čez ozemlje Prekmurja in stalni alarmi so povzročili, da je pouk, posebno v šolskem letu 1943-44, bil zelo nereden in tudi predčasno zaključen. Zato je znanje, ki ga je šola •	nudila	mladini	pomanjkljivo. Kljub temu, da so v času okupacije domači
naraščaj preplavili dijaki in profesorji — madžarski priseljenci, kljub vsestranskemu prizadevanju okupatorja, da bi pridobil šolsko mladino zase, se mu je to posrečilo le delno. Kljub temu so se našli dijaki, ki so ohranili svojo slovensko nacionalno zavest. Kot zavedne Slovenke je okupator odpeljal v internacijo dijakinje Brumen Smiljano, Kološa Marijo, Škraban Sariko in dijaka Hellerja Hermana, ki jfe ušel pred Nemci iz Maribora in se zatekel v Mursko Soboto.
Po osvoboditvi, v oktobru 1945. leta, je profesor Bezjak France dobil nalogo, da organizira v Murski Soboti srednjo ekonomsko šolo. Imenovani je bil tudi prvi ravnatelj šole po osvoboditvi ter je šolo vodil do julija 1950. leta, ko je bil na lastno prošnjo premeščen v Maribor. Ljudska oblast je omogočila šoli poln razvoj. Ozek okvir trgovske šole ni več ustrezal naši stvarnosti. Šola se je spremenila v srednjo gospodarsko šolo, ki vzgaja strokovnjake za vse panoge gospodarstva. Sola ne vzgaja le kadrov za podrejeno administrativno delo, temveč jim daje širšo ekonomsko izobrazbo ter jih usposablja tudi za vodilna mesta. Pred profesorski zbor so bile postavljene odgovorne naloge. Vzgojiti dobre, strokovno podkovane in politično zrele, predane kadre, ki se bodo zavestno usmerili k izvrševanju nalog, ki jih zahteva izgradnja socialističnega gospodarstva. Nov značaj šole in bistvene razlike od prejšnje šole opazimo, če primerjamo prejšnje in sedanji predmetnik ter učne načrte. Ker ekonomska srednja šola ni samo strokovna, temveč tudi srednja šola, mora dati dijaku tudi splošno izobrazbo in jezikovno znanje. Poleg tega je splošna izobrazba tudi temelj strokovne izobrazbe. Splošni predmeti so podlaga za teoretično snov, ti predmeti dajejo dijakom širše	obzorje in	pomagajo	k večji človekovi kulturi. Nastal je	problem,
kako	spraviti v	sklad splošnoizobraževalno in strokovno načelo,	da ne bi
trpela ali bila zapostavljena niti ena niti druga stran. Odklonjeni so bili zato vsi poizkusi, ki bi uvajali ozko specializacijo. Specializacija naj nastopi v praksi, šola pa naj da le trdne temelje, na katerih bo absolvent naše šole v praksi mogel graditi in se izpopolnjevati.
Leta 1945,	ko je bila	šola reorganizirana, je dobila učence,	ki so se
šolali	v madžarski štiriletni	trgovski srednji šoli v Murski Soboti.	Po vpisu
dijakov je bila izvedena defašizacija šole, t. j. ugotovljeno je bilo, kako je bilo vedenje dijakov med okupacijo. Ugotovljeno je bilo, da je od dijakov vpisanih v šolskem letu 1945-46 13 dijakov med madžarsko okupacijo prijavilo za materinski jezik madžarski jezik. Bila je razčiščena zadeva vsakega posameznega dijaka ter je končno po sporazumu z ministrstvom za trgovino in preskrbo LRS ter mladinsko organizacijo bil dvem dijakinjam, ki sta bili nagnjeni k renegatstvu in sodelovanju z okupatorjem, prepovedan vpis za eno šolsko leto. Nato smo v kratkih trimesečnih tečajih dijake in absolvente te šole politično in strokovno dopolnili v smeri socialističnega reda in izgradnje domovine. Ti tečaji so obenem služili dijakom kot priprava na no-strifikacijske izpite. Odpravljene so bile šolnine in druge takse za šolanje. Uveden je bil širok sistem štipendiranja, ki je omogočil šolanje na ekonomski srednji šoli tudi otrokom delavca in malega prekmurskega kmeta. To je povzročilo, da se je socialni sestav dijaštva začel spreminjati.
Vsa prva tri leta po osvoboditvi so se šolsko vodstvo in profesorski zbor borili proti posledicam madžarske šole ter politično in strokovno preusmerjali dijake. Kot posledico madžarskega šolstva v Prekmurju je šola dobivala prva leta po osvoboditvi dijake s slabo predizobrazbo, ki so bili tudi intelektualno manj sposobni. Bilo je potrebno vložiti precej naporov, da je pri dijakih bilo zamujeno nadomeščeno. Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS je nameravalo po osvoboditvi povečati šolsko poslopje z dozidavo (dopis sto. šol. VI. št. 186/1 z dne 26. II. 1946 in II. št. 3/144/1 z dne 12. VI. 1946) kar se pa zaradi premalih kreditov ni izvršilo. Razvoj šole je prva tri leta po osvoboditvi oviralo pomanjkanje strokovno usposobljenega predavateljskega kadra (zavod je imel samo enega profesorja ekonomista). Razen po-
manjkanja učnih moči je delo v prvih letih oviralo pomanjkanje pisalnih strojev, p od obstoječih je dober del bil zastarel im v nerabnem stanju. Sola je po osvoboditvi začela tako rekoč iz nič. Knjižnica je bila brez knjig, vse knjige so morale biti nabavljene pozneje. Ni bilo zemljevidov in drugih učil. Ostalo je edino določeno število učil v blagoznanski zbirki, ki so v veliki večini izvirala še iz stare Jugoslavije. To stanje se je iz leta v leto polagoma izboljševalo. Po osvoboditvi se je pokazalo silno pomanjkanje srednje strokovnih kadrov, ki jih je v Prekmurju bilo le minimalno število. Pri prehodu k načrtnemu gospodarstvu smo potrebovali vedno več kvalificiranih moči. Morali smo pospešiti vzgojo strokovnih kadrov, t. j. reducirati pouk na vseh srednjih strokovnih šolah od štiri na tri leta. Prvi načrtni vpis v šolskem letu 1947-48 je terjal od šolskega vodstva nove odgovorne naloge. Povečano število dijakov na šoli, nadalje Enoletna gospodarska šola in Šola za trgovske vajence, ki sta delovali v istem poslopju sta zahtevali tako od profesorjev kot od dijakov še večje napore. Eni in drugi so se znašli pred nalogo: kako
V	treh letih predelati vso protrebno učno snov, da ne bi pri tem trpela preveč kvaliteta pouka in kvaliteta strokovne usposobljenosti absolventov. Profesorji so bili primorani podajati učno snov v čim bolj zgoščeni obliki, dijaki so pa morali napeti vse svoje sile in obvladati snov. Razen tega so v tem razdobju začeli prihajati v našo šolo dijaki, ki so dovršili nižjo gimnazijo že s tremi razredi, kar je vplivalo na njihovo sposobnost za dojemanje strokovnega znanja. Kljub triletnemu šolanju je učni in vzgojni uspeh na šoli neprenehno rasel tako, da je kvaliteta strokovne usposobljenosti kakor tudi politična zgrajenost absolventov iz leta v leto bila boljša. V šolskem letu 1949-50 so razmere na zavodu bile že popolnoma konsolidirane. Zavod je imel zadosten stalen predavateljski kader ter je postal že skoraj popolnoma neodvisen od honorarnih predavateljev. Ko je šola s šolskim letom 1950-51 prešla zopet k rednemu, štiriletnemu šolanju in ko se bodo s šolskim letom 1952-53 ter 1953-54 na šolo začeli zopet vpisovati absolventi štirirazredne nižje gimnazije, se bo raven zavoda še bolj dvignila.
Da se šola ne bi oddaljila od praktičnega življenja so predavatelji skrbeli, da je pouk bil vedno sodoben ter da je temeljil na naši praksi graditve socializma. V teku šolskih počitnic so pa dijaki II. oziroma III. letnikov šli v naša industrijska, trgovska, bančna in druga podjetja ter ustanove na počitniško prakso. Po izvedeni anketi pri podjetjih pri katerih so opravljali v letu 1951 prakso naši dijaki, smo ugotovili, da so podjetja 14 dijakov odlično ocenila, 11 prav dobro a 6 dobro. 90% praktikantov je vestno in natančno opravljalo prakso. Podobno je bilo tudi mnenje podjetij v letu 1952. Po mnenju podjetij so se praktikanti zlasti dobro izkazali v knjigovodstvu in gospodarskem računstvu. Po mnenju podjetij so se, zaradi strožjega kriterija ocenjevanja na šoli, absolventi zadnjih let v praksi boljše izkazali kot absolventi prvih let po osvoboditvi, ko pouk na šoli ni bil reden zaradi pre-malega števila predavateljev. Toda tudi med drugimi so izjeme ter mnogi zavzemajo danes mesta glavnih računovodij in druga odgovorna mesta v gospodarskih organizacijah. V posebno zadovoljstvo profesorskemu zboru je, posebno v zadnjem letu, da prejema od odgovornih voditeljev naših večjih podjetij in ustanov pohvalne izjave o delu in sposobnosti naših absolventov. Z vztrajnim in napornim delom si je šola priborila ugled ter je danes cenjena tako med gospodarskimi krogi kot med prebivalstvom v Obmurju.
Z reorganizacijo v našem gospodarstvu, njegovo decentralizacijo in demokratizacijo, zmanjšvanjem upravnega in gospodarskega aparata s tem v zvezi, glede na perspektive našega nadaljnjega gospodarskega razvoja, je Svet za prosveto in kulturo pri Vladi LRS v juniju 1951 postavil vprašanje nadaljnjega vpisovanja dijakov v I. razred naše šole v šol. letu 1951/52, a v aprilu 1952. leta je isti Svet postavil na dnevni red vprašanje ukinitve Ekonomske srednje šole v Murski Soboti Toda na splošno željo staršev dijakov, so se za nadaljnji obstoj šole zavzeli ljudski poslanci: minister-namestnik predsednika
Sveta za prosveto in kulturo Vlade LRS tov. Franc Kimovec-Ziga, predsednik Ljudske skupščine LRS tov. Ferdo Kozak in prekmurski pisatelj-akademik tov. Miško Kranjec. Nadalje so se za nadaljnji-obstoj šole zavzeli Okrajni ljudski odbor v Murski Soboti. Okrajni komite ZKS v Murski Soboti, posamezni občinski ljudski odbori, Okrajna obrtna zbornica v Murski Soboti, Združenje učiteljev za okraj Murska Sobota, Združenje učiteljev in profesorjev strokovnih šol za okraj Murska Sobota in drugi. Rezultat teh prizadevanj in želje ljudstva je bil, da so odgovorni činitelji sklenili, da zaradi specifičnih prilik razvoja gospodarstva in šolstva v Prekmurju in potrebe za strokovno izobrazbo prekmurskih ljudi Ekonomska sednja šola v Mursiki Soboti ostane.
Ekonomska srednja šola v Murski Soboti ima za sabo kratek toda pester razvoj 13 let. Nastala je po sili razmer. Potrebe so usmerjale njen razvoj. Toda z leti se je šola zakoreninila v gospodarskem in kulturno-prosvetnem živ-njenju Obmurja. Ko s tem poročilom polaga obračun za svoje delo, more ugotoviti, da so bili njeni napori uspešni. V sedanjih gospodarskih pogojih vzgaja strokovno podkovane in politično zrele kadre, bodoče graditelje socialističnega gospodarstva v Obmurju.
Zgornji pregled je sestavil Bojan Černjavič med drugim na podlagi naslednjih virov: 1. Brošura univ. prof. dr. M. Slaviča: Prekmurje, Ljubljana 1921; 2. Leksikon dravske banovine, Ljubljana 1937; 3. Gospodarski koledar, Ljubljana 1953; 4. Članek dr. Rudi Kyovsky: Slovenska krajina 1918-19, objavljen v »Delu« št. 5—6, 1952; 5. Kronika šolskega upravitelja štubl Miroslava; 6. članek prof. Urankarja v »Izvestjih ESš«, Ljubljana 1940-51; 7. Različni časopisni članki in poročila iz soboškega »Obmurskega tednika«, mariborskega »Večera«, mariborske revije »Nova Obzorja« št. 5—6 1950; 8. Katalog Prekmurskega tedna 24. VIII. do 7. IX. 1952; 9. Doneski o prekmurskem šolstvu — zbirka poročil (manuskript); 10. Različni statistični podatki OLO v Murski Soboti; 11. šolska izvest ja za leta 1939-40, 1941-42, 1942-43, 1943-44; 12. šolski arhiv od 1939. do 1952. leta.
2. UČNI NAČRTI
A.	PREDMETNIK
Zasebne dvorazredne trgovske šole (s pravico javnosti) Združbe trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti
za šolski leti 1939-40 in 1940-41
Učni predmeti	Število ur na teden po letnikih	
	1.letnik	2.letnik
1. Nauk o trgovini	3		 ;
2. Knjigovodstvo	3	5 1
3. Trgovska korespondenca	2	3 ;
4. Trgovsko računstvo	4	3 1
5. Trgovsko in menično pravo	—	2 !
6. Gospodarski zemljepis	2	3
7. Obča, trgovska in nacionalna		
zgodovina	2	2 j
8. Blagoznanstvo s tehnolog.	2	3
9. Slovenski jezik	3	2 1
10. Srbsko-hrvatski jezik	2	2
11. Nemški jezik	5	5 i
12. Lepopis	2	—
13. Stenografija	2	' 2 i
14. Strojeipisje	—	2
Skupaj	32	34
V šolskem letu 1939-40 (prvo leto obstoja šole) je na zavodu obstojal samo I. letnik ter se je pouk po gornjem predmetniku vršil samo v I. razredu.
V šolskem letu 1940-41 sta na zavodu obstojala I. in II. letnik.
B.	PREDMETNIK
Državne trgovske srednje šole v Murski Soboti (med okupacijo)
Naziv šole: A Muraszombati magyar kiralyi ällami koed. kereskedelmi küzepiskola
za šolska leta 1941-42 do 1944-45
Učni predmet	Poučevan v razredih v šol. letu			
	1941/42	1942/43	1943/44	1944/45
1. Verouk	1,2,3	1,2, 3,4	1,2, 3,4	1, 2, 3, 4
2. Predvojaška vzgoja	1	1,2, 3, 4	1, 2, 3, 4	1,2, 3, 4
3. Madžarski jezik	1,2,3	1,2, 3,4	1, 2, 3, 4	1,2, 3,4
4. Zgodovina	1,2,3	1, 2, 3, 4	1,2, 3,4	1,2, 3,4
5. Pravo	2,3	2,3,4	1, 2, 3, 4	1, 2,3,4
6. Gosipodarski zemljepis	1,2,3	1,2,4	1,4	1,4 !
7. Kemija z blagoznanstvom	3	3,4	3,4	3,4
8. Prirodoslovje	2	2	2	2
9. Matematika in trgovsko	1,2,3	1,2, 3,4	1, 2, 3, 4	1,2, 3,4
ra&unstvo				
10. Nauk o trgovini	1	1	—	—
11. Knjigovodstvo	2,3	2, 3	2, 3,4	2, 3,4
12. Madžarska trgovska	2,3	—	4	4
korespondenca				
13. Nemški jezik in korespon-	1,2,3	1,2, 3,4	1,2, 3,4	1,2, 3, 4
denca				
14. Vendski jezik	1,2,3	1,2, 3,4	1,2, 3,4	1,2, 3,4
15. Stenografija	1,2,3	1, 2, 3, 4	1,2, 3,4	1,2, 3,4
16. Strojepisje	1	1,2, 3,4	1,2,3	1,2,3
17. Telovadba	1,2,3	1,2, 3,4	1,2, 3,4	1,2, 3, 4
18. Higiena	1	1,2, 3,4	4	4
19. Administracija	—	4	—	—
20. Petje	—	1	—	—
Ocenjevala se je še: Redoljubnost Oblika pismenih izdelkov	1,2,3	1,2, 3,4 4	1,2, 3,4 4	1,2, 3,4 4
Od šolskega leta 1942-43 dalje se je v okviru predmeta pravo poučeval tudi nauk o gospodarstvu.
Trgovska srednja šola v Murski Soboti je bila ustanovljena leta 1941 namesto ukinjene Zasebne dvorazredne trgovske šole (s pravico javnosti). Dijaki, ki so v šolskem letu 1940-41 izdelali II. letnik cit. dvorazredne šole, so bili sprejeti v III. letnik Trgovske srednje šole. V šol. letu 1941-42 so obstojali samo I., II. in III. letnik. V šol. letu 1942-43 je šola bila že popolna s I.,
II., III. in IV. letnikom.
Učni predmet	Število ur na teden po letnikih				
	I.	II.	III.	IV.	skupaj
1. Slovenski jezik	3	3	4	4	14
2. Srbski in hrvatski jezik	2	2	1	1	6
3. Ruski jezik	3	3	3	3	12
4. Angleški jezik	3	3	3	3	12 :
5. Gospodarsko poslovanje	4	4	3	3	14
6. Knjigovodstvo	2	3	3	4	12
7. Poslovno računstvo	3	3	o	3	12
8. Ekonomska veda in stati-	—			3	3	6 !
stika (osn. nar. gospod.)					
9. Gospodarsko pravo	—	—	2	2	4 ;
10. Matematika	3	2	—	—	5
11. Fizika	2	—	—	—	2
12. Kemija in blagoznanstvo	3	3	2	3	11
13. Gospodarski zemljepis	3	3	2	2	10
14. Obča in gospodarska	2	2	2	2	8 !
zgodovina					
15. Finančna in zavarovalna	—			2	2	4
matematika					
16. Stenografija	3	2	1	1	7
17. Strojepisje	—	—	2	2	4
18. Telovadba	2	2	2	2	8
Skupaj	38	35	38	40	151
Opombe: Ruski jezik:					
v šol. lotu 1945/46	3	3	3	3	
v šol. letu 1946/47	4	4	3	3	
Angleški jezik					
v šol. letu 1945/46	3	3	3	3	
v šol. lotu 1946/47	3	4	3	3	
V	začetku šolskega leta 1945-46 je zavod razen naziva Državna srednja gospodarska šola uporabljal tudi naziv Državna trgovska akademija.
Učni predmeti	Število ur 1947/48					la teden v 1948,49				šol. letu 1949/50			
	3 letni ET				4.1. ET	3 letni ET				3 letni ET			
	Razr.			sk.	r.	Razr.			sk.	Razr.			sk.
	1,	2.	3.		4.	1.	2.	3.		1.	2.	3.	
1. Slovenski jezik	4	3	3	10	4	4	3	3	10	3	3	3	9
2. Srbski in hrvatski jezik	1	1	1	3	1	1	.1	1	3	1	1	1	3
3. Ruski jezik	3	3	2	8	3	3	3	2	8	3	3	2	8
4. Angleški jezik	2	2	2	6	3	2	2	2	6	3	2	2	7
5. Splošna in nar. zgodovina	2	2	1	5	2	2	2	—	4	2	2	—	4
6. Gospodarski zemljepis	3	3	1	7	2	3	3	2	8	2	2	2	6
7. Matematika	3	2	—	5	—	3	2	—	5	2	2	—	4
8. Fizika	2	—	—	2	—	—	—	—	—	—	—	—	—
9. Gospodarska matematika	3	3	—	6	2	3	3	1	7	3	3	1	7
10. Politična aritmetika	—	—	2	2	2	—	—	2	2	—	—	2	2
11. Kemija s tehnologijo	3	V	—	\io	—	3	/3	—	j 9	3	3	3	9
12. Blagoznanstvo	—	f	3	r	3	—	1	3	1				
13. Politična ekonomija	—	4	4	8	3	—	3	3	6	—	3	3	6
14. Gospodarski sistem FLRJ	—	—	—	—	—	—	—	2	2	—	—	2	2
. 15. Ustava FLRJ, gospodarsko	—	2	3	5	2	—	2	2	4	—	2	2	4
in delovno pravo													
16. Organizacija in tehnika	3	3	3	9	4	3	3	3	9	3	3	3	9
gospodarstva													
17. Knjigovodstvo	3	4	5	12	4	3	4	4	11	3	4	4	11
18. Planiranje v gospodarstvu	—	—	3	3	—	—	—	2	2	—	—	2	2
19. Splošna in gosip. statistika	—	—	3	3	—	—	—	3	3	—	—	3	3
20. Korespondenca in administr.	—	—	1	1	—	—	—	2	2	—	—	2	2
21. Stenografija	3	2	1	6	1	3	2	1	6	3	2	—	5
22. Strojepisje	2	2	2	6	2	2	2	2	6	2	2	2	6
23. Fizkultura	2	2	2	6	2	2	2	2	6	2	2	2	6
24. Predvojaška vzgoja						2	2	2	6	2	2	2	6
Skupaj	39	42	42	123	40	39	42	42	123	35	41	43	119
V	šolskem letu 1947-48 se je z odločbo ministra za trgovino in preskrbo LRS (Uradni list LRS, štev. 47-286/47 z dne 15. XI. 1947) šola preimenovala iz Srednje gospodarske šole v Ekonomski tehnikum. Zaradi velikih potreb po kadrih z gospodarsko izobrazbo je štiriletno šolanje spremenjeno v triletno. Četrti razred Srednje gospodarske šole v šol. letu 1947-48 je dokončal pouk pod okriljem triletnega Ekonomskega tehnikuma po prehodnem učnem načrtu; prvi, drugi in tretji razred pa so pričeli pouk po učnem načrtu, veljavnem za Ekonomski tehnikum.
Učni predmet	Število ur na teden po razredih						
	1.	Splošni 2.	načrt 2 3.	a ESŠ 4.	Sku- paj	Prehodn šolsk 1950/1	načrt za i leti 1951/2
						III.	IV.
1. Slovenski jezik	4	3	3	3	13	4	3 i
2. Ruski jezik	2	2	2	2	8	2	3
3. Angleški, jezik	3	3	3	2	11	2	3
4. Zgodovina	2	2	2	2	8	3	—
5. Gospod, zemljepis	2	2	2	2	8	2	2
6. Matematika	3	2	2	2	9	2	—
7. Gospod, računstvo	2	2	2	2	8	1	2
8. Blagoznanstvo	3	3	3	3	12	3	3
9. Polit, ekonomija	—	3	4	5	12	4	5
10. Pravo	—	—	2	2	4	1	2 i
11. Knjigovodstvo	3	3	3	3	12	3	3
12. Gospod, tehnika	4	4	3	3	14	4	4
13. Obča statistika	—	—	—	2	2	—	2
14. Stenografija	3	2	1	—	6	1	—
15. Strojepisje	2	2	1	—	5	1	1
16. Telesna vzgoja	1	1	1	1	4	1	1 !
17. Predvoj. vzgoja	2	2	2	2	8	2	2
Skupaj	33	36	36	36	144	36	36
S šolskim letom 1950-51 se je z odločbo ministra za prosveto LRS (Uradni list LRS, štev. 25-147/50 z dne 15. VIII. 1950) šola preimenovala iz Ekonomskega tehnikuma v Ekonomsko srednjo šolo. Dosedanje triletno šolanje na Ekonomskem tehnikumu je podaljšano v štiriletno šolanje na Ekonomski srednji šoli. V šolskem letu 1949-50 so nazadnje opravljali dijaki zaključni izpit po 3. letniku. Za dijake, ki so v tem šol. letu obiskovali 1. in 2. razred,-velja štiriletno šolanje. Dijaki, ki so v šol. letu 1949-50 izdelali drugi razred so obiskovali III. in IV. razred po prehodnem učnem načrtu v šol. letih 1950-51 in 1951-52. Ostali po splošnem načrtu.
3.	OSEBJE ZAVODA
Na zavodu so bili uslužbeni od ustanovitve 14. avgusta 1939 do konca šolskega leta 1951/52:
Dr. Maks Kovačič od 14. VIII. 1939 do 31. XII. 1940 Inž. Milan Hreščak od 1. I. 1941 do 15. IV. 1941 Čižek Gustav, začasni vodja, od 15. IV. 1941 do 1. XII. 1941 Udvardi Lakos Jänos od 1. XII. 1941 do 31. Vil. 1943 Dr. Rhosöczy Jözsef od 1. VIII. 1943 do 1. VI. 1944 Käzar Janos od 1. VI. 1944 do 3. IV. 1945
Po osvoboditvi dne 3. IV. 1945 sta prevzela arhiv zavoda profesorja gimnazije v Murski Soboti Maučec Matija in Zobec Bezjak France od 27. X. 1945 do 21. VII. 1950 Černjavič Bojan od 21. VII. 1950 do danes.
Direktorji:
Stalni profesorji:
1939—1941
Hreščak inž. Milan 1939—1941 Kovačič dr. Maks 1939—41
Mokrovič inž. Josip 1940—1941 Štefan Roza 1940—1941
1941—1945
Gebei Etelka 1941—1943 Horner Maria 1941—1945 Homik Jänos 1941—1942 Käzar Jänos 1942—1945 Koväcs Ilona 1941—1944
Läszlö Laura 1942—1945 dr. Rhosöczy Jözsef 1943—1944 Töth Margit 1943—1945 Udvardi Lakos Jänos 1941—1943
1945—1952
Bezjak France 1945—1950 Čeme dr. Franc 1945—1947 Černjavič Bojan 1949—1952 Deškovič Milan 1945—1946
Ljubič Barbara 1947—1948 Mihelak dr. Jože 1947—1948 Pezdirc dr. Joško 1947—1952 Remic Marija 1951—1952 Slovnik Samo 1946—1948 Štefanec Franjo 1948—1950 Uhernik Suzana 1947—1952 Uršič Alojz 1947—1952 Ziherl Ana 1947—1948
Grobelnik Gustav 1947—1948
Hegediiš Franc 1949—1952 Koritnik Griša 1946—1952
Lah inž. Adolf 1945—1946, l'947/48
Lindič Mirko 1948—1949 Loibner Drago 1947—1949
Honorarni predavatelji:
1939—1941
Dorrer Marjan 1939—1941 Hočevar Zvonko 1939—1941 Hronek Ivan 1940—1941
Hvala Marij 1939—1941 Pušnik Franc 1940—1941
1941—1945
Baräth Jözsef 1942—1945 Csepreghy Käroly 1942—1944 Ciiek Gustav 1941—1942 Derzsenyi dr. Tibor 1942—1944 Faradi Mihaly 1941—1942 Fodor dr. Henrik 1943—1944 Gabor Katalin 1941—1942 Györo dr. Pal 1944—1945 Hammel Vilmosne 1941—1942
Hirschler dr. Arpad 1941—1942 Horvath Boldizsär 1941—1944 Ho9szy Jözsef 1942—1945 Jakob Karel 1944—1945 Jävorszky dr. Jözsef 1943—1945 Kovacs Irma 1942—1945 Molnar dr. Vince 1941—1942 Schermann Ede 1941—1944 Vörös Lajos 1941—1945
1945—1952
Anžič Boža 1946—1947 Ažman Jože 1950—1951 Beloglavec Drago 1950—1952 Berger Elizabeta 1945—1946 Bregant Drago 1951—1952 Bunc Stanko 1945—1946 Cuk Stefan 1946—1947 Donaj Marija 1945—1946 Furlan Andreja 1945—1947 Gregorič mr. ph. Edi 1950—1951 Holovaty mr. ph. Mihael 1947—1950 Ivančič Majida 1945—1946 Klojčnik Adolf 1945—1947 Kovačič Alenka 1946—1949 Kučan Ernest 1950—1952 Marinko Metoda 1950—1951
Maučec Jože 1945—1946 Merhar Miroslav 1946—1947 Minko Peter 1947—1949 Močan Vladimir 1945—1949 Modic Stanko 1945—1947 Novak Vilko 1945—1946 Petek-Lindič Jerica 1948—1950 Ravbar Miroslav 1945—1946 Rojs Gizela 1946—1948 Šerbec mr. ph. Branko 1949—1952 Škerl Boris 1945—1946 Skerl-Monopoli Ana 1945—1946 Skraban Pavel 1948—1950 Tručl Ciril 1947—1948 Vomer-Medved Mira 1946—1947
A. SEZNAM UČNEGA OSEBJA PO POSAMEZNIH ŠOLSKIH LETIH
Šolsko leto 1939-40:
(Zasebna dvorazredna trgovska šola)
Direktor:
Dr. Maks Kovačič, dr. phil., gimnazijski ravnatelj v p., slov., srbohrv., nemšč., stenogr.
Stalni profesorji:
Inž. Milan Hreščak, inž. ekonomije, kontr. supl. trgovinstvo, trg. rač., knjig., trg. dopisje, lepopis
Honorarni predavatelji:
Hvala Marij, prof. gimnazije, zgodovina Hočevar Zvonko, prof. gimnazije, ekon. geogr.
Dorrer Marjan, prof. gimnazije, blagoznanstvo
Šolsko leto 1940-41:
(Zasebna dvorazredna trgovska šola)
Direktor:
Dr. Maks Kovačič do 31. XII. 1940, nemšč.
Inž. Milan Hreščak od 1. I. 1941 dalje, trgov., trg. pravo, matem., knjig., stenogr.
Mokrovič inž. Josip, inž. ekonomije, trg. rač., koresp.. knjig., stenogr., strojepis Stefan Roza, supl., slov., sh., gosp. zemlj.
Honorarni predavatelji:
Dorrer Marjan, prof. gimn., blagozn.
Hočevar Zvonko, prof. gimn., zemljepis.
Hronek Ivan, prof. gimn., nemšč.
Hvala Marij, prof. gimn., zgodov.
Pušnik Franc, supl. gimn., nemšč.
Spremembe med šolskim letom:
Ravnatelj dr. Maks Kovačič je bil	s	1.	I.	1941	premeščen v Sarajevo,	a	na njegovo mesto je bil postavljen	za	v.	d.	ravnatelja	inž.	Hreščak	Milan.
Prvi dijaki (I. in II. letnik v šolskem letu 1940/41)
Šolsko leto 1941-42:
(Allami kereskedelmi közepiskola)
Direktor:
Udvardi Lakos Janos, prof. trg. šol., pravo, telov.
Stalni profesorji:
Gebei Etelka, prof. pripr. gimn., madž., nemšč., nauk o trg., stroj. Homer Maria, prof. priprav, trg. šol, knjig., koresp., sten., stroj. Hornik Janos, redni prof. gimnazije, matem., prirodosl., madžaršč. Kovacs Ilona, prof. pripr., zemlj., zgod., kemija, telov.
Honorarni predavatelji:
Čižek Gustav, učitelj, vendščina Gabor Katalin do 10. I. 1942
3 Poročilo	"t-t
Hammel Vilmosne do 10. I. 1942 Horvath Boldizsär, organist, petjie
Schermann Ede, prof. telovadbe, telov. od 18. I. 1942 do 18. V. 1942
Farädi Mihäly, ev. župnik, verouk
Hirschler dr. Arpad, izrael. verouk
Molnar dr. Vince, rkt. župnik, verouk
Vörös La j os, kalv. župnik, verouk
Spremembe med šolskim letom:
Profesor trgovske šole v Sopronu Udvardi Lakos Janos nastavljen za direktorja s 1. XII. 1941. Homer Maria in Koväcs Ilona sta nastopili službo s 1. XI. 1941, Gebei Etelka z 9. I. 1942, a Hornik Janos z 28. I. 1942.
Šolsko leto 1942-43:
(Allami kereskedelmi közepiskola)
Direktor:
Udvardi Lakos Janos, prof. viž. trgov, šol, nauk o gosp., pravo, zgod., predv. vzgoja, telov.
Stalni profesorji:
Gebed Etelka, prof. pripr., madž., nemšč., zgod., stroj.
Horner Maria, prof. pripr., rnadž., knjig., stenogr., stroj.
Kazär Jänos, redni prof., namestnik direktorja, nauk o trg., matem., prirodosl., predv. vzgoja
Koväcs Ilona, redni prof., ni poučevala v teku leta, na bolez. dopustu od 1. X.
1942	do 23. V. 1943 Läzslo Laura, prof. pripr., zgod., zemlj., kemija in blagozn., stroj.
Honorarni predavatelji:
Baräth Jozsef, dipl. bogoslov, ev. verouk Csepreghy Karoly, učitelj, vendščina
Derzsenyi dr. Tibor, dipl. pravnik, okr. podnačelnik, pravo
Hosszti Jozsef, dipl. bogoslov, rkt. verouk
Horvath Boldizsär, učitelj, organist, petje
Kovacs Irma, žen. telovadba
Sqhermann Ede, prof. telovadbe, moš. telov.
Vöröa Lajos, kalv. župnik, verouk
Spremembe med šolskim letom:
S 30. VI. 1942 je premeščen na zavod prof. Käzar Jänos iz gimnazije Märama-rossziget.
Läszlö Laura je bila nastavljena na novo na zavodu z 31. VII. 1942.
Homik Janos je bil z 12. IX. 1942 premeščen na trg. akademijo Sombor. Derzsenyi dr. Tibor poučuje honorarno od 13. I. 1943.
Csepreghy Karoly dobil dovoljenje za pouk vendščine od 28. X. 1942. Schermann Ede poučuje telovadbo od 2. IX. 1942 zopet redno.
Udvardi Lakos Janos, ravnatelj je bil s 1. VIII. 1943 premeščen v Miskolc.
Šolsko leto 1943-44:
(Allami kereskedelmi közepiskola)
Direktor:
Dr. Rhosoczy Jozsef, prof. viš. trg. šole, gospd.
Homer Maria, redni prof. viš. trg. šole, nauk o trgov, knjig., stroj., stenogr., kor.
Kazär Jänos, redni prof. trg. šole, namestnik direktorja, matemat., prirodosl., predv. vzgoja.
Kovdcs Ilona por. Schinzel, redni prof. trg. šole, v teku leta ni poučevala, na bolez. dopustu od 1. XI. 1943.
Läszlö Laura, redni prof. viš. sred. šol, zemlj., zgod., kemija in blag., nemšč., knjig., stroj.
Töth Margiit, prof. pripr., madž., nemšč., zgod.
Honorarni predavatelji:
Csepreghy Käroly, učitelj, vendščina
Derzsenyi dr. Tibor, dipl. pravnik, o kr. podnačelnik, pravo Fedor dr. Henrik, prof. trg. šol, zgodov.
Horvath Boldizsär, učitelj, organist, petje Jävorszky dr. Jozsef, šolski zdravnik, higiena Koväcs Irma, prof. telov., ženska telov.
Schermann Ede, prof. telov., mož. telov.
Baräth Jözsef, duhovnik, ev. verouk Hosszy Jözsef, duhovnik, rkt. verouk Vörös Lajos, kalv. župnik, ref. verouk
Dijaki in dijakinje II. letnika 1951/52
Spremembe med šolskim letom:
Rhosoczy dr. Jozsef, prof. trg. akademije Budimpešta, premeščen s 1. VIII.
1943	za direktorja zavoda.
Gebei Etelka je bila s 1. VIII. 1943 premeščena na gimnazijo v Kecskemčt. Bälint Bela, prof. gimnazije v Murski Soboti, je poučeval zgodovino honorarno od 3. XI. 1943 do 22. XII. 1943. Od 22. XII. 1943 poučuje zgodovino honorarno dr. Fodor Henrik, prof. gimnazije v Murski Soboti.
Šolsko leto 1944-45:
(Allami kereskedelmi közepiskola)
Direktor:
V. d. Käzar Janos, prof., matem., prirodosL, telov.
Stalni profesorji:
Horner Maria, redni profesor, knjig., stenogr., gospod, in pravo, predv. vzg., stroj., koresp.
Läszlö Laura, redni prof., zgod., zemlj., blagozn., knjig., stroj., predv. vzg. Toth Margit, prof. pripr., madž., zgod., stroj.
Honorarni predavatelji:
Györe dr. Pal, ravnatelj Martinišča, nemšč.
Jakob Karel, akad. slikar, vendščina Jävorszky dr. Jozsef, šolski zdravnik, higiena Kovača Irma, prof. telov., telovadba Baräth Jozsef, duhovnik, ev. verouk Hosszy Jozsef, duhovnik, rkt. verouk Vörös Lajos, kalv. župnik, ref. verouk
Šolsko leto 1945-46:
(Drž. srednja gospodarska šola)
Direktor:
Bezjak France, profesor, matemat., fizika
Stalni profesorji:
Černe dr. Franc, dipl. pravnik, prof. pripr., angl., trgov., koresp., pravo Deš kov ič Milan, ekonomist, prof. pripr., trg. rač., nauk o trgov.
Lah inž. Adolf, ekonomist, prof. pripr., knjig., stenogr., stroj.
Honorarni predavatelji:
Bunc Stanko, prof. gimn., od 6. III. 1946 dalje slovenšč.
Berger Elizabeta, učit. pripr. gimn., od 21. I. 1946 dalje anglešč.
Donaj Marija, prof. pripr. gimn., od 7. III. 1946 dalje anglešč.
Furlan Andreja, prof. pripr. gimn., dipl. filoz., 1. III. 1946 dalje zemlj.
Ivančič Majda, učit. pripr. gimn., ženska telovadba Klojčnik Adolf, učit. priipr. gimn., moš. telov. od 11. I. 1946 dalje Maučec Jože, prof. pripr., delegat na gimnaziji, zemljepis od 19. XI. 1945 do
28.	II. 1946 Močan Vladimir, prof. gimn., zgod., zemlj.
Modic Stanko, prof. gimn., kemija od 5. II. 1946 dalje Novak Vilko, prof. gimn., slovenšč. od 19. XI. 1945 do 28. II. 1946 Ravbar Miroslav, prof. gimn., v. d. ravnatelja gimnazije, ruščina Škerl. Boris, prof. pripr., kemija od 19. XI. 1945 do 5. II. 1946 Skerl-Monopoli Ana, učit. gimn., srbohrv.
Dne 29. junija 1946 je nenadoma umrl na posledicah internacije v Nemčiji naš tovariš prof. pripr. Deškovič Milan rojen 29. XII. 1919 Ohranimo mu časten spomin!
Spremembe med šolskim letom:
Bezjak France, profesor na gimnaziji v Murski Soboti, je bil z odločbo Ministrstva za trgovino in preskrbo LRS pers. št. 990/1 z dne 3. XI. 1945 imenovan za v. d. direktorje zavoda. Od 27. X. 1945 dalje, ko je bil razrešen službe na gimnaziji, je opravljal posle začasnega organizatorja in voditelja šole po odločbi MTP LRS str. šol. VI št. 170/1 z dne 26. X. 1945.
Deškoviič Milan je nastopil službo 6. XI. 1945 in je služboval neprenehno do
27.	VI. 1946, ko je zbolel.
Dr. Čeme Franc je nastopil službo na zavodu 8. XI. 1945.
Inž. Lah Adolf je nastopil službo na zavodu 6. XI. 1945.
Imenovani profesorji so bili nastavljeni z odločbo Min. za trg. in preskrbo LRS pers. št. 1351/1 z dne 13. XII. 1945.
Šolsko leto 1946-47:
(Drž. srednja gospodarska šola)
Direktor:
Bezjak France, profesor, matem., posl. rač., fiz.
Dijaki in dijakinje IV. letnika 1951/52
Stalni profesorji:
Černe dr. France, prof. pripr., dipl. pravnik, gospod, tehn., angl., pravo, stenografijo, nar. ekonom., kores.
Koritnik Gregor, pogodb, prof., pravnik, angl., rušč.
Slovnik Samo, abs. ekonomije, prof. pripr., knjig., gosp. posl., gosp. rač., stenograf., stroj.
Anžič Boža, prof.	pripr. gimn. slovenšč.	od	26.	IX. 1946 dalje
Cuk	Štefan, prof.	pripr. gimn., srbohrv.	od	22.	IX. 1946 dalje
Furlan Anda, prof. pripr. gimn., zemlj.
Klojčnik Adolf, učit. pripr. gimn., moš. telov.
Kovačič Alenka, zač. gimn. učit., žen. telov.
Merhar Miroslav, pravnik, od 7. I. 1947 dalje zemlj., posl. rač., pravo Močan Vladimr, prof. gimn., zgod., zemlj.
Modic Stanko, prof. gimn., kemija
Rojs Gizela, prof. pripr. gimn., slov. od 13. I. 1947 dalje
Vomer-Medved Mira, prof. pripr. gimn., slov. od 16. IX. 1946 do 21. XII 1946 ter od 1. IV. 1947 dalje.
Spremembe med šolskim letom:
Inž. Lah Adolf je bil po odločbi Min. za trg. in preskrbo LRS Ila štev. 4975/1 z dne 19. X.	1946 premeščen po službeni potrebi za profesorja	na	srednjo
gospodarsko	šolo Celje. Na zavodu	je	bil	razrešen službe	25.	X.	1946.
Arko Karel, profesor na srednji gospodarski šoli v Mariboru, je bil dodeljen na delo na zavod za	čas od 2. do	5. IX. 1946 z odločbo	Min.	za	trg.	in
preskrbo LRS str. šol. II št. 3/287/1 z dne 26. VIII. 1946.
Koritnik Gregor je bil nameščen za profesorja tujih jezikov na zavodu z odločbo Min. za trg. in preskrbo LRS Ila št. 5057/1 z dne 29. X. 1946. Slovnik Samo, abs. ekon.	komerc. vis.	šole, je bil z odločbo	Min.	za	trg.	in
preskrbo LRS Ila št.	4141/1 z dne	1. X. 1946 sprejet v službo	na	zavodu
kot prof. pripr.
Ceme dr. Franc, prof. pripr., je bil po službeni potrebi premeščen z zavoda z odločbo Min. za trg .in preskrbo LRS pers. št. 1230/1-47 z dne 21. VIII. 1947 s 1. IX. 1947 na drž. srednjo gospodarsko šolo v Novem mestu. Službe je bil razrešen 10. IX. 1947.
Šolsko leto 1947-48:
(Ekonomski tehnikum)
Direktor:
Bezjak France, profesor, matem., fizika, gosp. rač.
Stalni profesorji:
Grobelnik Gustav, prof. pripr., gosp. zemlj., od 15. IX. do 19. IX. 1947 Koritnik Griža, profesor, pravnik, angl., rušč., stenogr.
Lah inž. Adolf, ekonomist, prof. pripr., knjig., od 4. III. do 16. III. 1948 Ljubič Barbara, profesor, kemija, gosp. zemlj., od 18. X. do 22. XI. 1947 Loibner Drago, ekonomist, prof. pripr., gosp. rač., knjig., stat., koresp., planil-, od 1. IV. 1948 dalje
Mihelak dr. Jože, pravnik, profesor, gosp. tehn., stroj., planir. od 15. IX. 1947 do 10. II. 1948
Pezdirc dr. Jožko, pravnik, profesor, gosp. posl., koresp., tehn. trgov., polit, ekon., pravo
Slovnik Samo, ekonomist, prof. pripr., gosp. rač., stat., knjig., stenogr., od 15. IX. 1947 do 24. II. 1948 Uhemik Suzana, strok učit., stroj., od 10. III. 1948 dalje Uršič Alojz, slavist, profesor, slov., srbohrv., od 8. X. 1947 dalje Ziherl Ana, slavist, profesor, rušč., od 6. IV. 1948 dalje
Honorarni predavatelji:
Holovaty mr. ph. Mihael, kemijj'a, od 1. II. 1948 dalje Kovačič Alenka, učit., telovadba
Minko Peter, prof. gimn., gosp. zemlj., od 16. III. 1948 dalje Močan Vladimir, prof. gimn., zgod., gosp. zemlj.
Rojs Gizela, prof. gimn., slovenšč., od 15. IX. do 8. X. 1947
Tručl Ciril, direktor Okrajnega magacina, planiranje od 25. II. do 16. IV. 1948
Spremembe med šolskim letom:
Grobelnik Gustav, profesor, je bil z odločbo Min. za trg in preskr. LRS pers. št. 1180/1-47	z dne 16. VIII. 1947 s 1. IX. 1947 premeščen iz Drž.	srednje
gospodarske	šole v Celju na zavod. Službo	je	nastopil dne 13. X.	1947.
Grobelnik Gustav, profesor, je bil z odločbo Min. za trg. in preskrbo LRS pers. št. 1180/2-47	z dne 13. X. 1947 s 1. X. 1947	po	službeni potrebi premeščen
na Drž. srednjo gospodarsko šolo v Celje.
Dij,aki in dijakinje III. letnika 1951/52
Ljubič Barbara, profesor, je bila z odločbo Min. za trg. in preskrbo LRS pers. št. 1439/1 z dne 13. X. 1947 po službeni potrebi dodeljena na delo iz Drž. srednje gospodarske šole Ljubljana na naš zavod.
Ljubič Barbari, prof., je bil z odločbo Min. za trg. in preskrbo LRS šol. št. 1267/3 z dne 9. III. 1948 odobren bolezenski dopust od 1. XI. 1947 do konca šolskega leta 1947/48.
Ljubič Barbara, prof., je bila z odločbo Min. za trg. in preskrbo LRS pers. št. 837/1-48 z dne 1. VII. 1948 s 1. VII. 1948 premeščena iz zavoda na Ekonomski tehnikum Ljubljana.
Loibner Drago, prof. pripr. Ekonomskega tehnikuma Celje, je bil dodeljen od
1.	IV. 1948 do konca šol. leta na delo na naš zavod, da suplira manjkajoče predavatelje komerc. predmetov. Na zavodu je delal do 20. X. 1948.
Mihelak dr. Jože, profesor na Srednji gospodarski šoli v Ljubljani je bil po službeni potrebi dodeljen na delo na naš zavod z odločbo Min. za trg. in preskrbo LRS pers. št. 1390/1-47 z dne 4. X. 1947. Na zavodu je služboval do 10. II. 1948.
Pezdirc dr. Jožko, profesor, je bil premeščen s 1. IX. 1947 z odločbo Min. za trg. in preskrbo LRS pers. št. 1231/1-47 z dne 16. 8. 1947 z Drž. srednje gospodarske šole v Mariboru na naš zavod.
Slovnik Samu, profesorju, pripr., je bil z odločbo Min. za trg. in preskrbo LRS pers. št. 817/1-48 z dne 1. VII. 1948 odobren študijski dopust v času od 21. VI. do 1. IX. 1948.
Slovnik Samo, prof. pripr., je bil s 1. IX. 1948 po službeni potrebi z odločbo Min. za	trg. in preskrbo LRS pers. št. 1244/1-48 z	dne 26. VIII.	1948	premeščen	na Ekonomiki tehnikum v Ljubljani. Na	zavodu je bil	razrešen
službe 7. IX. 1948.
Uhernik Suzana, strok, učit., je bila z odločbo Min. za trg. in preskrbo LRS pers. št. 325/1-48 z dne 23. II. 1948 po službeni potrebi premeščena z Drž. učnega zavoda »Gospodarski tečaj« v Ljubljani na naš zavod.
Uršič Alojz, profesor, je bil z odločbo Min. za trg. in preskrbo LRS pers. št. 1440 1 z dne 1. X. 1947 po službeni potrebi premeščen s 1. X. 1947 iz Drž. srednje	šole za turizem in gostinstvo v Ljubljani	na naš zavod.
Ziherl Ana,	prof. pripr, je bila po službeni potrebi premeščena s 1.	IV.	1948
z Ekonomskega tehnikuma Novo mesto na naš zavod.
Ziherl Ana, prof. pripr., je bila z odločbo Min. za trg. in preskrbo LRS pers. št. 374/3-48 z dne 26. 8. 1948 s 1. IX. 1948 po službeni potrebi premeščena na Ekonomski tehnikum v Mariboru. Službe na zavodu je bila razrešena dne 9. IX. 1948.
•
Šolsko leto 1948-49:
(Ekonomski tehnikum)
Direktor:
Bezjak France, profesor, matemat., gosp. rač.
Stalni profesorji:
Koritnik Griša, pravnik, profesor, angl., rušč., stenogr.
Lindič Mirko, ekonomist, prof. pripr., knjig., gosp. tehn., koresp.
Loibner Drago, ekonomist, prof. pripr., gosp. rač., do 20. X. 1948
Pezdirc dr. Jožko, pravnik, profesor, angl., gosp. tehn., pravo, zemlj. (polit.
ekonom, do 23. XI. 1948)
Štefanec Franjo, absolv. ekonomije, prof. pripr., gosp. tehn.,	gosp.	rač.,	polit.
ekon., blagozn., planir., gosp. sistem FLRJ, statist, od 16.	X.	1948	dalje
Uhernik Suzana, strok, učit., strojepis Uršič Alojz, slavist, profesor, slov., srbohrv., rušč.
Honorarni predavatelji:
Holovaty mr. ph. Mihael, kemija, od 28. IX. 1948 dalje
Kovačič Alenka, zač. učit. telov., telovadba od 16. IX. 1948 do	1.	III.	1949
Minko Peter, prof. girnn., zemljepis
Močan Vladimir, prof gimn., zgodovina
Petek Jerica, učit. telov., telovadba, od 1. III. 1949 dalje
Skraban Pavel, uslužbenec, pred. vzgoja, od 1. II. 1949 dalje
Spremembe med šolskim letom:
Lindič Mirko, prof. pripr., je z odločbo Min. za trg. in preskr. LRS št. 1245/1-48 s 1. IX. 1948 premeščen iz Ekonom, tehnikuma Maribor na naš zavod.
Lindič Mirko, prof. pripr., je bil z odločbo Min. za trg. in preskrbo LRS pers. St. 1096'2 z dne 9. VIII. 1949 s 15. VIII. 1949 po službeni potrebi premeščen na Ekonomski tehnikum v Mariboru.
Štefanec Franjo, abs. ekon., je bil z odločbo Min. za trg. in preskrbo LRS št. 6146/1-48 s 16. X. 1948 nastavljen na naš zavod s honorarnimi mesečnimi prejemki.
štefanec Franjo, abs. ekon., je bil z odločbo Min. za trg. in preskrbo LRS št. 878'l-49 s 1. VI. 1949 nastavljen na našem zavodu kot prof. pripr. s stalnimi prejemki.
Hegediiš Franc je bil z odločbo Min. za trg, in preskrbo LRS pers. št. 631/2-49 z dne 21. IV. 1949 sprejet v službo na našem zavodu v nazivu nižji ekonomist s 15. IV. 1949. V teku šol. leta 1948/49 na zavodu ni poučeval.
Šešek Ferdo je bil z odločbo Min. za trg. in preskrbo LRS pers. št. 1143/1 z dno 9. VIII. 1949 sprejet v službo na našem zavodu v nazivu prof. pripr. s 15. VIII. 1949.
Sešek Ferdo, prof. pripr., je bil z odločbo Min. za trg in preskrbo LRS pers. št. 1143/2 z dne 1. IX. 1949 razrešen dosedanje službene dolžnosti in s 1. IX. 1949 stavljen na razpolaga Planski komisiji LRS.
Dijaki in dijakinje I. letnika 1951/52
Šolsko leto 1949-50:
(Ekonomski tehnikum)
Direktor:
Bezjak France, profesor, matemat., gosp. rač., blagozn.
Stalni profesorji:
Černjavič Bojan, ekonomist, prof. pripr., knjig., polit, ekon., gosp. sist. FLRJ, gosp. zemlj.
Hegedüs Franc, ekonomist, niž. ekonomist, gosp. tehn., gospod, rač., koresp., blagozn., planir., statist.
Koritnik Griša, pravnik, profesor, angl., rušč., stenogr.
Pezdirc dr. Jožko, pravnik, profesor, angl., zgod., zemlj., pravo Stefanec Franjo, abs. ekonomije, prof. pripr., poučeval do 26. IX. 1949 Uhernik Suzana, strok, učit., stenogr., strojepis Uršič Alojz, slavist, profesor, slov., srbohrv., rušč.
Honorarni predavatelji:
Holovaty mr. ph. Mihael, kemija, od 12. IX. do 2. XII. 1949 Petek-Lindič Jerica, učit. telov., telovadba Šerbec Branko, mr. ph., kemija, od 2. XII. 1949 dalje Skraban Pavel, uslužbenec, predv. vzgoja
Spremembe med šolskim letom:
Černjavič Bojan je bil z odločbo Min. za trg. in preskrbo LRS pers. št. 1165/1 z dne 1. IX. 1949 sprejet v službo na našem zavodu v nazivu prof. pripr. s 1. IX. 1949.
Stefanec Franjo, prof. pripr., je bil z odločbo Min. za trg. in preskrbo LRS pers. št. 1091/4 z dne 19. IX. 1949 premeščen na Ekonomski tehnikum v Ljubljani s 1. X. 1949.
Bezjak France, profesor, ravnatelj, je bil z odločbo Min. za prosveto LRS VII. pers. št. 1949/1 z dne 3. VII. 1950 razrešen dolžnosti ravnatelja na našem zavodu z 21. VII. 1950 ter premeščen za profesorja na Tehniško srednjo šodo v Mariboru.
Černjavič Bojan, prof. pripr., je bil z odločbo Min. za prosveto LRS XII. pers. štev. 1906'6 z dne 7. VII. 1950 postavljen za ravnatelja zavoda.
i
Z odločbo Min. za prosveto LRS V. pers. št. 5872/1 z dne 1. X. 1949 je od Ministrstva za trgovino in preskrbo LRS prešlo vodstvo zavoda na Min. za prosveto LRS, kateremu je zavod neposredno podrejen. S tem dnem so bili po cit. odločbi vsi stalni uslužbenci zavoda prevzeti v stalež uslužbencev resora Ministrstva za prosveto LRS.
Holovaty mr. ph. Mihael je prenehal honorarno poučevati na našem zavodu
2.	XII. 1949 zaradi premestitve v lekarno Jesenice.
Šolsko leto 1950-51:
(Ekonomska srednja šola)
Direktor:
Černjavič Bojan, prof. prijpr., ekonomist, knjig., polit. ekon.
Stalni profesorji:
Hegediiš Franc, ekonomist, niž. ekonomist, matemat., gosp. tehn., gosp. rač., blagozn.
Koritnik Griša, pravnik, profesor, v teku leta ni poučeval, temveč je opravljal administrativne posle.
Pezdirc dr. Jožko, pravnik, profesor, angl., zgod., zemlj., pravo Uhernik Suzana, strok, učit., stenogr., strojepis Uršič Alojz, slavist, profesor, slov., rušč.
Honorarni predavatelji:
Ažman Jože, prof. telov., moška telovadba
Marinko Metoda, strok. učit. telov. giimn., ženska telovadba
Beloglavec Drago, strok, učit., predv. vzgoja
Gregorič mr. ph. Edi, kemija in blagozn., od 1. V. 1951 dalje
b. Šolsko leto 1951-52:
Stanje profesorskega zbora ob koncu šolskega leta 1951-52:
o
"Or^S
C n
00
N U* rt 3
CO
CO (M
00 CSI
(N
CO
CO
CO
U OJ t/5 c/J
^ O 0) J*
■5? Š.
a ft
> j r~~'
a> o +* £ >o
>o
xj
CO
oo
(Ji
Kučan Ernest, prof. gimn., matematika
Šerbec mr. ph. Branko, kemija in blagozn., od 1. X. 1950 do 1. V. 1951
Spremembe med šolskim letom:
Hegediiš Franc je bil z odločbo Sveta za prosv. in kult. Vlade LRS pers. št. 3344/2 z dne 28. XI. 1951 postavljen v naziv profesorja srednje šole.
Černjavič Bojan, ravnatelj, >e bil z odločbo Sveta za prosv. in kult. VLRS pers. št. 3308/2 z dne 28. XI. 1951 postavljen v naziv profesorja sred. šole.
Hegediiš Francu, prof., je bil odobren bolezenski dopust v času od 16. XII. 1951 do 6. V. 1952.
Remic Marija, niž. planer-ekonomist na Ekonomski srednji šoli v Ljubljani, je bila dodeljena na delo na naš zavod namesto obolelega prof. Hegediiša Franca za čas od 12. II. 1952 do 31. VI. 1952. Na zavodu je poučevala od
14.	II. do 7. VI. 1952 gosp. rač., gosp. tehn., statist., blagoznanstvo, odlok SPK VLRS pers. št. 388./1 z dne 5. II. 1952.
Koritnik Gregor, profesor, je upokojen. Z odločbo Uprave za soc. zavarovanje št. I/l-P-74871 z dne 24. I. 1952 mu je priznana starostna pokojnina. Službe je bil razrešen z 29. II. 1952 po odločbi Sveta za prosv. in kult. VLRS pers. št. 472/1 z dne 14. II. 1952. V teku šolskega leta na zavodu ni poučeval.
Erzin Gabrijel, profesor, je bil z odločbo Sveta za prosv. in kult. VLRS pers. št. 2281/1 z dne 16. VII. 1952 premeščen po službeni potrebi s 1. VIII. 1952 z Ekonomske srednje šole Novo mesto na naš zavod.
Erzin Gabrijelu, profesorju, je z odločbo Sveta za prosv. in kult. VLRS pers. št. 3208/4 z dne 15. X. 1952 prenehala služba zaradi odpovedi s 30. IX. 1952. Na našem zavodu imenovani ni poučeval.
Lebar Marijan, profesor, je bil z odločbo Sveta za prosv. in kult. VLRS pers. št. 2280/1 z dne 16. VII. 1952 premeščen po službeni potrebi s 1. VIII. 1952 z Ekonomske srednje šole Novo mesto na naš zavod.
C.	SEZNAM ADMINISTRATIVNEGA OSEBJA NA ZAVODU 1939—1952
Hajdinjak Alojz, pomož. uslužbenec, šolski služitelj, od 5. X. 1939 do 9. V. 1945 in od 5. XI. 1945 do danes.
D. SEZNAM POMOZNO-TEHNICNEGA OSEBJA NA ZAVODU
V	LETIH 1939—1952
Nagy Mihaly, pomožni služitelj, od šolskega leta 1942/43 do šolskega leta 1944/45.
Jerebic Matija, honorarni služitelj, od 11. X. 1947 do 1. VI. 1948.
Lajnščak Ludvik, honorarni služitelj, od 16. IX. 1948 do 30. IV. 1949.
Lang Elza, snažilka, od 1. II. 1951 do 1. IX. 1951.
Koraj Marija, snažilka, od 15. VIII. 1951 do danes.
4.	OBISKI NA ZAVODU
Po osvoboditvi so obiskovali Ekonomsko srednjo šolo v Murski Soboti predstavniki ministrstev LRS in republiški inšpektorji z namenom, da se seznanijo z delom šole in problematiko kraja, v katerem se šola nahaja ter dajo navodila za uspešnejše delo na šoli. Spodaj objavljamo seznam takih obiskov, v kolikor smo jih mogli ugotoviti iz šolskega arhiva, ki nam je bil na razpolago.
Dne 23. maja 1946 je obiskal zavod tov. Benedičič, šef oddelka za kadre pri Ministrstvu za trgovino in preskrbo LRS V Ljubljani.
Dne 24. junija 1947 je obiskal zavod tov. Holy Stanko, načelnik oddelka za strokovno šolstvo pri Ministrstvu za trgovino in preskrbo LRS.
Dne 20. novembra 1947 je obiskal zavod tov. dr. Kralj Vladimir, odposlanec Komiteja za strokovno šolstvo LRS ter inšpektor za strokovno šolstvo pri Ministrstvu za trgovino in preskrbo LRS. Inšpiciral je pouk ruščine in ekonomije.
Dne 16. in 17. jan. 1948 je obiskal zavod tov. Janež Stanko, odposlanec komiteja za srednje strokovne šole. Inšpiciral je pouk slovenščine in ruščine.
Dne 18. februarja 1948 je obiskal zavod tov. Bojc Vilko. Inšpiciral je pouk planiranja.
Dne 21. februarja 1948 je obiskal šolo tov. Struna Alojzij, direktor Ekonomskega tehnikuma v Mariboru. Inšpiciral je pouk knjigovodstva in gospodarske tehnike.
Dne 2. marca 1948 je obiskal šolo tov. Rakuša Rudolf, profesor na Ekonomskem tehnikumu v Mariboru. Inšpiciral je pouk stenografije in strojepisja.
Dne 22. in 23. marca 1948 je obiskal šolo tov. dr. Kralj Vladimir, šef oddelka za strokovno šolstvo pri Ministrstvu za trgovino in preskrbo LRS.
Dne 7. aprila 1948 je obiskal zavod tov. prof. dr. Požar Danilo, republiški inšpektor za pravo.
Dno 14. maja 1948 je obiskal šolo tov. Bojc Vilko ter inšpiciral pouk planiranja in statistike.
Dne 22. decembra 1948 je obiskal šolo tov. Rakuša Rudolf, profesor na Ekonomskem tehnikumu v Mariboru, republiški inšpektor za stenografijo in strojepisje.
Dne 9. februarja 1949 je obiskal zavod tov. Vadnal Alojzij, univerzitetni docent ter inšpiciral pouk matematike in gospodarskega računstva.
Dne 10. februarja 1949 je obiskal zavod tov. ing. Ralca Albin, profesor Ekonomskega tehnikuma v Ljubljani. Inšpiciral je pouk gospodarske tehnike.
Dne 19. marca 1949 je obiskal šolo tov. Vildman Oto, referent na Ministrstvu za trgovino in preskrbo LRS ter v. d. načelnika oddelka za strokovno šolstvo.
Dne 8. aprila 1949 je obiskala šolo tov. 2gur Adela, profesor na gimnaziji v Ljubljani. Inšpicirala je pouk angleščine.
Dne 22. aprila 1949 je obiskal šolo tov. dr. Vadnal Alojzij, univerzitetni docent v Ljubljani ter inšpiciral pouk matematike in gospodarskega računstva.
Dne 13. maja 1949 je inšpiciral šolo tov. dr. Kralj Vladimir, republiški inšpektor za slovenščino in srbohrvaščino.
Dne 16. maja 1949 je obiskal šolo tov. ing. Gombač Bruno, docent na Ekonomski fakulteti v Ljubljani ter inšpiciral pouk knjigovodstva in gospodarske tehnike.
Dne 18. maja 1949 je obiskal šolo tov. Rakuša Rudolf, profesor na Ekonomski srednji šoli v Mariboru ter inšpiciral pouk stenografije in strojepisja.
Dne 25. maja 1949 je obiskal šolo tov. inž. Ralca Albin, porfesor na Ekonomskem tehnikumu v Ljubljani ter inšpiciral pouk knjigovodstva in gospodarske tehnike.
Dne 19. decembra 1949 je obiskal šolo tov. Rakuša Rudolf, profesor na Ekonomski srednji šoli v Mariboru, republiški inšpektor za stenografijo in strojepisje.
Dne 22. decembra 1949 je obiskal šolo tov. Ferfolja Ermin, referent na Komiteju za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti v Ljubljani ter inšpiciral pouk prava in gospodarskega sistema FLRJ.
Dne 9. januarja 1950 je obiskala šolo tov. prof. Vomer-Medved Mira, pomožni inšpektor za slovenščino in srbohrvaščino.
Dne 7. januarja 1950 je obiskal šolo tov. ing. Tavčar Franjo, predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Inšpiciral je pouk knjigovodstva.
Dne 20. aprila 1950 je obiskala šolo tov.' Vomer-Medved Mira, profesor na Srednji kmetijski šoli v Mariboru, pomožni inšpektor za slovenščino in. ruščino.
Dne 13. maja 1950 je obiskal šolo tov. ing. Tavčar Franjo, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Inšpiciral je pouk knjigovodstva.
Dno 11. maja 1950 je obiskal šolo tov. Ferfolja Ermin, republiški inšpektor za pravo.
Dne 18. maja 1950	je obiskal	šolo tov.	Rakuša Rudolf, profesor	na
Ekonomski srednji šoli	v	Mariboru,	republiški	inšpektor za stenografijo	in
strojepisje.
Dno 19. decembra	1950 je obiskal šolo tov. Rakuša Rudolf, profesor	na
Ekonomski srednji šoli	v	Mariboru,	republiški	inšpektor za stenografijo	in
strojepisje.
Dne 6. januarja 1951 je obiskal šolo tov. Bezjak France, profesor na Tehniški srednji šoli v Mariboru ter inšpiciral pouk matematike in gospodarskega računstva.
Dne 6. januarja 1951 j'e obiskal zavod tov. Ferfolja Ermin iz Ljubljane ter inšpiciral pouk prava.
Dne 8. januarja 1951 je obiskal šolo tov. dr. Požar Danilo, načelnik oddelka za strokovno šolstvo pri Ministrstvu za prosveto LRS v Ljubljani. Inšpiciral je pouk politične ekonomije.
Dne 11. januarja 1951 je obiskal šolo tov. prof. Toš Stanko, referent za ekonomske srednje šole pri oddelku za strokovno šolstvo Ministrstva za prosveto LRS v Ljubljani.
Dne 9. aprila 1951 je obiskal šolo tov. Bezjak France, profesor na Tehniški srednja šoli v Mariboru ter inšpiciral pouk matematike in gospodarskega računstva.
Dno 11. aprila 1951 je obiskal šolo tov. ing. Dobeic Edvin, profesor na Ekonomski srednji šoli v Ljubljani. Inšpiciral je pouk gospodarske tehnike in knjigovodstva.
Dne 20. aprila 1951 je obiskal šolo tov. Ferfolja Ermin ter inšpiciral pouk prava.
Dne 9. maja 1951 je obiskal šolo tov. Rakuša Rudolf, profesor na Ekonomski srednji šoli v Mariboru, republiški inšpektor za stenografijo in strojepisje.
Dne 21. in 22. novembra 1951 je obiskal šolo tov. prof. Toš Stanko, referent za strokovne šole pri Svetu za prosveto in kulturo vlade LRS. Dne 21. novembra 1951 je obiskala tudi šolo tov. Kolar Zora, personalni referent pri Svetu za prosveto in kulturo vlade LRS v Ljubljani.
Dne 14. marca 1952 sta obiskala šolo tov. Toš Stanko, inšpektor Sveta za prosveto in kulturo vlade LRS ter tov. ing. Dobeic Edvin, profesor na Ekonomski srednji šoli v Ljubljani. Tov. ing. Dobeic je inšpiciral pouk gospodarske tehnike in knjigovodstva.
Dne 5. aprila 1952 je obiskal šolo tov. Rakuša Rudolf, profesor na Ekonomski srednji šoli v Mariboru, republiški inšpektor za stenografijo in strojepisje.
Dne 23. aprila 1952 so obiskali šolo tov. Bertoncelj Ivan, pomočnik ministra, sekretar odbora za strokovno šolstvo pri Svetu za prosveto in kulturo vlade LRS, tov. prof. Toš Stanko, inšpektor Sveta za prosveto in kulturo vlade LRS ter tov. prof. dr. Požar Danilo, direktor Ekonomske srednje šole v Mariboru. Tov. dr. Požar je inšpiciral pouk politične ekonomije in prava.
Dne 23. oktobra 1952 je prisostvoval seji profesorskega zbora na šoli tov. Novak Anton, član Sveta za prosveto in kulturo pri OLO v Murski Soboti.
Razen imenovanih je republiški nadzorni in upravni organ šole poslal svojega zastopnika za predsednika izpitnega odbora pri zaključnem izpitu v junijskem izpitnem roku 1946., 1947., 1948., 1949., 1950. in 1952. leta, kar je razvidno iz poglavja o zaključnih izpitih.
5. LETOPIS Šolsko leto 1939-40
14.	avgusta 1939 je bila v Murski Soboti ustanovljena privatna dvo-razredna trgovska šola s pravico javnosti Združbe trgovcev za okraj Murska Sobota. Redno vpisovanje v šolo je bilo od 1. do 3. septembra 1939, naknadno pa je trajalo do 30. septembra 1939. Ker tvrdka, ki naj bi oskrbela šolske klopi in table, teh ni pravočasno dobavila, se je redni pouk pričel, čim so bile postavljene klopi in tabla, t. j. šele 2. oktobra 1939. V tem šolskem letu je bil na šoli samo I. letnik. V njega so se lahko vpisali absolventi nižjih razredov gimnazije z nižjim tečajnim izpitom in meščanskih šol z završenim izpitom v starosti do 17 let. Banska uprava v Ljubljani je dovoljevala, na individualne prošnje, spregled starosti do 19. leta. Sola je bila enakopravna državnim dvorazrednim trgovskim šolam in nje absolventi in dijaki so imeli isto kvalifikacijo in iste pravice kakor dijaki in absolventi državnih dvoraz-rednih trgovskih šol. 30. januarja 1940 je bila polletna redovalna konferenca, a zaključek I. polletja je bil 31. januarja 1940. Redni pouk se je končal 10. junija 1940, a letna spričevala so bila razdeljena učencem 28. junija 1940.
Šolsko leto 1940-41
Vpisovanje je bilo 1. in 2. septembra. V tem šolskem letu j,e šola imela I. in II. letnik. Redni pouk se je začel 10. septembra 1940. Ker je s tem letom postala šola popolna, se je vršila 15. septembra 1940 otvoritvena svečanost, h kateri so bili povabljeni zastopniki vseh upravnih oblasti in pa zastopniki raznih društev in korporacij. 21. septembra 1940 je bil na zavodu ustanovni občni zbor »Združenja dijakov privatne dvorazredne trgovske šole v Murski Soboti«. Zaključek I-. polletja je bil 31. januarja 1941. Polletna redovalna konferenca je bila 1. februarja 1941. V teku polletja je bila na zavodu ustanovljena »Literarna družina«, ki je delovala pod vodstvom profesorja Štefan Roze. Društvo se je živahno udejstvovalo na raznih šolskih svečanostih in je uprizorilo za širšo javnost gledališko predstavo »Matiček se ženi«. Ker je 6. aprila 1941 vkorakal v Mursko Soboto nemški okupator, je bil zadnji dan pouka v tem šolskem letu 5. aprila 1941. S tem dnevom se je tudi zaključilo šolsko leto.
Absolventi šole so po uspešno opravljenem završnem izpitu imeli pravico vstopiti v III. letnik državne trgovske akademije in pravico do dijaškega roka pri vojakih. Zaradi vojnih dogodkov so bila v aprilu 1941 po odredbi bana Dravske banovine VIII št. 4587/3/1 z dne 9. IV. 1941 dijakom izdana letna spričevala. Po isti odredbi je spričevalo o dovršenem II. letniku v šolskem letu 1940-41 veljalo obenem kot spričevalo o opravljenem zrelostnem izpitu.
Šolska leta 1941-42 do 1944-45
Zaradi fašističnega napada na Jugoslavijo se je drugo šolsko leto končalo v aprilu 1941. leta. V tretjem šolskem letu se je redni pouk začel šele 10. novembra 1941. Privatna dvorazredna trgovska šola je bila spremenjena v državno trgovsko srednjo šolo. V tem šolskem letu je šola imela I., II. in III. letnik. Redni pouk je bil zaključen 26. junija 1942.
V šolskem letu 1942-43 je bila šola že popolna, t. j. štirirazredna. Redni pouk se je začel 9. septembra 1942, a konec pouka je bil 7. junija 1943 v I., II. in III. letniku. V IV. letniku se je pouk končal že 15. maja 1943. V juniju 1943. leta so prvi absolventi štiriletne trgovske akademije opravljali zaključni izpit.
V šolskem letu 1943-44 se je redni pouk začel 3. novembra 1943. Zaradi stalnega preletavanja Prekmurja po zavezniških letalih, pogostih letalskih alarmov s tem v zvezi ter zavezniških napadov na objekte v Madžarskem, je madžarski minister za vero in prosveto zaključil pouk v šolskem letu 1943-44 1. aprila 1944. Spričevala so bila dijakom razdeljena 5. aprila 1944. Dijaki, ki so dovršili IV. letnik, so opravljali od 17. do 26. IV. 1944 zaključni izpit.
V šolskem letu 1944-45 se je redni pouk v vseh razredih začel 9. septembra 1944. V tem šolskem letu so čete narodnoosvobodilne vojske skupno z zavezniki prešle preko meje Madžarske. Vojna se je prenesla na madžarsko ozemlje. Bližal se je poraz nemških in madžarskih fašistov. Zaradi tega se je pouk po odločbi madžarskega ministrstva za vero in prosveto končal že 26. oktobra 1944. Dijaki za to šolsko leto niso dobili spričeval, temveč so opravljali razredne izpite v osvobojeni domovini.
V šolskih Izvestjih, ki so izšla med okupacijo, se poudarja, da je naloga šole bila verska vzgoja in vcepljevanje vdanosti madžarski domovini. Poročajo: »Vse šolsko in vzgojno delo šole je služilo lepši in srečnejši bodočnosti. Zaradi 22-letne okupacije je naše delo bilo, posebno v začetku, zelo težko. Naše prizadevanje je našlo na razumevanje pri učencih, zasejano seme je padlo na rodovitna tla...«, nadalje »V verski vzgoji smo morali marsikaj nadomestiti, česar ni bilo v jugoslovanski trgovski šoli. Tam verouka ni bilo. Naši dij>aki so se v začetku skušali sklicevati na to, da je verska vzgoja privatna zadeva, ki ne spada k nalogam šole. Po naših vzgojnih prizadevanjih je mladina po navodilih veroučiteljev in pod nadzorstvom profesorskega zbora točno in disciplinirano zadoščala verskim nalogam.« Vsakoletni pouk so pričeli z molitvijo Veni Sancte, a končali s hvalnico Te Deum. Katoliški učenci so se korporativno udeleževali nedeljske maše, trikrat na leto opravljali spoved, opravljali devetdnevnico, udeleževali se majniških pobožnosti, imeli duhovne vaje skupno z gimnazijo in meščansko šolo. Prav tako so se tudi evangeličani udeleževali verskih opravil in imeli dvakrat na leto tihe vaje. Vsako opoldne, ko je zvonilo, so morali dijaki v razredih vstati in se v molitvi spomniti vojakov na vzhodnem bojišču. To in povezovanj^ vseh nacionalnih parad z verskimi obredi je dokaz, da so tako v šoli kot v vsem političnem življenju izkoriščali vero za vzgojo v vdanosti kroni sv. Stefana. Vsak učenec šole je moral nositi čepico višnjevordeče barve. Vse proslave v šoli in izven šole, pri katerih so dijaki sodelovali, so imele namen vzgojiti zvestobo Madžarski. Mladina je morala vedno pozdravljati pred državno zastavo na Glavnem trgu. Proslavljali so različne dneve iz madžarske zgodovine.
Šolsko leto 1945-46
Z uredbo, objavljeno v Uradnem listu SNOS in NVS št. 4-12/1946 z dne 12. I. 1946 so bile ukinjene privatne trgovske šole in enoletni trgovski tečaji ter je bilo prepovedano ustanavljati nove. Po čl. 11 uredbe o strokovnih šolah ministrstva za trgovino in preskrbo Narodne vlade Slovenije (Uradni list SNOS in NVS št. 45 in 60/1945) deluje v Murski Soboti štirirazredna srednja gospodarska šola (do tedaj trgovska akademija). Šola je začela delovali s 1. novembrom 1945. Zavod je prevzel učence vseh razredov 4-raz-redne državne srednje trgovske šole v Murski Soboti, ki je delovala pod madžarsko okupacijo kot naslednica dvorazredne trgovske šole v Murski Soboti. Za-te učence so se vršili dopolnilni nostrifikacijski izpiti čez dovršene razrede pod madžarsko okupacjo od 10. do 14. XI. 1945. Ker zaradi vojnih
dogodkov učenci niso končali šolskega leta 1944-45, se je vršil za I., II. in
III.	razred tečaj od 16. XI. 1945 do 19. I. 1946. Predavalo se je po skrajšanem Programu vse predmete razen živih jezikov in telovadbe. Po zaključku tečaja so dijaki opravljali razredne izpite.
V osvobojeni domovini je bila potrebna temeljita reorganizacija šole, spremembe jezikovnega pouka, odpravitev posameznih in uvedba novih učnih predmetov, da bi učni načrt ustrezal pridobitvam narodnoosvobodilne borbe.
Za I. razred so bili sprejemni izpiti, a redni pouk v I. razredu se je Pričel 19. II. 1945. Pouk v ostalih razredih se je začel po končanih razrednih' tečajih 21. I. 1946. Prvo polletje se je zaključilo 28. II. 1946 (MTP str. šol. VI. št. 173/2-25. II. 1946), a redni pouk se je končal 28. VI. 1946 (MTP II, št. 3/80/1-11. V. 1946). Popravni izpiti so se vršili 4. do 9. IX. 1946. Zaklj.učni izpiti so se vršili v juliju 1946. Po tedaj veljavnem zakonu o obrtih in Pravilniku o učnih zavodih in šolah, katerih spričevala popolnoma ali deloma nadomeščajo učno dobo in dobo zaposlitve v trgovskih obrtih, je spričevalo o zaključnem izpitu veljalo kot dokaz popolne izobrazbe za opravljanje trgovinskega obrta in je dalo pravico pričeti in samostojno izvrševati trgovinski obrt, ki je vezan na dokaz posebne izobrazbe. Med šolskimi počitnicami so dijaki III. letnika opravili 6 tedensko počitniško prakso. Za šolsko in izvenšolsko delo je ravnateljstvo zavoda ob zaključku šolskega leta javno pohvalilo dijake: Čebašek Zvonka, Kosi Alojzija in Polanič Slavka. Za dosežene učne uspehe so bili še pohvaljeni: Pentek Magda, Kuhar Helena, Sinic Marija lr> Kološa Ida, a za izvenšolsko delo Hribar Marica in Kalinger Jože.
Proslave so bile: 29. XI. 1945 — državni praznile, proslava obletnice zasedanja AVNOJ; 8. II. 1946 —• Prešernova proslava; 22. II. — sprejem oddelkov KNOJ na železniški postaji; 3. IV. — proslava obletnice osvoboditve Prekmurja; 27. IV. — proslava OF; 1. V. — proslava Praznika dela; 9. V. — Proslava Dneva zmage; 10. V. — predaja zastave KNOJ; 25. V. — proslava rojstnega dne maršala Tita.
V teku šolskega leta so se za dijake vršila na šoli različna predavanja, n- pr. o novi ustavi FLRJ 15. XII. 1945, o življenju in delu Lenina 21. I. 1946, 0 Rdeči armadi 23. III. 1946, o Maksimu Gorkem s skupnim ogledom predstave 8. IV. 1946. Dijaki so si 8. II. 1946 skupno ogledali razstavo slovenske knjige in likovne umetnosti in udeležili udarniškega dela 28. III. 1946.
Šolsko leto 1946-47
Redni pouk se je pričel v II., III. in IV. letniku 17. IX. 1946, avl. letniku 23. IX. 1946. I. polletje se je zaključilo 5. II. 1947 (MTP str. šol. Ila, st. 941/1 - 24. I. 1947) a pouk v II. polletju se je začel 10. II. 1946. Redni pouk y IV. razredu se je končal 24. V. 1947, a v ostalih razredih 31. V. 1947 (MTP-VIII-št. 3631/1 z dne 9. IV. 1947). 1. IX. 1947 se je začela 6 mesečna praksa za absolvente v vzornih podjetjih. Popravni izpiti so bili 3. IX. 1947.
Za šolsko in izvenšolsko delo je ob zaključku šolskega leta ravnateljstvo zavoda javno pohvalilo dijake: Polanič Slavka, Kosi Alojzija, Hujs Jožefa. £a učne uspehe so bili še pohvaljieni: Kuhar Helena, Pentek Magda, Koltaj Stefan, Norčič Stefan, Sinic Marija, Rataj Darinka, Kreslin Gabrijela, Veren Marta. Za .izvenšolsko delo sta bila pohvaljena: Kalinger Jože in Fürst Šarika.
Dijaki so sodelovali in prisostvovali pri naslednjih proslavah in manifestacijah: 13. X. 1946 — Predvolilno zborovanje ministra za prosveto tovariša Ferda Kozaka; 17. X. 1946 — žalna proslava za žrtvami njilaškega terorja v Murski Soboti; 6. XI. 1946 — proslava obletnice Oktobrske revolucije; 29. XI. 1946 — državni praznik, proslava obletnice zasedanja AVNOJ; **• XII. 1946 — akademija Podmladka Rdečega križa v Murski Soboti, sodelovali dijaki s posameznimi točkami sporeda; 17. I. 1947 — proglasitev ustave LRS; 21. I. 1947 — obletnica Leninove smrti; 8. II. 1947 — Prešernova Proslava; 26. III. 1947 — slovo na železniški postajli od mladinske delovne
~ Poročilo
49
brigade, ki je odšla na progo Samac—Sarajevo; 30. III. 1947 — skupen odhod na volišče pri volitvah v okrajni odbor OF; 2. IV. 1947 — slovo na železniški {»staji od demobiliziranih borcev; 9. V. 1947 — razvitje prapora pionirskega odreda »Dane Sumenjak«; 20. V. 1947 — sprejem Titove štafete; 25. V. 1947 — rojstni dan maršala Tita; 31. V. 1947 — šolska proslava ob konch rednega pouka.
Dijaki so se udeležili jesenskega in spomladanskega teka čez drn in stm (cross country) ter tekmovanja za fizkultumi znak. Posamezni dijaki so bili na pevski turneji po Mladinski progi. Vršile so se redne mesečne plenarne konference profesorskega zbora.
Šolsko leto 1947-48
Z odločbo Ministrstva za trgovino in preskrbo LRS VIII. št. 129/1 z dne
20.	IX. 1947 je bila štiriletna Srednja gospodarska šola po nalogu Komiteja za znanost in kulturo v Beogradu reorganizirana in preimenovana v Ekonomski tehnikum, ki ti-aja 3 leta. V prvi razred so se sprejemali dijiaki, ki so dovršili nižjo gimnazijo in so opravili sprejemni izpit.
Redni pouk se je začel 15. IX. 1947 (MTP šol. VIII, št. 7932/1 z dne
5.	IX. 1947;, a končal se je v III. in IV. letniku 5. VI. 1948, a v I. in II. letniku
15.	VI. 1948 (MTP šol. št. 1325/2 z dne 4. V. 1948). Popravni izpiti so bili 2. do 4. septembra 1948. Semestralne počitnice so bile od 1. do 10. februarja 1948. Med velikimi šolskimi počitnicami so bili dijaki na praksi v podjetjih.
Dijaki so sodelovali in prisostvovali pri naslednjih proslavah in manifestacijah: 4. X. 1947 — sprejem demobiliziranih borcev JLA na železniški postaji, 28. X. 1947 — mladinska proslava v Mladinskem domu, 6. XI. 1947 — baklada, 7. XI. 1947 — proslava obletnice Oktobrske revolucije, 23. XI. 1947 —• manifestacije za volitve, 29. XI. 1947 — državni praznik, 21. XII. 1947 baklada in proslava obletnice ustanovitve I. proletarske brigade, 21. I. 1948
—	proslava obletnice Leninove smrti, 22. I. 1948 — proslava 70-letnice Otona Zupančiča v Mladinskem domu, 14. III. 1948 —• proslava Dneva delovnih brigad, 27. IV. 1948 — proslava OF, 1. V. 1948 — kolektivna udeležba v prvomajski povorki in proslavi v mestu, 25. Vi 1948 — proslava rojstnega dne maršala Tita, 8. V. 1948 — proslava' Dneva zmage.
Dijaki so se udeležili jesenskega in spomladanskega teka čez drn in strn (cross country 15. XI. 1948 in 24. IV. 1948). 16. X. 1947 je bilo šolsko fizkul-tumo tekmovanje. Za dijake so bila prirejena na šoli različna predavanja o higieni, o Ljudski tehniki ter organizirane šolske kino-predstave (Mladinska proga, Mladost naše domovine, Slavica). 16. V. 1948 so obiskali šolo kolektivno dijaki in profesorji Ekonomskega tehnikuma Čakovec, naši dijaki in profesorji pa so obisk vrnili 23. V. 1948. V teku šolskega leta sta bila dva roditeljska sestanka ter redne mesečne plenarne konference profesorskega zbora.
Šolsko leto 1948-49
Redni pouk se je začel 16. IX. 1948. Redni pouk se je končal v III. letniku 31. V. 1949, v I. in II. letniku 18. VI. 1949. Semestralne počitnice so bile od 16. do 30. januarja 1949. Zaključna šolska proslava z razdelitvijo spričeval je bila 26. VI. 1949. Popravni izpiti so bili 7. IX. 1949. Najboljšo učenko na zavodu v tem šolskem letu Emilijo Roner je nagradilo Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS, ravnateljstvo zavoda in LMS za marljivo delo. Udeležila se je tudi sprejema najboljših dijakov srednjih šol LRS pri ministru tov. Sent-jurc Lidiji v Ljubljani. Od centrale Narodne banke v Ljubljani so bili nagrajeni s hranilno knjižico z vlogo 100 din za nalogo o varčevanju dijaki: Šo-štarec Vera, Simon Jožko. Rogan Jožko, Veren Marta. Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS je pod številko 630/2180 z dne 13. V. 1948 uvedlo po nalogu Komiteja za srednje in nižje strokovno šolstvo predmetne izpite za dijake I.
in II. letnika iz predmetov, ki se ne poučujejo po novem učnem načrtu v II., oziroma III. letniku. Izpite so dijaki opravljali v mesecu juniju 1949. Med šolskimi počitnicami, so bili dijaki II. letnika na počitniški praksi v podjetjih.
Z odločbo št. 3114/2-49 z dne 30. IX. 1949 se je neposredno vodstvo, nadzorstvo in uprava ekonomskih tehnikumov v LR Sloveniji preneslo iz pristojnosti Ministrstva za trgovino in preskrbo LRS y pristojnost Ministrstva za prosveto LRS.
Proslavo so bile: 29. XI. 1948 — državni praznik, 8. II. 1949 — Prešernova proslava, 27. IV. 1949 proslava OF, 1. V. 1949 — proslava Praznika dela, 21. V. 1949 — sprejem Titove štafete, 25. V. 1949 proslava rojstnega dne maršala Tita.
21.	X. 1948 so se dijaki udeležili pogreba bivše učenke zavoda Fürst Sa-rike, ki je umrla po dolgi in težki bolezni. 13. XI. 1948 so dijaki skupno prisostvovali koncertu simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije iz Ljubljane. 23. X. 1948 so dijaki poslušali poučno predavanje o trahomu. 29. V. 1949 je bil v Murski Soboti telovadni nastop šolske mladine (900 nastopajočih pred okoli 2000 gledalci). Nastopili so tudi dijaki zavoda. Z Nušičevo komedijo Gospa ministrica so dijaki nastopili v Murski Soboti, Beltincih .in Rakičanu. Vršile so se redne mesečne plenarne konference profesorskega zbora ter zasedanja strokovnih komisij. Med letom sta bila dva roditeljska sestanka.
Šolsko leto 1949-50
Redni pouk se je pričel 12. IX. 1949. Pouk se je končal v III. letniku 31. V. 1950 v ostalih razredih pa 10. VI. 1950. Polletne počitnice so bile od
15.	do 31. januarja. Popravni izpiti so bili 4. in 5. septembra 1950. Zaključna šolska proslava z razdelitvijo spričeval je bila 26. VI. 1950.
Dijaki so sodelovali in prisostvovali pri naslednjih proslavah, manifestacijah in predavanjih: 8. XI. 1949 — predavanje o tifusu in griži, 29. XI. 1940 —• državni praznik, dijaki so organizirali šolsko proslavo in sodelovali tudi na akademiji za javnost v Mladinskem domu, 22. XII. 1949 — proslava Dneva Jugoslovanske armade v Mladinskem domu, 8. II. 1950 — Prešernova proslava,
29.	IV. 1950 — šolska proslava obletnice OF in Praznika dela, 25. V. 1950 — Proslava rojstnega dne maršala Tita.
V	tednu tehnike, tednu Rdečega križa, Dnevu varčevanja so bila na šoli odgovarjajoča predavanja. 14. V. 1950 je bil na športnem igrišču telovadni nastop šolske mladine. Sodelovali so tudi dijaki naše šole s prostimi vajami in Pri lahkoatletskih točkah. 22. III. 1950 so se dijaki III. razreda pod vodstvom Prof. Černjaviča udeležili pogreba bivšega dijaka zavoda Kerec Karla v Otovcih.
28.	VI. 1950 se je udeležil sprejema pri tov. ministru za prosveto LRS Hari Tiberij, najboljši dijak na zavodu. Ravnateljstvo šole je za doseženi uspeh na zaključni šolski proslavi javno pohvalilo: Roner Emilijo, Simon Jožeta, Matuš Vendela, Pentek Ladislava, Strah Majdo, Fifonja Filomeno, Moreč Karla, Farič Marjeto, Merklin Štefana, Novak Zdenko. V teku šolskega leta sta bila dva roditeljska sestanka (28. X. 1949 in 15. III. 1950). Bile so tudi redne Mesečne plenarne konference profesorskega zbora in zasedanja predmetnih komisij. V počitniški koloniji v mesecu juliju 1950 na Reki, ki jo je organiziralo Ministrstvo za prosveto LRS, so bili 4 dijaki zavoda.
Šolsko leto 1950-51
Ministrstvo za prosveto LRS je z odločbo št. 1-2509/2 z dne 28. VI. 1950 (Uradni list štev. 25-147/1950) reorganiziralo in preimenovalo Ekonomski teh-nikum v Ekonomsko srednjo šolo. Po tej odločbi traja pouk 4 leta, kar velja tudi za dijake, ki so v šolskem letu 1949-50 obiskovali 1. in 2. razred Ekonomskega tehnikuma.
Pričetek rednega pouka je bil 15. IX. 1950. Pouk je bil zaključen 9. junija 1950. Semestralne počitnice so biile od 16. do 31. januarja 1951. Popravni izpiti so bili od 5. do 7. septembra 1951. Razredni, privatni in dopolnilni izpiti so bili od 1. do 3. VI. 1951. Zaključna šolska proslava z razdelitvijo spričeval je bila 26. VI. 1951.
Dijaki so sodelovali in prisostvovali pri naslednjih proslavah in predavanjih: 14. IX. 1950 — otvoritvena šolska proslava, 10. X. 1950 — predavanje ob obletnici Koroškega plebiscita, 21. in 22. X. 1950 so dijaki prisostvovali odkritju spominskih plošč borcem proti madžarskemu okupatorju v Prekmurju. Poslušali so govor tov. ministra Potrča in prisostvovali kultumo-umetniškemu sporedu pred novim gimnazijskim poslopjem. 1. do 8. X. 1950 — Teden Rdečega križa s predavanjem v šoli, 29. XI. 1950 — državni praznik, 22. XII. 1950
—	proslava Dneva JLA. Za uspehe pri predvojaški vzgoji je dobila znak najboljšega v predvojaški vzgoji Fuis Olga, pohvaljeni pa so bili: Hari Romana, Zrim Magda, Jakiša Zora, Sterman Milena, Ohman Genovefa in Sever Sido-nija. 7. II. 1951 — Prešernova proslava, 8. II. 1951 — zborovanje prosvetnih delavcev. Prosvetnim delavcem je govoril minister za prosveto tov. Regent.
4.	III. 1951 so poslušali dijaki v novem gimnazijskem poslopju govor predsednika vlade LRS tov. Mihe Marinka, 10. III. 1951 je predaval polkovnik tov. dr. Vratuša Anton o vtisih s potovanja po Zapadu. 26. IV. 1951 — proslava
10.	obletnice OF. Na akademiji za javnost v Mladinskem domu je nastopil šolski ženski pevski zbor ter dijaki šole z deklamacijami. 27. IV. 1951 se je ravnatelj šole udeležil svečane seje Mestnega ljudskega odbora v Murski Soboti ob 10. obletnici OF. Na večer pred Praznikom dela so se dijaki 30. IV. udeležili baklade v mestu. 1. V. 1951 so za proslavo Praznika dela dijaki priredili akademijo v obmejni vasi Cepinci. Nastopil je šolski pevski zbor, recitatorji, deklamatorji in igralska skupina. 21. V. 1951 — sprejem nosilcev Titove štafete, 24. V. 1951 proslava rojstnega dne maršala Tita.
V	teku šolskega leta so dijaki naštudirali Lipahovo veseloigro »Glavni dobitek«, s katero so uspešno nastopili v Murski Soboti in okolici. V javnosti je uspešno nastopil 27. IV. in 1. V. 1951 pevski zbor pod vodstvom tov. Grm Bibijane. Pod vodstvom profesorjev so dijaki ob nedeljah obiskovali gledališke predstave v mariborskem gledališču. Tako so si ogledali: Nušičevega »Pokojnika«, Držičevega »Plakirja«, Gluckovo »Orfej :in Evridika«, Verdijevo »Traviato«, Gounodovo opero »Faust« itd. V Murski Soboti so redno obiskovali nastope amaterskih igralskih skupin, pevskih in zborovih orkestrov, solistov itd.
1.	V. 1951 sta dobila za uspehe pri predvojaški vzgoji znak najboljšega Cipot Franc in Ohman Genovefa, pohvaljeni pa so bili Merklin Štefan, Norčič Jolanka, Zrim Magda, Farič Marjeta, Hari Tiberij in Jakiša Zora. 25. VI. 1951 je bil na sprejemu pri predsedniku Sveta za prosveto in kulturo vlade LRS ministru tov. Borisu Ziherlu najboljši dijak zavoda Mörec Karel. Na zaključni šolski proslavi je ravnateljstvo zavoda pohvalilo za doseženi uspeh naslednje dijake: Mörec Karla, Hari Tiberija, Farič Marjeto, Sever Sidonijo, Pivar Terezije, Merklin Štefana, Fuis Olgo, Baligač Terezijo in Geder Hildo. V mesecu maju 1951 se je udeležil dijak Mörec Karel republiškega tekmovanja vseh ekonomskih srednjih šol Slovenije v stenografiji, ki ga je organiziral Svet za prosveto in kulturo LRS v Ljubljani. Tekmoval je v I. kategoriji (160 zlogov). V juliju in avgustu 1951 so opravljali dijaki III. razreda počitniško prakso v podjetjih in ustanovah. Podjetja so bila s praktikanti v splošnem zadovoljna ter so posamezniki dobili od podjetij za delo večje denarne nagrade. V teku šolskega leta sta bila dva roditeljska sestanka (22. X. 1950 in 11. III. 1951). Bile so tudi redne mesečne plenarne konference profesorskega zbora ter seje predmetnih komisij.
Na povabilo Sveta za prosveto in kulturo vlade LRS, oddelek za strokovno šolstvo (V-B/C, št. 1212/1 z dne 13. VI. 1951) se je ravnatelj zavoda ude-
ležil ekskurzije skupaj z 9 profesorji drugih ekonomskih srednjih šol. V času od 6. do 18. VIII. 1951 si je ogledal večja podjetja v Celju, Mariboru, Lendavi, Zagrebu, Reki, Ilirski Bistrici, Idriji in Ljubljani.
Šolsko leto 1951-52
Šolsko leto se je pričelo 1. IX. 1951 in je trajalo do 31. VIII. 1952. 4. septembra 1951 je bila otvoritvena konferenca profesorskega zbora, na kateri je bil sprejet plan dela. 5. do 7. IX. 1951 so bili popravni, razredni, dopolnilni in privatni izpiti. 7. in 8. IX. 1951 so bili sprejemni izpiti za vpis v I. letnik.
14.	IX. 1951 je bila otvorjena šolska proslava z govorom ravnatelja Černjaviča. Po proslavi je bila delovna konferenca profesorskega zbora. 15. IX. 1951 se je pričel redni pouk. 2. X. 1951 je bila plenarna seja prof. zbora s predavanjem prof. Hegediiša Franca o problemih strokovnega šolstva v LRS. 4. oktobra 1951 je v okviru Mladinske univerze imel na šoli predavanje s skioptič-nimi slikami o planinstvu prof. dr. Pezdirc. 17. X. so se dijiaki udeležili komemoracije na mestnem pokopališču za žrtvami okupatorjevega terorja. 21. X. je bil roditeljski sestanek. 24. X. je bilo ob Dnevu OZN na šoli predavanje o Organizaciji združenih narodov. 29. X. so se dijaki udeležili odkritja spominske plošče Danetu Šumenjaku ter položili venec, zvečer pa so prisostvovali akade-demiji ob proslavi 32. obletnice SKOJ. 10. do 16. XI. ni bilo pouka zaradi službene odsotnosti profesorjev v Ljubljani. 17. XI. je bila prva redovalna konferenca ter plenarna seja prof. zbora s predavanjem prof. dr. Pezdirca o Pripravljanju in uporabljanju učil pri pouku. 28. XI. popoldne je bila proslava državnega praznika z govorom ravnatelja, deklamacijami, recitacijami in glasbenimi točkami. 29. in 30. XII. sta bila šolskega pouka prosta dneva. 8. XII. je bil v okviru predvojaške vzgoje za dijake skupen ogled filma »Vojnik u borbi i odbrani«. 11. XII. je bila plenarna konferenca prof. zbora s predavanjem Prof. Uhernikove o tehničnih pripomočkih pri sodobnem pouku. 22. XII. je bila na šoli proslava Dneva Jugoslovanske ljudske armade. Govoril je komisar garnizona tov. major Bauk. 14. I. 1952 je bila polletna redovalna konferenca ter plenarna seja prof. zbora. Predaval je ravnatelj Černjavič o idejno-poli-tični vzgoji pri obravnavanju novejše slovenske zgodovine. 16. do 31. I. 1952 so bile semestralne počitnice. 7. II. je bila plenarna konferenca prof. zbora s predavanjem prof. Uršiča o problemih spisovnega pouka pri slovenščini. 8. II. je bila na šoli Prešernova proslava. Ta dan ni bilo rednega pouka. 6. III. je bila Plenarna seja prof. zbora s predavanjem prof. Hegediiša o pouku kemije na strokovnih šolah. 7. III. so dijaki sodelovali z dvemi deklamacijami na proslavi AFZ v Murski Soboti, v Mladinskem domu. 9. III. je bil roditeljski sestanek. 31. III. je bilo protestno zborovanje dijaštva zaradi fašističnih izpadov v Trstu in neupravičenih ozemeljskih zahtev. Po zborovanju so dijaki demonstrirali po ulicah. 1. IV. je bila redovalna konferenca in plenarna seja prof. zbora s predavanjem prof. dr. Pezdirca o knjižni izreki in nje učenju. 5. IV. so absolventi in dijaki IV. letnika priredili v prostorih hotela »Zvezda« v Murski Soboti za javnost prvi ekonomski ples, da bi se med ekonomisti ustvarili in ohranili tudi tesnejši družabni stiki. Cisti dobiček je bil namenjen za poučno ekskurzijo dijakov IV. letnika. 16., 17. in 18. IV. so dijaki po mestnih ulicah demonstrirali zoper mešetarjenje s Trstom v Londonu. 25. IV. je bil izredni roditeljski sestanek zaradi predvidene ukinitve šole, 30. IV. je bila šolska proslava Praznika dela in obletnice OF. Zvečer so se dijaki udeležili baklade v mestu. 26. IV. so dijaki prisostvovali akademiji v Mladinskem domu v počastitev praznika ustanovitve Osvobodilne fronte. 1. do 3. V. so bili pouka prositi dnevi. 13. V. je bila plenarna seja profesorskega zbora. 16. V. so si dijaki skupno ogledali razstavo del slovenskih likovnih umetnikov. 19. V. se je del dijakov udeležil Titove štafete, drugi del pa je prisostvoval sprejemu nosilcev Titove štafete. 22. do 25. V. so se dijaki in profesorji udeležili I. ekonomiade v Celju. 25. V. so na akademiji TVD »Partizan« v Murski Soboti nastopile tudi
dijakinje. 31. V. je bil zadnji dan pouka v IV. letniku. Istega dne je bila tudi redovalna konferenca za dijake tega razreda. 7. VI. 1952 je bil zadnji dan pouka za dijake ostalih razredov z zaključno redovalno konferenco. 9. do 19. junija 1952 so bili diplomski izpiti. Uspeh je bil dober. Odposlanec Sveta za prosveto in kulturo pri vladi LRS, inšpektor tov. Toš Stanko je pohvali delo profesorskega zbora. 26. VI. 1952 je bila zaključna šolska proslava z razdelitvijo spričeval. Za doseženi uspeh so bili od ravnateljstva šole pohvaljeni in nagrajeni s knjižnimi nagradami najboljši dijaki zavoda: Mörec Karel, Hari Tiberij, Farič Marjeta, Pivar Terezijla, Sever Sidonija, Fuis Olga, Ferko Emilija, Sapač Šarika in Novak Zdenka.
V teku šolskega leta so bila v okviru Mladinske univerze različna predavanja. Prav tako so dijaki redno obiskovali predavanja v okviru Ljudske univerze v Murski Soboti. Uspešno je nastopala tudi dijaška igralska skupina z Molierovo komedijo »Skopuh«. V juliju in avgustu leta 1952 so bili dijaki III. letnika na počitniški praksi v Narodni banki v Murski Soboti in Gornji Radgoni, Tovarni perila, trgovskih podjetjih v Murski Soboti, Proizvodnji nafte v Lendavi in drugih podjetjih. Večina dijakov je prav dobro ali odlično opravila prakso. Popravni izpiti so bili od 1. do 3. septembra 1952. Naknadni izpiti so bili od 3. do 10. IX. 1952, sprejemni izpiti za vpis v I. letnik za šolsko leto 1952-53 pa od 5. do 9. septembra 1952.
V jjuliju 1952 se je ravnatelj šole Černjavič na povab'ilo Sveta za kulturo in prosveto vlade LRS v Ljubljani udeležil ekskurzije profesorjev strokovnih šol Slovenije z avtobusom. Skupaj z 29 profesorji drugih strokovnih šol si je ogledal podjetja, gradbišča, zgodovinske znamenitosti, kulturne spomenike, spomenike iz NOB ter geografske zanimivosti v naslednjih krajih: Ljubljana, Novo mesto, Zagreb, Avtoput, Vinkovci, Vukovar, Petrovaradin, Novi Sad, Zemun, Beograd, Smederevo, Avala, Svetozarevo, Čuprija, Paračin, Kragujevac, Rankovičevo, Mataruška banja, Ziča, Cačak, Titovo Užice, Višegrad, Sarajevo, Ilidža, vrelo Bosne, Jablanica, Mostar, Stole, Bileča, Nikšič, Titograd, Cmoje-viča Reka, Cetinje, Lovčen, Budva, Kotor, Hercegnovi, Dubrovnik, Lokrum, Metkovič, Kardeljevo, Makarska, Podgora, Split, Trogir, Šibenik, Skradinski buk, Knin, Drvar, Bihač, Plitvička jezera, Otočac, Senj, Novi, Reka, Ljubljana.
6.	SPREJEMNI IZPITI
Po okupaciji Prekmurja so dijaki, ki so v šolskem letu 1940-41 obiskovali dvoletno trgovsko šolo, opravljali sprejemni izpit za sprejem v madžarsko trgovsko akademijo. Izpit so opravljali iz madžarščine s književnostjo, zgodovine, zemljepisa, nemščine, matematike. Izpit so opravljali dne 27. I. 1942 ter so ga opravili vsi prijavljeni dijaki. Po opravljenem izptu so dijake smatrali za redno vpisane v naslednji razred.
Izpit čez I. razred so opravili: Flisar Ludvik, Ktičan Bela, Malačič Andrej, Mataj Štefan, Skalar Ivica, Sukič Jožef, Vogrinčič Gabrijela, Seme Jožko.
Izpit čez II. razred so opravili: Cvetič Dalma, Čeh Franc, Faflik Emilija, Fuis Helena, Geder Vlasta, Heimer Emerik, Koch Ernest, Kološa Marija, Heller Herman.
Šolsko leto 1945-46
Sprejemni izpit za vpis v I. razred srednje gospodarske šole v šolskem letu 1945-46 so opravljali dijaki, ki so izdelali IV. razred gimnazije.
Dne 15. XI. 1945 so opravili sprejemni izpit: Antolin Margareta, Bac Estera, Horvat Rudolf, Hradil Olga, Huber Irena, Koltaj Klara, Kukel Janez, Kuzma Marija, Pučko Milan.
Dne 27. XI. 1945 so opravili izpit: Klepec Štefanija, Pozderec Alojzija, Stiftar Ida.
Dne 22. XII. 1945 so opravili sprejemni izpit: Horvat Ladislav, Bagola Hermina, Lebar Anica.
Skupaj je opravilo sprejemni izpit 15 prijavljencev.
Šolsko leto 1946-47
Sprejemni izpit za vpis v I. razred Drž. srednje gospodarske šole v Murski Soboti v šolskem letu 1946-47 so opravljali dijaki, ki so izdelali nižjo gimnazijo. Izpit so opravljali dne 3. in 4. IX. 1946. Izpit so opravili: Flisar Olga, Fošnar Janko, Györkös Marija, Jooš Marija, Kreslin Gabrijela, Vunderl Zvonimir, Karba Karel, Skalič Nikolaj, Vučkič Ivan, Burdijan Zdenka, Cipot Olga, Skalar Darinka, Stajnko Milena, Süklar Magdalena, Srebrjanskij Marija, Režonja Viktorija, Veren Marta, Hanc Emerik, Sapač Aleksander, Kalman Pavla, Sebjanič Gizela. Sprejemni izpit je opravilo skupaj 22 prijavljencev.
Šolsko leto 1947-48
Sprejemni izpit za vpis v I. razred Ekonomskega tehnikuma v Murski Soboti v šolskem letu 1947-48 so opravljali v junijskem in septembrskem roku dijaki, ki so uspešno dokončali nižjo gimnazijo. Sprejemni izpit so opravljali iz slovenskega jezika, ruskega jezika, matematike, zgodovine in zemljepisa.
Dne 2. VI. 1947 je opravljalo izpit 20 prijavljenih. Izpitno komisijo so sestavljali: predsednik ravnatelj Bezjak Franc, člani profesorji Vomer Mira, Koritnik Griša, Močan Vladimir. Sprejemni izpit so izdelali: Györfi Franc, Hujs Geza, Kerec Karel, Korošec Ivan, Kuštor Evgen, Matuš Vendel, Pavel Olga, Pentek Ladislav, Rogan Jožef, Sever Jolanka, Simon Josip, Sapač Helena, Temlin Vilma, Toht Stefan.
Dne 4. IX. 1947 je opravljalo sprejemni 'izpit 16 prijavljencev. V izpitni komisiji so bili: predsednik ravnatelj Bezjak France, člani profesorji Vomer-Medved Mira, Koritnik Griša, Močan Vladimir, dr. Černe Franc. Sprejemni izpit so izdelali: Bencik Franc, Celec Štefan, Eržen Marija, Grm Evarist, Horvat Marija, Kalamar Karolina, Kološa Franc, Kuhar Gabrijela, Merklin Stefan, Slebič Angela, Stivan Bela, Fridrih Božo, Kerec Sidonija, Kovač Olga, Ovsenjak Janez, Srež Alojjzija.
Naknadno, dne 15. IX. oziroma 6. X. 1947 sta opravili sprejemni izpit za vPis v I. razred pred imenovano izpitno komisijo: Dajč Justina in Temlin Olga.
Šolsko leto 1948-49
Sprejemni izpit za vpis v I. razred Ekonomskega tehnikuma v Murski Soboti v šolskem letu 1948-49 so opravljali v junijskem in septembrskem roku dijaki, ki so uspešno dovršili nižjo gimnazijo. Sprejemni izpit so opravljali iz slovenskega jezika, ruskega jezika, matematike, zgodovine in zemljepisa. Izpit Je bil
pismen in ustmen. Dne 16. VI. 1948 je opravljalo izpit 21 prijavljencev.
V	izpitni komisiji so bili: predsednik ravnatelj Bezjak France, člani prof. Ziherl Anica in prof. dr. Pezdirc Jožko. Sprejemni izpit so izdelali: Sever Simonija, Cipot Franc, Farič Marjeta, Fürst Olga, Glavač Anica, Grabar Ivanka, Horvat Ivan, Jerebič Ana, Kumin Helena, Maršič Ana, Pivar Terezija, Očak Teodor, Podlesek Koloman, Prešeren Emil, Puhan Marjeta, Sakovič Irena, Šiftar Erika, Šiftar Gizela, Soštarec Vera, Vratarič Gabrijela, Vučak Marjeta.
Dne 6. IX. 1948 je opravljalo sprejemni izpit 17 prijavljencev. V izpitni komisiji so bili: predsednik ravnatelj Bezjak France, člani profesorji Uršič Alojz, Ziherl Anica, dr. Pezdirc Jožko. Izpit so izdelali: Avtomonov Vera, Do-ma Elizabeta, Godina Helena, Hari Tiberij, Horvat Filomena, Jakiša Zora, Korošec Amalija, Kruševčanič Mirjana, Meglič Sonja, Novak Koloman, Perša Terezija, Rajner Marija, Sever Janez, Šiftar Bela, Temlin Karolina, Vogrinčič Alojz.
Dne 14. IX. 1948 so opravljali pred izpitno komisijo, v kateri so bili: predsednik ravnatelj Bezjak Franc, člani profesorji Uršič Lojze, Koritnik Griša, dr. Pezdirc Jožko, 4 kandidatje. Izpit so opravili: Glavač Martin, Prelog Marijia, Kulčar Ladislav.
Šolsko leto 1949-50 in 1950-51
Za vpis v I. razred Ekonomske srednje šole v zgoraj navedenih šolskih letih niso bili predpisani sprejemni izpiti ter se niso vršili.
Šolsko leto 1951-52
Sprejemni izpiti za vpis v I. razred Ekonomske srednje šole v Murski Soboti v šolskem letu 1951-52 so bili v junijskem izpitnem roku od 9. VI. do 11. VI. 1951 in v septembrskem izpitnem roku od 7. IX. do 8. IX. 1951. V izpitni komisiji so bili: predsednik ravnatelj Černjavič Bojan, člani profesorji Uršič Alojz, dr. Pezdirc Jožko, Kučan Ernest, Koritnik Griša, Hegedüs Franc, tajnik Uhernik Suzana. V junijskem roku se je k izpitu prijavilo 28 dijakov, v septembrskem roku pa se je prijavilo 22 dijakov. Oproščeni polaganja sprejemnega izpita so bili: Škrilec Sarlota, Horvat Marija, Medlobi Irma, Zitek Helga. Sprejemni izpit so izdelali: Glavač Verona, Maučec Franc, Temlin Ša-rika, Vereš Bernarda, Jelen Štefanija, Moličnik Frančiška, Zgrabljič Zdenka, Šiftar Kamila, Kiš Irena, Hozjan Rozalija, Gašpar Jože, Novak Malvina, Kolbl Jakob, Kralj Frančiška, Banko Marija, Abraham Irena, Krančič Jolanka, Piicko Irena, Duh Viktorija, Ogorelec Danica, Kolarič Marta, Gutman Ana, Fe-her Julijana, Šadl Majda v junijskem roku, Balaško Irma, Horvat Karel, Kološa Ana, Paller Hermina, Strupeh Tončka, Svetec Franc, Vugrinec Amalija, Sapač Šarika, Ferko Emilija in Vuk Cecilija pa v septembrskem roku. Sprejemne izpite so opravljali iz slovenskega jezika, matematike in zemljepisa FLRJ.
Šolsko leto 1952-53
Za vpis v I. razred Ekonomske srednje šole v Murski Soboti v šolskem letu 1952-53 so bili sprejemni izpiti iz slovenskega jezika, matematike in zemljepisa FLRJ v času od 5. IX. do 8. IX. 1952. Sprejemni izpit so opravljali dijaki, ki so z uspehom dovršili nižjo gimnazijo. K izpitu se je prijavilo 21 dijakov. V izpitni komisiji so bili: predsednik ravnatelj Černjavič Bojan, člani profesorji Uršič Alojiz, dr. Pezdirc Jožko, Kučan Ernest, HegedUš Franc. Oproščeni polaganja sprejemnega izpita so bili: Mikuličič Margareta, Ficko Karel, Dominko Terezija. Sprejemni izpit so izdelali: Borovič Jožica, Brunec Marica, Horvat Marija, Kocuvan Angela, Sever Olga, Acceto Breda, Benko Štefan, Drvarič Alojz, Hajdinjak Štefan, Horvat Miha, Kerec Vladimir, Kranjec Ela, Kumin Helena, Pucko Franc, Trplan Karel, Matiš Alfred, Sever Zoltan in Zrim Zoltan.
7.	ZAKLJUČNI OZIROMA DIPLOMSKI IZPITI
Šolsko leto 1942-43
Med okupacijo so ob koncu šolskega leta 1942-43 v juniju 1943. leta opravljali zaključni izpit dijaki, ki so to šolsko leto uspešno dovršili IV. razred. V septembru 1943. leta so bili popravni izpiti zaključnih izpitov. To so bili prvi zaključni izpiti na zavodu. V zpitnem odboru so bili:
Predsednik: dr. Simon Lžszlo, glavni ravnatelj šolskega okrožja.
Podpredsednik: Udvardi Lakos Janos, ravnatelj zavoda.
Tajnik: Horner Maria, profesor.
Člani izpraševalci: Csepreghy Karoly za vendščino, Gebei Etelka za zgodovino, nemščino, Horner Maria Magdolna za madžarščino, knjigovodstvo, Ka-zär Jänos za trgovsko računstvo, Läszlö Laura za zemljepis in blagoznanstvo, Udvardi Lakos Janos za gospod, in pravo.
Šolsko leto 1943-44
Zaključni izpiti za dijake, ki so v šolskem letu 1943-44 izdelali IV. razred, so se vršili v aprilu 1944 leta. Popravni izpiti zaključnih izpitov so se vršili v avgustu 1944. leta. V izpitnem odboru so bili:
Predsednik: dr. Bariska Mihäly, ravnatelj trg. akademije v Szombathelyu
Podpredsednik: dr. Rhosöczy Jözsef, ravnatelj zavoda.
Tajnik: Horner Maria, profesor.
Člani izpraševalci: Csepreghy Karoly za vendščino, dr. Fodor Henrik za zgodovino, Horner Maria za knjigovodstvo, administr. in korespondenco, Ka-zar Janos za trgovsko računstvo, Läszlö Laura za zemljepis, blagoznanstvo, nemščino, dr. Rhosöczy Jözsef za gospodar, in pravo, Toht Margit za madžarščino.
Šolsko leto 1945-46
Absolventi, ki so opravljali zaključne izpite med okupacijo, so opravljali na podlagi čl. 3 Uredbe o priznanju in veljavnosti med okupacijo opravljenih tečajev in izpitov ter dobljenih izpričeval in diplom (Uradni list SNOS in NVS, št. 45-319/1945) v času od 14. XI. 1945 do 23. I. 1946 nostrifikacijske izpite iz slovenščine, zgodovine, zemljepisa in stenografije, s katerimi jim je Potem bila priznana dovršena trgovska akademija. Na podlagi uredbe Min. za trgovino in preskrbo NVS o stalnih izpitnih komisijah na srednjih trgovinskih šolah (Uradni list SNOS in NVS štev. 45-321/45) je Ministrstvo za trgovino in preskrbo NVS z odolčbo str. šol. VI, št. 242/1 z dne 19. XI. 1945 imenovalo za nostrifikacijske izpite stalno izpitno komisijo. V izpitni komisiji so bili: Predsednik: direktor Bezjak France.
Tajnik: prof. pripr. dr. Čeme Franc.
Člana: prof. pripr. dr. Černe Franc in prof. pripr. ing. Lah Adolf.
Dijaki, ki so v šolskem letu 1945-46 izdelali IV. razred, so opravljali v julijskem, oktobrskem roku 1946 in februarskem 'izpitnem roku 1947 zaključne izpite oziroma popravne izpite zaključnih izpitov. Zaključni izpiti so bili od
8-	VII. do 15. VII. 1946, od 14. X. do 21. X. 1946. ter od 6. II. do 7. II. 1947. V izpitnem odboru so bili v julijskem izpitnem roku 1946:
Predsednik: Šegula Alojz, profesor na Trgovski akademiji v Ljubljani, odposlanec Ministrstva za trgovino in preskrbo LRS (imenovan z odločbo MTP
II.	št. 3/80/4 z dne 18. VI. 1946).
Podpredsednik: Bezjak Franc, v. d. ravnatelja zavoda.
Tajnik: prof. pripr. dr. Čeme Franc.
Člani izpraševalci: prof. Bunc Stanko za slovenščino, prof. pripr. dr. Černe Franc za koresp. in pravo, prof. pripr. Furlan Andreja za gospod, zemljepis, prof. pripr. ing. Lah Adolf za posl. računstvo, knjigovodstvo in nac. ekonomijo, prof. Modic Stanko za tehnologijo in blagozn.
V	oktobrskem izpitnem roku 1946:
Predsednik: Bezjak Franc, v. d. ravnatelja zavoda.
Podpredsednik: prof. Modic Stanko.
Tajnik: prof. pripr. dr. Černe Franc.
Člani izpraševalci: prof. pripr. dr. Čeme Franc za koresp., pravo in nac. ekonomijo, prof. pripr. Furlan Andreja za gosp. zemljepis, prof. pripr. ing. Lah Adolf za pos. računstvo in knjigovodstvo, prof. Modic Stanko za kemijo in blagoznanstvo, prof. pripr. Vomer-Medved Mira za slovenščino.
V februarskem izpitnem roku 1947 je bil izpitni odbor isti kot v oktobrskem izpitnem i-oku 1946, le da je izpraševalec za knjigovodstvo in posl. računstvo bil prof. pripr. Slovnik Samo namesto prof. pripr. ing. Laha Adolfa.
Šolsko leto 1946-47
Dijaki, ki so v šolskem letu 1946-47 izdelali IV. razred, so opravljali zaključni izpit v junijskem ozir. oktobrskem izpitnem roku 1947. leta. Zaključni izpiti so bili od 2. VI. do 12. VI. 1947 in od 25. X. do 30. X. 1947. v izpitnem odboru so bili v junijskem izpitnem roku 1947:
Predsednik: Šegula Alojz, profesor na Srednji gospodarski šoli v Ljubljani, odposlanec Ministrstva za trgovino in preskrbo LRS (imenovan z odločbo MTP VIII. št. 5127/1 z dne 21. V. 1947).
Podpredsednik: direktor Bezjak France.
Tajnik: prof. priipr. dr. Čeme Franc.
Člani izpraševalci: dr. Černe Franc za polit, ekonomijo in pravo, prof. Koritnik Griša za ruščino, prof. Modic Stanko za tehnolog, in blagoznanstvo, pravnik Merhar Miroslav za gospod, zemljepis, prof. pripr. Slovnik Samo za gosp. računstvo in knjigovodstvo, prof. pripr. Vomer-Medved Mira za slovenščino.
V oktobrskem izpitnem roku 1947:
Predsednik: direktor Bezjak France.
Podpredsednik: prof. Uršič Alojz.
Tajnik: prof. dr. Pezdirc Jožko.
Člani izpraševalci: prof. Ljubič Barbara za tehnolog, in blagoznanstvo ter gospod, zemljepis, prof. dr. Pezdirc Jožko za polit, ekonomijo in pravo, prof. Koritnik Griša za ruščino, prof. pripr. Slovnik Samo za knjigovodstvo in gosp. računstvo, prof. Uršič Alojz za slovenščino.
Šolsko leto 1947-48
Zaradi velike potrebe po strokovnih kadrih se je z odločbo Ministrstva za trgovino in preskrbo LRS VI., štev. 389/1 z dne 15. X. 1947 Državna srednja gospodarska šola preimenovala v Ekonomski tehnikum (Uradni list LRS štev. 47-286/1947).
Šolanje na zavodu je bilo s tem šolskim letom skrajšano od 4 let na 3 leta. Zato so v tem šolskem letu opravljali zaključni izpit dijaki, ki so v letu 1947-48 izdelali III. ali IV. razred. Zaključni izpiti so bili v junijskem izpitnem roku od 15. VI. do 25. VI. 1948 ter v oktobrskem izpitnem roku od 4. X. do 12. X. 1948. V izpitnem odboru so bili v junijskem izpitnem roku 1948:
Predsednik: Šegula Alojz, profesor na Ekonomskem tehnikumu v Ljubljani, odposlanec Ministrstva za trgovino in preskrbo LRS (imenovan z odločbo MTP šol., št. 1325/2 z dne 20. V. 1948).
Podpredsednik: direktor Bezjak France.
Tajnik: prof. pripr. Loibner Drago.
Člani izpraševalci: mr. ph. Holovaty Mihael za tehnolog, in blagoznan., prof. Koritnik Griša za ruščino, prof. pripr. Loibner Drago za gospod, računstvo, knjigovodstvo in gospod, tehniko, prof. dr. Pezdirc Jožko za polit, ekonomijo in pravo, prof. Uršič Alojz za slovenščino.
V oktobrskem izpitnem roku 1948:
Predsednik: direktor Bezjak France.
Podpredsednik: prof. Uršič Alojz.
Tajnik: prof. pripr. Loibner Drago.
Člani izpraševalci so bili isti kot v junijskem izpitnem roku 1948.
Šolsko leto 1948-49
Dijaki, ki so v šolskem letu 1948-49 izdelali III. razred Ekonomskega tehniikuma, so opravljali v junijskem in oktobrskem izpitnem roku 1949 ter januarskem izpitnem roku 1950 zaključni ozir. popravni zaključni izpit. Zaključni izpiti so bili od 6. VI. do 15. VI. 1949, od 3. X. do 10. X. 1949 ter od
9-	I. do 10. I. 1950. V zpitnem odboru so bili v junijskem roku 1949:
Predsednik: prof. Dolenc Nada, odposlanka Ministrstva za trgovino 'in preskrbo LRS (imenovana z odločbo MTP šol., štev. 226/187 z dne 24. V. 1949).
Podpredsednik: direktor Bezjak France.
Tajnik: prof. Koritnik Griša.
Člani izpraševalci: niž. ekonomist Hegediiš Franc za gospod, računstvo, Prof. Koritnik Griša za ruščino, prof. pripr. Lindič Mirko za knjigovodstvo in gospod, tehniko, prof. dr. Pezdirc Jožko za pravo, prof. pripr. Stefanec Franjo za polit, ekonomijo in gospod, sistem FLRJ, prof. Uršič Alojz za slovenščino.
V oktobrskem izpitnem roku 1949:
Predsednik: direktor Bezjak France.
Podpredsednik: prof. Uršič Alojz.
Tajnik: prof. Koritnik Griža.
Člani izpraševalci: prof. pripr. Černjavič Bojan za knjigovodstvo, polit, ekonomijo in gospod, sistem FLRJ, niž. ekonom. Hegediiš Franc za gospod, tehniko in gospod, računstvo, prof. Koritnik Griša za ruščino, prof. dr. Pezdirc Jožko za pravo, prof. Uršič Alojz za slovenščino.
V januarskem izpitnem roku 1950 je bil izpitni odbor isti kot v oktobrskem izpitnem roku 1949.
Šolsko leto 1949-50
Dijaki, ki so v šolskem letu 1949-50 izdelali III. razred Ekonomskega tehnikuma, so opravljali zaključni oziroma popravni izpit zaključnega izpita
Y	junijskem, oktobrskem in novembrskem izpitnem roku 1950. leta. Zaključni Jzp&ti so se vršili od 8. VI. do 17. VI. 1950, od 26. IX. do 2. X. 1950 ter na dan 2V. XI. 1950. V izpitnem odbora so bili v junijskem izpitnem roku 1950:
Predsednik: Lah Martin, profesor na Ekonomskem tehnikumu Maribor, odposlanec Ministrstva za prosveto LRS (imenovan z odločbo Min. za Prosveto LRS, oddelek za strok, šolstvo III. št. 2172/2 z dne 1. VI. 1950).
Podpredsednik: direktor Bezjak France.
Tajnik: prof. pripr. Černjavič Bojan.
Člani izpraševalci: prof. pripr. Černjavič Bojan za knjigovodstvo, polit, ekonomijo in gospod, sistem FLRJ, niž. ekon. Hegediiš Franc za gospod, računstvo in gospod, tehniko, prof. Koritnik Griša za ruščino, prof. dr. Pezdirc Jožko za pravo, prof. Uršič Alojz za slovenščino.
V oktobrskem izpitnem roku 1950:
Predsednik: direktor Černjavič Boj'an.
Podpredsednik: prof. Uršič Alojz.
Tajnik: strok. učit. Uhernik Suzana.
Člani izpraševalci so bili :isti kot v junijskem izpitnem roku 1950.
V novembrskem izpitnem roku 1950 je sestav izpitnega odbora bil isti kot v oktobrskem izpitnem roku 1950. leta.
Šolsko leto 1950-51
Ker je s šolskim letom 1950/51 z odločbo Ministrstva za prosveto LRS (Uradni list LRS štev. 25-147/50) šola preimenovana iz ekonomskega tehnikuma v ekonomsko srednjo šolo ter je triletno šolanje podaljšano v štiriletno šolanje, niso v tem šolskem letu dijaki absolvirali zavoda. V junijskem in septembrskem izpitnem roku 1951 so opravljali zaključni izpit oziroma po-
pravni izpit zaključnega izpita le absolventi prejšnjih let, ki v preteklih letih zaključnega izpita niso izdelali. Zaključni izpiti so se vršili od 3. VI. do 9. VI. 1951 in na dan 5. IX. 1951. Sestav izpitnega odbora je bil v junijskem in septembrskem izpitnem roku 1951 naslednji:
Predsednik: direktor Černjavič Bojan.
Podpredsednik: prof. Uršič Alojz.
Tajnik: strok. učit. Uhernik Suzana.
Člani izpraševalci: prof. pripr. Černjavič Bojan za knjigovodstvo, polit, ekonomijo in gospod, sistem FLRJ, riiž. ekon. Hegediiš Franc za gospod, računstvo in gospodarsko tehniko, prof. Koritnik Griša za ruščino, prof. dr. Pezdirc Jožko za pravo, prof. Uršič Alojz za slovenščino.
Šolsko leto 1951-52 Diplomski izpiti na ESŠ v juniju 1952
V	juniju 1952. letai so opravljali diplomski izpiit dijaki, ki so v šolskem letu 1951-52 uspešno dovršili IV. razred ekonomske srednje šole. Diplomski izpiti so se vršili: od 9. VI. do 12. VI. 1952 pismeni ter od 16. VI. do 19. VI. 1952 ustni. Svet za prosveto in kulturo Vlade LRS je z odlokom pers. št. 1422/1 z dne 2. VI. 1952 imenoval za predsednika izpitnega odbora pri diplomskem izpitu tov. prof. Toša Stanka, inšpektorja Sveta za prosveto in kulturo VLRS. Sestav izpitnega odbora je bil naslednji:
Predsednik: prof. Toš Stanko, inšpektor Sveta za prosv. in kult. VLRS.
Podpredsednik: direktor Černjavič Bojan.
Tajnik: strok. učit. Uherniik Suzana.
Člani izpraševalci: prof. Uršič Lojze za slovenščino in ruščino, prof. dr. Pezdirc Jožko za angleščino, prof. Černjavič Bojan za knjigovodstvo in polit, ekonomijo, niž. planer-ekonomist Remic Marija za gosp. računstvo., pro! Hegediiš Franc za gospod, tehniko.
Teme pismenih nalog:
1. Iz slovenščine: Prirodno bogastvo naše domovine — pogoj za naš vsestranski razvoj'
2. Iz ruščine: Prevod iz romana A. M. Gorkega — Mati, odlomek 1. maj (30 vrstic).
3. Iz angleščine: Prevod iz romana J. Swifta — Gulliverjeva potovanja — odlomek Gulliver /im Liliput (32 vrstic).
4. Iz gospod, računstva: Stopnjevalni kontokorent z diskontiranjem nedospelih postavk.
Debet	Kredit
1.7. 1952 Saldo	30.6.1952	15.323,—	4. 8.1952	4. 8.1952	60.483.11
15.8. 1952 fco.	15.8.1952	6.828,—	5.10.1952	5.10.1952	3.450 —
6.9.1952	6.9.1952	7.594.15	6.11.1952	6.11.1952	40.000 —
9.	9. 1952	9.	9.	1952	38.754.50	31.12. 1952	2.	1.1953 30.000,—
Obresti od 1. 7. do 4. 9.1952 7% : 4,5% od 5.9. do 31.12.1952 6% :3lU%,
Provizija 1U% od večje strani po odbitku salda in fco. postavk. Stroški din 60 z izravnavo par. Meseci po koledarju. Zaključek 31. XII. 1952 (na dve dec.).
Kakovostni uspeh žetve pšenice pri nas je 86, v Egiptu 124, v Berlinu pa 807. Katera od teh vrst je najboljša in za koliko procentov sta ostali dve vrsti slabši.
Amsterdam dolguje Zürichu Hfl 26.000.—, plačljivih 8. III. in poravna svoj dolg istega dne tako, da remitira svojemu upniku dve devizi: Frs 15.000.— Va 11. VI., za ostanek pa devizo z dospetkom 29. III. a 86.92, 2 meseca,
53/i disk. Na koliko se naj glasi poravnalna deviza, ako je pri nakupu deviz l°/(io ctge, l°/oo manipulacijske takse in Hfl 23.— stroškov v gotovini?
New York proda 1215.672 tr. oz. srebra č. 900 po 82. Koliko dobi New York za srebro, če znaša kurtaža 1Is%, provizija 11/2°/oo, stroški pa S 2.50. New York notira srebro v ct za 1 troz čistega srebra.
5.	iz gnjigovodstva: Mariborska tekstilna tovarna Maribor
Aktiva	BILANCA	Pasiva
000	6,000.000,—	890	??
880	4,000.000,—	2,000.000.— ^40	??	^
040	500.000,-	    0	_
044	150.000,—	650.000,—	„j	200	—
102	40.000.—	701	??
310	200.000,—	704	50.000,—	??
311	30.000,—	712	18.000	—
312	50.000.—
313	5.000,—
315	7.000	—
316	3.000,—
319	1.000,—	296.000,—
500	5.000,—
510	3.000,—
520	20.000,—	28.000,—
620	16.000,—
629	800,—	15.200,—
270	1.000,—
1°0	1.000,—
1}0	20.000,—	21.000,—
Skupaj aktiva	3,051.200.—	Skupaj pasiva
Ugotovite v bilanci manjkajoče zneske! Otvorite T konte in knjižite na sintetičnih kontih potom dnevnika:
1. Izplačan je v gotovini predujem za potovanje glavnega računovodje na konferenco v Zagreb din 300.—. Uslužbenec je predal obračun potnih stroškov na 360.—• din ter mu je ostanek izplačan naknadno.
2. Virmiran je znesek 1.200.— za zavarovalnino proti požaru za 6 mesecev. Obračunajte in knjižite del za tekoči mesec.
3. Nabavljeno je za 800.— drobnega inventarja, ki je dan takoj v uporabo. Nabavljeno je za 2.000.— drobnega inventarja nad limitom, ki se
v podjetju uporabljal 4 mesece. Tudi ta inventar je dan v uporabo. Knjižite kalkulativni odpis za tekoči mesec. Od drobnega inventarja, ki se nahaja v uporabi v računovodstvu in komercialnem oddelku je za 600.— inventarja Postalo nerabnega. Vrednost odpadkov znaša 40.—.
4. Za potne stroške delavca, ki je šel na operacijo na kliniko je plačano v gotovini 200.—. Podjetje je predložilo NB obračun ter je sprejelo sporočilo
0	odobritvi.
5- Podjetje je prejelo za 10.000.— bombaža brez fakture. Za razkladanje m prevoz je plačalo 400,— potom NB. Naknadno je prejelo fakturo na 9.600.—.
6. Za kritje tekočih izdatkov je podjetje dvignilo v NB 1.000.— v gotovini.
7. Obračun je virmiran prispevek VZG 2.000.—.
8. V teku meseca je porabljeno za 400.— embalaže. Za popravilo embalaže v uporabi je plačano v gotovini 50.—. Knjižite vkalkulirano embalažo.
9. Za obratovanje lastne električne centrale je porabljeno v teku meseca za 20.000.— premoga, za 400.— maziva in 200.— materiala za čiščenje.
10. Za poštnino je plačano 50.—• v gotovini. Kalkulativne in dejanske obresti kreditov na obratna sredstva znašajo 1.160.—.
11. V proizvodnja so nastale pri blagu okvare, ki se dajo popraviti. Za popravilo je porabljeno za 200.— materiala, a plače za popravilo znašajo 130.—. Popravilo je končano. Vrednost pokvarjenega proizvoda osnovne dejavnosti, ki se ne da popraviti znaša 20.—, delavca obremenimo za 40.— din okvar, ki so nastale po njegovi krivdi. Vkalkulirane okvare znašajo 250.—. Knjižite razliko!
12. Obračunane so plače za tekoči mesec ter znašajo: za delavce v tkalnici 60.000.—, za osebje v elektr. centrali 2.000.—, za poskusne delavce
4.000.—, za tehnično osebje 21.000.—, za administrativno osebje 12.870.—. Vse sedaj in že prej obračunane plače so izplačane, in sicer 73% v gotovini a 27% v bonih. Pri izplačilu so odtegnjene terjatve od osebja. Potrebni znesek za izplačilo je dvignjen v NB. Skupaj z dvigom gotovine je podjetje dvignilo pri NB 6.750 industrijskih bonov (27.000).
13. Celotne otroške doklade znašajo 6.000.—, od tega je podjetje izplačalo v gotovini 2.600 — , a v bonih 3.400.—, t. j. 850 bonov. Podjetje je dvignilo v NB potrebne ind. bone. NB je povrnila podjetju znesek v gotovini izplačanih otroških doklad. Za izplačilo otroških doklad je podj,etje dvignilo v NB odgovarjajoči znesek.
14. Pri izplačilu plač v znesku 100.000.— je podjetje vplačalo akumulacijo 1.420%, in sicer 2.8% od skupnega zneska akumulacije za samostojno razpolaganje podjetja, 45% od sklada za plače za socialno zavarovanje, a preostali znesek za družbeni prispevek.
15. Obračunana je najemnina za zgradbe za december 1.000.—. Virmiran je znesek 200.— za PTT stroške za november. Obračunani so PTT stroški za december 200.—.
16. V teku meseca je podjetje imelo sledeče stroške:
a) za pogon strojev in razsvetljavo obrata je porabljeno za 21.000.— lastne električne energije, a za razsvetljavo upravnih zgradb za 1.600.— električnega toka, ki ga je proizvedla lastna centrala;
b) porabljeno je za 1.000.— materiala za čiščenje lin mazanje strojev;
c) porabljeno je za 4.000.— premoga za segrevanje obrata in za 1.000.— premoga za segrevanje pisarn;
d) v proizvodnji osnovne dejavnosti je porabljeno za 1.200.— bombaža ter za 20.000.— barv in drugega materiala.
17. Mesečna kvota amortizacije, naložene podjetju za december znaša
30.000.—. Od tega ostane podjetju za amortizacijski sklad 18.000.—, a 12.000.— se vplača na posebni konto pri NB za financiranji ključnih objektov. Od zneska, ki je namenjen podjetju ostane 5.000.— za velika popravila, a 13.000.— za nadomestitev osnovnih sredstev. Za gornje zneske je dan NB virmanski nalog.
18. Podjetje »Konstruktor« je izvršilo popravilo tovarniških zgradb. Po naši soglasnosti je NB izplačala znesek 10.000.— iz amortizacijskega sklada podjetja. Popravilo je dokončano.
19. Stroj v vrednosti 200.000.— je postal neraben. Demontiran je. Stroj je bil odpisan s 199.000.—.
20. Vsa proizvodnja je zaključena. Proizvedeno je 10.000 m blaga. Planska kalkulacija za 1 m blaga je naslednja:
material za izdelavo	16.60
plače za izdelavo	6.—
amortizacija	3.—
obratna režija •	5.75
upravna in prodajna	režija___________________2.45
lastna cena	33.80
akumulacija in skladi___________________________142.—
predvidena prodajna	cena	175.80
Stopnja akumulacije in skladov znaša 1.420%. Sestavite in knjižite obračunsko kalkulacijo!
21.	Celotna zaloga gotovih izdelkov je prodana. Odjemalec je znesek fakture nakazal potom NB. Knjižite doseženo akumulacijo.
22. Knjigovodski odpisi osnovnih sredstev po indirektni metodi znašajo
300.000.—. Nenormalni primanjkljaj pri zalogi pomožnega materiala, za katerega ni ugotovljen povzročitelj, znaša 10.—.
23. Opravite zaključna dela. Upoštevajte, da je iz analitične evidence razvidno, da tranzitoma aktiva na koncu leta znaša 2.500.—. Od dosežene akumulacije se razdeli:
39.760.— na samostojno razpolaganja podjetja,
45.000.— za prispevek za socialno zavarovanje,
1,335.240.— za družbeni prispevek, a ostanek se prenese na prihodnje leto.
Sestavite zaključni list! Kontov ni potrebno zaključiti!
Diplomski izpiti na ESŠ v septembru 1952
Diplomski izpiti v septembrskem roku 1952 so se vršili: pismeni od 2. IX. do 6- IX. 1952, a ustni na dan 10. IX. 1952. V izpitnem odboru so bili:
Predsednik: direktor Černjavič Bojan.
Podpredsednik: prof. Uršič Lojze.
Tajnik: strok. učit. Uhernik Suzana.
Člani izpraševalci: prof. Uršič Lojze za slovenščino in ruščino, prof. Pezdirc Jožko za angleščino, prof. Černjavič Bojan za knjigovodstvo in Polit, ekonomijo, prof. Hegediiš Franc za gospod, računstvo in gospod, tehniko. . Število kandidatov in njihov uspeh na zaključnih ozir. diplomskih ■zpitih je razviden na drugem mestu (glej poglavje o absolventih).
8.	KNJIŽNICI
----
Z ustanovitvijo šole sta bili v letu 1939 ustanovljeni tudi knjižnici: učiteljska in dijaška. Učiteljska knjižnca je v šolskem letu 1939-40 nabavila del s 65 zvezki. Vse knjige so bile v glavnem pridobljene z nakupom. v teku šolskega leta 1940-41 se je učiteljska knjižnica povečala za 15 del z 18 zvezki.
Dijaška knjižnica je imela ob koncu šolskega leta 1939-40 113 del s 126 zvezki. Večino knjig je nakupil šolski odbor Združbe trgovcev, nekaj jih je Pa.. darovanih od članov Združbe. V teku šolskega leta 1940-41 se knjižnica ni povečala.
Pred okupacijo Prekmurja s strani Madžarov je stanje knjižnic bilo
naslednje:
Učiteljska knjižnica: 79 del s 83 zvezki.
Dijaška knjižnica: 113 del s 126 zvezki.
Po madžarski okupaciji je vojaštvo pobralo po šolah in društvih v Murski Soboti vse slovenske knjige in zemljevide. Tako sta tudi učiteljska
in dijaška knjižnica bili takrat ob vse knjige. Madžarski okupator je odstranjeno knjige začel nadomeščati z drugimi, madžarskimi knjigami. Za dosego smotrov, ki jih je okupator dal šoli, je zavod med okupacijo bil odlično preskrbljen s knjigami, kajti šola je bila ljubljenka raznih madžarskih ustanov. Tako so ji v šolskem letu 1942-43 darovali knjige: Osrednji statistični urad v Budimpešti 312, Szechenyijeva knjižnica iz Narodnega muzeja 36, Državna zveza industrijalcev 24, Osrednje zadružne posojilnice 5, Akademija znanosti 10. Razen tega je šola bila deležna knjižnih daril od madžarskega ministrstva za prosveto, državne prosvetne in bibliografske centrale v Budimpešti itd. Od nekdanjega francoskega krožka v Murski Soboti je knjižnica prevzela 45 knjig. Knjižnica je bila predvsem dobro preski'bljena z različnimi leksikoni. Ob koncu šolskega leta 1943-44 sta knjižnici izkazovali naslednje stanje:
Učiteljska knjižnica:	1163	knjig	v	vrednosti	5.751.—	Pengö,
Dijaška knjižnica:	505	knjig	v	vrednosti	2.091.—	Pengö.
(1 pengö je Okoli 10.— predvojnih dinarjev).
Po osvoboditvi je bila slika naslednja:
A. UČITELJSKA KNJIŽNICA
Varuh profesor Uršič Lojze
Profesorska strokovna knjižnica je bila ustanovljena ob koncu meseca oktobra 1945. leta, ko je bila v Murski Soboti reorganizirana trgovska akademija in ustanovljena srednja gospodarska šola. Okupator je bil uničil prejšnjo predvojno in zapustil slabo dediščino. Del madžarskih knjig je šola oddala Prekmurskemu muzeju v Murski Soboti, a nekaj manjšinskim knjižnicam. Del knjig je bil zaradi izrazitega fašističnega duha ter revizionističnih tendenc izločen. Vse knjige, ki jih danes knjižnica ima, so bile nabavljene po osvoboditvi ter so bile tudi izdane po osvoboditvi. Knjižnica se je množila najbolj z dotacijami prosvetne oblasti, nekoliko tudi z darili. Na dan 31. decembra 1952 je bilo v njej že 747 knjig, med temi 78 leposlovnih, 52 pedagoških, 58 filozofskih, 221 s komercialnega področja in 338 iz ostalih strok. V knjižnici prevladujejo knjiige s področja znanosti in družbenih vod (politika, politična ekonomija, pravo, zgodovina, geografija, gospodarska tehnika, knjigovodstvo, pedagogika).
V	teku leta 1952 so prihajali vanjo tile časopisi: Ljudska pravica, Slovenski poročevalec, Uradni list FLRJ, Uradni list LRS, Primorski dnevnik, Ljudski glas, Gospodarstvo, Prosvetni delavec.
Še bolj pa je bila to leto založena z revijami in periodičnimi publikacijami, ki jih je bilo 16: Slovenski knjižni trg, Delo, Komunist, Nova obzorja, Razgledi, Novi svet, Naši razgledi, Medjunarodni problemi, Tovariš, Ekonomska revija, Nova trgovina, Industrijski vestnik, Ljudski pravnik, Ljudska uprava, Sodobna pedagogika, Priroda, Človek iin zdravje, Proteus.
Število in vrednost nabavljenih knjig po posameznih šolskih letih je razvidno iz naslednjega pregleda:
Šolsko leto	Kupljeno knjige	Darovane knjigo	Skupno število	Vrednost din
1946-47	80	90	170	6.336.—
1947-48	126	5	131	6.252.50
1948-49	119	1	120	7.687.50
1949-50	111	—	111	7.164,—
1950-51	94	1	95	11.098.50
1951-52	66	7	73	12.605.—
do 31. XII. 1952	47	—	47	7.760,—
Skupaj	643	104	747	58.903.50
Varuh profesor Uršič Lojze
Dijaška knjižnica je bila obnovljena s šolo leta 1945. Madžari so v njej zapustili samo madžarske knjige, ki jih je bilo treba izločiti in nadomestiti s slovenskimi, srbskimi in hrvatskimi. Knjižnica se je večala samo z nakupi, omogočila jih je pa naša prosvetna oblast z vsakoletnimi rednimi dotacijami. Največ knjig je bilo kupljenih v šolskem letu 1945-46 — 222, med temi 170 leposlovnih, najmanj v šolskem letu 1948-49. V naslednjih letih se je prirastek stalno povečeval, a zaradi vedno večje draginje le bolj po vrednosti kot Po količini. 31. decembra 1952 je bilo v njej že 662 knjig.
Prevladujejo seveda leposlovne, med temi je 265 domačih, 280 tujih. Poljudnoznanstvenih je 117, med temi 59 domačih. Najbolj je zastopana v knjižnici povojna književna produkcija, najslabše starejši pisatelji do leta 1900. Te vrzeli sproti mašimo z izdajami Državne založbe Slovenije in Klasja. Iz ostalih jugoslovanskih in iz svetovne literature so v njej samo povojni pre-v°di. Knjižnica posluje za dijake vsako soboto popoldne. Povprečno jo obišče vsakokrat 25 dijakov t. j. 25—30% vseh dijakov šole. Ker knjižnica nima posameznih del v več izvodih, si ostali dijaki izposojujejo knjige tudi v mestni knjižnici v Murski Soboti. Med slovenskimi dijaki najrajši bero starejše kla-Slke, med novejšimi Finžgarja in Prežihovega Voranca, med hrvatskimi Senoo, v svetovni literaturi Gogolja, L. N. Tolstoja, Balzaca, Curie, Verna, Moliera, Maupassanta, Dickensa, Shakespearea, Hemigwaya, Londona, Sienkiewicza in Cervantesa.
Pregled nakupov po šol. letih, številu in vsebini:
Šolsko leto	Kupljenih knjig	Vrednost din
1946-47	222	15.397.50
1947-48	122	7.660,—
1948-49	26	2.227,—
1949-50	68	3.927,—
1950-51	84	9.016.—
1951-52	94	20.450.—
do 31. XII. 1952 46		12.489.—
Skupaj	662	71.166.50
Pregled knjig po vsebini:
Šolsko leto	Leposlovje domače tujo		Poljudnopoučne domače tujo		Skupaj
1946-47	106	64	33	19	222
1947-48	40	47	14	21 .	122
1948-49	10	13	1	2	26
1949-50	23	31	5	9	68
1950-51	34	44	4	2	84
1951-52	41	50	—	3	94
do 31. XII. 1952 11		31	2	2	46
Skupaj	265	280	59	58	662
6 Poročilo
65
9.	ZEMLJEPISNO-ZGODOVINSKA ZBIRKA
Varuh profesor dr. Pezdirc Jožko
Zemljepisna in zgodovinska zbirka je bila pred okupacijo zelo maloštevilna. V dveh letih svojega obstoja pred okupacijo, do leta 1941, je šola nabavila samo 3 fizikalne zemljevide. Zgodovinska zbirka takrat sploh nii obstojala. Se to, kar je bilo nabavljeno, je okupator pri svojem prihodu uničil.
Okupator je v veliki meri pri pouku na šoli uporabljal vse prednosti nazornega pouka, kar se vidi iz podatkov šolskega arhiva med okupacijo. Nabavili je za šolo 103 zgodovinske in zemljepisne karte. Zaradi madžarizacije dijakov so bile med nj'imi v precejšnji meri zastopane različne madžarske narodopisne karte. Po osvoboditvi Prekmurja so na j večji del teh zemljevidov uničili sovjetski vojaki, ki so jih uporabljali za zatemnitev oken.
Manjši del zemljevidov je bil izročen tov. Miroslavu Kokolju za snujoči se Prekmurski muzej. Od teh zemljevidov se samo 6 zemljevidov še danes nahaja v šoli.
Iz gornjega se vidi, da je stanje na šoli po osvoboditvi glede zemljevidov bilo zelo slabo. Starih zemljevidov šola ni imela, a novih ni bilo mogoče dohiti, ker jih naša podjetja še niso izdelovala. Zgodovinsko-zemljepisna zbirka se je le počasi obnavljala. Razen gornjih vzrokov so temu kriva tudi premajhna finančna sredstva, ki jih je šola za ta namen imela na razpolago. Ob koncu-šolskega leta 1951-52 je zgodovinsko-zemljepisna zbirka beležila 11 fizikalnih zemljevidov (od teh 4 niso v uporabi) in 2 zgodovinska Zemljevida.
Kot je iz gornjega razvidno, je zbirka zelo pomanjkljiva. Nima dovolj geografskih kart. Nima slik iz geografskega, gospodarskega, splošno-zgodovin-skega in kulturno-zgodovinskega področja. Predvsem potrebuje še različne ekonomske karte. V nedostatku teh pripomočkov si predavatelji pomagajo z različnimi zasebnimi atlasi, knjigami in slikami manjše oblike.
10.	KEMIJSKA IN BLAGOZNANSKA ZBIRKA
Varuh profesor Hegediiš Franc
Ekonomska srednja šola kot izrazito strokovna šola daje našemu gospodarstvu kadre neposredno iz učilnice v tovarne, banke, trgovska lin druga podjetja. Zato je potrebno, da se dijaki že v času šolanja seznanijo z načini dela, s proizvodnimi procesi, čemur služi v glavnem na šoli pouk v blago-znanstvu. Zaradi popolnejše povezave med teorijo in prakso imajo pri tem važno vlogo poučne ekskurzije v različna podjetja, kjer imajo učenci priliko videti s svojimi očmi to, kar so v šoli slišali samo teoretično. Med šolskim letom so bile ekskurzije v podjetja in ustanove v Murski Soboti in najbližji okolici. Večje ekskurzija so pa navedene v poglavju o ekskurzijah. Pri posameznih šolskih urah iz blagoznanstva si pridobijo dijaki jasnejšo sliko o snovi z ogledovanjem različnih učil iz blagoznanske zbirke.
Blagoznanska zbirka je nastala že ob ustanovitvi trgovske šole leta 1939.
V	prvem šolskem letu si je zbirka pridobila 61 komadov surovin, polizdelkov in izdelkov. V naslednjem šolskem letu 1940-41 se je zbirka še stalno izpopolnjevala ter je pridobila še precej različnih predmetov. Večino predmetov so šoli darovala različna rudarska in industrijska podjetja. Med okupacijo se je zbirka le neznatno povečala ter je ob koncu šolskega leta 1943-44 imela le 117 kosov učil.
Po osvoboditvi so tvorila osnovo zbirke še vedno učila iz stare Jugoslavije. Zbirka je po odhodu Madžarov ostala nepoškodovana. Po letu 1945 je
bilo nabavljeno precej učil, predvsem rud, mineralov. Zbirka še vedno pogreša potrebne slike. Ob koncu šol. leta 1951-52 obsega zbirka poleg kemikalij, steklenih in porcelanastih laboratorijskih posod še: 150 kosov raznih blago-znanstvenih vzorcev, 4 tehnološke slike, 4 albume vzorcev tkanin, 45 kosov raznih kemično-blagoznanskih učnih pripomočkov, 164 kosov raznih rud in mineralov.
11.	MATEMATIČNA ZBIRKA
Varuh profesor Hegediiš Franc
Matematična zbirka je na zavodu najmlajša. Od okupatorja je preostalo le 34 logaritmičnih računal, ki jih dijaki lahko uporabljajo pri pouku. Vse ostale pripomočke je zbirka pridobila v teku zadnjih šolskih let. Razen z gornjim, razpolaga zbirka še z: 1 velikim logaritmičnim računalom, 1 ST ATO Pripomočkom za računanje dni, 9 polig. ravnili, 1 karto utežnih mer, 2 velikimi ravnili, 3 trikotniki, 1 šestilom za šol. tablo, 1 kotomerom, 15 žičnimi modeli geometrijskih teles.
12.	ZBIRKA UČIL ZA TELOVADBO
Sola nima svoje telovadnice. Med okupacijo je uporabljala ter tudi po osvoboditvi še uporablja za pouk telovadbe gimnazijsko telovadnico. Delno uporablja šola tudi telovadnico telesno-vzgojnega društva »Partizan«. Sola je med okupacijo pridobila nekaj telovadnih rekvizitov za dijake, ki so se izven solo ukvarjali s telovadbo. Zaradi potreb na gimnaziji v Murski Soboti je po osvoboditvi šola le-tej izročila 8 medicink, 2 žogi za nogomet ter mreže za košarko.
Da bi med dijaki poživila zanimanje za telesno vzgojo, je dala šola iniciativo za ureditev šolskega dvorišča. Na šolskem dvorišču so dijaki sami uredili lePo igrišče za odbojko. Ob konau šolskega leta 1951-52 je šola imela: 2 obroča Zj, košarko, 4 stojala za skok v višino, 1 mrežo za odbojko in 1 žogo za odbojko.
13.	STROJEPISNA ZBIRKA
Varuh strok. učit. Uhemik Suzana
Trgovska šola je imela 12 pisalnih strojev, od teh se jih je 11 uporabilo v strojepisnici in 1 v pisarni. Okupator je strojepisno zbirko dopolnil in Je imela strojepisnica tedaj 27 strojev in 1 razmnoževalni aparat.
Ker se pouk po osvoboditvi Prekmurja ni takoj nadaljeval (začel se šele novembra 1945) so večino strojev prevzele v uporabo edinice JLA in
1	azni novoustanovljeni uradi, ki so jih nujno potrebovali.
Ob koncu oktobra leta 1945 je ravnateljstvo novoustanovljene Srednje gospodarske šole prevzelo samo 7 pisalnih strojev. Ker to število ni zadostovalo potrebam, je po nalogu tedanjega Ministrstva za trgovino in preskrbo ariborska Srednja gospodarska šola odstopila zavodu 13. IX. 1947 5 pisalnih strojev. V letu 1949 pa je ravnateljstvo iz kredita za investicije nabavilo še
i	Pisalni stroj.
Danes ima šola 13 pisalnih strojev. Od teh sta 2 za pouk nerabna, 10 Jin je v strojepisnici in 1 v pisarni. Od uporabnih strojev jih jie bilo 5 z ne-Popolno črkovnico — brez šumnikov.
Ravnateljstvu je uspelo do sedaj izpopolniti samo eno črkovnico, med-ern ko je izpopolnitev drugih predvidena za takrat, ko dobi črke odgovarja-
jočih oblik. Stroji so večinoma amerikanskega in nemškega izvora. Večina modelov je izdelana v letih od 1916 do 1930. 5 pisalnih strojev je starejšega tipa. 2 stroja sta prenosna (portable), ostali pa uradniški (standard). Nekateri stroji imajo navaden tabulator, drugi decimalni tabulator. Nekateri stroji imajo dolgi valj.
Zaradi svoje raznolikosti omogoča strojepisna zbirka učencem boljše razumevanje razvoja in ustroja pisalnega stroja ter jih seznanja z najrazličnejšimi pripomočki na stroju. Potreben bii bil vsaj še en pisal, stroj z avtomatičnim postavljanjem jezdecev za tabulator. Pisalni stroji so še v razmeroma dobrem stanju. Ravnateljstvo šole skrbi, da so vsako leto temeljito pregledani in popravljeni ter generalno očiščeni.
Pri pouku stojepisja
14.	DIJAŠTVO
A.	ŠTIPENDIJE
Buržoazna Jugoslavija ni imela interesa, da bi dvignila kulturno in prosvetno raven ljudi v slovenskih krajih ob Muri. Prekmurci so bili določeni v glavnem za sezonske poljedelske delavce. Tisti, ki so le hoteli obiskovati srednjo šolo, so morali iti drugam, proč od svojega domačega okolja. Rezultat dolgoletnih želja prekmurskega človeka za širšo izobrazbo je bila otvoritev gimnazije v Murski Soboti ter končno leta 1939 dvoletne trgovske šole v Murski Soboti, ki je bila pa zasebna, s pravico javnosti.
Štipendij kot splošnega sredstva za pomoč revnejšim dijakom pri njihovem šolanju takrat ni bilo. Dijaki so morali celo plačevati visoke šolnine. Tako so na dvorazredni trgovski šoli morali plačati za šol. leta 1940-41 100 din vpisnine in šolnino, ki je znašala za I. letnik 2.250 din, za II. letnik letno 2.500 din. Šolski odbor je lahko dovoljeval morebitne plačilne olajšave. Zato so takrat obiskovali šolo v večini otroci iz pridobitnih plasti v mestu in na vasi.
Med madžarsko okupacijo so plačevali dijaki za prvo leto 8 pengö, a za naslednja leta 14 pengö vpisnine, 3% od šolnine za film ter 2,80 pengö za drugo prispevke. Šolnina je znašala do 108 pengö (1 pengö je bil 10 predvojnih dinarjev). V šol. lotu 1941-42 je od 98 dijakov 15 plačalo polno šolnino, v Sol. letu 1942-43 je od 136 dijakov 67 plačalo polno šolnino, a v šol. letu 1943-44 je od 151 dijakov 100 plačalo polno šolnino. Drugi dijaki so plačevali manj, medtem ko je plačevanja šolnine bilo oproščenih 1941-42. leta 5 dijakov, 1942-43. leta 7 dijakov a v šol. letu 1943-44 ni bil nihče popolnoma oproščen plačati šolnino.
Redne oblike štipendiranja učencev na zavodu Madžari n:iso poznali. Za šolo med okupacijo so značilne podpore, ki so jih prejemali dijaki. Potrebne zneske za te podpore je šola prejemala od ministrstva za prosveto v Budimpešti, od raznih fondov in iz zbirk soboških pridobitnikov. Tako je v šolskem letu 1941-42 prejelo podpore 135 učencev za vzdrževanje v internatu v skupnem znesku 10.430 pengö. 36 dijakov je prejelo podpore v skupnem znesku 3.610 pengö za nabavo učnih knjig in pripomočkov. Popust pri šolnini je v tem šol. letu znašal skupno 2.335,50 pengö. Ob koncu šol. leta je 20 učencev Prejelo nagrade za dober učni uspeh v višini 10 do 50 pengö na posameznika, 17 učencev pa je prejelo knjižne nagrade v glavnem zaradi doseženega uspeha pri učenju madžarskega jezika. Skupna vrednost izplačanih podpor, nagrad in knjtig je bila v letu 1941-42 17.640,5ü0 pengö.
V šolskem letu 1942-53 je 52 učencev prejelo podpore za vzdrževanje v internatu v skupnem znesku 10.760 pengö, 4.250 pengö pa je bilo razdano dijakom v obliki podpor za obleko in obutev ter nabavo učnih knjig. Skupni znesek popustov pri šolnini je v tem letu znašal 3.195 pengö. Ob koncu šolskega leta je 17 dijakov prejelo denarne nagrade v višini 10 do 80 pengö na posameznika za dober učni uspeh. 34 dijakov je prejelo knjižne nagrade, dva najboljša dijaka pa sta prejela tako imenovano Horty Miklosevo nagrado po 200 pengö na posameznika. Skupni znesek izplačanih nagrad, podpor itd. v tem šolskem letu je znašal 20.307,30 pengö.
V šolskem letu 1943-44 je bilo število nagrad zelo zmanjšano. En dijak je dobil za najboljši doseženi uspeh na zavodu Hortyjevo nagrado 200 pengö, 8 dijakov pa je prejelo nagrade v znesku 20 do 50 pengö na posameznika. 10 dijakov je dobilo nakazila za popravljanje čevljev, a popusti pri šolnini so znašali 2.598 pengö.
Podpore in nagrade so delili učencem med šolskim letom ali pa ob koncu šolskega leta na različnih svečanostih. Posebno številne so bile različne knjižne nagrade za uspehe, dosežene pri učenju madžarskega jezika, ki so jih lahko dobili tudi v splošnem slabši dijaki. Številne podpore in nagrade so bile stimulativno sredstvo za tesnejšo priklenitev dijakov k madžarski državi in so imele namen, da navajajo dijake k narodnemu odpadništvu.
Socialistična Jugoslavija je skušala takoj po osvoboditvi omogočiti izobrazbo čim večjemu številu ljudi. Ni podeljevala več malih enkratnih podpor in nagrad, ki bi imele samo neki simboličen pomen, temveč je podeljevala Štipendije revnim in pridnim dijakom vseh slojev v stalnem mesečnem znesku. Tako je socialni sestav staršev dijakov-štipendistov v šolskem letu 1950-51 bil naslednji: kmetje TO, zadružniki 4, delavci 2, nameščenci 16. Te pomoči so bili v veliki meri deležni tudi dijaki naše šole, kar je razvidno iz naslednje razpredelnice:
Do 1. januarja 1950 so štipendije izplačevala različna ministrstva (kot Ministrstvo za komunalne zadeve, za gradnje, za gozdarstvo in lesno industrijo, za trgovino in preskrbo, za državne nabave, Glavna direkcija drž. trgovcih podjetij, Komite za zadružništvo, Republiška zadružna zveza). Od tega
dne dalje pa štipendije izplačuje Ministrstvo za prosveto LRS, oziroma pozneje Svet za prosveto in kulturo LRS.
Iz razpredelnice je razvidno, da se število štipendistov v zadnjih letih krči, kar je povzročil deloma nov sistem štipendiranja v obliki visokih otroških doklad, deloma pa pravilnejše ocenjevanje potreb po štipendijah. Štipendije smo pričeli pravilneje lin pravičneje razdeljevati, upoštevajoč pri tem materialni položaj in šolski uspeh posameznega dijaka. Ker so se dijakom, ki so imeli nezadostne ocene, štipendije sorazmerno zniževale, oziroma pri večjem številu nezadostnih ocen v celoti odvzemale za čas, dokler dijaki teh ocen niso popravili, se celotna dejansko izplačana vsota štipendij ne ujema z vsoto odobrenih štipendij.
Šolsko leto	Število dijakov, ki so prejemali štipendije		Povprečni mesečni znesek štipendije	Celokupna letna vsota vseh štipendij	
	v zač. šol. 1.	ob kon. šol. 1.		odobrenih	izplačanih
1945—1946	6	6	400,—	14.400,—	14.400,—
1946—1947	6	6	400,—	21.600,—	21.600.—
1947—1948	36	36	437.—	157.500,—	140.000 —
1948—1949	39	38	874.—	341.000,—	332.500,—
1949—1950	39	35	1.000,—	390.000,—	348.905.—
1950—1951	42	31	995,—	376.200,—	247.875.—
1951—1952	10	9	1.300,—	117.000,—	98.575,—
Iz gornjih podatkov je razvidna razlika med načinom štipendiranja pred osvoboditvijo in po osvoboditvi Namen štipendiranja se prav tako bistveno razlikuje. Edini namen štipendiranja danes na našem zavodu je omogočiti izobrazbo revnejšemu dijaku. Štipendija je danes tudi stimulus za doseganje boljših uspehov.
B.	EKSKURZIJE
Ekskurzije na srednjih gospodarskih šolah so obvezne za vse učence, ker z njimi praktično dopolnjujemo teorijo šolskega pouka in ker jo na ta način življenjsko povezujemo z našim gospodarstvom in njegovo problematiko. Na ekskurziji si morajo učenoi utrditi, poglobiti in razširiti v šoli pridobljeno znanje ter seznaniti z raznimi proizvodnimi procesi kakor tudi z vprašanji, ki jim bodo morali kot bodoči gospodarski strokovnjaki iskati odgovora. Poseben pomen pa imajo ekskurzije za dijake našega zavoda, ki živijo na periferiji naše domovine, oddaljeni od velikih gospodarskih in kulturnih središč, ker na njih spoznavajo našo domovino, njene narode, običaje ter gospodarski in kulturni razvoj. Če primerjamo ekskurzije po osvoboditvi z ekskurzijami prejšnjih časov, vidimo da se je šolsko vodstvo zavedalo tega njihovega pomena. Realizacijo številnih ekskurzij po osvoboditvi so v veliki meri omogočila ravno naša gospodarska podjetja, iz česar se tudi vidi tesna povezanost šole z našim gospodarstvom.
24.	aprila 1940 so si dijaki I. letnika ogledali Tovarno mesnih izdelkov v Murski Soboti.
23.,	24. in 25. majia 1940 je bil pod vodstvom ing. Hreščaka izlet I. letnika na Pohorje. Z vlakom so se dijaki odpeljali do Slovenske Bistrice ter odšli nato peš skozi pohorske gozdove mimo koče pri sv. Treh kraljih, slapa Lobnice-Sumika, Ruške koče, Mariborske koče, Bolfenka, Radvanja v Maribor.
4. oktobra 1940 so si «dijaki I. letnika pod vodstvom direktorja dr. Kovačiča in supl. Štefanove ogledali naprave okoli vrelcev, slatinski obrat, zdraviliške naprave v Slatini Radenci ter Kapelo.
Med okupacijo zaradi prometnih omejitev ni bilo večjih ekskurzij. Ekskurzije so bile le v okviru Prekmurja v glavnem s kolesi. V večini primerov so si dijaki skupno ogledovali okolico Murske Sobote. Med okupacijo so bile sledeče ekskurzije:
17. maja 1942 j(e manjša skupina dijakov pod vodstvom prof. telovadbe Šermana Edmunda priredila izlet v Čakovec, kjer so z dijaki tamkajšnje trgovske šole odigrali prijateljsko nogometno tekmo.
4. junija 1942 so vsi dijaki zavoda pod vodstvom direktorja in profesorjev obiskali obmejno vas Rogaševci.
30.	septembra 1942 so si dijaki pod vodstvom profesorjev ogledali vrtalne naprave za nafto v Kupšincih ter kmetijska posestva v okolici.
20.	novembra 1942 so si dijaki pod vodstvom profesorjev ogledali opekarno in mlin v Puconcih.
17. decembra 1942 so si dijaki pod vodstvom celokupnega profesorskega zbora ogledali obrat in ureditev kmetijske šole v Rakičanu. V predavalnici šole so obenem priredili nastop s pestrim sporedom.
27. maja 1943 so si dijaki ogledali parno žago in Lindvajev grad v Gradu.
V	teku šolskega leta 1942-43 so si dijaki ogledali železniško postajo in železniško skladišče v Murski Soboti, Tovarno perila Cvetiča Jožefa in poslovanje hranilnice v Murski Soboti. V šol. letu 1943-44 ekskurzij ni bilo.
Številnejše in vsebinsko bogatejše so bile ekskurzije po osvoboditvi. Podatki za prva leta po osvoboditvi so pomanjkljivi. Zabeležene so samo večje celodnevne ekskurzije. Manjiše, poldnevne ali nekoliko ume ekskurzije v podjetja in ustanove v Murski Soboti ali najbližji okolici v poročilu niso navedene (n. pr. na sodišče, v Tovarno mesnih izdelkov, mlin, podružnico Narodne banke in druga podjetja).
29. in 30. maja	1946 je bil majniški izlet I. in II. razreda.
15.	maja 1947	je šlo 52	učencev šole pod vodstvom prof.	dr.	Černeta
Franca na ekskurzijo v Poljčane in na Boč.
17.	maja 1947 si je 28 dijakov III. in IV. razreda pod vodstvom profesorjev ogledalo tekstilne tovarne v Mariboru ter Tovarno dušika v Rušah.
24.	do 27. novembra 1947 so bili dijaki III. in IV. razreda pod vodstvom proi. dr. Pezdirca in dr. Mihelaka na ekskurziji v Ljubljani. Ogledali so si mesto, prisostvovali predstavam v ljubljanski Operi in Drami, ogledali so si Univerzitetno knjižnico, Narodno galerijo, Titove zavode »Litostroj« ter prisostvovali pouku na Ekonomskem tehnikumu v Ljubljani.
23.	maja 1948 so dijaki pod vodstvom direktorja Bezjaka in profesorja dr. Pezdirca vrnili obisk dijakom in profesorjem Ekonomskega tehnikuma v Čakovcu. Seznanili so se z delom tamkašnje šole ter izvedli medsebojno fiz-kultumo tekmovanje. Na ekskurziji so bili vsi dijaki šole.
11.	in 12. junija 1948 so	si dijaki I. in II. razreda pod	vodstvom	prof.
dr. Pezdirca ogledali	Sv. Goro	pri Litiji in Medijske toplice.
5. in 6. maja 1949 so si dijaki II. in III. razreda pod vodstvom prof. dr. Pezdirca in Štefaneca ogledali rudnik in topilnico svinca v Mežici.
22.	do 24. junija 1949 so bili dijaki III. razreda pod vodstvom prof. dr. Pezdirca in Uršiča na ekskurziji v Puli, Reki in Zagrebu. Ogledali so si zgodovinske znamenitosti v teh krajih.
29.	in 30. septembra so si dijaki II. in III. razreda pod vodstvom prof. Černjaviča in dr. Pezdirca ogledali zagrebški velesejem in zoološki vrt v Zagrebu. Udeležilo se je 70 dijakov.
18. aprila 1950 si je 40 dijakov II. razreda pod vodstvom prof. Hege-diiša in Uršiča ogledalo rudnik in separacijo v Ivancu, grad in muzej Trako-ščan, Haloze, muzej v ptujskem gradu ter mesto Ptuj. Prevoz je bil s kamionom.
21.	do 23. aprila 1950 je bilo 32 dijakov III. razreda pod vodstvom prof. Černjaviča na ekskurziiji v Ljubljani, Kranju in Tržiču. Ogledali so si bombažno predilnico in tkalnico v Tržiču, tovarno obutve »Triglav« v Tržiču, Prešernov grob v Kranju in dramo Mire Pucove »Operacija« v ljubljanski Drami.
6.	maja 1950 popoldne je bilo 30 dijakov vseh razredov na kolesarskem izletu pri ribniku Negovi. Ogledali so si zadrugo v Negovi, Kapelo in Slatino Radenci. Vodja dr. Pezdirc in Černjavič.
20. maja 1950 so bili dijaki II. in III. razreda pod vodstvom prof. Hegediiša, Černjaviča in Uršiča na popoldanskem kolesarskem izletu v Gornji Radgoni. Tam so si ogledali grad, vinske kleti in proizvodnjo šampanjca. Na povratku so si ogledali slatinske vrelce v Slatini Radenci.
3. junija 1950 so bili dijaki II. razreda pod vodstvom prof. Hegediiša in Uršiča na ekskurziji v Dolnji Lendavi. Ogledali so si petrolejske vrelce in proces vrtanja. Prevoz s kolesi.
4. in 5. junija 1950 so bili dijaki I. razreda pod vodstvom prof. dr. Pezdirca na ekskurziji na Sv. Gori pri Litiji in Medijskih toplicah. Ogledali so si zemljepisne zanimivosti.
27. maja 1950 so bili dijaki III. razreda pod vodstvom prof. Hegediiša in Černjaviča na poldnevnem kolesarskem izletu v Slatini Radenci in okolici.
27. junija do 11. julija 1950 so bili absolventi po zaključ. izpitu na 15-dnevni ekskurziji po naši domovini pod vodstvom prof. Černjaviča, Uršiča in Koritnika. Ogledali so si Hrastnik (Tovarno kemičnih izdelkov in Steklarno), Ljubljano (ogled Puccinijeve opere »Tosca« v gledališču), Postojna (ogled jame), Reko (ogled pristaniških naprav in mesta), Opatijo, Split (ogled Dioklecijanove palače, Marjana, luke, mesta), Solin (rimske izkopanine), Trogir, Dubrovnik, Lokrum, Plitvička jezera in Zagreb. Ogledali so si zgodovinske znamenitosti v teh krajih ter industrijska podjetja, kakor tudi prirodne lepote. Na ekskurziji je bilo 27 absolventov. Ekskurzijio so podprla razna podjetja z izdatnimi prispevki kot: Poverjeništvo za lokalno industrijo pri OLO 30.000 din, Živino-odkup Murska Sobota 15.000 din, Okrajni komite KPS Ljutomer 15.000 din, Tovarna mesnih izdelkov Murska Sobota 10.000 din, Okrajni magazin Murska Sobota 10.000 din, Uprava mestnih podjetij Murska Sobota 5.000 din, Okrajni magazin Ljutomer 5.000 din, OLO Ljutomer 5.000 din, Uprava mestnih podjetij Ljutomer 3.000 dim, Okrajna zveza kmetijskih zadrug Ljutomer 3.000 din, Okrajna zveza kmetijskih zadrug Murska Sobota 3.000 din, Mlekopromet Murska Sobota 3.000 din, Mestno komunalno podjetje Ljutomer 2.000 din, Okraino gradbeno podjetje Ljutomer 2.000 din, Opekarna Gornja Radgona 500 din, Uslužbenska menza Ljutomer 500 din. Ekonomska srednja šola Murska Sobota j*e prispevala iz svojega proračuna 17.500 din. S temi prispevki so imeli dijaki plačane vse stroške za prevoz, prenočišče in prehrano ter različne vstopnine.
9.	decembra 1950 je bilo 94 dijakov vseh razredov pod vodstvom direktorja Černjaviča in ostalih profesorjev na ekskurziji v Mariboru. Ogledali so si Mariborsko predilnico in tkalnico, Mariborsko tiskarno ter v mariborskem gledališču M. Držiča renesančno komedijo »Plakir«. Zaradi slabega vremena je moral odpasti ogled Tovarne avtomobilov in muzeja.
19. nove.nbra 1950 so bili dijaki vseh letnikov pod vodstvom profesorjev v Mariboru. V gledališču so si ogledali komedijo B. Nušiča »Pokojnik«.
14. januarja 1951 so dijaki vseh letnikov pod vodstvom direktorja Černjaviča in ostalih profesorjev prisostvovali izvedbi Verdijeve opere »Traviata«
V	mariborskem gledališču. Izlet je organizirala naša šola ter so se ga i-azen
dijakov našega zavoda udeležili tudi dijaki gimnazije in učiteljišča v Murski Soboti. Skupaj jo bilo čez 200 udeležencev.
11.	februarja 1951 so dijaki vseh letnikov pod vodstvom direktorja in ostalih profesorjev prisostvovali izvedbi Gluckove opere »Orfej in Evridika« v mariborskem gledališču.
Meseca marca 1951 so dijaki vseh letnikov pod vodstvom direktorja in ostalih profesorjev prisostvovali izvedbi Gounodove opere »Faust« v mariborskem geldališču.
19. maja 1951 je 28 dijakov III. razreda pod vodstvom direktorja Černjaviča in profesorjev Uršiča in Hegediiša napravilo s kamionom ekskurzijo: Murska Sobota—Ptuj—Majšperk—Rogaška Slatina—Slovenska Bistrica—Maribor—Lenart—Slatina Radenci—Murska Sobota. Namen ekskurzije je bil ogled teh krajev ter nalivalnice slatine v Rogaški Slatini.
25.	do 27. maja 1951 j,e bilo 24 dijakov III. razreda pod vodstvom prof. Uršiča in Hegediiša na majniškem izletu v Ljubljani, na Bledu in na Pokljuki. Prenočevali so v domu na Pokljuki. Namen izleta je bil spoznavanje lepot Gorenjske.
20. do 27. maja 1951 so bili vsi dijaki I. razreda pod vodstvom strok, učit. Uhernikove na izletu v Ljubljani in na Bledu. Ogledali so si hotele, sotesko Vintgar in Žirovnico.
Dijaki na ekskurziji (Split 1951)
31.	maja 1951 so dijaki II. razreda pod vodstvom prof. dr. Pezdirca napravili s kamionom ekskurzijo: Murska Sobota—Dol. Stubica—Stubičke toplice—Krapinske toplice—Trakoščan—Bori—Ptuj—Murska Sobota. Ogledali so si gradove v teh krajih, bojišča iz kmečkih uporov, Tahijev grob in grad Trakožčan ter so se kopali v toplicah.
14.	do 24. junija 1951 so bili dijaki III. razreda pod vodstvom direktorja Černjaviča in profesorjev Uršiča in Hegediiša na 11-dnevni ekskurziji: Murska Sobota—Beograd—Zemun—Avala—Sarajevo—Ilidža—izvir Bosne—Dubrovnik—
Lokrum—Split—Trogir—Murska Sobota. Na ekskurziji je bilo 25 dijakov. Na ekskurzijo so šli dijaki brezplačno, ker so imeli s prispevki podjetij krite vso stroške (prevoz, prenočišče, prehrana, različne vstopnine itd.). Za ekskurzijo so prispevali: Tovarna perila Murska Sobota 20.000.—, Okrajno gradbeno podjetje Murska Sobota 10.000.—, Svet za lokalno industrijo pri OLO Murska Sobota 10.000.—, Okrajni ljudski odbor Gornja Radgona 5.000.—, Okrajni ljudski odbor Ljutomer 5.000.—, Okrajni odbor Osvobodilne fronte Ljutomer 5.000.—, Okrajni odbor Osvobodilne fronte Gornja Radgona 5.000.—, Okrajna zveza kmetijskih zadrug Murska Sobota 5.000.—, Okrajni magazin Gornja Radgona 4.000.—, Mlekopromet Murska Sobota 3.000.—, Opekarna Križevci pri Ljutomeru 3.000.—, »Perutnina« Muska Sobota 2.000.—, Okrajna zveza kmetijskih zadrug Ljutomer 2.000.—, Okrajni magazin Ljutomer 1.000.—, Mestna čevljarska delavnica Ljutomer 1.000.—, Uprava krajevnih podjetij Gornja Radgona 1.000.—, Uprava mestnih podjetij Murska Sobota 1.000.—, Knjigovodski center Križevci pri Ljutomeru 1.000.—, Okrajno avtoprevozniško podjetje Murska Sobota 500.—, Ekonomska srednja šola je prispevala iz svojega proračuna 6.000.— a MKUD »Dane Sumenjak« od dohodka od igre dijakov šole 20.000 din. Na ekskurziji so si dijaki ogledali zgodovinske in prirodne zanimivosti, muzeje, kulturne spomenike ter so se poklonili grobu neznanega junaka na Avali.
27. oktobra so dijaki IV. razreda pod vodstvom direktorja Černjaviča in profesorjev Uršiča in Hegedtiša bili na ekskurziji Murska Sobota—Ivanjkovci—Cerovec (ogled doma Stanka Vraza) — Radomerščak (ogled Miklošičevega doma) — Železne dveri (ogled predelave grozdja in zadružnega gospodarstva) — Ljutomer—Murska Sobota.
IG. do 18. maja 1952 je bilo 42 dijakov I. in III. razreda pod vodstvom proi1. dr. Pezdirca in Remic Marije na ekskurziji Murska Sobota—Celje (ogled gradu in muzeja) — St. Peter (ogled arheoloških najdb iz rimske dobe)
—	Logarska dolina (Frišaufov dom, vzpon na Okrešelj) in nazaj.
25.	do 19. maja 1952 je bilo 25 dijakov pod vodstvom direktorja Černjaviča na ekskurziji na Gorenjskem. Ogledali so si: v Ljubljani papirnico Vevče, razstavo sodobne francoske umetnosti, trgovine, v Kranju grob Franceta Prešerna ter odigrali tekmo v odbojki z dijaki Tekstilnega tehnikuma Kranj (zmagali so naši dijaki), Lesce—Bled Tovarno verig ter so se od tam podali peš na Vrbo (ogled Prešernove rojstne hiše), Žirovnico, Moste (ogled hidro-qentrale), Vintgar (soteska), Bled. Iz Bleda so se odpeljali v Bohinjsko Bistrico kjer so si ogledali jezero in slap Savice. Stroške ekskurzije je krilo MKUD »Dane Sumenjak« z dohodki od iger, ki so jih uprizorili dijaki, v znesku din 29.000.—.
22. do 25. maja 1952 se je 27 dijakov pod vodstvom direktorja Černjaviča udeležilo I. ekonomiade v Celju, na kateri so tekmovali z dijaki ostalih ekonomskih srednjih šol v Sloveniji v stenografiji, strojepisju, lahki atletiki, šahu, odbojki, nogometu. Dijaki, ki so tekmovali v stenografiji in strojepisju, so odšli dan prej pod vodstvom strok. učit. Uhernikove. Stroške za prevoz in prehrano je krilo MKUD »Dane Sumenjak« s prispevkom 4.400.— din in Svet za prosveto in kulturo pri OLO Murska Sobota s prispevkom 7.000.— din. Dijaki niso imeli stroškov.
23. do 25. maja 1952 so si dijaki II. razreda pod vodstvom prof. Remic Marije in Uhernik Suzane ogledali Rimske Toplice, Aškerčev dom na Senožetih, muzej in grad v Celju ter tekmovanja na I. ekonomiadi v Celju. Na ekskurziji je bilo 20 dijakov.
Na vseh imenovanih ekskurzijah so imeli dijaki minimalne stroške, ker so se vodstva ekskurzij potrudila, da so prispevki za ta namen bili pravilno porazdeljeni na posameznike. Revnejšim dijakom so bili stroški plačani iz šolskega proračuna.
V	prvem šolskem letu 1939-40 na šoli ni bilo društev in organizacij. Dijaki so pripadali le k organizacijam izven šole: k sokolskem naraščaju, Slovenski dijaški zvezi itd. Delo mladine na šoli je zaživelo šele v drugem letu obstoja zavoda. 21. IX. 1940 je bil na šoli ustanovni občni zbor »Združenja dijakov privatne dvorazredne trgovske šole v Murski Soboti«. Po pravilih tega društva je bil njegov namen, da vzgaja dijake v nacionalnem in kulturnem duhu, ekonomsko podpiranje dijakov med seboj. Združenje je imelo dra-matski, ekskurzijski in strokovnovzgojni odsek. Predsednik združenja je bil dijak Titan Dioniz, tajnik dijak Čižmek Boric, a pozneje dijak Heller Herman, blagajnik je bil direktor zavoda. V šolskem letu 1940-41 je bila ustanovljena literarna družina pod vodstvom supl. Roze Štefanove, katere člani so nastopali na šolskih svečanostih. V tem šolskem letu je na šoli delovala tudi Kreditna zadruga dijakov in Podmladek Rdečega križa. Posebno aktivna je bila dra-matska skupina, ki je pod vodstvom ing. Hreščaka in Štefanove postavila na oder Linhartovo komedijo »Matiček se ženi«, pri kateri so med drugimi sodelovali dijaki: Heller, Veble, Kološeva, Faflikova, Herbst, Škra-banova, Titan, Reš, Krstič. Tedanje vodstvo šole se je glede dela mladinskih organizacij strogo držalo navodil svojih nadrejenih organov ter skrbelo, da bi te organizacije ohranile apolitični značaj. (Razpis ministrstva za trgovino in industrijo kraljevine Jugoslavije, Pov. VI. št. 66 z dne 27. III. 1940 o komunistični propagandi, ki se vrši med mladino in poskuša tudi pritegniti dijaštvo trgovsko-strokovnih šol.)
Med okupacijo je jedro madžarskega politično-družbenega udejstvovanja bila klerofašistična predvojaška mladinska organizacija Levente. Ta je zbirala mladino od 12. do 24. leta. Po odločbi honvedskega ministrstva je bila obvezna za vse dijake šole. Lokalni časopis »Muraszombat es Videki« je 26. XII. 1941 pisal: »Cio te organizacije je, ka se naj maldezen diiševno i telesno osnavla v dühi soldački jakostaj naši stari očakov i se tak pripravijo na kasnejšo honvedsko službo.., Moška mladina se, gda šoulo skonča, tedensko štiri vöre vči v ednom skupnom mesti, v nedelo pa vktiper ide v cerkev... To včenje, štero je zgrüntano na domolübnom i verskom fundamenti, trpi do 24-ga leta, je pravo orsačko gibanje po principi lübezni do bližnjega, do sküpnosti i do naše vogrske domovine«. Na šoli jo je vodil najprej ravnatelj Udvardi, pozneje pa profesorja Kazar in Schermann. Vsak teden enkrat se je četa sestajala k predvojaškim vajam. Največji praznik te organizacije je bil le-ventski dan (levente-nap). Vsako leto so ga praznovali z mašo, parado in telovadnim programom. Mladino so privabljali v levente z uniformami, čini in paradami. Na zavodu so obstajala med okupacijo še sledeča društva:
1. Marijina kongregacija je obstajala od leta 1942-43 ter je skrbela za versko vzgojo izven šole.
2. Evangeličansko dijaško društvo.
3. Deški in dekliški športni klub, ki sta imela nalogo telesne vzgoje dijakov. Uporabljala sta gimnazijsko telovadnico, bazen in letno telovadišče.
4. Skautska četa, ki je bila od šolskega inšpektorja pohvaljena za svoje nacionalno čustvovanje in prijateljsko sodelovanje med dvojezičnimi dijaki.
5. Pevski zbor je sodeloval pri vseh nacionalnih manifestacijah.
6. Izobraževalni krožek, ki je dopolnjeval šolsko delo. Tam so se vršila predavanja o velikih madžarskih možeh (Szechenyi, Petöfi itd.) in poveličevanje madžarske preteklosti. Tolmačili so slovenskim dijakom preteklost »Vendske krajine in njenega ljudstva v času 22-letne okupacije,« o njenih perspektivah v sklopu svetoštefanske države.
7. Stenografski krožek.
Izven šole so se dijaki zavoda udejstvovali podobno kot ostali srednješolci. Vestno so pozdravljali madžarsko državno zastavo, ki se je nahajala
na zgrajenem tradicionalnem podstavku na Glavnem trgu (Szabadsäg ter), kadar so hodili mimo nje. Sodelovali so pri vseh nacionalnih prireditvah z deklamacijami, petjem, telovadnimi točkami, polagali so vence pred državno zastavo ter zbirali denar v militaristične namene. Kopali so jarke pri šoli in gradu za obrambo pred napadi iz zraka.
Po osvoboditvi se vzgaja v šoli nov lik mladega človeka socialistične Jugoslavije v okviru enotne mladinske organizacije, ki je nastala kot vsesplošna organizacija naše socialistične mladine po spojitvi Zveze komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ) z Ljudsko mladino Slovenije (LMS). Politična orientacija in življenjska perspektiva naše mladine je v napredku nove Jugoslavije, napredku Obmurja kot njenega sestavnega dela, kjer se pod vodstvom Zveze komunistov in Tita gradi socializem. Danes je pred nami naloga, da vzgojimo v šoli novega, svobodnega in pogumnega socialističnega človeka, čigar naziranja so široka in različna, ki sta mu tuja birokratizem in ukle-njenost misli. Po tem načelu se dviga in pospešuje ideološka in politična vzgoja naše mladine, pri kateri ima svoj delež tudi mladinska organizacija. Prvih pet let po osvoboditvi je bil za mladinsko organizacijo značilen predpisan program, predpisane organizacijske forme in navodila, ki jiih je mladina disciplinirano sprejela. Ta način vzgoje je pa imel tudi svoje slabe strani. Po resoluciji Informbiroja, ko je bilo potrebno mladini razložiti bistvo spora med našo Partijo in VKP(b), se je začela sproščati iniciativnost mladine, z njo pa je prišlo tudi do novih organizacijskih oblik in metod v mladinski organizaciji. Delo je postajalo širše in pestrejše. Vedno večje število mladine se je udejstvovalo na posameznih področjih dela: mladinske delovne akcije, marksistično-ideološki krožki, drugi krožki, kulturno-umetniško delo, telesno-vzgojno delo. Mladinska organizacija je skrbela tudi za zdravo zabavo in razvedrilo mladine. Del mladine je sodeloval tudi v društvih izven šole: Klubih Ljudske tehnike, TVD »Partizan«, športna društva, Planinsko društvo itd. Posamezni mladinci so po osvoboditvi za svoje aktivno delo na različnih področjih bili pohvaljeni tudi s strani šolskega vodstva. To so: Čebašek Zvonko, Hribar Marica, Polanič Slavko, Kosi Alojzij, Kalinger Jože, Hujs Jožei’, Lanščak Janez, Roner Emilija, Rogan Jožko, Lah Marija, Prešeren Emil, Lipič Evgen, Merklin Stefan.
a.	Delovne akcije
2e pred dokončano šolo in aktivno vključitvijo v naše gospodarstvo je mladina naše šole med šolskimi počitnicami z udeležbo pri delovnih akcijah prispevala svoj delež h graditvi socialističnega gospodarstva v naši državi. Na teh akcijah, katerih se je udeležila tudi mladina iz ostalih krajev države, so naši dijaki primerjali svoje sile s silami mladine ostalih narodov. Tukaj so se lahko ob delovnem navdušenju ostale jugoslovanske mladine ogreli za delo med ljudstvom.
Dijaki naše šole so se 1946. leta udeležili dela pri regulaciji Pesnice, graditvi mladinske proge Brčko-Banoviči in raznih lokalnih akcijah. 1947. leta so sodelovali pri graditvi mladinske proge Samac—Sarajevo, gradnji ceste Celje—St. Peter, Oplotnica—Jurgovo, pri delu pri opekarni Nemčavci in industrijskem tiru v Murski Soboti. V teku 1948. leta so bili vključeni v tako imenovano »letečo brigado«, v okviru katere so sodelovali pri gradnji zadružnih domov. Nadalje so sodelovali pri graditvi Nove Gorice in razbremenilnika v Murski Soboti. V letih 1949 in 1950 je del mladincev sodeloval pri graditvi Avtostrade Zagreb—Beograd, 1951 pri gradnji proge Doboj—Banja Luka, a 1952. leta pri gradnji ceste Konjic—Jablanica. S prostovoljnim delom so dijaki tudi pomagali pri ureditvi šolskega igrišča za odbojko in ga pozneje vzdrževali.
V	prvih letih po osvoboditvi je število udeležencev pri delovnih akcijah z našega zavoda bilo večje. Delovnih akcij se je takrat udeleževala večina dijakov šole. Pozneje, ko je bila uvedena vsakoletna redna počitniška
praksa za dijake III. razreda, se je število dijakov naše šole, ki so sodelovali pri počitniških delovnih akcijah manjšalo. Vzrok tega je tudi z ene strani, da so večino dijakov na zavodu tvorila dekleta in so na delo hodili dijaki nižjih letnikov, a z druge strani je delo zahtevalo večje napore in fizično močnejše mladince. Toda bili so posamezniki, ki so ves svoj prosti čas žrtvovali delu za skupnost. Udeležili so se delovnih akcij in obenem tudi počitniške prakse. Med šolanjem so bili na dveh, treh, celo desetih različnih delovnih akcijah (Prešeren Emil). Mnogi so za svoje delo bili od vodstev delovnih akcij pismeno pohvaljeni ali pa proglašeni za udarnike.
b.	Delo v krožkih
Za izboljšanje učnega uspeha je v posameznih šolskih letih mladinska organizacija organizirala za pomoč slabšim dijakom učne krožke, ki so jih vodili boljši dijaki. Krožki niso bili stalna oblika dela, temveč so se ustanavljali samo po potrebi in iz posameznih predmetov. Namen krožkov je bil, da si dijaki utrdijo in razširijo znanje, ki so si ga pridobili pri pouku. Tako so delovali zemljepisni, naravoslovni, literarni, stenografski krožki, ki so imeli širše področje dela ter krožki iz knjigovodstva, gospodarskega računstva, angleščine itd. kot neposredna pomoč dijakom pri učenju.
Da bi si dijaki izpopolnjevali svoje znanje iz politične ekonomije in obravniavali pereča in zanimive gospodarske |probleme iz vsakodnevnega življenja, .je že v šolskih letih 1945-46 in 1946-47 na zavodu deloval marksistični krožek. Od jeseni 1947. do 1951. leta je krožek imel redne sestanke, večinoma tedensko, katerih se je udeleževalo okoli 30 dijakov. Prirejenih je bilo več predavanj, ki sta jih imela prof. Černjavič Bojan in prof. dr. Pezdirc Jožko, pa tudi posamezni dijaki. Do 1949. leta je krožek skrbel tudi za izdajanje šolskega »Stenskega časopisa«.
Na šoli je obstajal tudi retorični krožek, ki ga je vodil prof. dr. Pezdirc Jožko. V ta krožek so vstopili dijaki, ki so se hoteli naučiti govorniške spretnosti in so čutili veselje do javnega nastopanja s predavanji in recitacijami. Na osnovi knjige Herberta N. Casson-a »Umetnost govora« so predelali podrobno sledeča najvažnejša poglavja: strah pred nastopom, gladkost govora, izšolanost glasu, izgovorjavo, kretnje, poprejšnjo pripravo, začetek govora, prepričevanje, zaključek govora, napornost govora, slog, učinkovitost ter poslušalstvo. Na osnovi tega so številni dijaki imeli kratke ali daljše govore in predavanja o najznačilnejših zanimivih temah po svobodni izbiri, nakar je sledila samokritika in kritika s strani poslušalcev. Gojilo se je tudi recitiranje. Koristnost krožka je bila že po kratkem času očitna in mnogi dijaki so dobili v krožku veselje in osnovo za poznejše udejstvovanje v svojem poklicnem življenju, kjer so javni nastopi nujni, n. pr. na političnih sestankih, na sejah delavskih svetov itd.
Ob koncu leta 1950 in v polovici 1951. leta so bili ti različni krožki odpravljeni, ker je prevelika širina v delu na malem zavodu dijakom vzela preveč prostega časa. Namesto njih je bila na šoli ustanovljena Mladinska univerza, ki se pri predavanjih ni omejevala na določeno področje, temveč so njena predavanja zajemala teme z različnih področij znanosti in družbenega življenja, teme, ki so si jih dijaki sami izbrali in želeli.
D.	KULTURNO-UMETNIŠKO DELO
Mladinska organizacija je s pomočjo profesorskega zbora organizirala 1'azlične šolske proslave. Poskrbela je za odgovarjajoči spored prireditev z jzbranimi pevskimi, glasbenimi, deklamatorskimi, recitatorskimi, folklornimi 'n telovadnimi točkami, pri katerih so nastopali dijaki. Prav tako je mladina z različnimi kulturnimi točkami sodelovala pri prireditvah in proslavah v soboškem Mladinskem domu, ki so jih organizirale razne druge organizacije.
V	prvomajski povorki 1947. leta je mladina organizirala prikaz simbolične slike o delu zavoda. Sodelovala je tudi pri drugih manifestacijah. Na šoli je obstajal pevski zbor, ki je nastopal pri internih in javnih prireditvah. Šolski stenski časopis je na razstavi stenskih časopisov 1947. leta dosegel tretje mesto v mariborskem okrožju. 1946. leta je mladina priredila tudi samostojno kulturno prideditev v soboški mladinski dvorani (sedaj dom TVD »Partizan«). 1948. leta je začela delovati na šoli dijaška igralska skupina, ki je v šolskem letu 1948-49 nastopila štirikrat v Murski Soboti ter v Beltincih in Rakičanu z Nušičevo komedijo »Gospa ministrica«. Skupino sta vodila prof. Uršič in strok. učit. Uhemikova. Med ostalimi so sodelovali dijaki: Červek, Pentek, Prešeren, Čemeka, Hanc, Oček, Skalarjeva, Burdijanova, Verenova in drugi. Igra je uspela.
Ker se je delo mladine odvijalo v vedno večji meri v širino, je nastala potreba, da se organizacijsko politično-ideološko in izobraževalno delo mladinske organizacije loči od kultumo-umetniškega dela. Zato je februarja leta 1951 bilo na šoli ustanovljeno mladinsko kultumo-umetniško društvo »Dane Šumenjak«.
d. MKUD »Dane Šumenjak« na Ekonomski srednji šoli v Mursikii Soboti
V Mladinsko kulturno-umetniško društvo »Dane Šumenjak«, ki je bilo ustanovljeno v šolskem letu 1950-51, so se včlanili vsi dijaki, ki so imeli veselje do kulturno-umetniškega dela. Društvo nosi ime po soboškem dijaku — gimnazijcu Danetu Šumenjaku, ki je med madžarsko okupacijo poiskal zvezo z narodnoosvobodilnim gibanjem, bil član SKOJ in padel v borbi z okupatorjem 19. oktobra 1944 pri Vaneči. Vsako leto na dan njegove smrti položi društvo venec na njegov grob na soboškem pokopališču.
Takoj po ustanovitvi je društvo začelo živahno delovati. V prvem upravnem odboru društva so bili: predsednik Prešeren Emil, tajnik Cipot Prane, blagajnik Mörec Karel. V šolskem letu 1950-51 je društvo imelo ženski pevski zbor, ki ga je vodila učit. Grm Bibijana. Zbor je redno vadil. Nastopal je na šolskih proslavah ter v javnosti na akademiji ob 10. obletnici OF s pesmimi: »Naša pesem« in »Mi smo mladi bataljoni« ter na prvomajski proslavi v Čepincih, za katero je društvo organiziralo samostojen spored s petjem, deklamacijami, glasbenimi točkami in igro.'
■ Spomladi 1951. leta se je društvo predstavilo javnosti z uspelo uprizoritvijo veseloigre Frana Lipaha »Glavni dobitek«. Igro sta režirala prof. Uršič Lojze in strok. učit. Uhernik Suzana. Igrali so: Matildo Meglič Sonja, Brvarja Horvat Ivan, Branka Hari Tiberij, Ančko Puhan Marjeta, Babiča Glavač Martin, Marico Feher Irena, Agato Cimerman Hilda, Kocjančiča Prešeren Emil, Krištofa Lipič Evgen, Marjeto Šterman Milena, I. dijaka Jaklin Terezija, II. dijaka Godina Helena, III. dijaka Rajter Marjeta, muzikant je bil Kuštor Evgen. Inšpicient je bila Jerebic Ana, a njen pomočnik Šiftar Gizela. suflirali sta Farič Marjeta in šoštarec Vera. Nadalje so še sodelovali Cipot Franc, Merklin Štefan, Jakiša Zora, Grabar Ivanka, Ohman Genovefa, Sever Sidonija, Pivar Terezija, Mereč Karel, Podlesek Koloman, Firšt Olga, Doma Elizabeta, Temlin Karolina. Okrajna ocenjevalna komisija je igro ocenila s 58 točkami. Igro si je ogledalo skupno 1.570 gledalcev, in sicer v Murski Soboti pri dveh predstavah 677, v Beltincih 193, v Sebeborcih 130, v Cer-pincih 103, na Tišini 210, v Gornji Radgoni 257. Cisti dohodek v znesku din 22.100.— je bil uporabljen za šolske ekskurzije.
Na občnem zboru dne 26. XI. 1951 je bil za šolsko leto 1951-52 izvoljen sledeči upravni odbor: predsednik Merklin Štefan, tajnik Fuis Olga, blagajnik Mereč Karel, gospodar Ganža Tatjana. Nadzorni odbor: Kuštor Evgen, Lipič Evgen, Sapač Šarika.
V šolskem letu 1951-52 pevski zbor ni deloval, ker ni mogel dobiti pevovodjo. Pač pa so dijaki naštudirali Moližrovo komedijo »Skopuh«, s katero
so prav tako želi uspehe. Igra je bila ugodno ocenjena tudi v lokalnem časopisu, a okrajna komisija Ljudske prosvete ji je prisodila 60 točk. Igro si je ogledal 1.801 gledalec, in sicer v Murski Soboti pri dveh predstavah 495 gledalcev, na Krogu 175, na Tišini 200, v Gradu 182, v Beltincih 160, v Rakičanu 109, v Bodoncih 150, v Sebeborcih 100, v Crensovcih 230 oseb. Čisti dohodek v znesku din 23.000.— je bil uporabljen za šolsko ekskurzijo. Igro sta režirala porf. Uršič in Uhernikova. Igrali so: Harpagona Horvat Ivan, Cleanta Merklin Stefan, Elise Meglič Sonja in Ferko Emilija; Mariane Sapač Šarika, Valera Katona Koloman, Anselma Glavač Martin, Fresine Štorman Milena, mojstra Simona Glavač Martin, strica Jacquesa Prešeren Emil, La Flechea Merklin Stefan, botro Claude Cimerman Hilda, Brindavoinea Koštur Evgen, La Merluchea Gašpar Jože, komisarja Lipič Evgen. Inšpicient je bila Jerebic Ana, njen pomočnik Doma Jolanda. Suflirali sta Novak
Naša igralska Skupina (Moliere: »Skopuh«)
Zdenka in Fuis Olga. Nadalje so še sodelovali: Prešeren Emil, Glavač Martin, Hari Tiberij, Vratuša Franc, Mereč Karel, Malačič Božidar, Jakiša Zora, Ra j ter Marjeta, Lukač Zinka, Jaklin Terezija, Sapač Blanka, Norčič Jolanka, Šiftar Erika, Puhan Marjeta, Šiftar Gizela, Balaško Irma, Fujs Elizabeta.
V	zadnjih dveh šolskih letih, ko je na zavodu obstojalo MKUD »Dane . Sumenjak«, je to skrbelo tudi za izvedbo programa na vseh šolskih proslavah, a člani društva so nastopali predvsem z deklamacijami, tudi na drugih prireditvah v mestu.
Anketa, ki jo je izvedlo ravnateljstvo zavoda v šolskem letu 1951-52 je Pokazala, da je na šoli 73% vseh dijakov bilo včlanjenih v MKUD, 35% vseh dijakov je sodelovalo pri dramski skupini, 28% v pevskem zboru, 15% v šahovskih klubih. 85% vseh dijakov je redno obiskovalo akademije, festivale, koncerte, telovadne, športne in druge prireditve, ki so se vršile v Murski
Soboti.
Pri svojem delu se MKUD ni orientiralo samo na šolo ali Mursko Soboto. Z igrami in drugim sporedom je nastopalo predvsem v vaseh, pogosto pod zelo težkimi pogoji (v šolskih učilnicah, na improviziranih odrih, pri razsvetljavi petrolejk, nastopajoči so šli peš ali s kolesom v kraje, oddaljene do 16 km) toda povsod je naletelo na hvaležne gledalce, ki so izrazili željo, da se še kdaj oglasijo z drugim programom. Pri delu vodi društvo predvsem potreba, da se podeželskim ljudem omogoči ogled kvalitetnih del iz zakladnice svetovne kulture. V tem je prosvetna naloga društva. Društvo je začelo iz nič. Uspešno delovanje je prineslo članom večkratne koristi. Dijaku je omogočeno, da se udejstvuje na področju, ki ga zanima, pri igrah se odkrivajo talenti, ki se bodo lahko v šoli seznanili s temelji igralske umetnosti ter pozneje uspešno sodelovali pri drugih društvih, večji del čistega dohodka jo namenjen skupnim koristim dijakov, ker jim omogoča ekskurzije, ki bi sicer bile neizvedljive zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Na ekskurzijah se pa dijaki spoznavajo z neznanimi kraji in širijo svoje obzorje. Del dohodka pa društvo vlaga v nabavo potrebnh predmetov za naslednje predstave (kulise, zavese, rekviziti itd.).
E.	TELESNOVZGOJNO DELO
Na šoli je bil ustanovljen že v šolskem letu 1945-46 športni aktiv, v okviru katerega so se pričele gojiti razne panoge športa izven šole, zlasti nogomet, namizni tenis in odbojka. Na šolskem dvorišču je bilo zgrajeno igrišče za odbojko, na katerem je vedno živahno igranje. Vsako šolsko leto dvakrat so se dijaki šole pomerili v odbojki in nogometu z dijaki tukajšnje gimnazije. Po ustanovitvi učiteljišča v Murski Soboti so tekmovali v teh panogah tudi z dijaki tega zavoda. Prav tako so 1948. leta tekmovali z dijaki Ekonomskega tehnikuma Čakovec. Na zavodu je obstajal tudi šahovski krožek, ki je vsako leto priredil šolski turnir ter od časa do časa tudi tekmovanje z dijaki soboške gimnazije. Glavni namen šolskega športnega aktiva je postal vzbujanje športnega duha, širjenje veselja do športa in pridobivanje članstva za Planinsko društvo Murska Sobota, TVD »Partizan« in Taborniški rod »Veseli veter«. Aktiv je pridobil večje število dijakov, ki so postali člani smučarskega kluba »Mura« oziroma smučarske sekcije TVD »Partizan«. Vsako leto se je priredil tečaj za smučarje v Planici, Pohorju in na Goričkem v Prekmurju. Tečaji so bili združeni s tekmovanji v teku, slalomu in skokih.
V	jeseni so se pa vršili za smučarje mnogoboji v lahkoatletskih disciplinah (tek, skoki, met krogle, met bombe, gozdni tek) in vztrajnostni pohodi. Na posameznih tekmovanjih so dijaki našega zavoda dosegli sledeče rezultate:
Smučarski tečaj v Planici (Tamar) 17.—27. I. 1950: tek na 5 km za člane: 2. Horvat Ivan 17:17; 3. Kulčar Ladislav 17:45; 4. Ovsenjak Janez 18:12. Tek na
5 km za mladince: 2. Prešeren Emil 20:32; 4. Pentek Ladislav 21:25. V skokih sta se odlikovala Horvat Ivan in Kulčar Ladislav.
Smučarsko tekmovanje v Murski Soboti 5. II. 1950: tek na 18 km za člane: 1. Kulčar Ladislav 1:30:35; 2. Ovsenjak Janez 1:39:24; 3. Lipič Evgen 1:43:03;
4.	Čemeka Dušan 1:49:39. Tek na 7 km za mladince: 3. Prešeren Emil 40:15.
Gozdni tek v Murski Soboti 13. XI. 1950: tek na 3 km za članice: 1. Hari Romana 14,35. Tek na 3 km za mladinke: 1. Doma Jolanda 17,40. Tek na
6 km za člane: 1. Kulčar Ladislav 20,05.
Smučarski tečaj na Pohorju 16.—26. I. 1951, tekme SK »Železničar«, Maribor 20. in 21. I. 1951: Tekmovali so člani smučarskih klubov iz Maribora, Selnice, Ptuja in Murske Sobote. Naši dijaki so dosegli sledeče rezultate: tek na 5 km za starejše mladince: 1. Horvat Ivan 24,46. Tek na 1 km za mladinke: 1. Cimerman Hilda 8,32 min. Tek na 5 km za starejše člane: 1. dr. Pezdirc Jožko 33,01 min.
Smučarske tekme v Mačkovcih na Goričkem 3. II. 1952: Tek na 4 km za člane: 1. Prešeren Emil 13,49; 3. Kantona Koloman 13,54. Slalom: 1. Horvat Ivan 1:55,8.
Ponovne smučarske tekme v Mačkovcih 10. II. 1952: tek na 5 km za mladince: 1. Horvat Ivan 19:06. Tek na 5 km za člane: 1. dr. Pezdirc Jožko 20:11. Tek na 1 km za mladinke in članice: 1. Cimerman Hilda 3:41.
Razen imenovanih so se pri smučanju odlikovali še: Hari Tiberij, Sever Janez, Gašpar Jože, Pentek Ladislav. Najboljši tekači so bili tudi v letu 1950 na republiškem tečaju za teke, ki ga je organizirala Smučarska zveza Slovenije. -Najvnetejšim smučarjem je bilo razdeljeno večje število smučarskih rekvizitov in smučarske opreme.
V	letu 1950 ustanovljeno Planinsko društvo Murska Sobota je zaneslo planinsko misel tudi v Prekmurje. Zbralo je v svoje vrste veliko število dijakov, katerim je razdelilo tudi mnogo planinske opreme. Mladi ljubitelji prirode so se oklenili z vso vnemo tega društva in peš ter s kolesi prepotovali predvsem domače Obmurje. Marljivo so obiskovali našo najsevernejšo planinsko kočo »Tromejnik« (ca. 400 m) na Goričkem, ki nudi izreden razgled in leži v pravem sredogorskem področju (Murska Sobota 190 m). Prepotovali so našo lepo domovino od Trakoščana, Ivanščice preko Plitvičkih jezer in Bele krajine do Triglava in Savinjskih Alp.
Zasluge za nastanek in razvoj Smučarskega kluba in Planinskega društva v Murski Soboti in Prekmurju ima profesor našega zavoda dr. Pezdirc Jožko. Dijaki našega zavoda so pa tvorili v teh društvih dober del članstva.
Iz gornjega je razvidno, da se je mladina našega zavoda zanimala predvsem za različne panoge športa. Ni pa bilo še dovolj zanimanja za telovadbo in delo v klubih Ljudske tehnike. V šolskem letu 1951-52 je aktivno sodelovalo pri delu v klubu Ljudske tehnike samo 6% dijakov. Ce hočemo izraziti v % zanimanje naše mladine za posamezne telesnovzgojne panoge v šolskem letu 1951-52, bi dobili naslednjo sliko:
Pri telesnovzgojnem delu izven šole sodeluje 56% vseh dijakov. Pri odbojki sodeluje 47%, pri nogometu 15%, pri lahki ateltiki 18%, včlanjenih je v TVD Partizan 12%, pri smučanju 15%, taborništvu 15%, planinstvu 26% vseh dijakov zavoda.
F.	EKONOMIADA V CELJU
Leta 1951 je Svet za prosveto in kulturo VLRS organiziral v Ljubljani prvo tekmovanje v stenografiji in strojepisju med dijaki vseh ekonomskih srednjih šol Slovenije. Našo šolo je zastopal na tem tekmovanju Mrec Karel, ki je v svoji skupini dosegel 3. mesto. Ker je izvenšolsko kulturno in telesno-vzgojno delovanje na ekonomskih srednjih šolah v Sloveniji prihajalo vedno bolj do izraza ter da bi mladino še nadalje zainteresirali za to udejstvovanje, so vodstva ekonomskih srednjih šol Slovenije sklenila, da se vsako leto organizira izmenoma v kraju, kjer se nahaja neka ekonomska srednja šola, tekmovanje dijakov vseh ekonomskih srednjih šol LR Slovenije pod nazivom »ekonomiada«. To tekmovanje naj bi postalo tradicionalno. Tekmovanje naj bi bilo vsako leto v mesecu maju ter bi tako mladina ekonomskih srednjih šol skupno proslavila rojstni dan maršala Tita. Namen tega tekmovanja je tudi medsebojno spoznavanje mladine istovrstnih šol naše republike ter medsebojni pregled moči. Tekmovalo naj bi se v stenografiji, strojepisju, lahki atletiki, odbojki, košarki, nogometu, šahu in kulturno-prosvetnem delu (petje, deklamacije, folklora, igre, telovadne točke).
Prva ekonomiada je bila v Celju od 23. do 25. maja 1952. Ker je iniciativa za ekonomiado prišla šele 24. IV. 1952, je nastopila večinoma mladina, ki ni trenirala. Toda doseženi rezultati so vseeno dobri. Dijaki našega zavoda so dosegli naslednje rezultate:
5 Poročilo
8/
Stenografija: Kategorija do 160 zlogov v minuti: 1. Novak Zdenka 98,47% pravilnosti; 4. Norčič Jolanka 97,78% pravilnosti (11 tekmovalk).
Strojepisje (29 tekmovalcev): 4. Hari Tiberij 1,89 udarcev na sekundo, 5,27% napak.
Lahka atletika: Moški: tek 100 m: 7. Lipič 13,6. Tek 1000 m: 8. Lipič 3:18,9. Štafeta 4x100 m: 4. ESS Murka Sobota 54. Skok v višino: 3. Horvat 150. Skok v daljino: 6. Katona 4,67. Met krogle: 8. Svetec 9,55.
Zenske : tek 60 m: 5.—8. Doma 9,4. Skok v daljino: 8. Šterman 3,63. Met krogle: 10. Cimerman 6,98.
Odbojka, moški: Murska Sobota : ESS Ljubljana 15 :5, 15 :13; Maribor : Murska Sobota 2 : 0.
Odbojka, ženske: Maribor : Murska Sobota 15 : 5, 15 : 4. Murska Sobota : Novo mesto 15 : 3, 11 :15.
Nogomet: Murska Sobota : ESS Ljubljana 1:1, po podaljšku stanje isto. Po žrebu je prišla v finale za I. mesto Ljubljana. Celje : Murska Sobota 2:1 (v rednem času 1:1).
Sah: Murska Sobota : Celje 3:3; Murska Sobota : Kranj 3:3; Murska Sobota : Novo mesto 3 :3; Murska Sobota : Ljubljana adm. šola 2,5 : 3,5, Murska Sobota : Maribor 1,5 :4,5; Murska Sobota : Ljubljana ESS 3 : 3.
Skupni plasman šol j|e bil naslednji:
Lahka atletika, moški: 1. Maribor, 2. Celje, 3. Ljubljana ESŠ, 4. Novo mesto, 5. Murska Sobota, 6. Ljubljana adm. š., 7. Kranj.
Odbojkarsko moštvo (1949./50)
Lahka atletika, ženske: 1. Celje, 2. Maribor, 3. Ljubljana ESS, 4. Novo mesto, 5. Ljubljana adm. š., 6. Murska Sobota, 7. Kranj.
Odbojka, moški: 1. Maribor, 2. Murska Sobota, 3. Novo mesto, 4. Ljubljana ESS, 5. Celje. 6. Ljubljana adm. š., 7. Kranj.
Odbojka, ženske:	1. Maribor, 2. Celje, 3. Ljubljana	adm.	š.,	4.	Ljubljana
ESS,	5. Murska Sobota,	6. Novo mesto, 7. Kranj.
Nogomet: 1. Maribor, 2. Ljubljana ESŠ, 3. Celje, 4. Murska Sobota, 5. Novo mesto.
Košarka: Sola ni nastopila.
Sah: 1. Celje 27,	2. Maribor 23, 3. Ljubljana ESS	23, 4.	Novo	mesto	17,
5.	Murska Sobota 16, 6.	Ljubljana adm. š. 13,5, 7. Kranj	6,5.
Stenografija: Maribor, Celje, Ljubljana, Novo mesto, Murska Sobota,
Kranj.
Strojepisje: Celje, Maribor, Novo mesto, Murska Sobota, Ljubljana, Kranj.
Skupni plasman šol: 1. Maribor 57 točk, 2. Celje 51, 3. Ljubljana ESŠ 40, 4. Novo mesto 33, 5. Murska Sobota 26, 6. Ljubljana adm. š. 12, 7. Kranj 3 točke.
Prehodni srebrni pokal mesta Celja je osvojila Ekonomska srednja šola Maribor. V letu 1953 bo II. ekonomiada v Mariboru.
G. Razvedrilo mladine
Mladinska organizacija je skrbela tudi za razvedrilo mladine. Organizirala je za dijake plesne vaje. V letih 1946 in 1947 je priredila »plesni venček«, povezan s kratkim programom. Vsako leto je mladina zadnjega letnika priredila družabni večer, na katerega je povabila tudi dijake iz soboške gimnazije. Organizirala je proslavo novoletne jelke. Organizirala je skupni obisk posameznih kino-predstav. Zaradi povezave z absolventi, ki so že vključeni v gospodarstvo in ostalimi gospodarstveniki v Murski Soboti'ter vzdrževanja družabnih stikov, so maturanti organizirali 5. aprila 1952 v Murski Soboti I. ekonomski ples, ki je uspel. Čisti dobiček je bil namenjen za dijaške ekskurzije.
H. Taborniki
V letu 1951 je bil osnovan na šoli tudi taborniški rod »Veselega vetra«, ki navaja mladino k zdravemu bivanju na prostem, v prosti prirodi, jih uči raznih praktičnih spretnosti in vzgaja v dobre državljane. Na šoli obstajata dva voda, in iscer vod »Prijeten dom«, ki ga vodi Trplan Karel, in vod »Tromej nik« pod vodstvom Gašparja Jožeta. Voda sta priredila nekoliko krajših izletov v Obmurju.
I. Podmladek Jugoslovanskega Rdečega križa
(Poverjenik Uhernik Suzana)
Od leta 1946 dalje je deloval na šoli tudi podmladek Jugoslovanskega Rdečega križa. Vanj je bila vključena pretežna večina dijakov. Podmladek je Podpiral vse zdravstvene akcije ter z izvedbo zdravstvenih predavanj skrbel Za njih popularizacijo na šoli. V vsakoletnem Tednu Rdečega križa so pod-mladkarji s prodajo značk nabirali prispevke za Rdeči križ.
V šolskih letih 1948-49, 1949-50 in 1950-51 je podmladek prejel od Mednarodnega dečjega fonda večje količine mleka v prahu, sladkorja, margarine, moke, kakava in masti za izboljšanje hrane dijakov. Te pomoči so bili deležni Predvsem dijaki, ki so se vsak dan vozili v šolo z vlakom ali kolesi in tisti, ki so se hranili v menzi. Na šoli so dobili vsak dan topel izdaten zajtrk. V šol. letu 1948-49 in 1949-50 je prejemalo hrano približno 70 dijakov, v šol. letu 1950-51 pa zaradi pomanjkanja sladkorja in moke samo 30 dijakov. Podmladek ima zbirko zdravil in potrebnega materiala za prvo pomoč.
Prihranki podmladka znašajo 1.163 din (t. j. 25% od vplačane članarine). S tem zneskom in z deležem članarine za prihodnje leto bo podmladek komple-tiral zbirko zdravil in nabavil omarico Rdečega križa.
15.	STATISTIKA DIJAKOV ESŠ V ŠOL. LETIH 1939—1952
	I. let.			II. let.			III. let.			IV. let.			Skupaj		
	m.	ž.	sk.	m.	l.	sk.	m.	l.	sk.	m.	ž.	sk.	in.	ž.	sk.
1939/40 (Trg. šola)															
1. Vpisanih v zač. šol. leta	9	11	20										9	11	20
2. Izstopilo med letom															
3. Konec šolskega leta	9	11	20										9	11	20
4. Od teh izdelalo v juniju	7	8	15										7	8	15
5. Imelo popravne izpite	2	3	5										2	3	5
6. Skupaj izdelalo po popravnih izpitih	9	10	19										9	10 19	
7. Ni izdelalo	—	1	1										—	1	1
1940/41 (Trg. šola) 1. Vpisanih v zač. šol. leta	11	8	19	12	10	22							23	18	41
2. Izstopilo med letom	1	—	1										1	—	1
3. Konec šolskega leta	10	8	18	12	10	22							22	18	40
4. Od teh izdelalo v juniju	10	8	18	12	10	22							22	18	40
5. Imelo popravne izpite															
6. Skupaj izdelalo po popravnih izpitih	10	8	18	12	10	22							22	10	40
7. Ni izdelalo															
1941/42 (okupacija) 1. Vpisanih v zač. šol. leta	26	11	37	33	7	40	24	6	30				83	24 107	
2. Izstopilo med letom	2	1	3	2	—	2	4		4	—	—	—	8	1	9
3. Konec šolskega leta	24	10	34	31	7	38	20	6	26	—	—	—	75	23	98
4. Od teh izdelalo v juniju	22	9	31	27	7	34	17	6	23	—	—	—	66	22	88
5. Imelo popravne izpite	2	—	2	4	—	4	2 -		2	—	—	—	8	—	8
6. Skupaj izdelalo po popravnih izpitih	24	9	33	31	7	38	19	6	25	—	—	—	74	22	96
7. Ni izdelalo	—	1	1	—	—	—	1 -		1	—	—	—	1	1	2
1942/43 (okupacija) 1. Vpisanih v zač. šol. leta	26	20	46	25	9	34	32	7	39	23	6	29	106	42 148	
2. Izstopilo med letom	3	2	5	2	1	3	2	1	3	1	—	1	8	4	12
3. Konec šolskega leta	23	18	41	23	8	31	30	6	36	22	6	28	98	38 136	
4. Od teh izdelalo v juniju	18	17	35	20	8	28	26	5	31	21	6	27	85	36 121	
5. Imelo popravne izpite	5	—	5	3	—	3	4	1	5	1	—	1	13	1	14
6. Skupaj izdelalo po popravnih izpitih	23	17	40	23	8	31	30	6	36	22	6	28	98	37 135	
7. Ni izdelalo	—	1	1										—	1	1
1943/44 (okupacija) 1. Vpisanih v zač. šol. leta	25	21	46	24	17	41	25	9	34	31	6	37	105	53 158	
2. Izstopilo med letom	2	2	4	1	—	1	—	2	2	—	—	—	3	4	7
3. Konec šolskega leta	23	19	42	23	17	40	25	7	32	31	6	37	102	49 151	
4. Od teh izdelalo v juniju	19	15	34	16	15	31	23	7	30	31	6	37	89	43 132	
5. Imelo popravne izpite	3	4	7	7	2	9	2		2	—	—	—	12	6	18
6. Skupaj izdelalo po popravnih izpitih	22	19	41	23	17	40	25	7	32	31	6	37	101	49 150	
7. Ni izdelalo	1	—	1							-r-			1	—	1
	I. let.			II. let.			III. let.			IV. let.			Skupaj		
	m.	ž.	sk.	m.	ž.	sk.	in.	ž.	sk.	in.	ž.	sk.	m.	ž.	sk.
1944/45 (okupacija)															
1. Vpisanih v zač. šol. leta	23	22	45	20	19	39	21	17	38	25	7	32	89	65 154	
1945/46															
1. Vpisanih v zač. šol. leta	3	11	14	6	14	20	12	8	20	5	7	12	26	40	66
2. Izstopilo med letom	—	5	5	—	1	1	—	—	—	—	—	—	—	6	6
3. Konec šolskega leta	3	6	9	6	13	19	12	8	20	5	7	12	26	34	60
4. Od teh izdelalo v juniju	1	4	5	1	3	4	8	4	12	2	4	6	12	15	27
5. Imelo popravne izpite	2	1	3	—	4	4	4	3	7	2	3	5	8	11	19
6. Skupaj izdelalo po popravnih izpitih	2	5	7	1	7	8	12	7	19	4	7	11	19	26	45
7. Ni izdelalo	1	1	2	5	6	11	—	1	1	1	—	1	7	8	15
1946/47															
1. Vpisanih v zač. šol. leta	6	17	23	5	13	18	2	8	10	13	7	20	26	45	71
2. Izstopilo med letom	—	—	—	—	—	—	—	1	1	1	—	1	1	1	2
3. Konec šolskega leta	6	17	23	5	13	18	2	7	9	12	7	19	25	44	69
4. Od teh izdelalo v juniju	5	14	19	4	8	12	1	4	5	12	6	18	22	32	54
5. Imelo popravne izpite	1	1	2	—	3	3	1	2	3	—	1	1	2	7	9
6. Skupaj izdelalo po popravnih izpitih	6	15	21	4	11	15	1	6	7	12	7	19	23	39	62
7. Ni izdelalo	—	2	2	1	2	3	1	1	2	—	—	—	2	5	7
1947/48															
1. Vpisanih v zač. šol. leta	21	27	48	7	12	19	9	11	20	6	6	12	43	56	99
2. Izstopilo med letom	1	2	3	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1	2	3
3. Konec šolskega leta	20	25	45	7	12	19	9	11	20	6	6	12	42	54	96
4. Od teh izdelalo v juniju	17	18	35	4	10	14	4	10	14	6	6	12	31	44	75
5. Imelo popravne izpite	3	7	10	3	2	5	5	1	6	—	—	—	' 11	10	21
6. Skupaj izdelalo po popravnih izpitih	20	25	45	7	12	19	9	11	20	6	6	12	42	54	96
7. Ni izdelalo	—														
1948/49															
1. Vpisanih v zač. šol. leta	14	37	51	20	25	45	7	12	19	—	—	—	41	74 115	
2. Izstopilo med letom	1	1	2	5	3	8	—	1	1	—	—	—	6	5	11
3. Konec šolskega leta	13	36	49	15	22	37	7	11	18	—	—	—	35	69 104	
4. Od teh izdelalo v juniju	9	22	31	12	14	26	4	8	12	-•	—	—	25	44	69
5. Imelo popravne izpite	3	7	10	2	5	7	3	3	6	—	—	—	8	15	23
6. Skupaj izdelalo po popravnih izpitih	12	28	40	14	19	33	7	11	18	—	—	—	33	58	91
7. Ni izdelalo	1	8	9	1	3	4							2	11	13
	I. let.			II. let.			III. let.			IV. let.			Skupaj		
	m.	ž.	sk.	Til.	ž.	sk.	m.	i.	sk.	m.	ž.	sk.	m.	ž.	>k.
1949/50															
1. Vpisanih v zač. šol. leta	6	22	28	12	29	41	13	20	33	—	—	—	31	71 102	
2. Izstopilo med letom	1	3	4	1	—	1	—	1	1	—	—	—	2	4	6
3. Konec šolskega leta	5	19	24	11	29	40	13	19	32	—	—	—	29	67	96
4. Od teh izdelalo v juniju	5	15	20	9	20	29	12	17	29	—	—	—	26	52	78
5. Imelo popravne izpite	—	4	4	1	9	10	1	2	3	—	—	—	2	15	17
6. Skupaj izdelalo po po-	5	19	24	10	29	39	13	19	32	—	—	—	28	67	95
pravnih izpitih															
7. Ni izdelalo	—	—	—	1	—	1	—	—	—	—	—	—	1	—	1
1950/51															
1. Vpisanih v zač. šol. leta	8	27	35	7	19	26	9	29	38	—	—	—	24	75	99
2. Izstopilo med letom	2	7	9	1	1	2	—	3	3	—	—	—	3	11	14
3. Konec šolskega leta	6	20	26	6	18	24	9	26	35	—	—	—	21	64	85
4. Od teh izdelalo v juniju	2	8	10	5	7	12	7	23	30	—	—	—	14	38	52
5. Imelo popravne izpite	3	10	13	1	11	12	2	1	3	—	—	—	6	22	28
6. Skupaj izdelalo po po-	5	16	21	6	15	21	8	24	32			—	—	19	55	74
pravnih izpitih															
7. Ni izdelalo	1	4	5	—	3	3	1	2	3		—	—	2	9	11
1951/52															
1. Vpisanih v zač. šol. leta	5	31	36	6	18	24	7	16	23	8	24	32	26	89 115	
2. Izstopilo med letom	1	6	7	2	6	8	—	—	—	—	—	—	3	12	15
3. Konec šolskega leta	4	25	29	4	12	16	7	16	23	8	24	32	23	77 100	
4. Od teh izdelalo v juniju	3	19	22	—	6	6	3	8	11	8	19	27	14	52	66
5. Imelo popravne izpite	1	6	7	4	4	8	4	6	10	—	5	5	9	21	30
6. Skupaj izdelalo po po-	4	23	27	3	9	12	5	13	18	8	24	32	20	69	89
pravni^ izpitih															
7. Ni izdelalo	—	2	2	1	3	4	2	3	5	—	—	—	3	8	11
16.	STATISTIKA PRIVATISTOV NA EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI V MURSKI SOBOTI V LETIH 1945—1952
	I. let.	II. let.	III. let.	IV. let.	Skupaj
	m. ž. sk.	m. ž. sk.	m. ž. sk.	m. ž. sk.	in. ž. sk.
1945/46 Prijavljenih Izdelalo Ni izdelalo			1 — 1 1 — 1					1 — 1 1 — 1
1946/47 Prijavljenih Izdelalo Ni izdelalo			1 — 1 1 — 1	2—2 2—2			3—3 3—3
1947/48 Prijavljenih Izdelalo Ni izdelalo	— 1 1 — 1 1				— 1 1 — 1 1
1948/49 Prijavljenih	ni bilo |				
1949/50 Prijavljenih Izdelalo Ni izdelalo					1 — 1 1 — 1			1 — 1 1 — 1
1950/51 Prijavljenih Izdelalo Ni izdelalo			1 — 1 1 — 1					1 — 1 1 — 1
1951/52 Prijavljenih	ni bilo				
17. STATISTIČNI PREGLED DIJAKOV PO STAROSTI V LETIH 1939—1952
(po stanju ob koncu šol, leta)____________
in 03 CO N CO CO CO IO
05OONO r-H CM H CD
(M O CM l> T—i
^ ^ oo co m
HH cococo
Tf* 00 00 CM 00
TtH CO CO CO CO CO CM 03
HO^COH rH CM CM CD
H CO 05 CO CD
co o e- cm io rH	«N
H CO CM H
j-t	cm
^ CD CM C- Oi
CO t> 00 CM
I> 00 00
00 ^
00
00
CO
00 O 05
CD
00
CM
CO
H H V i-H rr
CO
wf
rt<
sL o.
cd	in	in
'cm cm co co
O) CD« N O CM t—I CM CO O
05 O- CO
^OCM CD CM CO 05
in 05 O CM CD rj< H CM H 05
CO CO 05 05	05
CO
CM CM
CO co
CM
co H CO
CM
CO
CM I> 05
CO CO H
CD
CM
CO CD 05
cm in oo
CD 05 ^
in
co	CO	Tt1
CO
c*- in co m
co
05
£1
j-j ►>
oo
in
05
00
05
18. STATISTIČNI PREGLED USPEHA DIJAKOV V ŠOL. LETIH 1939-40 DO 1951-52
Niso dovršili razreda	i? >N S	rH rH 1	1 1 1 1 1 i 1 l 1	H | H CM " 1 1 " 1 1 ""	rtinr ^111" lllll	"III" lllll "III"	CO 00 00 | 05 .+H 00 CO CM | 00 .a | | | - o 1 1 1 c	CM rH . rH in rH ^ rH HCOh 1 co rH in | tH c—
Dovršili razred po popravnih izpitih	■d >N S	9 10 19	00 CM O H CM ^ 00 O 00 »H rH O (N CM rH »H CM	CO 00 lO co CO CO CM 05 O) t- CO N CM H O) ^ CM CO rH l>	O H co co m ^ CO CO CM CO rH C- CO co co t- rH CO CO CO O CM 00 CM CM CO CM 05	HON^O CO ^ LO CM 00 LO , ^H CM CM CM O	| 1 1 II 1 2 1 1 1 II 1 1 1 i 1 1 r—t	t-oOgjHig in i> t> co CM CM rH ^ 05
Imeli po- pravni izpit	>N E	CO (M	1 1 1 1 1 1	INI CM ^ CM 00	M- 1 - m co h co . rH	CM | | CO CO t- CM I CM 1	2 1 1 | || I.N 1 1 1	Ht^OOCOH rH C1 | ** CM C0
72 "C -E. ><« OJ •" M Im C t* N S o ca—i G" >	»N S	7. 8 15	00 CM O H N ^ CO O 00 rH rH O CM CM H H CM	rH Tt< CO 00 CO 00 CM 00 05 CO CM CM CM !> t- CO CM CM rH CO	lOOOHt'H 00 CM 00 CM CM rH C- CO in co co rH 00 co O CO H lO H CM CM CM 00	^ H O t' N 00 CO 00 CO CO rH in in i> co co rH rH 05 CO 00 H 05 H H N CO CO	ß CO t> O rH tO d) iH H H ^ >u 3 t* co to | co ra Im •r-» fflThOl'f nco V	in ^ cm co rH CM Tf 00 ^ rH in rH rH rH 00 CM CM rH
Za- dostni	>N £	rH rH	1 1 1 rH (M 00	CM 't H 1- 00 ^ 00 O rH CO	CO CO CM T-H Tf O O 00 t-H rH rH tH Tf	05 00 CO CM CM CM ^ CO l> t> rH H H H H CO	:lj učku 2 11 3 3 2 3 7 17	rH rH | | CM i iNr
Dobri	>N E	CO	6	4 7	7 13 11	co CO ^ 00 H CO 05 CO 00 rH CM	CO CO CO CO IC rH CO CO 00 CO CO rH co	Tf CM CO CO rH ^ CO IO CM rH CM	CM 00 00 I 00 N 1 CM ^ fH rH 0C	CM | CM ^ 00 j H rH CO
Prav dobri	>N E	co 1	^ h in rH CO ^	rH | rH CM rH H CM	00 CM | CM E'* | | CM CM	rH j CM rH Tf rH | rH rH CO	& rH CM I I 00 Zl | CM rH | 00	rH rH rH | 00 " 1 1 "M
Od- lični	>N S	1 1	| CM CM CM | CM	MII | CO-Ht^	lllll | | ~ | ~	"III" III""	| 1 1 II 1 Ž II I I 1	| rH rH | CM | [ CM | CM
Število dijakov ob koncu šol. leta	>txi S	o CM 05	00 CM O H CM ^ 00 O CO O CM CM H H CM	^ 00 CO 00 CO CO CM 05 O D- CO CO »H CM «tHOlO CM CO CM t>	rH rH CO 00 CO ^ CO CO CM CO rH CO 00 CO CO CO *-H 00 00 CO O CM CO CM CM CO CM 03	CM O CM t” H ^ ^ 00 00 IO 05 t> t> CO 05 rH rH Tf 00 CO IO rH CM CM CM CM 00 O rH	O h o co h m CM CM rH in d t> ^ co I «o fH 1 M t* 05 in rH 05	05 05 O CM O rH CM rH CO CO CO 00 C- 't rH 00 co co cm m co rH CM
Razred		HH	I. II. Skupaj	I. II. III. Skupaj	I. II. III. IV. Skupaj	I. II. III. IV. Skupaj	Ni bilo redneg; I. II. III. IV. Skupaj	I. II. III. IV. Skupaj
Šolsko leto		1939,40 (Trgovska šola)	1940/41 (Trgovska šola)	1941/42 (Okupacija)	1942/43 (Okupacija)	1943/44 1 (Okupacija)	1944/45	1945/46
03 ^
03
co co co
co co
r-i (N
C-MCON 03 M H H fO 00
03 CM
O CO 00 Tf CO rH
— °tS rz:	c-c
»!«-n > 'w Mr«"
CO 03
Ifl N H CD ^
in h to h
M
co in oo
O t- 03 CO
CD ^ H N CO
CO
CM CO H O
cm tH cm
m rf Tt< cm m
CO rl H H L''
O 03 03 00 CM (N 03 t-
00
03 CO 00 03
oo r- co co CM co
00 o o co
CM 00
in © t> cm h cm h m
co
CO CO CM t> oo
03 CO CO
oo m co
CM CO rH CO
CO 03 ^ co
co r> co io co
CM
CM H CM lO O 1-1	CM
HCOHCO rH r—i	CM
'co rH H tH Oj
»h CM CM m
03 CO CO CM O CM H CM CO O
m 03 O CM co
co	m	m
CM CM CO CO
CO 00 03 03 CM »H 1-H
O 00 co ^
CM rH CM CO
lO CM CO ^ t>
m cm h co ^
i> rt c* t- rf
tH rH	^
co
^ c- co co CM
in
03
CM
co m cm cm m
H CM
X
s?
o
»o
co
«K
»n
03
13. STATISTIČNI PREGLED USPEHA DIJAKOV OB REDOVALNIH KONFERENCAH V ŠOL. LETIH 1945-46 do 1951-52 (Izraženo v odstotkih)
Šolsko leto 1945/46
Razred	Redovalna konferenca				
	I.	II. polletje	III.	IV. v juniju	Ob koncu šol. leta sept.
I.	55.55	11.11	22.22	55.55	77.78
II.	15.00	10.00	10.00	21.05	42.10
III.	47.36	47.36	20.00	60.00	95.00
IV.	36.36	25.00	16.66	50.00	91.67 ;
Skupaj	35.59	25.00	16.40	45.00	75.00
Šolsko leto 1946/47
Razred	Redovalna konferenca						
	I.	II.	III. pollet.	IV.	V.	VI. junija	Konec šol. leta sept.
I.	38.09	21.67	69.55	17.10	30.43	82.61	91.30
II.	33.33	16.60	50.00	5.55	33.33	66.64	83.33
III.	30.00	20.00	40.00	11.11	55.55	55.55	77.78
IV.	40.00	31.50	89.46	31.57	52.63	94.74	100.00
Skupaj	33.80	22.86	65.61	17.39	40.51	78.28	89.86
Šolsko leto 1947/48
Razred	Redovalna konferenca					
	I.	II.	III. pollet.	IV.	V. junija	Konec šol. leta sept. 1
I.	28.26	37.70	82.22	28.88	77.78	100.00 ;
II.	42.10	52.63	94.73	52.64	73.69	100.00
III.	27.74	15.00	40.00	35.00	70.00	100.00
IV.	54.54	54.54	72.72	83.34	100.00	100.00
Skupaj	33.33	37.89	74.73	41.66	78.12	100.00
Šolsko leto 1948/49
Razred	Redovalna konferenca ;				
	I.	II. polletje	III.	IV. v juniju	Ob koncu šol. leta ; seipt. !
I. a	38.46	57.71	42.24	65.36	81 63
I. b	29.17	52.20	26.10	60.87	
II. a	33.33	29.16	40.00	70.00	89 16
II. b	45.00	42.86	35.29	70.60	
III.	31.58	52.63	27.78	66.66	100.00
Skupaj	35.39	46.90	34.60	66.34	87.50
Šolsko leto 1949/50
Razred	Redovalna konferenca				
	I.	II. polletje	III.	IV. v juniju	Ob koncu šol. leta sept.
I.	64.29	64.28	40.00	83.33	100.00
II. a	65.00	90.00	57.87	89.42	
II. b	19.05	42.85	28.57	57.18	
III.	39.39	65.63	43.75	90.62	100.00
Skupaj	47.06	65.83	42.27	81.25	98.96
Šolsko leto 1950/51
Razred	Redovalna konferenca				
	I.	II. polletje	III.	IV. v juniju	Ob koncu šol. leta sept.
I.	15.15	21.86	•30.77	40.00	80.77
II.	34.61	38.46	33.33	50.00	87.50
III. a	52.63	55.56	64.68	88.20	91 43
III. b	57.89	55.00	66.67	94.10	
Skupaj	36.08	39.58	45.88	63.86	87.06
Šolsko leto 1951/52
Razred	Redovalna konferenca 1				
	I.	II. polletje	III.	IV. v juniju	Ob koncu šol. leta i sept.
I.	50.00	56.25	24.14	75.86	93.10
II.	15.00	21.05	18.75	37.50	75.00
III.	54.50	39.13	43.47	47.82	78.26
IV.	84.40	90.63	50.00	84.38	100.00
Skupaj	54.70	56.60	36.00	66.00	89.00
20. STATISTIČNI PREGLED SOCIALNEGA SESTAVA VPISANIH DIJAKOV V LETIH 1939—1952
00
05 05 O CM O
H M H (O
C0
CO 00 00 fr- rt<
CO
CO CO N lO to »-H CM
O (M
lO
CO
CO CM
CM CM C0 CM 05
05 CO rH H
lO CO CO CO
CO t- 00 CO
C
od-m ^ Tt«
rt« C0
00 CO
O 00 CO	CM
r-i	H	^
CM ^ CM 05
CO
C0 M
N CO H ^ CO
CO 00 r-i o
CM
CO
CM CM
CM
3*
05 O
C5
CO CO 05 Ol
10 030 N CO
^ H CS| H 05
03 E- 00 Tf CO H o
^ O <N CO N ^ 00 05
05 CO CO CM CM «—< CM CO
LC CM h CD rt<
o co co m cm co
00 IO l>
[> 00
CO CO 05
co ^
I> CO	00	CO	N	IO	co
co ^
CO CO CO »-H
IO IO H ^ io
IO N H oo
CO r-H CM CO
CM
05« H
00
t- 00 CM co OOD-IO
I> IO co
CM io LO CM ^ co in IO
CO CM ^ 05
CO T*
CM CM CO t>
CO
21.	STATISTIČNI PREGLED BIVALIŠČA DIJAKOV MED ŠOL.
LETOM V LETIH 1939—1952 ________________(Po	stanju	ob koncu šol, leta)________
		Dijaki stanujejo				
Šolsko leto	Razred	pri starših		izven doma		Skupaj
		v Murski Soboti	se vozijo	v di|. domu	drugod	
1939/40 (Trg. šola)	I.	8	4	—	8	20
1940/41	1.	10	2	—	6	18
(Trg. šola)	II.	6	6	—	10	22
	Skupaj	16	8	—	16	40
1941/42	I.	8	5	8	13	34
(Okupacija)	II.	8	4	19	7	38
	III.	5	2	12	7	26
	Skupaj	21	11	39	27	98
1942/43	I.	7	10	15	9	41
(Okupacija)	II.	6	3	10	12	31
	III.	6	7	12	11	36
	IV.	5	2	8	13	28
	Skupaj	24	22	45	45	136
1943/44	I.	16	7	9	10	42
(Okupacija)	II.	6	10	11	13	40
	III.	6	2	8	16	32
	IV.	7	7	8	15	37
	Skupaj	35	26	36	54	151
1945/46	I.	3	4			2	9
(Okupacija)	II.	7	8	1	3	19
	III.	7	7	4	2	20
	IV.	5	4	1	2	12
	Skupaj	22	23	6	9	60
1946/47	I.	11	5	2	5	23
	II.	5	7	1	5	18
	III.	4	2	—	3	9 ;
	IV.	6	9	2	2	19
	Skupaj	26	23	5	15	69
1947/48	I.	12	8	4	21	45
	II.	9	4	1	5	19
	III.	7	5	1	7	20
	IV.	6	2	—	4	12
	Skupaj	34	19	6	37	96
Šolsko leto	Razred	Dijaki s pri starših		tanujejo izven doma		1 Skupaj
		v Murski Soboti	se vozijo	V .«'l. domu	drugod	
1948/49	I.	16	14	1	18	49
	II.	9	7	4	17	37
	III.	8	1	1	8	18
	Skupaj	33	22	6	43	104
1949/50	I.	5	5	5	9	24
	II.	14	14	1	11	40
	III.	9	3	4	16	32
	Skupaj	28	22	10	36	96
1950/51	I.	9	10	2	5	26
	II.	6	8	4	6	24
	III.	14	8	—	13	35
	Skupaj	29	26	6	24	85
1951/52	I.	4	10	5	10	29
	n.	3	6	2	5	16
	m.	8	6	2	7	23
	IV.	10	9	—	13	32
1	Skupaj	25	31	9	35	100
Statistični pregled državljanstva dijakov v letih 1945 — 1952
Šolsko leto	Državljani FLRJ	Tuji državljani
1945—1946	60		 '
1946—1947	69		
1947—1948	96		
1948—1949	104		
1949—1950	96		
1950—1951	85		
1951—1952	100	
22.	STATISTIČNI PREGLED STALNEGA BIVALIŠČA DIJAKOV MED OKUPACIJO V LETIH 1941—1944
Šolsko leto	Razred	Sl v Soboti In najbl. okolici	arši di V Železni županiji	jakov stanuj« v ost. , v .J župani-županiji Jah Ma_ Zala džarske		5jo v Nemčiji	Skupaj
1941/42	I.	8	12	12	2	—	34
	II	8	18	7	5	—	38
	III.	7	8	3	6	2	26 i
	Skupaj	23	38	22	13	2	98
1942/43	I.	7	19	10	4	1	41
	II.	7	10	11	3	—	31
	III.	7	16	7	6	—	36
	IV.	7	8	3	8	2	28
	Skupaj	28	53	31	21	3	136
1943/44	I.	16	13	12	1	—	42
	II.	8	18	11	2	1	40
	III.	6	12	10	4	—	32
	IV.	7	16	8	6	—	37
	Skupaj '	37	59	41	13	1	151
Opomba: Gornji podatki so vzeti iz madžarske šolske statistike. Med okupacijo je soboški okraj bil priključen madžarskemu oblastnemu teritoriju »Železna županija« (madž. Vasvärmegye) s sedežem v Szombathelyu. Lendavski okraj je bil priključen k »Županiji Zala« (madž. Zalamegye) s sedežem v Zalaegerszegu. Gornja statistika nam ne da točnih podatkov o številu dijakov, ki so imeli stalno bivaližče na področju Prekmurja. Dobro jo je primerjati s statističnim pregledom dijakov po narodnosti.
Iz abecednega seznama dijakov, ki so obiskovali šolo med okupacijo je razvidno sledeče:
Skupno število dijakov, ki so obiskovali šolo med okupacijo . . . 268 Od tega:
Rojeni na področju Prekmurja (sedanji okraj Murska Sobota) . .	100
Rojeni V ostalih krajih FLRJ................................................14
Rojeni na področju današnje Madžarske....................................  154
Gornji podatki nam pokažejo jasnejšo sliko o namenu okupatorja ma-džarizirati Prekmurje z usmerjanjem dijakov iz madžarskih krajev v Mursko Soboto. Gornje število dijakov (154) vsebuje tudi določeno število dijakov iz slovenskega Porabja.
23.	STATISTIČNI PREGLED DIJAKOV PO NARODNOSTI V
LETIH 1939—1952 ______________ (Po	stanju	ob	koncu	šol,	leta)___________
Šol. leto	Razred	Slo- venci	Ven- di	Hrva- ti	Srbi	Ma- džari	Nem- ci	Sku- paj
1939/40	I.	18	—	—	—	2	—	20
1940/41	I.	18						18
	II.	20	—	—	—	2	—	22
	Skupaj	38	—	—	—•	2	—	40
1941/42	I.	—	12	—	—	22	—	34
(Okupacija)	II.	—	11	—	—	27	—	38
	III.	3	5	—	1	17	—	26
	Skupaj	3	28	—	1	66	—	98
1942/43	I.	3	13	—	—	24	1	41
(Okupacija)	II.	—	8	—	—	23	—	31
	III.	—	10	—	—	26	—	36
	IV.	3	6	—	1	18	—	28
	Skupaj	6	37	—	1	91	1	136
1943/44	I.	—	20	—	—	21	1	42
(Okupacija)	II.	3	13	—	—	22	2	40
	III.	—	8	—	—	24	—	32
	IV.	—	10	—	—	26	1	37
	Skupaj	3	51	—	—	93	4	151
1944/45	I.							45
(Okupacija)	II.							39
	III.		m balo rednega pouka					38
	IV.							32
	Skupaj							154
1945/46	I.	9	—	—	—	—			9
	II.	18	—	1	—	—	—	19
	III.	17	—	—	—	3	—	20
	IV.	12	—	—	—	—	—	12
	Skupaj	56	—	1	—	3	—	60
1946/47	I.	23						23
	II.	17	—	1	—	—	—	18
	III.	9						9
	IV.	17	—	— '	—	2	—	19
	Skupaj	66	—	1	—	2			69
1947/48	I.	44	—	—	—	1			45
	II.	19						19
	III.	17	—	2	—	1	—	20
	IV.	12						12
	Skupaj	92	—	2	—	2	—	96
Šolsko leto	Razred	Slo- venci	Ven- di	Hrva- ti	Srbi	Ma- džari	Nem- ci	Sku- paj
1948/49	I.	46		—	—	3	—	. 49
	II.	37						37
	III.	18						18
	Skupaj	101	—	—	—	3	—	104
1949/50	I.	21	—	1	—	2	—	24
	II.	36	—	—	—	4	—	40
	III.	32						32
	Skupaj	89	—	1	—	6	—	96
1950/51	I.	26						26
	II.	22	—	1	—	1	—	24
	III.	31	—	—	—	4	—	35
	Skupaj	79	—	1	—	5			85
1951/52	I.	25	—	1	—	3			29
	II.	15	—			—	1	—	16
	III.	21	—	1	—	1	—	23
	IV.	30	—			—	2	—	32
	Skupaj	91	—	2	—	7	—	100
Opomba: Statistični podatki za šolska leta med madžarsko okupacijo (1941-42 do 1944-45) so vzeti iz madžarskih uradnih statistik, vpisnic in ostalih dokumentov, ki so ohranjeni v šolskem arhivu. Ti podatki ne odgovarjajo dejanskemu stanju, ker je iz njih razviden očiten namen okupatorja, madžarizi-rati te kraje. V okupatorjevih uradnih statistikah ni rubrike 'za narodnost, temveč za materinski jezik dijakov. Zaradi madžarizacije je okupator vse prekmurske Slovence proglasil za posebno vendsko narodnostno skupino, ki naj bi bila sorodna madžarski. Dijake, ki je vsaj eden izmed njihovih staršev (oče ali mati) pasivno obvladal madžarski jezik, je tedanje ravnateljstvo zavoda štelo kot dijake z madžarskim materinim jezikom ne glede na njihovo privolitev, ker jih o tem sploh ni vprašalo. Dijake, katerih starši niso obvladali madžarščine, a so bili rojeni na področju Prekmurja, je okupator štel za »Vende«, a če so bili rojeni v drugih krajih Slovenije ter so se v Prekmurje priselili, je okupator štel za Slovence.
Nekoliko jasnejšo sliko o narodnostni sestavi dijakov nam pokaže madžarska uradna statistika o jezikih, ki so jih dijaki obvladali. Po tej statistiki so znali govoriti samo madžarsko:
Šolsko leto 1941/42	I. razred	18
	II. „	25
	III. „	15
	Skupaj	58
Šolsko leto 1942/43	I. razred	17
	II. „	20
	III. „	26
	IV. „	17
	Skupaj	80
Šolsko leto 1943/44	I. razred	19
	II. „	16
	III. „	22
	IV. „	25
	Skupaj	83
Upoštevajoč šolski arhiv iz časa okupacije ter da večje število dijakov, ki so obiskovali šolo med okupacijo, živi v FLRJ ter na osnovi pridobljenih informacij od različnih oseb, je izdajatelj teh »Izvestij« ugotovil naslednjo dejansko narodnostno sestavo dijakov med okupacijo v letih 1941 do 1945:
Šolsko leto	Razred	Slovenci	Srbi	Madžari	Skupaj
1941/42	I.	16	—	18	34
	II.	11	—	27	38
	III.	10	1	15	26
	Skupaj	37	1	60	98
1942/43	I.	22	—	19	41 '
	II.	11	—	20	31
	III.	10	—	26	36
	IV.	10	1	17	28
	Skupaj	53	1	82	136 ;
1943/44	I.	23	—	19	42 !
	II.	22	—	18	40
	III.	10	—	22	32
	IV.	10	—	27	37
	Skupaj	65	—	86	151
1944/45	I.	21	—	24	45
	II.	23	—	16	39
	III.	21	—	17	38
	IV.	9	—	23	32 |
	Skupaj	74	—	80	154
24.	POROČILO O DELU SINDIKALNE PODRUŽNICE
Od osvoboditve do vključno šolskega leta 1950-51 so člani profesorskega zbora Ekonomske srednje šole v Murski Soboti zaradi maloštevilnosti (6 stalnih predavateljev) bili vključeni v skupno sindikalno podružnico s člani profesorskega zbora gimnazije in učiteljišča v Murski Soboti. Čeprav so člani delovali na dveh različnih zavodih, eni na splošnoizobraževalni srednji šoli, a drugi na srednji strokovni šoli, so imeli skupne cilje: vzgajati našo mlado socialistično generacijo. Zato so imeli številne naloge, ki jih je nova družbena stvarnost terjala od prosvetnih delavcev. Na rednih tedenskih sestankih so v skupnem študiju, referatih in diskusijah prosvetni delavci na soboških sred-r njih šolah izpopolnjevali, poglabljali in razširjali svojo ideološko in strokovno izobrazbo. Razpravljali so in reševali o vrsti problemov: o uspešnejšem delu na šolah, strokovno-pedagoškem delu, politično-ideološkem delu, kulturno-pro-svetnem delu in drugem izvenžolskem delu, o materialni preskrbi dijakov in profesorjev itd. V okviru sindikalne podružnice so predavatelji našega zavoda redno prevzemali nase in obdelovali različne teme s področja ekonomike. Tudi v upravnem odboru sindikalne podružnice so imeli važne funkcije. N. pr. prof. Černjavič Bojan je bil predsednik sindikalne podružnice in član okrajnega odbora sindikata prosvetnih delavcev od oktobra 1949. do oktobra 1951. leta. Pomagali so pri delu rrtladinski organizaciji. Toda njihovo delo ni ostalo samo v okviru matične šole. Poleg redne šolske obveznosti so prevzemali pouk na šoli za trgovske vajence, poučevali so na različnih tečajih, sodelovali so pri delu izpitnih komisij pri različnih strokovnih izpitih v Murski Soboti. Bila so leta, ko je en profesor imel tudi po 50 in več ur tedenskega pouka. Videli smo jih lahko tudi, kako pomagajo pri delu Ljudske prosvete, predavajo v okviru Ljudske univerze v mestu in na vasi, pomagajo na vasi ljudem tolmačiti različne politične in gospodarske ukrepe ljudske oblasti, sodelujejo pri delu različnih volilnih komisij itd., kot n. pr. prof. Černjavič Bojan in prof. dr. Pezdirc Jožko. Videli smo jih lahko, kako pomagajo pri delu pri različnih fizkultumih organizacijah, pri organizaciji različnih kulturnih prireditev, Planinski zvezi, različnih strokovnih društvih. Ugotovili smo lahko, da so bili polno zaposleni, da jim je pogosto delovni dan bil prekratek, saj so jih k temu še pričakovali na tem ali na onem mestu, pri tem ali onem društvu.
S konsolidacijo našega šolstva so se morali prosvetni delavci, razen s splošnimi, v vedno večji meri ukvarjati s posameznimi specifičnimi problemi, ki jih široka podružnica prosv. delavcev ni mogla ekspeditivno reševati. Nastala je potreba, da se dotedanji skupni sindikat prosvetnih delavcev razfor-mira ter ustanovijo posamezna društva prosvetnih delavcev glede na področje njihovega dela. Tako je 20. oktobra 1951 bilo tudi na našem zavodu ustanovljeno Društvo profesorjev in učiteljev strokovnih šol. Razen članov profesorskega zbora Ekonomske srednje šole so se v društvo pri njegovi ustanovitvi vključili tudi prosvetni delavci Kmetijske šole v Rakičanu. Društvo ima 11 članov. V upravnem odboru društva so: predsednik prof. Hegediiš Franc, tajnik strok. učit. Kramberger Marica, blagajnik strok. učit. Uhernik Suzana. Društvo ima praviloma mesečne sestanke, na katerih člani razpravljajo o tekočih družbenih problemih, pedagoških problemih in podobno. Ko je bil v vprašanju nadaljnji obstoj Ekonomske srednje šole v Murski Soboti, je društvo aktivno poseglo v diskusijo o potrebi srednje strokovne šole v Murski
Soboti. V resoluciji, naslovljeni na merodajne činitelje je društvo razložilo prosvetne razmere v Obmurju ter naletelo na polno razumevanje. Pri tem so društvo posebno podprli predsednik Ljudske skupščine LRS tov. Ferdo Kozak, sekretar Sveta za prosveto in kulturo LRS tov. Kimovec Franc, ljudski poslanec tov. Miško Kranjec, Obrtna zbornica in Društvo učiteljev v Murski Soboti.
Delo profesorskega zbora je bilo po svoji vsebini različno, toda ugotovimo lahko, da profesorski zbor svoj delež pri graditvi socializma zvesto izpolnjuje.
25.	STROKOVNO DELO PROFESORSKEGA ZBORA
Tekoče probleme dela na zavodu, ki so se pojavljali vsakodnevno, so profesorji sproti reševali. Probleme, ki se tičejo organizacije dela, razdelitve dela med posamezne člane profesorskega zbora in podobno, so profesorji reševali na delovnih konferencah, ki so bile v začetku šolskega leta, oziroma po potrebi. Redno enkrat mesečno so bile plenarne učno-vzgojne konference. Na teh konferencah so se obravnavale posamezne teme iz strokovnega pedagoškega tiska. Teme so se obravnavale sproti, tako da so predavanja bila vedno nova in aktualna. K posameznim problemom so predavatelji izražali svoje mnenje tako, da so z medsebojnim kresanjem mnenj prišli do splošno uporabnih sklepov glede pouka in vzgoje. Prav tako so razpravljali o konkretni uporabi posameznih didaktičnih principov.
V	šolskem letu 1948-49 in 1949-50 so obstojale na šoli naslednje predmetne komisije: lingvistična, komercialna, ekonomsko-pravna in stenografsko-strojepisna. Te komisije so združevale sorodne grupe predmetov. Na zasedanjih teh komisij so se njihovi člani dogovarjali o specifičnem načinu podajanja snovi pri posameznih predmetih, razpravljali so o sodobnem razvoju posameznih znanosti in vplivu tega razvoja na pouk. Začeli so zbirati material za sestavljanje posameznih metodik. Ker je v šol. letu 1950-51 in 1951-52 na zavodu delovalo samo 5 stalnih predavateljev, je bila onemogočena ozka specializacija posameznih profesorjev, ker je en profesor moral poučevati več predmetov. To je privedlo do tega, da je en profesor bil član par predmetnih komisij, kar mu je jemalo že itak skopo odmerjeni čas. Zato je ožje strokovno delo v teh letih bil osredotočeno samo v dveh strokovnih komisijah, in sicer: za splošnoizobraževalne predmete in za ekonomsko-komercialne predmete.
26.	SEZNAM DIJAKOV,
ki so bili na tem zavodu od njegove ustanovitve leta 1939 do konca šolskega leta 1951-52
(Priimek in ime, očetovo ime, datum rojstva, kraj rojstva, šolsko leto, v katerem
je bil na zavodu.)
A. DVORAZREDNA TRGOVSKA ŠOLA 1939—1941
Cvetič Dalma (Janez)	3.	9.	1924	Murska Sobota	1939—1941
Cör Ana (Franc)	29.	3.	1922	Murska Sobota	1939—1941
Ceh Franc (Martin)	18.	1.	1925	Sv. Urban	1939—1941
Faflik Emilija (Alojz)	12.	3.	1924	Kančovci	1939—1941
Flisar Ludvik (Franc)	18.	4.	1925	Brezovci	1939—1941
Fuis Helena (Karel)	20.	2.	1924	Murska Sobota	1939—1941
Geder Vlasta (Jožef)	9.	6.	1924	Dol. Lendava	1939—1941
Heimer Emerik (Evgen)	■ 14.	10.	1922	Murska Sobota	1939—1941
Heller Herman (Stefan)	25.	3.	1920	Dogoše	1940—1941
Herbst Berta (Karel)	27.	4.	1922	Sv. Lenart	1939—1941
Horvat Ana (Mihael)	19.	4.	1922	Murska Sobota	1939—1941
Hribar Vilibald (Albert)	4.	11.	1921	Litija	1939—1941
Klobasa Stanislav (Jožef)	22.	2.	1924	Podgradje	1940—1941
Koch Ernest (Julij)	22.	9.	1922	Fokovci	1939—1941
Kolmanič Slavoj (Martin)	27.	9.	1923	Bučečovci	1939—1941
Kološa Marija (Aleksander)	30.	9.	1923	Murska Sobota	1939—1941
Košenina Franc (Melhior)	14.	3.	1921	Zagorje ob Savi	1940—1941
Kotnik Stanislav (Alojz)	29.	8.	1924	Mihalovci	1940—1941
Kiičan Bela (Ivan)	24.	2.	1923	Murska Sobota	1940—1941
Malačič Andrej (Štefan)	23.	8.	1924	Murska Sobota	1940—1941
Mataj Štefan (Janez)	6.	10.	1924	Murska Sobota	1940—1941
Preis Magdalena (Edmund)	6.	9.	1921	Križevci	1939—1941
Rajh Danica (Anton)	8.	6.	1924	Zlatar	1940—1941
Rajh Irena (Izidor)	22.	2.	1924	Ljutomer	1939—1941
Reiter Irma (Matija)	19.	12.	1924	Krištanci	1940—1941
Reš Branislav (Franc)	1.	10.	1922	Crna pri Prevaljah	1940—1941
Sagaj Stanislav (Franc)	20.	2.	1919	Ključarovci	1940—1941
Seme Joško (Josip)	1.	7.	1926	Murska Sobota	1940—1941
Skalar Ivica (Jožef)	22.	8.	1925	Loka	1940—1941
Sukič Jožef (Jurij)	29.	3.	1924	Murska Sobota	1940—1941
Sušeč Danica (Filip)	20.	7.	1925	Ključarovci	1940—1941
Škafar Marija (Matija)	10.	8.
Škraban Sarika (Aleksij)	24.	8.
Štrakl Jožef (Jakob)	29.	2.
Titan Bela (Janez)	4.	11.
Titan Dioniz (Ivan)	25.	8.
Toplak Jožef (Mihael)	13.	2.
Veble Dušan (Aleksander)	24.	2.
Verbančič Boris (Jožef)	15.	11.
Vogrinčič Gabrijela (Aleksij)	7.	12.
Zibert Ana (Franc)	9.	2.
Žunko Marija (Janez)	12.	2.
1925	Dol. Lendava	1940-	-1941
1923	Bodonci	1940-	-1941
1924	Noržinci	1939-	-1941
1921	Černelavci	1939—	-1941
1919	Kupšinci	1940-	-1941
1925	Kapca	1939-	-1941
1922	Maribor	1939-	-1941
1923	Radomerščak	1940-	-1941
1924	Murska Sobota	1940-	-1941
1924	Veliki Mengeš	1939-	-1941
1923	Kamnica (Maribor)	1940-	-1941
B. TRGOVSKA AKADEMIJA 1941—1945 MED MADŽARSKO OKUPACIJO
Acs Rudolf (Janos)	23.	A 9.	1924	Pacsastüttos	1942—1943
Ambrus Laszlö (Lajos)	20.	6.	1922	Oroshaza	1942—1943
Asboth Janos (Janos)	16.	10.	1922	Szombathely	1941—1942
Bagoly Bela Arpad (Andras)	15.	B 6.	1925	Stadt Schlaining	1941—1942
Balaško Franc (Antal)	22.	9.	1925	Rakičan	1943—1945
Balint Imre (Imre)	27.	5.	1928	Szombathely	1943—1944
Balog Olga Marija (Daniel)	6.	10.	1927	Djurdjevac	1944—1945
Balogh Jozsef (Laszlo)	12.	6.	1928	Kislakos	1944—1945
Balsai Gyula (Jozsef) Mihaly	21.	11.	1926	Balsa	1942—1943
Banfi Gabrijela Angela (Jožef)	24.	1.	1929	Murska Sobota	1944—1945
Baranyai Anna (Jozsef)	29.	8.	1927	Lenti	1942—1945
Batha Julianna (Gyula)	9.	8.	1927	öriszentpeter	1942—1945
Baumgartner Gyula (Janos)	26.	3.	1926	Zalalövö	1941—1944
Beck Edit (Ferenc)	29.	6.	1927	Zalaszanto	1943—1945
Beck Terez (Ferenc)	29.	1.	1929	Sümeg	1943—1945
Bedöcs Janos (Janos)	27.	6.	1926	Nagycsakany	1941—1945
Bejek Emilija (Koloman)	2.	2.	1927	Peskovci	1943—1944
Bekefi Gabor (Gabor)	13.	11.	1927	Lenti	1942—1945
Bencik Vincenc (Vincenc)	27.	11.	1926	Gančani	1943—1945
Benčec Sarika (Rudolf)	19.	4.	1928	Moravci	1943—1945
Benkö Rezsö (Rudolf)	29.	6.	1924	Zalalövö	1941—1942
Berke Rozalija (Karel)	15.	7.	1928	Dol. Lendava	1942—1945
Bita Gyula (Gyula)	22.	2.	1924	Nagyrakos	1941—1944
Boa Karoly (Jozsef)	25.	11.	1927	Kislakos	1944—1945
Bocskor Janos Jozsef (Janos)	2.	1.	1929	Monošter	1944—1945
Bodi Arpad (Janos)	26.	5.	1926	Kamon	1941—1945
Bognar Imre (Gyula)	17.	11.	1923	Nadasd	1941—1944
Borovszky Zoltan (Istvan)	12.	6.	1922	Dörgicse-Akali	1941—1945
Brumen Smiljana (Ludvik)	30.	7.	1924	Murska Sobota	1941—1943
Celec Gustav (Ferdinand)	19.	C 9.	1928	Rakičan	1944—1945
Cifer Emil (Peter)	11.	5.	1925	Murska Sobota	1941—1945
Cifer Magdalena (Peter)	21.	6.	1927	Murska Sobota	1942—1945
Čimer Marija (Arpad)	12.	12.	1928	Nedelica	1943—1945
Cimperman Majda (Benjamin)	8.	2.	1929	Kostanjevica	1943—1945
Csapo Antal (Janos)	16.	9.	1924	Tana	1941—1942
Csasznek Zsigmond (Zsigmond) Cseresnyes Vilmos (Janos)
Cseri Laszlo (Gyula)
Csonka Laszlo (Gyula)
Cvetič Dalma Marija (Janez) Czegenyi Jozsef (Mihaly) Czegenyi Zoltan (Mihaly)
Ceh Franc (Martin)
Dani Geza (Franc)
Doma Helena (Janez) Doma Marija (Ludvik) Domjan Gabrijela (Stefan) Dončec Terezija (Terezija) Džuban Sonja (Jožef)
17.	11. 1925	Beje	1942—1945
27.	12. 1925	Nova	1941—1945
7.	5. 1926	Zalaegerszeg	1941—1942
4.	8. 1924	Szombathely	1941—1942
3.	9. 1924	Murska Sobota	1942—1943
13.	4. 1923	Zalaegerszeg	1941—1942
2.	6. 1921	Zalaegerszeg	1941—1942
18.	C 1. 1925	Sv. Urban	1941—1943
	D		
14.	1. 1925	Černelavci	1941—1945
9.	7. 1928	Dobrovnik	1944—1945
8.	12. 1927	Genterovci	1942—1945
4.	1. 1926	Dokležov/e	1941—1942
10.	1. 1928	Murska Sobota	1943—1945
28.	6. 1927	Križevci	1942—1945
Egyed Janos (Jozsef)
Faflik Emilija (Alojz) Faflik Sarika (Alojz)
Faidt Nandor (Matyas) Farkas Antal Tibor (Antal) Fekete Ferenc (Peter) Ferencz Otto (Balint)
Ficko Mihael (Mihael) Flisar Ida (Stefan)
Flisar Ludvik (Franc) Florjančič Jurij (Jurij)
Foki Laszlo (Laszlo)
Földes Kalman (Kalman) Franko Jolanka (Jožef) Freyer Pavel (Laszlo)
Fuis Helena (Karel)
Fülöp Jozsef (Jozsef)
Fülöp Jozsef (Jozsef)
15.	8.	1924	Pakod	1942—1945
12.	r 3. 1924		Kančovci	1941—1943
3.	12.	1927	Kančovci	1943—1945
6.	10.	1924	Bataszek	1942—1944
18.	12.	1924	Megyehid	1941—1944
24.	1.	1925	Zalalövö	1941—1944
27.	6.	1928	Karkapentekfalu	1943—1945
28.	8.	1926	Serdica	1943—1945
12.	10.	1929	Gorica	1944—1945
19.	4.	1925	Brezovci	1941—1944
22.	11.	1927	Pusztamagyarod	1943—1945
20.	4.	1924	Zarkahaza	1941—1944
20.	11.	1927	Nadasd	1942—1945
26.	9.	1928	Markišavci	1944—1945
19.	8.	1927	Dol. Lendava	1941—1942
20.	2.	1924	Murska Sobota	1941—1943
20.	1.	1927	Bük	1942—1943
25.	5.	1930	Kerkakutas	1944—1945
Gaber Irena (Janez) Garamvölgyi Gusztav (Ferenc) Gaspar Istvan (Istvan)
Gazdag Istvan (Istvan)
Geder Vlasta (Jožef)
Gelencser Karoly (Ferenc) Gombkötö Laszlo (Istvan) Gornjec Frančiška (Ludvik) Gruškovnjak Karolina (Karel) Gumilar Matilda (Koloman) Gumilar Pavla (Franc) Györgyfalvai György (Lajos) Györgyfalvai Laszlo (Lajos) Gyulasi Jenö (Jozsef)
Gyuracz Ferenc (Kalman)
3.	9.	1929	Murska Sobota	1944—1945
7.	6.	1925	Rabafüzes	1941—1945
6.	6.	1927	Rabatotfalu	1942—1945
22.	5.	1923	Petöhaza	1941—1944
9.	6.	1924	Dol. Lendava	1941—1943
9.	2.	1930	Balatonrendes	1944—1945
26.	6.	1923	Gyanö	1941—1943
30.	1.	1925	Dokležovje	1941—1942
23.	8.	1926	Ljubljana	1942—1945
1.	5.	1928	Murska Sobota	1943—1945
4.	9.	1929	Lipovci	1944—1945
29.	8.	1925	Szombathely	1941—1945
26.	6.	1923	Szombathely	1941—1945
15.	11.	1928	Pakod	1943—1945
1.	10.	1925	Könnend	1941—1944
Hahn Elizabeta (Henrik) Hahn Judita (Pavel)
Hakl Henrik (Viljem)
Hanc Emilija (Imre) Harangozo Istvan (Istvan) Haromfai Marta (Sandor) Harrer Robert (Rezsö)
Hegyi Karoly (Jozsef)
Heimer Emerik (Jenö) Heimer Leontin (Oskar) Heller Herman (Stefan) Hoffmann Emma (Ferenc) Horvat Ana (Aleksander) Horvat Frančiška (Jožef) Horvat Ludvik (Matija) Horvath Dezsö (Jozsef) Horvath Ferenc (Ignac) Horvath Janos (Jozsef) Horvath Karoly (Karoly) Horvath Miklos (Jozsef) Horvath Pal (Peter)
Horvath Tibor (Istvan) Hribar Marija (Franc)
Huber Frida (Franc)
Hujsz Jozsef Sandor (Jozsef)
Ivan Jozsef (Sandor)
Jakob Marija (Jožef) Jona Imre (Jozsef) Jošar Božislava (Janez)
Kakossy Maria (Györö) Karoly Gyula (Sandor) Kaszahazi Eva (Antal) Kelemen Antal (Antal) Kelemen Helena (Ludvik) Keresztury Janos (Janos) Kis Ferenc (Ferenc)
Kis Gabor György (Lehel) Kis Lajos (Kelemen)
Kiss Margit (Istvan)
Kiss Rezsö (Pal)
Kiraly Jenö (Sandor) Kiraly Jozsef (Jozsef) Klepec Danijel (Vincenc) Kneževič Marija (Milan) Kobor Karoly (Karoly) Koch Ernest (Julij)
Kočar Elizabeta (Stefan) Kočar Helena (Štefan) Kolbl Etelka (Alojz) Kollar Lajos (Lajos)
H
2.	8.	1928	Bodonci	1943—1945
16.	9.	1926	Murska Sobota	1941—1944
28.	4.	1925	Lemerje	1941—1945
2.	4.	1927	Murska Sobota	1942—1945
30.	10.	1923	Szentpeterfa	1942—1945
8.	12.	1929	Szentpeterfölde	1944—1945
27.	10.	1926	Gyöngyösszölös	1942—1944
6.	6.	1929	Zalaegerszeg	1943—1944
14.	10.	1922	Murska Sobota	1941—1943
28.	5.	1926	Murska Sobota	1942—1943
25.	3.	1920	Dogoše	1941—1943
10.	1.	1929	Monošter	1944—1945
29.	7.	1926	Murska Sobota	1941—1944
1.	10.	1926	Črenšovci	1941—1942
27.	12.	1926	Murska Sobota	1944—1945
21.	5.	1927	Rum	1942—1945
13.	4.	1928	Harasztifalu	1944—1945
24.	7.	1927	Zalaigrice	1942—1943
13.	11.	1923	Eszterhaza	1941—1943
15.	3.	1925	Alsosag	1941—1942
15.	11.	1922	Nagycenk	1941—1943
8.	3.	1924	Szombathely	1941—1943
29.	10.	1926	Murska Sobota	1943—1945
7.	3.	1926	Gor. Slaveči	1942—1945
11.	3*	1929	Dol. Lendava	1943—1944
I
15.	11.	1926	Nagyrakos	1944—1945
15.	J 6.	1927	Lipovci	1944—1945
21.	2.	1923	Katafa	1943—1945
5.	3.	1927	Križevci	1942—1945
	K			
1.	1.	1927	Kisgörbö	1942—1944
30.	10.	1926	Szöce	1944—1945
30.	8.	1925	Zalaegerszeg	1941—1944
25.	10.	1926	Kecskemet	1943—1944
27.	7.	1925	Nemčavci	1941—1945
24.	4.	1927	öriszenpeter	1944—1945
20.	2.	1920	Hodmezövasarhely	1942—1943
13.	3.	1926	Senta	1941—1944
30.	9.	1924	Balatonbereng	1942—1943
8.	1.	1928	Szombathely	1944—1945
19.	7.	1924	Keszthely	1941—1942
15.	8.	1920	Zalavar	1941—1942
30.	8.	1922'	Sagod	1941—1944
8.	4.	1926	Beltinci	1942—1945
6.	4.	1926	Glavača	1941—1945
30.	7.	1924	Csepceg	1943—1945
20.	9.	1922	Fokovci	1941—1943
24.	9.	1927	Markišavci	1943—1945
17.	4.	1926	Markišavci	1942—1945
15.	12.	1922	Murska Sobota	1941—1943
21.	8.	1923	Zakany	1941—1942
Kološa Ida (Jožef)
Kološa Marija (Aleksander) Kološa Marta (Jožef)
Koltaj Mihael (Štefan)
Konya Valerija Maria (Jozsef) Kosmač Karolina (Ivan) Korcsmar Istvan (Istvan) Korokani Sandor (Jozsef) Kovacz Laszlo (Jozsef)
Kovacs Laszlo (Istvan)
Kovacs Laszlo (Denes)
Kovacs Kalman (Vince) Kozma Imre (Jozsef)
Kraxner Lajos (Gyula) Kreslin Emil (Jožef)
Krstič Dušan (Stevan)
Kiičan Bela (Ivan)
Kuhar Elizabeta (Stefan) Kuhar Helena (Stefan) Kunaver Marija (Jožef)
Laczo Rezsö (Karoly) Lakosi Jozsef (Jozsef) Lanščak Janez (Franc) Lapajne Felicitas (Janez) Lazar Janez (Janez) Lengyel Ilona (Gyula)
Lex Ferenc (Karoly)
Lipič Stefan (Vincenc) Luka Ferenc (Ferenc) Lutar Helena (Stefan) Luthar Lajos Jenö (Lajos)
Macsavölgyi Imre (Gabor) Major Bela (Laszlo)
Major Janos (Lazslo)
Malačič Andrej (Nikolaj) Mandli Istvan (Istvan)
Manfai Zoltan (Istvan)
Maros Geza (Sandor)
Marton Andras Zoltan (Gyula) Mataj Stefan Franc (Janez) Matus Ilona (Karoly)
Meszaros Istvan (Janos)
Mihaly Janos (Janos)
Miszori Ilona (Imre)
Mraz Istvan (Vince)
Nagy Antal (Jozsef)
Nagy Bela (Ferenc)
Nagy Endre (Jozsef)
Nagy Jenö (Imre)
Nagy Tivadar (Vendel) Nemesvaraljai Lajos (Janos)
3.	10. 1928	Murska Sobota	1944—1945
30.	9. 1923	Murska Sobota	1941—1943
2.	6. 1926	Murska Sobota	1942—1945
6.	9. 1928	Murska Sobota	1943—1945
28.	10. 1924	Ikervar	1941—1944
1.	7. 1928	Pečarovci	1944—1945
8.	8. 1923	Gyekenyes	1941—1943
13.	7. 1925	Olad	1941—1943
4.	2. 1927	Nagyrakos	1944—1945
15.	10. 1928	Szöce	1943—1945
16.	2. 1923	Alsosag	1941—1943
17.	1. 1923	Mosonszentpeter	1941—1945
7.	5. 1928	Szöce	1944—1945
26.	10. 1920	Ukk	1941—1943
1.	2. 1928	Prelog	1942—1945
24.	6. 1920	Petrovaradin	1941—1943
24.	2. 1923	Murska Sobota	1941—1944
7.	10. 1929	Tešanovci	1944—1945
9.	8. 1929	Murska Sobota	1943—1945
7.	12. 1927	Murska Sobota	1943—1945
20.	L 3. 1926	Ispank	1941—1944
26.	4. 1925	Badacsonytomaj	1943—1944
18.	5. 1927	Murska Sobota	1941—1945
21.	6. 1928	Budinci	1944—1945
18.	5. 1926	Murska Sobota	1942- 1943
25.	11. 1929	Nagyrakos	1944--1945
30.	9. 1926	Budapest	1942—1945
27.	8. 1925	Tešanovci	1942—1945
7.	3. 1925	Monošter	1943—1945
23.	7. 1924	Crenšovci	1941—1942
30.	3. 1922 M	Bazin	1942—1944
23.	6. 1923	Tereske	1941—1945
2.	9. 1929	Hegyfalu	1943—1945
29.	8. 1923	Hegyfalu	1943—1945
25.	8. 1924	Murska Sobota	1941—1944
4.	11. 1925	Szombathely	1942—1945
24.	3. 1926	Kerkakutas	. 1941—1945
24.	9. 1922	Balatonszarszo	1941—1942
13.	10. 1923	Fertöszentmiklos	1941—1944
6.	10. 1924	Murska Sobota	1941—1944
19.	10. 1926	Ratot	1943—1944
20.	4. 1927	Szombathely	1942—1944
12.	10. 1923	Viszak	1941—1944
15.	4. 1928	Zalalövö	1943—1945
4.	11. 1923	Körmend	1941—1944
11.	N 4. 1927	Szombathely	1941—1945
8.	1. 1929	Lenti	1943—1945
1.	11. 1928	Kerkakutas	1943—1945
4.	12. 1926	Kustanszeg	1941—1943
27.	9. 1923	Tekenye	1942—1945
6.	8. 1921	So pro n	1942—1944
Nemeth Albert (Bela)
Nemeth Ferenc (Ferenc) Nemeth Gyözö (Jozsef) Nemeth Gyözö Istvan (Gyözö) Nemeth Kalman (Ferenc) Nemeth Lajos K. (Lajos) Norčič Akoš (Stefan)
Novak Elizabeta (Jožef)
Odor Sandor (Sandor) Odor Zoltan (Janos) ösze Peter (Peter)
Palfay (Toplak) Jožef (Jožef) Palmai Otto Bela (Ferenc) Pamuki Sandor (Janos)
Pathy Gyula (Gyula)
Pentek Magdalena (Koloman) Peterfai Miklos G. (Andor) Pogačnik Miroslava I. (Franc) Polgar Laszlo (Sandor) Pomper Rudolf (Kalman) Poredoš Franc (Karel) Požegar Karolina (Avguštin) Preininger Adolf (Adolf)
Radler Alajos (Jozsef) Raposa Lajos (Gyula) Rogan Irena (Janez) Roka Gyula (Daniel) Roka Pal (Dezsö)
Rožsas Julianna (Gyula) Ružič Marjeta (Leopold)
Sabo Rozalija (Elemer) Sapač Gizela (Jožef)
Sedonja Stefan (Štefan) Schweitzer Janoš G. (Janos) Seme Jožef (Jožef)
Seregelyi Lazslo (Jozsef) Sever Janez (Ivan)
Sik Andras (Geza)
Simon Imre (Lajos)
Simon Pal (Pal)
Simonka Marjeta (Vendel) Sinic Marija (Ludvik) Skalar Ivanka (Jožef) Skvariš Frigyes (Janos) Slavic Emilija (Matija) Sobočan Marija (Franc) Somogyi Margit (Gyula) Stajnko Viktor (Viktor)
i.	7.	1925	Resznek	1941—1943
6.	10.	1923	Vaspör	1941—1944
14.	12.	1928	Szatta	1944—1945
31.	3.	1929	Olad	1944—1945
2.	11.	1927	Vaspör	1943—1945
21.	6.	1922	Molnaszecsöd	1941—1943
7.	2.	1928	Murska Sobota	1943—1945
17.	7.	1929	Dol. Lendava	1944—1945
	O			
12.	5.	1928	Janoshaza	1942—1945
13.	1.	1927	Batyk	1943—1945
24.	12.	1924	Sopron	1942—1945
6.	P 2.	1926	Radgona	1942—1945
10.	11.	1925	Inke	1942—1945
15.	2.	1922	Osztopan	1941—1942
16.	2.	1924	Nemesböd	1941—1943
14.	5.	1928	Murska Sobota	1943—1945
27.	4.	1924	Monošter	1941—1943
26.	9.	1928	Murska Sobota	1944—1945
3.	2.	1922	Sapronkövesd	1941—1943
28.	3.	1929	Kisvakos	1943—1945
29.	10.	1926	Polana	1942—1945
11.	6.	1925	Gederovci	1942—1943
29.	5.	1927	Monošter	1944—1945
	R			
16.	3.	1923	Fertöendred	1941—1944
24.	10.	1929	Körmend	1944—1945
16.	4.	1925	Večeslavci	1941—1944
11.	9.	1925	Ispanz	1942—1944
17.	11.	1921	Veszprem	1942—1943
20.	5.	1928	Körmend	1944—1945
9.	7.	1928	Murska Sobota	1943—1945
14.	S 6.	1927	Gor. Bistrica	1942—1943
16.	2.	1929	Brezovci	1944—1945
14.	12.	1926	Noršinci	1943—1945
8.	9.	1930	Budapest	1944—1945
1.	7.	1926	Murska Sobota	1941—1944
13.	11.	1927	Szombathely	1944—1945
1.	2.	1928	Polana	1943—1945
19.	11.	1927	Janoshaza	1942—1945
2.	9.	1926	Zalaegerszeg	1941—1942
6.	1.	1928	Kerkakutas	1943—1945
10.	2.	1926	Dol. Lendava	1941—1945
8.	11.	1928	Murska Sobota	1944—1945
22.	8.	1925	Loka pri Zid. m.	1941—1942
28.	3.	1922	Szombathely	1941—1943
14.	10.	1927	Lipovci	1942—1945
11.	10.	1926	Dol. Lendava	1942—1945
7.	9.	1926	Köszeg	1943—1945
25.	6.	1928	Stanjovci	1944—1945
Stubits Margit (Janos)	15.	9.	1929	Zalalövö	1943—1945
Sukič Angela (Jurij)	24.	10.	1925	Murska Sobota	1941—1945
Sukič Jože (Jurij)	22.	7.	1924	Murska Sobota	1941—1944
Svetec Vincenc (Aleksander)	18.	1.	1927	Salovci	1944—1945
Szabo Ferenc (Margit)	15.	7.	1924	Nagycsakany	1941—1945
Szabo Frigyes (Jozsef)	5.	1.	1926	Rum	1942—1945
Szabo Imre (Ferenc)	18.	4.	1926	Budapest	1944—1945
Szamosvölgyi Ilona (Karoly)	9.	2.	1929	Apatistvanfalva	1943—1945
Szendröi György (György)	3.	5.	1923	Zakany	1941—1945
Szep Maria (Istvan)	30.	6.	1928	Zalaegerszeg	1943—1945
s
Semen Marija (Janez)	3.	9.	1925	Zagreb	1941—1945
Skalič Olga (Matija)	5.	2.	1927	Hodoš	1942—1945
Skraban Pavel (Janez)	28.	6.	1926	Puconci	1943—1945
Skraban Šarika (Elek)	24.	8.	1923	Bodonci	1941—1944
Stiftar Štefka (Franc)	17.	12.	1926	Peč	1942—1945
T
Tamedler Andras (György)	7.	11.	1922	Szepetnek	1942—1943
Timar Bela (Bela)	26.	1.	1924	Szolnok	1941—1943
Titan Marija (Jožef)	15.	8.	1926	Puconci	1942—1945
Toldi Ferenc (Ferenc)	21.	3.	1924	Sotony	1941—1944
Tompa Dezsö (Gyula)	22.	5.	1927	Nagymizdo	1942—1945
Tötök Laszlo (Jozsef)	8.	7.	1929	Szöce	1944—1945
Trokšar Aranka (Ludvik)	8.	1.	1929	Gorica	1944—1945
V
Varga Janos (Jozsef)	14.	5.	1923	Alsosegesd	1942—1944
Vass Erzsebet G. (Lajos)	17.	7.	1927	Öcsöd	1942—1943
Vezer Amalija (Karel)	3.	5.	1928	Domanjšovci	1943—1945
Vezer Marta (Geza)	21.	4.	1926	Martjanci.	1941—1942
Vogrinčič Gabrijela (Elek)	7.	12.	1924	Murska Sobota	1941—1944
Vogrinčič Karel (Elek)	3.	1.	1926	Murska Sobota	1943—1945
Vogrinec Franc (Franc)	25.	12.	1924	Murska Sobota	1941—1945
Vüjec Peter (Jožef)	29.	6.	1922	Murska Sobota	1941—1943
VV
Winkler Jenö (Jenö)	22.	9.	1926	Lenti	1944—1945
Winkler Lazslo (Jenö)	4.	2.	1925	Lenti	1941—1944
Wolf Karoly (Karoly)	6.	12.	1923	Zalalövö	1941—1944
Z
Zambo Miklos (Sandor)	9.	12. 1922	Hidashollos	1941—1942
Zsebe Jozsef (Mihaly)	24.	1. 1923	Nemesded	1941—1942
Zver Stefan (Stefan)	7.	8. 1925	Banuta	1942—1945
Žilavec Koloman (Aleksander)	6.	z 7. 1925	Andrejci	1942—1945
C. DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA, SREDNJA GOSPODARSKA SOLA, EKONOMSKI TEHNIKUM, EKONOMSKA SREDNJA SOLA 1945—1952
Abraham Irena (Karel)	22.	A 6.	1937	Brezovci	1951—1952
Antolin Margita (Mihael)	9.	8.	1930	Novi Sad	1945—1948
Avtomonov Vera (Andrej)	26.	6.	1933	Murska Sobota	1948—1949
Bac Estera (Karel)	13.	B 1.	1930	Strukovci	1945—1948
Bagola Hermina (Anton)	23.	10.	1928	Stari Beznovci	1945—1946
Balaško Franc (Anton)	22.	9.	1925	Rakičan	1945—1947
Balaško Irma (Štefan)	27.	12.	1936	Rakičan	1951—1952
Baligač Terezija (Ivan)	25.	9.	1933	Lipovci	1950—1952
Balog Olga (Danijel)	6.	10.	1927	Djurdjevac	1945—1948
Banfi Gabrijela (Jožef)	24.	1.	1929	Murska Sobota	1946—1948
Banko Marija (Jožef)	7.	6.	1935	Salamenci	1951—1952
Beloglavec Drago (Vilibald)	17.	7.	1928	Pertoča	1945—1946
Bencik Franc (Vincenc)	3.	5.	1932	Budimpešta	1947—1949
Bencik Vincenc (Vincenc)	27.	11.	1926	Gančani	1945—1948
Benčec Šarolta (Rudolf)	19.	4.	1928	Moravci	1945—1947
Benko Gizela (Koloman)	27.	11.	1934	Brezovci	1950—1951
Berden Kristina (Franc)	20.	4.	1934	Filovci	1950—1951
Burdijan Zdenka (Konrad)	14.	9.	1929	Zagreb	1946—1949
C
Celec Gustav (Ferdo)	19.	9.	1928	Rakičan	1945—1948
Celec Štefan (Ferdo)	15.	8.	1932	Rakičan	1947—1950
Ciffer Magdalena (Peter)	21.	6.	1927	Murska Sobota	1945—1946
Čimer Marija (Arpad)	12.	12.	1928	Nedelica	1945—1947
Cimerman Hilda (Franc)	26.	8.	1934	Dol. Lendava	1948—1952
Cipot Ema (Karel)	2.	5.	1927	Tešanovci	1945—1948
Cipot Franc (Karel)	9.	12.	1932	Polana	1948—1952
Cipot Olga	1.	9.	1929	Tešanovci	1946—1947
Cmrekar Katarina (Alojz)	3.	11.	1936	Cven	1950—1952
Cabašek Zvonko (Jožef)	15.	C 2.	1 1926	Fokovci	1945—1946
Cerneka Dušan (Zvonimir)	27.	1.	1930	Dol. Slaveči	1947—1950
Cervek Stefan (Terezija)	24.	7.	1930	Moravci	1948—1950
Dajč Justina (Erik)	12.	D 7. 1931		Serdica	1947—1951
Doma Elizabeta (Janez)	20.	6.	1935	Murska Sobota	1948—1952
Doma Jolanda (Ludvik)	13.	9.	1935	Ptuj	1949—1952
Dončec Terezija (Terezija)	10.	1.	1928	Murska Sobota	1945—1948
Džuban Sonja (Josip)	28.	6.	1927	Križevci	1945—1946
Duh Viktorija (Anton)	1.	8.	1937	Murska Sobota	1951—1952
Dundek Kristina (Franc)	3.	12.	1932	Satahovci	1949—1952
Erjavec Cecilija (Štefan)	9.	E 3.	1934	Dokležovje	1950—1951
Erjavec Jože (Anton) Eržen Marija (Mihael)
11. 3. 1930 Satahovci 2.	6.	1932	Gor. Radgona
1947—1948
1947—1950
F
Faflik Sarolta (Alojz	3.	12.	1927	Kančevci	1945—1946
Farič Marjeta (Ludvik)	23.	4.	1934	Murska Sobota	1948—1952
Feher Irena (Jožef)	13.	11.	1932	Dol. Lendava	1948—1951
Ferko Emilija (Mihael)	4.	6.	1934	Vidonci	1951—1952
Ficko,Karel (Karel)	17.	4.	1936	Krajna	1950—1951
Ficko Milan (Mihael)	28.	8.	1926	Serdica	1945—1948
Fifonja Filomena (Ignac)	29.	8.	1930	Gor. Bistrica	1947—1950
Flisar Olga (Karel)	2.	6.	1931	Vučja gomila	1946—1950
Fošnar Janko (Jakob)	21.	12.	1929	Ključarovci	1946—1949
Franko Jolanka (Jožef)	26.	9.	1928	Markišavci	1945—1948
Fuis Olga (Karel)	2.	7.	1936	Murska Sobota	1949—1952
Fujs Elizabeta (Stefan)	30.	4.	1935	Beltinci	1951—1952
Fürst Olga (Koloman)	6.	4.	1934.	Murski Črnci	1948—1952
Fürst Sarika (Terezija)	5.	12.	1928	Murska Sobota	1945—1948
G
Gaber Irena (Janez)	3.	9.	1929	Murska Sobota	1946—1948
Galun Marija (Lovro)	31.	1.	1935	Lomanoši	1950—1951
Ganža Tatjana (Nikolaj)	31.	7.	1936	Lukavci	1950—1952
Gašpar Jožef (Franc)	28.	6.	1935	Budinci	1951—1952
Geder Hilda (Janez)	12.	7.	1937	Krašči	1950—1952
Glavač Ana (Martin)	27.	5.	1932	Beltinci	1948—1949
Glavač Martin (Martin)	26.	7.	1953	Beltinci	1948—1952
Glavač Verona (Avgust)	25.	1.	1937	Dol. Bistrica	1951—1952
Glažar Marjeta (Karel)	10.	6.	1937	Murska Sobota	1950—1951
Godina Helena (Stefan)	11.	11.	1934	Gor. Petrovci	1948—1952
Grabar Ivanka (Jožef)	5.	5.	1931	Moravci	1948—1952
Grm Evarist (Franc)	26.	10.	1932	Ormož	1947—1950
Grof Gustav Evgen (Ludvik)	10.	6.	1936	Sebeborci	1950—1952
Gumilar Janez (Janez)	26.	1.	1931	Gor. Lendava	1949—1950
Gumilar Matilda (Koloman)	1.	5.	1928	Murska Sobota	1945—1946
Gutman Ana (Andrej)	15.	6.	1936	Bogojina	1951—1952
Györfi Franc (Nikolaj)	4.	2.	1933	Murska Sobota	1947—1950
Györkös Marija (Jožef)	8.	9.	1931	Gomilice	1946—1949
H
Hahn Elizabeta (Hinko)	2.	8.	1928	Bodonci	1945—1947
Hakl Henrik (Viljem)	28.	5.	1925	Lemerje	1945—1946
Hanc Emerik (Emerik)	3.	8.	1929	Murska Sobota	1946—1949
Hanc Emilija (Emerik)	2.	4.	1927	Murska Sobota	1945—1946
Hari Cvetana (Zoltan)	17.	6.	1933	Stanjevci	1947—1950
Hari Romana (Jožef)	21.	2.	1931	Ropoča	1949—1952
Hari Tibor Ladislav (Leopold)	19.	9.	1932	Domanjševci	1948—1952
Herman Agneza (Jože)	20.	9.	1931	Dol. Lendava	1947—1948
Horvat Filomena (Martin)	7.	10.	1933	Beltinci	1948—1949
Horvat Ivan (Jožef)	4.	3.	1931	Črensovci	1948—1952
Horvat Karel (Franc)	25.	12.	1932	Pečarovci	1951—1952
Horvat Ladislav (Evgen)	11.	9.	1930	Salamenci	1945—1948
Horvat Marija (Karel)	24.	1.	1932	Satahovci	1947—1950
Horvat Marija (Stefan)	13.	9.	1928	Lipa	1949—1951
Horvat Marija (Anton)	23.	3.	1934	Žižki	1951—1952
Horvat Rudolf (Janez)	18.	2.	1929	Gorica	1945—1948
Horvat Stanko (Stefan)	24.	10.	1931	Črensovci	1947—1949
Hozjan Rozalija (Matija)	26.	11.	1936	Kapca	1951—1952
Hradil Olga (Jožef)	20.	9.	1929	Murska Sobota	1945—1949
Hrastelj Jože (Jože)	8.	10.	1928	Gor. Radgona	1945—1947
Hribar Marica (Franc)	29.	10.	1926	Murska Sobota	1945—1947
Huber Irena (Franc)	24.	11.	1928	Gor. Slaveči	1945—1946
Hujs Jože (Jožef)	11.	3.	1929	Dol. Lendava	1945—1947
Hujs Štefan (Jožef)	7.	7.	1930	Dol. Lendava	1947—1948
J
Jakiša Zora (Evgen)	13.	8.	1932	Fokovci	1948—1952
Jaklin Terezija (Janez)	6.	1.	1934	Čentobske gorice	1948—1952
Jakob Marija (Jožef)	15.	6.	1927	Lipovci	1945—1947
Jelen Štefanija (Matija)	14.	12.	1937	Boreči	1951—1952
Jerebic Ana (Stefan)	14.	7.	1933	Markišavci	1948—1952
Jonaš Marta (Stefan)	2.	6.	1937	Predanovci	1950—1952
Jooš Marija (Ferdinand)	5.	4.	1929	Kupšinci	1946—1949
Jošar Anica (Štefan)	29.	7.	1937	Murska Sobota	1950—1952
Jošar Božislava (Janez)	5.	3.	1927	Križevci	1947—1948
Jureš Alojz (Alojz)	18.	6.	1926	Boreči	1947—1948
K
Kalinger Jože (Rafael)	18.	5.	1928	Mojstrana	1945—1947
Kalamar Karolina (Elemer)	15.	3.	1931	Murska Sobota	1947—1950
Kalman Pavla (Pavel)	21.	7.	1931	Dol. Lendava	1946—1947
Karba Karel (Štefan)	10.	3.	1930	Adrijanci	1946—1949
Kardoš Jožef (Aleksander)	29.	5.	1931	Moravci	1947—1950
Katona Koloman (Koloman)	16.	10.	1931	Gorica	1949—1952
Kelemen Helena (Ludvik)	27.	7.	1925	Nemčavci	1945—1946
Kerec Karel (Franc)	13.	3.	1930	Otovci	1947—1949
Kerec Sidonija (Stefan)	3.	11.	1930	Zenkovci	1947—1950
Kiš Irena (Franc)	25.	11.	1936	Jesenovac	1951—1952
Klepec Danilo	8.	4.	1926	Beltinci	1947—1948
Klepec Štefanija (Vinko)	9.	7.	1929	Beltinci	1945—1947
Kočar Elizabeta (Štefan)	24.	9.	1927	Martjanci	1945—1947
Kolarič Marta (Josip)	16.	4.	1937	Čakovec	1951—1952
Kolbl Jakob (Justina)	6.	3.	1937	Boreči	1951—1952
Koler Sonja (Rudolf)	2.	4.	1933	Gor. Radgona	1951—1952
Kolmanko Karolina (Karel)	1.	10.	1935	Cankova	1950—1951
Kološa Ana (Stefan)	4.	12.	1936	Tešanovci	1951—1952
Kološa Franc (Karel)	29.	9.	1930	Murska Sobota	1947—1949
Kološa Ida (Jožef)	3.	10.	1928	Murska Sobota	1945—1948
Kološa Marta (Jožef)	2.	6.	1926	Murska Sobota	1945—1946
Koltaj Klara (Štefan)	1.	5.	1931	Murska Sobota	1945—1948
Koltaj Mihael (Štefan)	6.	9.	1928	Murska Sobota	1945—1947
Korošec Amalija (Anton)	24.	6.	1933	Sv. Križ (Litija)	1948—1952
Korošec Ivan (Janez)	26.	5.	1931	Murska Sobota	1947—1948
Kosi Alojz (Alojz)	20.	5.	1926	Ključarovci	1945—1947
Kosi Marjeta (Pavla)	29.	6.	1931	Grlava	1948—1949
Kovač Helmut (Karel)	11.	2.	1928	Gor. Slaveči	1947—1948
Kovač Olga (Aleksander)	17.	8.	1930	Adrijanci	1947—1950
Kovačič Ana (Viktor)	10.	7.	1934	Norički vrh	1949—1950
Kozar Lovrenc (Ivan)	3.	8.	1933	Maribor	1950—1951
Kralj Frančiška (Franc)	27.	1.	1937	Kokoriči	1951—1952
Krančič Jolanka (Karel)	8.	6.	1936	Predanovci	1951—1952
Kreslin Gabrijela (Josip)	6.	10.	1931	Beltinci	1946—1949
Kreslin Milan (Josip)	1.	2.	1928	Prelog	1945—1947
8 Poročila		115			
Kruševčanič Mirjana (Miodrag)	1.	5.	1933	Zagreb	1948—1951
Kšela Franc (Matija)	3.	10.	1926	Salinci	1945—1948
Kšela Marta (Matija)	27.	7.	1931	Salinci	1948—1952
Kuhar Elizabeta (Stefan)	7.	10.	1929	Tešanovci	1945—1948
Kuhar Gabrijela (Franc)	7.	4.	1933	Murska Sobota	1947—1950
Kühar Helena (Stefan)	9.	8.	1929	Murska Sobota	1945—1948
Kuhar Marjeta (Franc)	3.	4.	1931	Murska Sobota	1946—1949
Kukel Janez (Karel)	24.	10.	1928	Murska Sobota	1945—1948
Kulčar Ladislav (Stefan)	14.	5.	1931	Dolga vas	1948—1951
Kumin Helena (Stefan)	17.	5-	1933	Crnelavci	1948—1952
Kumin Helena (Nikolaj)	10.	4.	1934	Crnelavci	1950—1952
Kumin Vera (Janez)	7.	12.	1934	Satahovci	1949—1952
Kuštor Evgen (Evgen)	6.	12.	1931	Murska Sobota	1947-1949 1951-1952
Kuzma Marija (Koloman)	30.	4.	1928	Puževci	1945—1948
Lah Marija (Ivan)	18.	L 3.	1932	Krajna	1947—1950
Lanščak Janez (Franc)	14.	5.	1927	Murska Sobota	1947—1948
Lebar Ana (Anton)	26.	1.	1931	Rakičan	1945—1946
Lejko Marija (Janez)	2.	12.	1930	Tropovci	1947—1950
Lipič Evgen (Evgen)	1.	5-	1929	Hrastje Mota	1949—1952
Lipič Stefan (Vincenc)	27.	8.	1925	Tešanovci	1945—1947
Lukač Terezija (Jožef)	8.	10	1933	Hrastje Mota	1949—1952
M
Malačič Božidar (Franc)	7.	4.	1933	Prosenjakovci	1949—1952
Maršič Ana (Stefan)	11.	8.	1931	Melinci	1948—1949
Matus Vendel (Ludvik)	5.	2.	1932	Selo	1947—1950
Maučec Franc (Jožef)	26.	9.	1934	Gančani	1951—1952
Medlobi Irma (Mihael)	15.	11.	1934	Kuršanec	1951—1952
Meglič Sonja (Franc)	22-	3.	1935	Čuprija	1948—1952
Merklin Stefan (Karel)	16.	12.	1930	Murska Sobota	1947-1949 1950-1952
Merklin Stefan (Koloman)	6.	1.	1932	Vadarci	1949—1952
Mesarič Štefka (Ivan)	8.	8.	1932	Beltinci	1949—1951
Moličnik Frančiška (Albin)	26.	7.	1935	Luče	1951—1952
Moreč Karel (Koloman)	11.	4.	1934	Gorica	1948—1952
N
Nagy Marija (Janez)	14.	9.	1934	Dobrovnik	1949—1952
Norčič Jolanka (Stefan)	29.	5.	1936	Murska Sobota	1949—1952
Norčič Stefan (Stefan)	7'	2.	1928	Murska Sobota	1945—1947
Novak Elizabeta (Josip)	17.	6.	1929	Dol. Lendava	1945—1947
Novak Koloman (Franc)	11.	10.	1933	Dobrovnik	1948—1949
Novak Malvina (Stefan)	10.	1.	1936	Gorica	1951—1952
Novak Zdenka (France)	23.	9.	1935	Rog. Slatina	1949—1952
O
Oček Gertruda (Karel)	24.	4.	1936	Murska Sobota	1950—1952
Oček Teodor (Karel)	20.	8.	1934	Murska Sobota	1948—1950
Ogorelec Danica (Vilko)	8-	9.	1937	Ivanjkovci	1951—1952
Ohman Genovefa (Aleksander)	9.	12.	1930	Safarsko	1948—1952
Osterc Pavla (Franc)	23.	1.	1935	Križevci (Ljutomer)	1950—1952
Ovsen jak Janez (Franc)	24.	12.	1930	Murska Sobota	1947—1950
Ovsenjak Janez (Ludvik)	11.	7.	1935	Mlajtinci	1950—1952
p
Paller Hermina (Deziderij)	9.	3.	1937	Dol. Lendava	1951—1952
Pavel Olga (Ludvik)	7.	12.	1930	Polana	1947—1949
Peklar Niko (Jožica)	8.	12.	1930	Ljubljana	1948—1949
Pentek Ladislav (Koloman)	3.	8.	1933	Murska Sobota	1947—1950
Pentek Magda (Koloman)	14.	5.	1928	Murska Sobota	1945—1947
Perger Marica (Mihael)	14.	3.	1929	Bukovec	1945—1948
Perša Terezija (Franc)	1.	7.	1933	Krog	1948—1949
Pisanec Cveta (Ivan)	26	5.	1932	Korovci	1947—1950
Pivar Terezija (Avgust)	7.	10'	1931	Bratonci	1948—1952
Podlesek Koloman (Josip)	11.	8.	1932	Pečarovci	1948—1952
Polanič Slavko (Anton)	12.	4.	1935	Krištanci	1945—1947
Poredoš Franc (Karel)	29.	10.	1926	Polana	1945—1946
Poredoš Rudolf (Franc)	21.	3.	1931	Moravci	1947—1950
Poredoš Vera (Janez)	13.	1.	1936	Murska Sobota	1950—1952
Pozderec Alojzija (Alojz)	15.	6.	1929	Beltinci	1945—1946
Prelog Marija (Avgust)	29.	11.	1933	Beltinci	1948—1949
Prešeren Emil (Ivan)	9-	7.	1934	Bogutovo selo	1948—1952
Pücko Irena (Jožef)	10.	3.	1937	Kapca	1951—1952
Pučko Marija (Anton)	25.	3.	1930	Iljaševci	1947—1948
Pučko Milan (Alojz)	25.	7.	1928	Gor. Radgona	1945—1946
Puhan Marjeta (Alojz)	30.	7.	1934	Dol. Lendava	1948—1952
R
Rajnar Marija (Vinko)	19.	3.	1933	Murski Črnci	1948—1949
Rajter Marjeta (Matija)	20.	8.	1933	Krištanci	1948—1952
Rataj Darinka (Gabrijel)	21-	12.	1927	Čakovec	1946—1947
Rešek Ruža (Franc)	1.	10.	1928	Beltinci	1945—1947
Režonja Viktorija (Janez)	19.	12.	1929	Murska Sobota	1946—1947
Rogan Joško (Rudolf)	15.	3.	1930	Sodišinci	1947—1950
Rojko Viljem (Alojz)	22.	1.	1935	Lemerje	1949—1951
Roner Emilija (Maksimilijan)	18.	5.	1931	Maribor	1947—1950
Rožman Marjeta (Pavel)	12.	7.	1933	Peklenica	1949—1952
S
Sagaj Anica (Franc)	29.	8.	1930	Noršinci	1947—1950
Sakovič Irena (Karel)	29-	10.	1930	Zenkovci	1948—1949
Sapač Aleksander (Aleksander)	25.	11.	1927	Strukovci	1946—1949
Sapač Blanka (Ivan)	16.	11.	1934	Varaždin	1949—1952
Sapač Helena (Aleksander)	25.	7.	1930	Strukovci	1947—1949
Sapač Sarika (Ludvik)	7.	8.	1937	Beltinci	1951—1952
Sever Janez (Ivan)	1.	2.	1928	Polana	1945—1947
Sever Janez (Janez)	28.	11.	1934	Krog	1948—1952
Sever Jolanka (Ivan)	23.	4.	1931	Polana	1947—1949
Sever Sidonija (Stefan)	10-	12.	1930	Pečarovci	1948—1952
Sinic Marija (Ludvik)	8.	11.	1928	Murska Sobota	1945—1948
Skalar Darinka (Jožef)	19.	9.	1931	Dol. Logatec	1946—1949
Skalič Nikolaj (Aleksander)	14.	12.	1930	Dol. Lendava	1946—1949
Skledar Marija (Karol)	17.	3.	1935	Rogaševci	1950—1951
Slavič Silva (Franc)	5.	12.	1932	Slovenj Gradec	1947—1950
Srabotnik Martin (Gvidon)	3.	11.	1918	Šmarje pri Jelšah	1947—1948
Srebrjanskij Marija (Vasilij)	13-	9.	1929	Maribor	1946—1949
Sreš Alojzija (Ivan)	29.	5.	1931	Bratonci	1947—1950
Stajnko Milena (Viktor)	19.	1.	1930	Stanjevci	1946—1947
Strah Majda (Franc)	30.	11.	1931	Gor. Radgona	1947—1950
Strupeh Tončka (Anton)	27.	1.	1936	Ljutomer	1950—1952
Siiklar Magdalena (Karel)	10. 1. 1929	Murska Sobota	1946—1949
Svetec Franc (Vinko)	11. 10. 1934	Krog	1951—1952
s
Sadi Franc (Franc)	6.	1.	1935	Cankova	1950—1952
Sadi Majda (Anton)	16.	5.	1937	Križevci (Ljutomer)	1951—1952
Sarkanj Gizela (Franc)	11.	7.	1933	Gor. Petrovci	1949—1951
Saruga Magdalena (Ivan)	2.	5.	1934	Beltinci	1949—1950
Sebjanič Gizela (Aleksander)	28-	11.	1929	Gor. Petrovci	1946—1949
Šeruga Cecilija (Jožef)	11.	11.	1929	Pečarovci	1948—1952
Šeruga Dragica (Mihael)	12.	3.	1936	Gor. Lendava	1950—1952
Šiftar Bela (Geza)	20.	4.	1933	Strukovci	1948—1952
Šiftar Erika (Aleksander)	19.	4.	1934	Murska Sobota	1949—1952
Šiftar Erika (Aleksander)	8.	9.	1935	Strukovci	1948—1950
Šiftar Gizela (Ivan)	31.	1.	1933	Zenkovci	1948—1952
Šiftar Ida (Emerik)	23.	11-	1930	Maribor	1945—1948
Šiftar Kamila (Pavel)	8.	1.	1938	Puževci	1951—1952
Šiftar Stefan (Karel)	30.	11.	1934	Murska Sobota	1950—1952
Simon Joško (Stefan)	27.	2.	1931	Šulinci	1947—1950
Skalič Alojz (Janez)	22.	5.	1935	Krajna	1950—1951
Skalič Olga (Matija)	5.	2.	1927	Hodoš	1945—1946
Skraban Pavel (Janez)	28.	6.	1926	Puconci	1945—1947
Skrilec Sarolta (Štefan)	17.	12-	1936	Markišavci	1951—1952
Slebič Angela (Mihael)	3.	5.	1932	Gor. Petrovci	1947—1949
Šliski Marija (Stefan)	23.	3.	1937	Murska Sobota	1950—1952
Soštarec Vera (Karel)	14.	1.	1935	Murska Sobota	1948—1952
Šterman Milena (Franc)	8.	1.	1933	Pristava	1948—1952
Stiftar Štefanija (Franc)	17.	12.	1926	Peč	1945—1946
Stivan Bela (Franc)	4.	12.	1929	Bodonci	1947—1949
T
Temlin Karolina (Aleksander)	15-	5.	1932	Strukovci	1948—1952
Temlin Olga (Janez)	24.	5.	1933	Markišavci	1948—1951
Temlin Sarika (Janez)	11.	5.	1937	Puževci	1951—1952
Temlin Vilma (Stefan)	28.	12.	1930	Puževci	1947—1950
Toplak Marija (Stefan)	29.	8.	1932	Dol. Lendava	1949—1950
Toth Stefan (Stefan)	13.	9.	1931	Murska Sobota	1947—1950
Trbižan Pavla (Jože)	12.	5.	1932	Križevci (Ljutomer)	1947—1948
Trstenjak Pepca (Alojz)	5.	3-	1931	Sp. Krapje	1948—1950
V
Veren Marta (Ludvik)	6.	1.	1932	Murska Sobota	1946—1949
Vereš Bernarda (Stefan)	15.	9.	1934	Beltinci	1951—1952
Vezer Amalija (Karel)	5.	5.	1928	Domanjševci	1945—1947
Vida Franc (Vendel)	12.	9.	1925	Centiba	1945—1947
Vogrinčič Alojz (Franc)	13.	6.	1934	Tropovci	1948—1949
Vogrinčič Karel (Aleksander)	3.	1.	1926	Murska Sobota	1947—1949
Vogrinčič Marija (Franc)	1.	3-	1936	Krašči	1950—1952
Vogrinec Franc (Franc)	25.	12.	1924	Murska Sobota	1947—1948
Vratarič Gabrijela (Janez)	6.	12.	1931	Murska Sobota	1948—1952
Vratuša Franc (Franc)	21.	4.	1933	Krašči	1949—1952
Vrbnjak Alojzija (Slavko)	14.	1.	1935	Stara Nova vas	1950—1952
Vrečič Vera (Anton)	1.	8.	1934	Murska Sobota	1950—1952
Vučak Marjeta (Ludvik)	1.	1.	1933	Murska Sobota	1948—1952
Vučkič. Ivan (Ivan)	6.	1-	1930	Gradišče	1946—1949
Vugrinec Amalija (Stefan)	29.	6.	1936	Bogojina	1951—1952
		116			
Vuk Angela (Franc) Vukan Jožefa (Matija) Vukan Kristina (Jožef) Vukanič Josip (Franc)
4.	'	9.	1935	Dol. Lendavske gor. 1949—1952
2.	1.	1934	Tišina	1950—1952
19.	12.	1934	Tišina	1950—1951
13,-	5.	1928	Košarovci	1951—1952
Zgrabi j ič Zdenka (Simon)	11.
Zrim Magdalena (Franc)	17.
Zver Marija (Karel)	4.
Zver Stefan (Stefan)	7.
Zupe Metka (Ciril)l	14.
3- 1934	Petišovci	1951—1952
5. 1935	Murska Sobota	1949—1952
8. 1934	Beltinci	1949—1952
8. 1925	Banuta	1945—1946
6. 1932	Ljutomer	1947—1950
Žilavec Koloman (Aleksander) Zitek Helga (Matija)
Žižek Viljem (Matija)
6.	7.	1925	Andrejci
5.	6.	1934	Radkersburg
4.	5-	1935	Cetinje
1947—1948
1951—1952
1950—1952
27.	SEZNAM DIJAKOV Šolsko leto 1939-40
I. razred
Razrednik: Inž. Hreščak Milan Razred so izdelali v juniju:
Cvetič Dalma (dober)	Preis Magdalena (dober)
Ceh Franc (dober)	Rajh Irena (dober)
Faflik: Emilija (dober)	Strahi Jože (dober)
Fuis Helena (prav dober)	Titan Bela (dober)
Herbst Berta (prav dober)	Toplak Jožef (dober)
Hribar Vilibald (zadosten)	Veble Dušan (dober)
Kolmanič Slavoj (dober)	Zibert Ana (zadosten)
Kološa Marija (prav dober)
Popravni izpit so imeli:
Cör Ana (stenografija)	Horvait Ana (trgovsko računstvo)
Geder Vlasta (nauk o trgovini)	Koch Ernest (stenografija)
Heimer Emerik (nauk o trgovini)
Razred so izdelali v septembru:
Cör Ana (dober)	Heimer Emerik (dober)
Geder Vlasta (dober)	Koch Ernest (zadosten)
Ni izdelala:
Horvat Ana
Šolsko leto 1940-41
I. razred Razredn'ilk: inž. Mokrovič Josip
Razred so izdelali v juniju:
Flisar Ludvik (odličen)	Seme Jožko (dober)
Klobasa Stanislav (dober)	Skalar Ivica (prav dober)
Košenina Franc (dober)	Sukič Jožef (dober)
Kučan Bela (dober)	Sušeč Danica (dober)
Malačič Andrej (zadosten)	Škafar Marija (dober)
Mataj Stefan (dober)	Skraban Šarika (prav dober)
Rajh Danica (prav dober)	Vogrinčič Gabrijela (prav dober)
Reiter Irma (dober)	Verbančič Boris (odličen)
Reš Branislav (prav dober)	Žunko Marija (dober)
II.	razred
Razrednik: Roza Štefan Razred so 'izdelali v juniju:
Cör Ana (dober)	Kolmanič Slavoj (dober)
Cvetič Dalma (dober)	Kološa Marija (odličen)
Ceh Franc (dober)	Preis Magdalena (dober)
Faflik Emilija (dober)	Rajh Irena (dober)
Fuis Helena (prav dober)	Sagaj Stanislav (dober)
Geder Vlasta (dober)	Strahi Jožef (prav dober)
Heimer Emerik (dober)	Titan Bela (zadosten)
Heller Herman (prav dober)	Titan Dioniz (dober)
Herbst Berta (odličen)	Toplak Jožef (prav dober)
Hribar Vilibald (dober)	Veble Dušan (dober)
Koch Ernest (zadosten)	Zilbert Ana (dober)
Šolsko leto 1941-42
I.	razred
Razrednik: Koväcs Ilona
Razred so
Bedöcs Janos (dober)
Bodi ’Arpäd ( zadosten) Borovszky Zoltän (dober)
Cifer Emil (dober)
Cseresnyes Vilmos (dober)
Dani Geza (zadosten)
Domjan Gabrijela (zadosten) Freyer Pavel (dober) Györgyfalvai György (dober) Györgyfalvai Läszlo (dober) Hakl Henrik (dober)
Horvat Ana (dober)
Horvat Frančiška (zadosten) Horvath Miklös (dober) Kelemen Helena (dober) Kneževič Marija (prav dober)
izdelali v juniju-
Kovač Koloman (dober) Lanščak Janez (dober) Macsavölgyi Imre (dober) Manfai Zoltan (zadosten) Nagy Antal (zadosten) Nagy Jenö (zadosten) Nemeth Albert (zadosten) Simon Imre (zadosten) Simonka Marjeta (dober) Sukič Angela (dober) Semen Marija (dober) Szäbo Ferenc (prav dober) Szendröi György (dober) Vezer Marta (dober) Vogrinec Franc (zadosten)
Popravni izpit sta imela: Csert Läszlö (stenografija) Garamvölgyi Gusztav (matematika)
Razred sta izdelala v septembru: Cseri Läszlö (zadosten) Garamvölgyi Gusztav (zadosten)
Ni izdelala:
Lutar Helena
- II. razred
Razrednik: Gebei Etelka Razred so izdelali v juniju:
Baumgartner Gyula (dober)
Bita Gyula (dober)
Bognar Imre (odličen)
Csäpo Antal (zadosten)
Czegžnigi Zoltan Mihaly (zadosten) Farkas Antal Tibor (dober)
Fekete Ferenc (odličen)
Flisar Ludvik (dober)
Foki Laszlo (prav dober)
Gazdag Isrtvan (zadosten)
Gyuracz Ferenc Tamäs (zadosten) Hahn Judita (zadosten)
Horvath Karoly (zadosten) Kaszahazi Eva (dober)
Kiraly Jozsef (dober)
Kis Gabor György (dober)
Könya Valeria Maria (zadosten)
Kiičan Bela (zadosten)
Laczo Rezso (dober)
Malačič Andrej (zadosten) Marton Andras Zoltan (dober) Mataj Stefan Franc (zadost.) Mihaly Janos (odličen)
Mraz Istvan (zadosten)
Nemeth Ferenz (zadosten) Radler Alajos (zadosten)
Rogan Irena Jožefa (dober) Sukič Jožef (zadosten)
Skraban Sarika (zadosten) Toldi Ferenc (dober)
Vogrinčič Gabrijela (dober) Wiinkler Laszlö (zadosten) Skalar Ivanka (zadosten)
Popravni izpit so imeli:
Bagoly Bela ’Arpäd (zgodovina)	Kollar Lajaš (gosp. iin pravo)
Horvath Tibor (nemščina)	Seme Jožef (prirodoslovje)
Razred, so izdelali v septembru:
Bagoly Bela ’Arpäd (zadosten)	Kollar Lajos (zadosten)
Horvath Ti,bor (zadosten)	Seme Jožef (zadosten)
III.	razred
Razrednik: Hornyik Janos
Razred so Brumen Smiljana (zadosten) Čeh Franc (zadosten)
Faflik Emilija (dober)
Fuis Helena (prav dober) Geder Vlasta (dober) Gombkötö Laszlo (prav dober) Heimer Imre (zadosten)
Heller Herman (zadosten) Horvath Pal (dober)
Koch Ernest (zadosten)
Kolbl Etelka (zadosten)
Kološa Marija (dober)
izdelali v juniju:
Korcsmar Istvan (zadosten) Koroknai Sandor (dober) Kovacs Laszlo (prav dober) Kraxner Lajos (zadosten) Nemeth Lajos (zadosten) Paithy Gyula (dober) Peterfai Miklos (zadosten) Polgar Laszlo (dober) Skvariš Frigyes (dober) Timär Bela (odličen)
Zsebe Jozsef (zadosten)
Popravni izpit so imeli:
Krstič Dušan (pravo)	Pamuki Sandor (pravo)
Razred so izdelali v septembru:
Krstič Dušan (zadosten)	Pamuki Sandor (zadosten)
Ni izdelal:
Krraly Jenö
Razredni izpit je opravljal:
Benko Rezsö (zadosten)
Batha Julianna (prav dober) Bekefi Gabor (zadosten)
Berke Rozalija (prav dober)
Cifer Marija Magdalena (dober) Doma Maria (zadosten)
Džuban Sonja (zadosten)
Földes Kalman (dober)
Fülöp Jozsef (dober)
Gaspar Istvan (dober) Gruškovnjak Karolina (zadosten) Hanc Emilija (dober)
Huber Frida (dober)
Jošar Božislava (dober)
Kreslin Emil (dober)
Kočar Helena (dober)
Kološa Marta (prav dober)
Lipič Stefan (zadosten)
Šolsko leto 1942-43
I.	razred
Razrednik: Kazar Janos Razred so izdelali v juniju:
Mandli Istvan (zadosten) Meszaros Istvan (zadosten) Odor Sandor (zadosten) ösze Peter (zadosten) Palfay Jozsef (dober) Palmai Otto (dober) Poredoš Franc (dober)
Sik Andras (zadosten) Skalič Olga (zadosten) Slavic Em'ilija (zadosten) Sobočan Marja (dober) Szabo Frigyes (zadosten) Stiftar Štefanija (zadosten) Tompa Dezsö (zadosten) Titan Marija (zadosten) Vass Erzsebet (dober)
Zver Stefan (dober)
Popravni izpit so imeli:
Harrer Robert	(stenografija)	Klepec Daniel (nauk o trg.)
Horvath Dezsö	(matemati'ka)	Lex Ferenc (stenografija)
Horvath Janos (matematika)	Žilavec Koloman (zgodovina)
Razred so izdelali v septembru:
Harrer Robert (zadosten)	Klepec Daniel (zadosten)
Horvath Dezsö	(dober)	Lex Ferenc (zadosten)
Horvath Janos	(zadosten)	Žilavec Koloman (zadosten)
Ni izdelala:
Požegar Karolina
II.	razred
Razrednik: Läszlö Laura Razred so izdelali v juniju:
Ralsai Gyula (zadosten) Baranyai Anna (prav dober) Bedöcs Janos (zadosten)
Bodi Arpad (zadosten) Borowszky Zoltan (zadosten) Cifer Emil (zadosten) Cseresznyes Vilmos (dober) Dani Geza (zadosten) Györgyfalvai György (dober) Györgyfalvai Laszlo (zadosten) Hakl Henrik (zadosten) Harangozo Istvan (dober) Horvat Ana (zadosten)
Kakossy Maria (dober)
Kneževič Marija (prav dober) Kelemen Helena (dober)
Kovač Koloman (zadosten) Lanščak Janez (zadosten) Macsavölgyi Imre (dober) Manfai Zoltan (zadosten)
Nagy Antal (zadosten)
Nagy Tivader (zadosten)
Sukič Angela (zadosten)
Szabo Ferenc (dober)
Szendröi György (dober) Simonka Marjeta (zadosten) Semen Marija (dober) Vogrinec Franc (zadosten)
Popravni izpit so imeli:
Csasznek Zsigmond (knjigovodstvo) Nagy Jenö (matematika) Egyed Janos (nemščina, stenograf )
Razred so izdelali v septembru:
Csasznek Zsigmond (dober)	Nagy	Jenö	(zadosten)
Egyed Janos (zadosten)
III.	razred
Razrednik: Gcbei Etelka
Razred so izdelali v juniju:
Baumgartner Gyula (dober)
Bita Gyula (dober) •
Bognar Imre (prav dober)
Faidt Nandor (zadosten)
Farkas Antal Tibor (dober) Fekete Ferenc (dober)
Flisar Ludvik (dober)
Feki Laszlo (dober)
Gazdag Istvan (zadosten) Gyuracz Ferenc Tamas (dober) Kaszahazi Eva (dober)
Kiräly Jözsef (zadosten)
Kis Gabor György (dober) Konya Valeria Maria (zadosten)
Laczö Rezsö (dober)
Luthar Lajos (zadosten)
Malačič Andrej (zadosten)
Marton Andras Zoltan (zadosten) Mataj Štefan Franc (zadosten) Mihaly Janos (prav dober)
Mraz Istvan (dober)
Radler Alajos (dober)
Rogan Irena Jožefa (dober)
Roka Gyula (odličen)
Seme Jožef (zadosten)
Sukič Jožef (zadosten)
Škraban Sarika (zadosten)
Toldi Ferenc (dober) Varga Janos (dober)
Vogrinčič Gabrijela (dober) Wolf Karoly (zadosten)
Popravni izpit so imeli:
Ktičan Bela (stenografija)	Nemeth Ferenc (knjigovodstvo)
Nemesvaraljai Janos (nemščina, Winkler Laszlo (knjigovodstvo) gosp., pravo)	Hahn Judita (matematika)
Razred so izdelali v septembru:
Kiičan Bela (zadosten)	Winkler Laszlo (zadosten)
Nemesvaraljai Janos (zadosten) Hahn Judita (zadosten)
Nemeth Ferenc (zadosten)
IV.	razred Razrednik: Horner Maria Magdolna
Razred so Izdelali v juniju:
Ambrus Saszlo (zadosten)
Acs Rudolf (dober)
Brumen Smiljana (zadosten) Ceh Franc (zadosten)
Faflik Emilija (dober)
Fuis Helena (prav dober) Geder Vlasta (dober)
Gombkötö Laszlo (prav dober) Heller Herman (zadosten) Horvath Pal (dober)
Kis Ferenc (zadosten)
Koch Ernest (zadosten)
Kolbl Etelka (prav dober) Kološa Marija (zadosten)
Korcsmar Istvan (zadosten) Koroknai Sandor (dober) Kovacs Laszlo (dober) Kraxner Lajos (zadosten) Nemeth. Lajos (zadosten) Pathy Gyula (dober) Peterfai Miklos (zadosten) Polgar Laszlo (zadosten) Roka Pal (zadosten)
Skvariš Frügyes (zadosten) Tamedler Andras (dober) Timar Bela (prav dober) Vüjec Peter (zadosten)
Popravni izpit je imel:
Krstič Dušan (gospod., blagoznan.)
Razred je izdelal v septembru: Krstič Dušan (zadosten)
Šolsko leto 1943-44
I.	razred
Razrednik: Laszlo Laura
Razred so Balaško Franc (zadosten)
Beck Edit (zadosten)
Beck Terez (zadosten)
Bencik Vincenc (zadosten) Benčec Sarika (zadosten) Cimperman Majda (zadosten) Ferencz Otto (dober)
Ficko Mihael (zadosten) Florjančič Jurij (zadosten) Gumilar Matilda (zadosten) Gyulasi Jenö (zadosten)
Hahn Elizabeta (zadosten) Hribar Marija (zadosten) Kelemen Antal (zadosten)
izdelali v juniju:
Kočar Elizabeta (zadosten) Koltaj Mihael (dober)
Kovacs Laszlo (zadosten) Kunaver Marija (dober) Kuhar Helena (prav dober) Major Bela (zadosten)
Miszori Ilona (zadosten)
Nagy Bela (dober)
Nagy Endre (zadosten) Nemeth Kalman (zadosten) Norčič Akoš (prav dober) Odor Zoltan (zadosten) Pentek Magdalena (odličen). Pomper Rudolf (dober)
Ružič Marjeta (dober)	Szamosvölgyi Ilona (dober)
Sedonja Stefan (zadosten)	Škraban Pavel (zadosten)
Stubits Margit (dober)
Popravni	izpit	so imeli:
Balint	Imre (nemščina)	Simon Pal (nemščina)
Čimer	Marija (nemščina)	Sever Janez (nemščina)
Dončec Terezija (matematika)	Vezer Amalija (matematika)
Faflik Šarika (matem., stenograf.) Vogrinčič Karel (matematika)
Razred	so	izdelali	v septembru:
Balint	Imre (zadosten)	Simon Pal (zadosten)
Ciimer	Marija (zadosten)	Sever Janez (zadosten)
Dončec Terezija (zadosten)	Vezer Amalija (zadosten)
Faflik Sarika (zadosten)	Vogrinčič Karel (zadosten)
Ni izdelal:
Hegyi Käroly
II.	razred
Razrednik: Kazär Janos Razred so izdelali v juniju:
Batha Julianna (dober)
Berke Rozalija (dober)
Cifer Magdalena (dober)
Doma Marija (zadosten)
Džuban Sonja (dober)
Földes Kalman (dober) Garamvölgyi Gusztav (zadosten) Gaspar Istvan (dober) Gruškovnjak Karolina (zadosten) Hanc Emilija (zadosten)
Harrer Robert (zadosten)
Horvath Deszö (zadosten)
Huber Frida (dober)
Jošar Božislava (zadosten)
Kočar Helena (dober)
Kološa Marta (dober)
Kreslin Emil (zadosten)
Luka Ferenc (zadosten)
Mandli Istvan (zadosten) Meszaros Istvan (zadosten)
Odor Sandor (zadosten) ösze Peter (zadosten)
Palfay (Toplak) Jožef (zadosten) Palmai Otto (zadosten)
Poredoš Franc (dober)
Sik Andras (zadosten)
Slavic Emilija (zadosten)
Sobočan Marija (zadosten)
Szep Maria (zadosten)
Skalič Olga (zadosten)
Zver Štefan (zadosten)
Popravni izpit so imeli:
Štiftar Štefanija (nemšč.)
Titan Marija (nemšč., knjig.) Tompa Dezsö (madž., nemšč.) Žilavec Koloman (madž.)
Bekefi Gabor (gosp., pravo)
Klepec Daniel (nemšč., prirodosl.)
Lex Ferenc (stenografija)
Lipič Štefan (nemšč., matemat.)
Szabo Frigyes (stenografija)
Razred so izdelali v septembru:
Bekefi Gabor (zadosten)	Štiftar Štefanija (zadosten)
Klepec Daniel (zadosten)	Titan Marija (nemščina, knjigov.)
Lex Ferenc (zadosten)	Tompa Dezsö (zadosten)
Lipič Štefan (zadosten)	Žilavec Koloman (zadosten)
Szabo Frigyes (zadosten)
III.	razred Razrednik: Toth Margit
Razred so izdelali v juniju:
Baranyai Anna (prav dober)	Bodi Arpad (zadosten)
Bedöcs Janos (zadosten) •	Borovszky Zoltan (zadosten)
Cifer Emil (zadosten)
Csasznek Zsigmond (dober) Cseresnyes Vilmos (zadosten) Györgyfalvai György (zadosten) Györgyfalvai Laszlo (zadosten) Hakl Henrik (zadosten) Harangozo Istvan (dober)
Jona Imre (zadosten)
Kelemen Helena (zadosten) Kneževilč Marija (prav dober) Kovacs Kalman (zadosten) Lanščak Janez (zadosten)
Major Janos (zadosten)
Macsavölgyi Imre (prav dober) Manfai Zoltan (zadosten)
N'agy Antal (zadosten)
Nagy Tivadar (zadosten) Somogyi Margit (dober)
Sukič Angela (zadosten)
Szabo Ferenc (dober)
Szabo Imre (zadosten)
Szendröi György (dober)
Semen Marija (dober)
Simonka Marjeta (zadosten) Vogrinec Franc (dober)
Popravni izpit so imeli:
Dani Geza (madžarščina)	Kobor	Karoly	(nemščina)
Razred so izdelali v septembru:
Dani Geza (zadosten)	Kobor	Karoly	(zadosten)
IV.	razred Razrednik: Horner Maria
Razred so Baumgartner Gyula (dober) Bita Gyula (dober)
Bognar Imre (dober)
Faidt Nandor (zadosten) Farkas Antal (dober)
Fekete Ferenc (dober)
Flisar Ludvik (dober)
Foki Laszlo (dober)
Gazdag Istvan (zadosten) Gyuracz Ferenc (prav dober) Hahn Judita (zadosten) Kaszhazi Eva (prav dober) Kiraly Jozsef (zadosten)
Kis Gabor (dober)
Konya Valeria (dober)
Kiičan Bela (zadosten)
Laczö Rezsö (dober)
Lakosi Jozsef (zadosten)
Luthar Lajos (zadosten)
izdelali v juniju:
Malačič Andrej (zadosten) Marton Andras (zadosten) Mataj Stefan (zadosten)
Mihialy Janos (dober)
Mraz Istvan (zadosten) Nemesvaraljai Lajos (zadosten) Nemeth Ferenc (zadosten) Radler Alajos (zadosten)
Rogan Irena (dober)
Roka Gyula (odličen)
Seme Jožef (zadosten)
Sukič Jožef (zadosten)
Skraban Sarika (zadosten)
Toldi Ferenc (zadosten)
Varga Janos (dober)
Vogrinčič Gabrijela (dober) Winkler Karoly (zadosten)
Wolf Karoly (zadosten)
Šolsko leto 1945-46
I.	razred Razrednik: inž. Adolf Lah
Razred so izdelali v juniju:
Bac Estera (dober)	Kuzma Marija (dober)
Horvat Rudolf (prav	dober)	Šiftar Ida (prav dober)
Koltaj Klara (zadosten)
Popravni izpit so imeli:
Antolin Mamita (fizika)	Pučko Milan (slovenščina)
Horvat Ladi’slav (slovenščina)
Razred so izdelali v septembru:
Antolin Margita (dober)	Horvat Ladislav (zadosten)
Nista izdelala:
Klepec Štefanija	Pučko Milan
II.	razred
Razrednik: Deškovič Milan Razred so 'izdelali v juniju:
Kološa Ida (prav dober)	Kukel Janez (dober)
Kuhar Elizabeta (zadosten)	Sinic Marija (odličen)
Popravni izpit so imeli:
Čimer Marija (trg. rač.)	Franko Jolanka (trg. rač.)
Cipot Ema (ruščina)	Fürst Sarika (knjigovodstvo)
Razredni izpit je imela:
Novak Elizabeta
Razred so izdelali v septembru:
Čimer Marija (zadosten)	Franko Jolanka (zadosten)
Cipot Ema (zadosten)	Fürst Sarika (zadosten)
Niso izdelali:
Balog Olga	Jakob Marija
Beloglavec Drago	Kšela Franc
Celec Gustav	Novak Elizabeta
Faflik Šarolta	Perger Marica
Ficko Milan	Rešek Ruža
Hrastelj Jože
III.	razred
Razrednik: dr. Černe Franc
Razred so izdelali v juniju:
Balaško Franc (zadosten)	Kuhar Helena (prav dober)
Hahn Elizabeta (dober)	Norčič Stefan (dober)
Hujs Jožef (dober)	Pentek Magdalena (odličen)
Koltaj Mihael (dober)	Polanič Slavko (odličen)
Kosi Alojzij (odličen)	Sever Janez (zadosten)
Kreslin Milan (dober)	Vezer Marija (dober)
Popravni izpit so imeli:
Bencik Vincenc (posl. računstvo)	Kočar Elizabeta (matematika)
Benčec Sarolta (polit, računstvo)	Škraban Pavel (posl. rač.)
Hribar Marica (knjigovodstvo)	Vida Franc (knjigovodstvo)
Kalinger Jože (trg. rač.)
Razred so izdelali v septembru:
Bencik Vincenc (dober)	Kočar Elizabeta (zadosten)
Benčec Sarolta (zadosten)	Skraban Pavel (zadosten)
Hribar Marica (dober)	Vida Franc (zadosten)
Kalinger Jože (zadosten)
Ni izdelala:
Dončec Terezija
IV.	razred
Razrednik: dr. Černe Franc
Razred so izdelali v juniju:
Ciffer Magdalena (dober)	Kelemen Helena (dober)
Čebašek Zvonko (prav dober)	Kološa Marta (dober)
Hanc Emilija (dober)	Poredoš Franc (dober)
Popravni izpit so imeli:
Džuban Sonja (knjigovodstvo)	Šiftar Štefanija (knjigovodstvo)
Hakl Henrik (ruščina)	Zver Stefan (posl. računstvo)
Skalič Olga (polit, rač.)
Razred so izdelali v septembru:
Džuban Sonja (zadosten)	Šiftar Štefanija (zadosten)
Hakl Henrik (zadosten)	Zver Stefan (zadosten)
Skalič Olga (zadosten)
Ni todelal:
Lipič Stefan
Šolsko leto 1946-47
I. razred
Razrednik: Slovnik Samo
Razred so izdelali v juniju:
Burdijan Zdenka (dober)	Režonja Viktorija (dober)
Flisar Olga (dober)	Sapač Aleksander (dober)
Fošnar Janko (dober)	Skalar Darinka (dober)
Györköä Marija (dober)	Skalič Nikolaj (zadosten)
Hanc Emerik (zadosten)	Stanjko Milena (dober)
Hradil Olga (dober)	Sebjanič Gizela (dober)
Jooš Marija (dober)	Süklar Magdalena (zadosten)
Kalman Pavla (dober)	Veren Marta (prav dober)
Kreslin Gabrijela (prav dober)	Vučkič Ivan (dober)
Kuhar Marjeta (dober)
Popravni izpit so imeli:
Karba Karel (knjigovodstvo)	Srebrjanskij Marija (matematika)
Razred so izdelali v septembru:
Karba Karel (zadosten)	Srebrjanskij Marija (zadosten)
Niso izdelali:
Cipot Olga Klepec Štefanija
II.	razred
Razrednik: dr. Čeme Franc
Razred so 'izdelali v juniju:
Antolin Marjeta (dober)	Gaber Irena (dober)
Bac Estera (dober)	Horvat Ladislav (zadosten)
Banfi Gabrijela (dober)	Horvat Rudolf (dober)
Celec Gustav (zadosten)	Kšela Franc (zadosten)
Kuzma Marija (dober) Perger Marica (dober)
Rataj Darinka (odličen) Šiftar Ida (prav dober)
Popravni izpit so imeli:
Balog Olga (matematika)	Rešek	Ruža	(angleščina)
Koltaj Klara (knjigovodstvo)
Razred so izdelali v septembru:
Balog Olga (zadosten)	Rešek	Ruža	(zadosten)
Koltaj Klara (zadosten)
Niso izdelali:
Ficko Milan Jakob Marija Novak Elizabeta
III.	razred Razrednik: Slovnik Samo
Razred so izdelali v juniju:
Cipot Ema (zadosten)	Kukel Janez (dober)
Dončec Terezija (zadosten)	Sinic Marija (prav dober)
Fürst Sarika (dober)
Popravni izpit so imeli:
Franko Jolanka (knjigovodstvo) Kuhar Elizabeta (fin. matemat.) Hrastelj Jože (stenografija)
Razred so izdelali v septembru:
Franko Jolanka (zadosten)	Kuhar Elizabeta (zadosten)
Niso izdelali:
Čimer Marija Hrastelj Jože
IV.	razred Razrednik: dr. Černe Franc
Razred so izdelali v juniju:
Balažko Franc (zadosten) Hahn Elizabeta (dober) Hribar Marica (dober) Hujs Jože (prav dober) Kalinger Jaže (dober)
Kosi Alojzij (odličen)
Kočar Elizabeta (zadosten) Koltaj Mihael (dober) Kreslin Milan (dober)
Kuhar Helena (odličen) Lipič Stefan (zadosten) Norčič Stefan (dober) Pentek Magdalena (odličen) Polanič Stanislav (odličen) Sever Janez (zadosten) Skraban Pavel (zadosten) Vezer Amalija (dober)
Vida Franc (zadosten)
Popravni izpit je imela Benčec Sarolta (knjigovodstvo)
Razred je izdelala v septembru: Benčec Sarolta (zadosten)
Bencik Franc (zadosten) Cerneka Dušan (dober)
Eržen Marija (zadosten) Fifonja Filomena (dober) Györfi, Franc (dober)
Grm Evarist (dober)
Herman Agneza (dober) Horvat Marija (zadosten) Horvat Stanislav (dober) Kalamar Karolina (zadosten) Kardoš Jože (dober)
Kerec Karol (dober)
Kerec Sidonija (dober) Korošec Ivan (zadosten) Kuhar Gabrijela (zadosten) Kuštor Evgen (dober)
Lah Marija (dober)
Lejko Marija (dober)
Šolsko leto 1947-48
I.	razred Razrednik: dr. Pezdirc Jožko
Razred so izdelali v juniju:
Matuš Vendel (prav dober) Merklin Stefan (dober) Ovsenjak Janez (dober) Pavel Olga (zadosten) Pentek Ladislav (dober) Pisanec Cveta (dober) Poredoš Rudolf (zadosten) Rogan Jožko (dober)
Roner Emilija (prav dober) Sagaj Anica (dober)
Slavič Silvestra (zadosten) Sreš Alojzija (zadosten) Strah Majda (dober)
Simon Jožko (prav dober) Temlin Vilma (zadosten)
Tot Stefan (dober)
Trbižan Pavla (zadosten)
Popravni izpit so imeli:
Celec	Štefan	(slovenščina)	Sapač Helena	(slov., ruščina)
Dajč Justina	(knjigovodstvo)	Sever	Jolanka	(slov., ruščina)
Hari Cvetana	(slovenščina)	Slebič	Angela	(posl. rač.,	fizika)
Kološa Franc (ruščina)	Stivan Bela (matematika)
Kovač Olga (slovenščina, fizika)	Temlin Olga (mat., knjig )
Razred	so izdelali v septembru:
Celec	Stefan	(zadosten)	Sapač Helena	(zadosten)
Dajč Justina	(zadosten)	Sever	Jolanka	(zadosten)
Hari Cvetana	(zadosten)	Slebič	Angela	(zadosten)
Kološa Franc (zadosten)	Stivan Bela (zadosten)
Kovač Olga (zadosten)	Temlin Olga (zadosten)
II.	razred
Razrednik: Ziherl Anica
Razred so izdelali v juniju:
Burdijan Zdenka (dober)	Kuhar Marjeta (dober)
Flisar	Olga (dober)	Skalar Darinka (zadosten)
Fošnar Janko (zadosten)	Skalič Nikolaj (dober)
Gjerkeš Marija (dober)	Sebjanič Gizela (zadosten)
Hanc Emerik (zadosten)	Suklax Magdalena (zadosten)
Jooš Marija (dober)	Veren Marta (dober)
Kreslin Gabrijela (dober)	Vučkič Ivan (zadosten)
Popravni izpit so imeli:
Hradil Olga (matematika)	Srebrjanskij Marija (mat., gosp. rač.)
Karba Karel (rušč., fin. mat.)	Vogrinčič Karel (fin. mat.)
Sapač Aleksander (finanč. mat.)
Razred so	izdelali v septembru:
Hradil Olga (dober)	Srebrjanskij Marija (zadosten)
Karba Karel (zadosten)	Vogrinčič Karel (zadosten)
Sapač Aleksander (dober)
III. razred Razrednik: Loibner Drago
Razred so izdelali v juniju:
Antolin Marjeta (dober)	Klepec	Danilo	(dober)
Bac Estera (zadosten)	Kološe Ida (dober)
Banfi Gabrijela (dober)	Koltaj Klara (zadosten)
Gaber Irena (prav dober)	Kuzma	Marija	(zadosten)
Horvat Ladislav (zadosten)	Perger	Marica	(dober)
Horvat Rudolf (dober)	Srabotnik Martin (prav dober)
Jošar Božislava (dober)	Šiftar Ida (dober)
Popravni izpit so imeli:
Balog Olga (slov., pravo)	Hujs Stefan (knjigovodstvo)
Celec Gustav (slov., knjigov.)	Kovat	Helmut	(knjigovodstvo)
Ficko Milan (slov., polit, ekon.)	Kšela Franc (knjigovodstvo)
Razred so izdelali v septembru:
Balog Olga (zadosten)	Hujs Štefan (zadosten)
Celec Gustav (zadosten)	Kovač Helmut (zadosten)
Ficko Milan (zadosten)	Kšela Franc (zadosten)
IV. razred Razrednik: Loibner Drago
Razred so 'izdelali v juniju:
Bencik Vincenc (dober)	Kuhar Elizabeta (dober)
Cipot Ema (dober)	Kukelj Janez (dober)
Dončec Terezija (dober)	Lanščak Janez (dober)
Franko Jolanka (dober)	Sinic Marija (odličen)
Fürst Sarika (dober)	Vogrinec Franc (dober)
Jureš Alojz (prav dober)	Žilavec Koloman (dober)
Šolsko leto 1948-49
I.	a razred
Razrednik: Uršič Lojze Razred so Izdelali v juniju:
Cipot Franc (dober)	Mörec Karel (dober)
Doma Elizabeta (zadosten)	Ohman Genovefa (prav dober)
Farič Marjeta (prav dober)	Podlesek Koloman (dober)
Fürst Olga (dober)	Sever	Sidonija (dober)
Grabar Ivanka (prav dober)	Šiftar	Bela (zadosten)
Hari Tiberij (prav dober)	Šiftar	Erika (dober)
Horvat Ivan (dober)	Šiftar	Gizela (dober)
Jaklin Terezija (dober)	Vogrinčič Alojz (dober)
Jerebic Ana (dober)
Popravni izpit so imeli:
Jakiša Zora (knjigovodstvo)	Meglič Sonja (slov., knjigov.)
Kumin Helena (slovenščina)	Sakovič Irena (matemat. knjig.)
Razred so izdelali v septembru:	✓
Jakiša Zora (zadosten)	Meglič Sonja (zadosten)
Kumin Helena (zadosten)
Niso izdelali::
Perša Terezija Rajnar Marija Sakovič Irena
I.	b razred
Razrednik: Lindič Mirko Razred so 'izdelali v juniju:
Cimerman Hilda (dober)	Puhan Marjeta (dober)
Feher Irena (dober)	Rajter Marjeta (dober)
Kulčar Ladislav (zadosten)	Šeruga Cecilija (dober)
Korošec Amalija (dober)	Šoštarec Vera (dober)
Kosi Marjeta (prav dober)	Sterman Milena (prav dober)
Pivar Terezija (prav dober)	Temlin Karolina (zadosten)
Prešeren Emil (zadosten)	Vratarič Gabrijela (zadosten)
Popravni izpit so imeli:
Glavač Martin	(angleščina)	Oček Teodor	(slovenščina,	anglešč.)
Godina Helena	(matematika, knjig.) Sever Janez	(slovenščina,	anglešč.)
Kšela Marta (knjigovodstvo)	Vučak Marjeta (angleščina)
Razred so izdelali v septembru:
Glavač Martin	(zadosten)	Oček Teodor	(zadosten)
Godina Helena	(zadosten)	Sever Janez	(zadosten)
Kšela Marta (zadosten)	Vučak Marjeta (zadosten)
Niso izdelali:
Maršič Ana	Prelog Marija
Novak Koloman
Avtomonov Vera Horvat Filomena Kruševčanič Mirjana
II.	a razred
Razrednik: dr. Pezdirc Jožko
Razred so Cervek Štefan (zadosten) Fifonja Filomena (dober) Györfi Franc (zadosten)
Grm Evarist (zadosten)
Horvat Marija (zadosten) Kalamar Karolina (zadosten) Kardoš Jože (zadosten)
izdelali v juniju:
Kerec Sidonija (dober) Kuhar Gabrijela (dober) Lah Marija (dober)
Lejko Marija (dober)
Matuš Vendel (prav dober) Ovsenjak Janez (dober) Pisanec Cvetja (dober)
Popravni izpit so imeli:
Celec Štefan (polit, ekon., knjigov.)	Kovač	Olga	(polit,	ekonomija)
Eržen Marija (matematika, knjigov.)	Poredoš	Rudolf	(kemija,	matemat.)
Hari Cvetana (knjigov., pol. ekon.)
Razred so izdelali v septembru:
Celec Štefan (zadosten)
Eržen Marija (dober)
Hari Cvetana (zadosten)
Kovač Olga (zadosten) Poredoš Rudolf (zadosten)
Ni izdelal:
Kerec Karel (ostal neocenjen)
II. b razred
Razrednik: Stefanec Franjo
Razred so izdelali v juniju:
Cerneka Dušan (dober)	Strah Majda (dober)
Horvat Stanko (dober)	Simon Jože (prav dober)
Pen tek Ladislav (dober)	Temlin Vilma (zadosten)
Rogan Joško (dober)	Toth: Stefan (dober)
Roner Emilija (odličen)	Trstenjak	Pepca	(zadosten)
Sreš Alojzija (dober)	Zupe Metka (dober)
Popravni izpit sta imela:
Sagaj Anica (matematika, knjigov.) Slavič Silva (pravo, knjigovodstvo)
Razred sta izdelali v septembru:
Sagaj Anica (zadosten)	Slavič Silva (zadosten)
Niso izdelali:
Dajč Justina	Temlin Olga
Slebič Angela
III. razred
Razrednik: Koritnik Griša
Razred so izdelali v juniju:
Fošnar Janko (dober)	Sapač Aleksander (dober)
Gjerkeš Marija (prav dober)	Skalič Nikolaj (dober)
Hradil Olga (prav dober)	Šebjanič Gizela (dober)
Jooš Marija (dober)	Suklar Magdalena (dober)
Kreslin Gabrijela (prav dober)	Veren Marta (prav dober)
Kuhar Marjeta (dober)	Vučkič Ivan (dober)
Popravni izpit so imeli:
Burdijan Zdenka (polit, ekon., blag.) Srebrjanskij Marija (knjigovodstvo, Karba Karel (matematika, knjigov.) polit, ekonomija)
Skalar Darinka (knjig., polit, ekon.)	Vogrinčič Karel (mat., knjigov.)
Razredni izpit je imel:
Hanc Emerik
Razred so izdelali v septembru:
Burdijan Zdenka (zadosten)	Skalar Darinka (dober)
Hanc Emerik (zadosten)	Srebrjanskij Marija (zadosten)
Karba Karel (zadosten)	Vogrinčič Karel (zadosten)
Šolsko leto 1949-50
I.	razred
Razrednik: dr. Pezdirc Jožko
Razred so izdelali v juniju:
Dundek Kristina (dober)	Malačič Božidar (zadosten)
Fuis Olga (dober)	Merklin Stefan (prav dober)
Hari Romana (zadosten)	Mesarič Štefka (zadosten)
Horvat Marija (zadosten)	Norčič Jolanka (dober)
Katona Koloman (zadosten)	Novak Zdenka (prav dober)
Kruševčanič Mirjana (zadosten)	Rojko Viljem (dober)
Kumin Vera (dober)	Rožman Marjeta (zadosten)
Lukač Terezija (zadosten)	Šiftar Erika (dober)
Vratuša Franc (zadosten)	Zrim Magda (zadosten)
Vuk Angela (zadosten)	Zver Marija (dober)
Popravni izpit so imeli:
Doma Jolanda (gospodarsko	rač.)	Sapač Blanka (angleščina)
Nagy Marija (zgodovina)	Sarkanj Gdzela (knjigovodstvo)
Razred	so	izdelali v septembru:
Doma Jolanda (zadosten)	Sapač Blanka (zadosten)
Nagy Mari j a (zadosten)	Sarkanj Gizela (zadosten)
II.	a razred
Razrednik: Uršič Lojze Razred so izdelali v juniju:
Cipot Franc (dober)	Jerebic Ana (dober)
Doma Elizabeta (zadosten)	Kumin Helena (zadosten)
Farič Marjeta (prav dober)	Moreč Karel (prav dober)
Fürst Olga (dober)	Ohman Genovefa (dober)
Grabar Ivanka (dober)	Podlesek Koloman. (dober)
Hari Tiberij (prav dober)	Prešeren Emil (dober)
Horvat Ivan (zadosten)	Sever Sidonija (dober)
Jakiša Zora (dober)	Šiftar Erika (zadosten)
Jaklin Terezija (dober)
Popravni	izpit	sta imeli:
Meglič Sonja (matematika, pravo)	Šiftar Gizela (zgodovina)
Razred sta	izdelali	v septembru:
Meglič Sonja (zadosten)	Šiftar Gizela (zgodovina)
II.	b razred
Razrednik: Hegedüs Franc Razred so izdelali v juniju:
Cimerman Hilda (zadosten)	Puhan Marjeta (dober)
Glavač Martin (zadosten)	Rajter Marjeta (dober)
Korošec Amalija (dober)	Šeruga Cecilija (dober)
Kulčar Ladislav (zadosten)	Soštarec Vera (dober)
Lipič. Evgen (zadosten)	Sterman Milena (dober)
Pivar Terezija (dober)	Temlin Karolina (zadosten)
Popravni izpit so imeli:
Dajč Justina (zgodovina, knjigov.)	Oček Teodor (polit, ekon.,	knjigov.)
Feher Irena (matematika, zemljep.)	Temlin Olga (matematika,	knjigov.)
Godina Helena (matematika, knjig.) Vratarič Gabrijela (slov., matem.) Kšela Marta (zgodovina)	Vučak Marjeta (zgodovina, matem.)
Razred so izdelali v septembru:
Dajč Justina (zadosten)	Oček Teodor (zadosten)
Feher Irena (zadosten)	Temlin Olga (zadosten)
Godina Helena (zadosten)	Vratarič Gabrijela (zadosten)
Kšela Marta (zadosten)	Vučak Marjeta (zadosten)
Ni izdelal:
Sever Janez
Cerneka Dušan (dober)
Cervek Stefan (zadosten) Fifonja Filomena (prav dober) Grm Evarist (dober)
Györfi Franc (zadosten)
Hari Cvetana (dober)
Horvat Marija (zadosten) Kardoš Jože (zadosten)
Kerec Sidonija (dober)
Kovač Olga (zadosten)
Kuhar Gabrijela (zadosten)
Lah Marija (dober)
Lejko Marija (dober)
Matuš Vendel (prav dober) Ovsenjak Janez (dober)
III.	razred
Razrednik: Černjavič Bojan
Razred so izdelali v juniju:
Pentek Ladislav (prav dober) Pisanec Cveta (dober) Poredoš Rudolf (zadosten) Rogan Jože (dober)
Roner Emilija (odličen)
Sagaj Anica (zadosten)
Slavič Silva (zadosten)
Sreš Alojzija (dober)
Strah Majda (prav dober) Simon Jože (odličen)
Temlin Vilma (zadosten)
Toth Stefan (dober)
Trstenjak Pepca (dober)
Zupe Metka (dober)
Popravni izpit so imeli:
Kalamar Karolina (fin. mat., knjig.)
Celec Stefan (slov., gosp. rač.)
Eržen Marija (matematika)
Razred so izdelali v septembru:
Celec Stefan (zadosten)	Kalamar Karolina (zadosten)
Eržen Marija (zadosten)
Šolsko leto 1950-51
I.	razred Razrednik: Uhernik Suzana
Razred so izdelali v juniju:
Baligač Terezija (dober)	Poredoš Vera (zadosten)
Geder Hilda (dober)	Šeruga Dragica (zadosten)
Grof Gustav (zadosten)	Sliski Marija (dober)
Jošar Ana (zadosten)	Vrbnjak Alojzija (zadosten)
Oček Gertruda (zadosten)	Žižek Vlijem (zadosten)
Popravni izpit so imeli:
Benko Gizela (angleščina, matem.) Cmrekar Katarina (angleščina) Ganža Tatjana (zgodovina)
Jonaš Marta (slovenščina, matem.) Kumin Helena (slovenščina, knjig.) Osterc Pavla (angleščina, stenogr.)
Ovsenjak Janez (angleščina, sten.) Sadi Franc (angleščina, ruščina) Vogrinčič Marija (matematika) Vrečič Vera (zgodovina, gosp. tehn.) Vukan Jožefa (ruščina, angleščina) Vukan Kristina (ruščina)
Razredni izpit je opravljal:
Šiftar Štefan
Razred so izdelali v septembru:
Cmrekar Katarina (zadosten)	Sadi Franc (zadosten)
Ganža Tatjana (zadosten)	Šiftar Stefan (zadosten)
Jonaš Marta (zadosten)	Vogrinčič Marija (zadosten)
Kumin Helena (zadosten)	Vukan Jožefa (zadosten)
Osterc Pavla (zadosten)	Vrečič Vera (zadosten)
Ovsenjak Janez (zadosten)
Benko Gizela	*	Skalič Alojz
Glažar Marjeta	Vukan Kristina
Skledar Marija
II.	razred
Razrednik: dr. Pezdirc Jožko
Razred so izdelali v juniju:
Dundek Kristina (dober)	Norčič Jolanka (dober)
Fuis Olga (dober	Novak Zdenka (dober)
Hari Romana (zadosten)	Sever Janez (zadosten)
Kuštor Evgen (dober)	Šiftar Erika (zadosten)
Malačič Božidar (zadosten)	Vratuša Franc (zadosten)
Merklin Stefan (dober)	Zver Marija (dober)
Popravni izpit so imeli:
Doma Jolanda (matematika)	Mesarič Štefka (angleščina, matem)
Horvat Marija (angleščina, stenogr.)	Nagy Marija (angleščina, zgodovina)
Katona Koloman (stenografija)	Rožman Marjeta (angl., gosp. rač.)
Kruševčanič Mirjana (angl., mat.)	Sapač Blanka (angleščina,	matem.)
Kumin Vera (matematika)	Vuk Angela (matematika, knjigov.)
Lukač Terezija (angleščina, knjig.)	Zrim Magda (matematika)
Razred so izdelali v septembru:
Doma Jolanda (zadosten)	Mesarič Štefka (zadosten)
Horvat Marija Radosten)	Rožman Marjeta (zadosten)
Katona Koloman (zadosten)	Sapač Blanka (zadosten)
Kumm Vera (zadosten)	Zrim Magda (dober)
Lukač Terezija (zadosten)
Niso izdelali:
Kruševčanič Mirjana	Vuk Angela
Nagy Marija
III.	a razred
Razrednik: Uršič Lojze Razred so izdelali v juniju:
Cipot Franc (dober)	Meglič Sonja (zadosten)
Doma Elizabeta (zadosten)	Moreč Karel (prav dober)
Farič Marjeta (prav dober)	Ohman Genovefa (dober)
Fürst Olga (zadosten)	Prešeren Emil (dober)
Godina Helena (zadosten)	Sever Sidonija (prav dober)
Grabar Ivanka (zadosten)	Šiftar Gizela (zadosten)
Horvat Ivan (zadosten)	Soštarec Vera (dober)
Jaklin Terezija (zadosten)
Popravni izpit sta imela:
Glavač Martin (angleščina)	Jerebic Ana (gospodarsko računstvo}
Razred sta izdelala v septembru:
Glavač Martin (zadosten)	Jerebic Ana (zadosten)
III.	b razred Razrednik: Hegcdiiš Franc
Razred so izdelali v juniju:
Cimerman Hilda (zadosten)	Jakiša Zora (zadosten)
Hari Tiberij (prav dober)	Korošec Amalija (zadosten)
Kumin Helena (dober)
Lipič Evgen (dober)
Pivar Terezija (prav dober) Podlesek Koloman (dober) Puhan Marjeta (dober) Rajter Marjeta (dober)
Šeruga Cecilija (dober) Šiftar Erika (dober) Sterman Milena (dober) Teml'in Karolina (zadosten) Vučak Marjeta (zadosten)
Feher Irena Kulčar Ladislav
Razredni izpit je imel:
Kulčar Ladislav
Niso izdelali:
Vratarič Gabrijela
Šolsko leto 1951-52
I.	razred
Razrednik: Uršič Lojze
Razred Abraham Irena (zadosten) Banko Marija (dober)
Ferko Emilija (prav dober) Gašpar Jožef (zadosten) Glavač Verona (dober) Horvat Karel (dober) Hozjan Rozalija (dober) Jelen Štefanija (zadosten) Kolarič Marta (dober) Kološa Ana (zadosten) Maučec Franc (zadosten)
so 'izdelali v juniju:
Medlobi Irma (dober) Ogorelec Danica (dober) Paller Hermina (dober) Pücko Irena (dober)
Sapač Sarika (prav dober) Strupeh Tončka (dober) Sadi Majda (zadosten) Šiftar Kamila (dober) Škrilec Sarolta (dober) Temlin Sarika (zadosten) Zitek Helga (zadosten)
Popravni	izpit	so imeli:
Balaško Irma (angleščina)	Svetec Franc (matematika, knjigov.)
Duh Viktorija (angleščina)	Vereš Bernarda (angleščina, matem.)
Fujs Elizabeta (angleščina, knjig.) Vugrinec Amalija (zgodovina, knjig.) Krančič Jolanka (ruščina, knjig.)
Razred so	izdelali	v septembru:
Balaško Irma (zadosten)	Svetec Franc (zadosten)
Duh Viktorija (zadosten)	Vereš Bernarda (zadosten)
Krančič Jolanka (zadosten)
Fujs Elizabeta
Nista izdelali:
Vugrinec Amalija
II.	razred Razrednik: Uhcrnik Suzana
Razred so izdelali v juniju:
Geder Hilda (dober)	Šeruga Dragica (dober)
Jošar Ana (zadosten)	Sliski Marija (zadosten)
Nagy Marija (zadosten)	Vuk Angela (dober)
Popravni izpit so imeli:
Baligač Terezija (matematika)	Poredoš Vera (matematika, knjig.)
Ganža Tatjana (zgodovina)	Sadi Franc (ruščina, angleščina)
Grof Gustav (matematika, knjig.)	Vogrinčič Marija (zemljepis, mat.)
Ovsenjak Janez (angleščina, mat.)	Vukanič Josip (angleščina)
Baligač Terezija (dober)	Poredoš Vera (dober)
Ganza Tatjana (zadosten)	gadi Franc (zadosten)
Ovsenjak Janez (dober)	Vukanič Josip (dober)
Grof Gustav Osterc Pavla
Niso izdelali:
Vogrinčič Marija Vukan Jožefa
III.	razred
Razrednik: dr. Pezdirc Jožko
Razred so izdelali v juniju:
Dundek Kristina (dober)	Norčič	Jolanka	(dober)
Fuis Olga (prav dober)	Novak Zdenka (dober)
Han Homana (zadosten)	Sever Janez	(zadosten)
Kuram Vera (dober)	Šiftar Erika	(zadosten)
^us,t°r E.ysen (dober)	z ver Marija	(dober)
Merklin Stefan (Koloman) (dober)
Popravni izpit Doma Jolanda (knjigovodstvo) Katona Koloman (matematika)
Koler Sonja (angleščina, matem.) Lukač Terezija (matematika, knjig.) Malačič Božidar (ruščina)
Razred so izdelali Doma Jolanda (dober)
Katona Koloman (dober)
Lukač Terezija (zadosten)
Malačič Božidar (zadosten)
so imeli:
Merklin Stefan (Karel) (matemat.) Rožman Marjeta (zemljepis, knjig.) Vratarič Gabrijela matem., knjig.) Vratuša Franc (matem., blagozn.) Zrim Majda (knjigovodstvo)
v septembru:
Rožman Marjeta (zadosten)
Vratarič Gabrijela (zadosten)
Zrim Magda (dober)
Koler Sonja Kšela Marta Merklin Stefan (Karel)
Niso izdelali:
Sapač Blanka Vratuša Franc
Cimerman Hilda (zadosten) Cipot Franc (dober)
Doma Elizabeta (zadosten) Farič Marjeta (prav dober) Fürst Olga (dober)
Glavač Martin (zadosten) Godina Helena (zadosten) Hari Tiberij (odličen) Horvat Ivan (zadosten) Jakiša Zora (zadosten) Jerebic Ana (dober)
Korošec Amalija (dober) Lipič Evgen (zadosten) Meglič Sonja (zadosten)
IV. razred Razrednik: Ilcgcdiiš Franc
Razred so izdelali v juniju
Mörec Karel (odličen) Ohman Genovefa (dober) Pivar Terezija (prav dober) Podlesek Koloman (dober) Prešeren Emil (dober) Puhan Marjeta (dober) Rajter Marjeta (dober) Sever Sidonija (prav dober) Šeruga Cecilija (dober) Šiftar Erika (zadosten) Šiftar Gizela (zadosten) Soštarec Vera (dober) Sterman Milena (dober)
,	Popravni	izpit	so	imeli:
Grabar Ivanka (ruščina)	Temlin	Karolina (angleščina)
Jakim Terezija (ruščina, angleščina) Vučak Marjeta (angleščina) Kumin Helena (angleščina)
Grabar Ivanka (zadosten)	Temlin Karolina (zadosten)
Jaklin Terezija (zadosten)	Vučak Marjeta (zadosten)
Kumin Helena (dober)
28.	NOSTRIFIKACIJSKI IZPITI
Spričevala in diplome, dobljene med okupacijo na zavodu, so neveljavne, če niso bile po osvoboditvi potrjene, oziroma priznane ter ni bila na njih vpisana odgovarjajoča klavzula. Na podlagi uredbe o priznanju in veljavnosti med okupacijo opravljenih tečajev in izpitov ter dobljenih izpričeval in diplom (Uradni list NVS, št. 45-1945) je Ministrstvo za trgovino in preskrbo NVS, odsek za strokovno šolstvo, odločilo, da morajo dijaki, ki so obiskovali zavod med okupacijo in si takrat pridobili spričevala o dovršenih razredih, opravljati dopolnilne nostrifikacijske izpite za razrede, za katere prosijo priznanje. Izpiti so bili iz slovenščine, zgodovine, zemljepisa in stenografije (Odločba MTP VI., št. 170-2 z dne 8. XI. 1945). Za izpite je Ministrstvo za trgovino in preskrbo NVS, imenovalo stalno izpitno komisijo. Izpite so dijaki opravljali v času od 14. XI. 1945 do 22. I. 1946. Po opravljenih izpitih so bili dijakom priznani kot dovršeni odgovarjajoči razredi ekonomske srednje šole, in sicer:
I. razred jc bil priznan naslednjim dijakom:
Balaško Franc Bencik Vincenc Benčec Šarlota Oimer Marija Dončec Terezija Faflik Sarlota Ficko Milan Gumilar Matilda Hahn Elizabeta Hribar Marica Hujs Jožef
Kalinger Jože Kočar Elizabeta Koltaj Mihael Kuhar Helena Norčič Stefan Pentek Magda Polanič Slavko Sever Janez Škraban Pavel Vezer Amalija
I. in II. razred sta bila priznana naslednjim dijakom:
Ciffer Magdalena	Kosi Alojzij
Čebašek Zvonko	Kreslin Milan
Dšuban Sonja	Lipič Štefan
Gruškovnjak Dragica	Poredoš Franc
Hakl Henrik	Skaldč Olga
Hanc Emilija	St’iitar Štefanija
Kelemen Helena	Vida Franc
Kočar Helena	Zver Stefan
Kološa Marta
I.,	II. in III. razred je bil priznan:
Ciffer Emilu
II., III. in IV. razred so bili priznani naslednjim dijakom:
Flisar Ludvik	Sukič Jože
Hahn Judita	Skraban Sarolta
Kučan Bela	Vogrinčič Gabrijela
Rogan Irena
III. in IV. razred sta bila priznana naslednjim dijakom:
Brumen Smiljana	Faflik Emilija
Ceh Franc	Fuis Helena
Geder Vlasta Kolbl Adela
Kološa Marija Pipuš Biserka
IV.	razred je bil priznan:
Vujcu Petru
Absolventom, ki so opravili dopolnilni nostrifikacijski izpit za IV. razred je s tem priznana tudi dovršena trgovska akademija.
Dijaki, ki zaradi upravičenih razlogov (služba v' Jugoslovanski armadi in podobno) niso mogli opravljati dopolnilnih nostrifikacijskih izpitov v rednem terminu v šol. letu 1945-46 so opravljali izpite iz slovenščine, zgodovine, zemljepisa in stenografije naknadno v mesecu maju (27. V.) in septembru (11. IX.) 1947. leta. Po opravljenih izpitih so bili tem dijakom priznani kot dovršeni naslednji razredi:
I.	razred je bil priznan:
Vogrinčiču Karlu
I.	in II. razred sta bila priznana naslednjim dijakom:
Jureš Alojz Klepec Danilo
II.	razred je bil priznan:
Toplak Jožef Žilavec Koloman
Jošar Božislavi
I.,	II. in III. razred so bili priznani:
I.enščaku Janezu
Vogrincu Francu
29.	RAZREDNI IZPITI
V	šolskem letu 1944-45 ni bilo na zavodu rednega pouka. Pouk v tem šol. letu se ;f3 pričel na zavodu dne 9. IX. 1944, toda bil je dne 26. X 1944 prekinjen ter se ni več nadaljeval. Ker dijaki med okupacijo v letu 1944-45 niso mogli nadaljevati študija, je Ministrstvo za trgovino in preskrbo NVS odločilo, da se prizadetim dijakom omogoči obiskovanje posebnega tečaja ki se je na zavodu vršil od 16. XI. 1945 do 19. I. 1946, da bi laže predelali snov za odgovarjajoče razrede. Po končanem tečaju so dijaki opravljali v mesecu januarju 1946 razredne izpite.
. . •
Razredni izpit za I. razred so opravili:
iz slovenščine, zgodovine, zemljepisa, poslov, računstva, matematike, trgovin-stva s korespondenco, kemije in stenografije
Priimek in ime (ime očeta)
Balcg Olga (Danijel)
Banfi Gabrijela (Josip)
Beloglavec Drago (Vilibald)
Celec Gustav (Ferdo)
Cipot Ema (Karel)
Doma Helena (Janez)
Fefer Jelisava (Jakob)
Franko Jolanka (Jožef)
Fürst Sarika (Edvard)
Gaber Irena (Janez)
Hahn Sarika (Izidor)
Rojstni datum in kraj				Uspeh
6.	10.	1927	Djurdjevac	zadosten
24.	1.	1929	Murska Sobota	zadosten
24.	7.	1928	Pertoča	zadosten
19.	9.	1928	Rakičan	zadosten
2.	5.	1927	Tešanovci	zadosten
9.	7.	1928	Dobrovnik	ni izdelala
6.	9.	1926	Zaton	zadosten
26.	9.	1928	Marklžavci	zadosten
5.	12.	1928	Murska Sobota	zadosten
3.	9.	1929	Murska Sobota	dober
28.	7.	1928	Murska Sobota	ni izdelala
Priimek in ime (ime očeta)	Rojstni datum in kraj				Uspeh
Jakob Marija (Jožef)	15.	6.	1927	Lipovci	zadosten
Kološa Ida (Jožef)	3.	10.	1928	Murska Sobota	dober
Kosmač Karolina (Karel)	1.	7.	1928	Pečarovci	ni izdelala
Kšela Franc (Matija)	3.	10.	1926	Šalinci	dober
Kuhar Elizabeta (Stefan)	7.	10.	1926	Tešanovci	zadosten
Kukel Janez (Karel)	24.	10.	1928	Murska Sobota	dober
Novak Elizabeta	• 17.	7.	1929	Dol. Lendava	zadosten
Perger Anica (Mihael)	14.	3.	1929	Bukovec	zadosten
Rešek Ruža (Franc)	1.	10.	1928	Beltinci	zadosten
Sinic Marija (Ludvik)	8.	11.	1928	Murska Sobota	prav dober
Razredni izpit za II. razred so opravili:
iz slovenščine, zgodovine, zemljepisa, poslov, računstva, matematike, trgovin-stva, korespondence, knjigovodstva, kemije in stenografije
Priimek in ime (ime očeta)
Balaško Franc (Anton)
Bencik Vincenc (Vincenc)
Benčec Sarlota (Rudolf)
Čimer Marija (Arpad)
Dončec Terezija (Terezija)
Faflik Šarlota (Alojz)
Gumilar Matilda (Koloman)
Hahn Elizabeta (Hinko)
Hribar Marica (Franc)
Hujs Jožef (Jožef)
Kalinger Jože (Rafael)
Kočar Elizabeta (Štefan)
Koltaj Mihael (Stefan)
Kuhar Helena (Stefan)
Norčič Štefan (Štefan)
Pentek Magda (Koloman)
Polanič Slavko (Anton)
Sever Janez (Ivan)
Škraban Pavel (Janez)
Vezer Amalija (Karel)
m/m*"*-*'
Razredni izpit za III. razred so opravili:
iz slovenščine, zgodovine, zemljepisa, prava, gospod, računstva, matematike, trgovinstva s korespondenco, knjigovodstva, polit, računstva, kemije, nacionalne ekonomije in stenografije.
Priimek in ime (ime očeta)
Ciffer Magdalena (Peter)
Čebašek Zvonko (Jože)
Dšuban Sonja (Josip)
Gruškovnjak Dragica (Drago)
Hanc Emilija (Emerik)
Kočar Helena (Štefan)
Kološa Marta (Josip)
Kreslin Milan (Josip)
Lipič Stefan (Vincenc)
Poredoš Franc (Karel)
Škalič Olga (Matija)
Stiftar Štefanija (Franc)
Zver Štefan (Stefan)
Rojstni datum in kraj				Uspeh
22.	9.	1925	Rakičan	zadosten
27.	11.	1926	Gančani	dober
19.	4.	1928	Moravci	zadosten
12.	12.	1928	Nedelica	ni izdelala
10.	1.	1928	Murska Sobota	zadosten
3.	12.	1927	Kančevoi	ni izdelala
1.	5.	1928	Murska Sobota	ni izdelala
2.	8.	1928	Bodonci	dober
29.	10.	1926	Murska Sobota	dober
11.	3.	1929	Dol. Lendava	prav dober
18.	5.	1928	Mojstrana	zadosten
24.	9.	1927	Markišavci	zadosten
6.	9.	1928	Murska Sobota	dober
9.	8.	1929	Murska Sobota	prav dober
7.	2.	1928	Murska Sobota	dober
14.	5.	1928	Murska Sobota	prav dober
12.	4.	1925	Krištanci	prav dober
1.	2.	1928	Polana	zadosten
28.	6.	1926	Puconci	dober
5.	5.	1928	Domanjševci	dober
Rojstni datum in kraj				Uspeh
21.	6.	1927	Murska Sobota	dober
15.	2.	1926	Fokovci	prav dober
28.	6.	1927	Križevci	zadosten
23.	8.	1926	Ljubljana	ni izdelala
2.	4.	1927	Murska Sobota	dober
17.	4.	1926	Markišavci	ni izdelala
2.	6.	1926	Murska Sobota	dober
1.	2.	1928	Prelog	ni izdelal
27.	8.	1925	Tešanovci	zadosten
29.	10.	1926	Polana	dober
5.	2.	1927	Hodoš	zadosten
17.	12.	1926	Peč	zadosten
7.	8.	1925	Beltinci	zadosten
Razredni izpit za IV. razred je opravil:
iz slovenščine, zgodovine, zemljepisa, poslov, računstva, matematike, prava, knjigovodstva, trgovinstva s koresp., kemije in stenografije.
Ciffer Emil (Peter)	11.	5.	1925	Murska	Sobota	dober
30.	DOPOLNILNI IZPITI
Dijaki, ki so obiskovali druge srednje šole ter so želeli nadaljevati šolanje na ekonomski srednji šoli v II., III. ali IV. razredu so opravljali na zavodu dopolnilne izpite. V letih 1945—1952 so opravili dopolnilne izpite naslednji dijaki:
za I. razred:
Červek Štefan (Terezija), roj. 24. VII. 1930, Moravci, 4.—5. 10. 1948 iz poslov, računstva, gospod, tehnike, knjigovodstva, stenografije, strojepisja — uspeh zadosten.
Trstenjak Pepca (Alojz), roj. 5. III. 1931, Sp. Krapje, 4.—5. 10. 1948 iz poslov, računstva, gospod, tehnike, knjigovodstva, stenografije, strojepisja — uspeh zadosten.
Vukanič Josip (Franc), roj. 13. 5. 1928, Košarovoi, 1.—8. VI. 1951 iz ruščine, gospod, tehnike, knjigovodstva, gosp. računstva, stenografije, strojepisja, telovadbe — uspeh zadosten.
\
za I. in II. razred:
Hujs Stefan, roj. 7. VII. 1930, Dol. Lendava, 13. XII. 1947 iz knjigovodstva, gospod, računstva, stenografije — uspeh zadosten.
Koler Sonja (Rudolf), roj. 2. IV. 1931, Got-. Radgona, 5.—8. XI. 1951 iz angleščine, matematike, stenografije — uspeh zadosten.
Kovač Helmut, roj. 11. II. 1928, Gor. Slaveči, 13. XII. 1947 iz knjigovodstva, gospod, računstva, stenografije — uspeh zadosten.
31.	PRIVATNI IZPITI
Privatne izpite so opravljali po osvoboditvi na zavodu naslednji pri-javljenci:
Zupe Metka (Ciril), roj. 14. VI. 1932, Ljutomer, 13.—15. IX. 1948 za I. razred ekonomske srednje šole — uspeh zadosten.
Hrastelj Jože (Jože), roj. 8. X. 1928, Gor. Radgona,	15.—16.	X.	1946	za
II.	razred ekonomske srednje šole — uspeh zadosten.
Ficko Milan (Mihael), roj. 28. VIII. 1926, Serdica,	6.—12.	X.	1947	za
II. razred ekonomske srednje šole — uspeh zadosten.
Žilavec Koloman (Aleksander), roj. 6. VII. 1925, Andrejci, 6.—12. X. 1947 za III. razred ekonomske srednje šole — uspeh dober.
Jureš Alojzij (Alojz), roj. 19. VI. 1926, Križevci,	6.—12.	X.	1947	za
III. razred ekonomske srednje šole — uspeh dober.
Horvat Stanko (Stefan), roj. 24. X. 1931, Črensovci, 4.—5. IX. 1950 za
III.	razred ekonomske srednje šole — ni izdelal.
Merklin Stefan (Karel), roj. 16. XII. 1930, Murska Sobota, 1. VI. — 5. IX. 1951 za II. razred ekonomske srednje šole — uspeh dober.
V	šolskem letu 1951-52 se na zavodu ni nihče prijavil k privatnemu izpitu.	4
H
Z
M
>
J
O
(Z3
03
<
cj
M
«J
OD
H
<
Z
a
m
H
—t
h
N
M
S3
*
S
O
S S
M 05
eä -r
o
H Z H >
J O
t»
n < p a
H / 0-
09
P
<
as
HH
H
05
h
<
H
02
	A	O ■s		(/3	1	1	-	rH	1	tH	i	^ i
	Odklc njeni celo 1(			>N B	1 1	1 1	1 t-H	rH 1	1 1	1 rH	i i	1 i
Skupno izdelali				tn >N B	7 11 18	4 7 11	11 7 18	15 16 31	7 11 18	12 19 31	rH 1 rH	CO N o CM 00 j
		o o		m (A	00	IO	CO	C<J »H	00	t>	rH	co
L rok	o* jr 3 ca -* e. Crt o		a N	>N S	c-	00	T—1 (N	CO co	m co	CO rH	1 rH	co r 1 :
Ä C/J C O) c/i <P	Ce- lotni izpit		|||AUJd -o Jidzi luaf|AB| -Md		18 18	in IO	(M <N	t> D-	co co	CO CO	1 1	(M in
	Po- prav. izpit		1(1 ACjd -0 Jidzi luafjABf -Ud			| 1	T—t T—1	IO in	(M <M	in	rH rH	rH rH
	Zavrnjeni za		eno leto	M l/i >N fl		l 1 1	1 1 1	l i 1	1 1 1	1 1 1	1 1 1	rH rH 1
	Zavrnjeni za		3 mesece	cn >N E	z p i t i	l 1 1	(M 1 N	co co 1	(M (N 1	m	1 rH	rH 1 '
	[idojspo mojidzi poj\					1	rH	1	1	1	1	1
g		skupaj		M >N S	^6 V3 U	CO N	9 6 15	9 10 19	4 6 10	11 13 24	1 1 1	8 17 25
•i—i> 'S	O r—« > OJ u	za- dostno		•z ‘Ul		1 1	1	in (M	»H , (N	(M	.1 1	CM 00
»■o	a o ‘S N hH	dobro		>N S	Ui	co rH	CO	m	(M CM	CO CO	1 1	05 rH
		prav dobro		>N S	o z	T—(	1 1	l ca	CO 1	«M	1 1	in (N
		odlič- no		»N S		1 1	csj lO	rH 1	1 1	rH (N	1 1	CM
		,		M		CO	00 rH	m cm	<N rH	05 (M	rH	N
		ca a :n?		>N			CO	co rH	CO	t- rH	1	05 rH
				S		(M	CM	05	Tt<	(M	rH	CO
Sol. leto					1944/45	1945/46	1946/47	1947/48	05 00 05 rH		1 1949/50 1	rH m o" m 05 rH	1951/52
B. SEZNAM ABSOLVENTOV EKONOMSSKE SREDNJE SOLE, Ki SO
V	LETIH 1943—1952 OPRAVILI ZAKLJUČNI OZIROMA DIPLOMSKI IZPIT
Junijski izpitni rok 1943
Priimek in ime Acs Rudolf Ambrus Laszlo
Brumen Smiljana Ceh Franc Faflik Emilija Fuis Helena Geder Vlasta Gombkötö Laszlo Heller Herman Horvath Pal Kis Ferenc
Kolbl Etelka Koch Ernest
Kološa Marija Korcsmar Istvan Korokna'i, Sandor Emö Kovacs Laszlo Kraxner Lajos
Nemeth Lajos Pathy Gyula Peterfai Miklos
Peterka Helena Polgar Laszlo Roka Pal Dezsö Skvariš Frigyes
Tamedler Andras Timar Bela Viijec Peter
Uspeh
dober
zavrnjen za 3 mesece iz madžarščine in nemščine dober zadosten dober prav dober dober prav dober zadosten zadosten
zavrnjen za 3 mesece iz trgovskega računstva prav dober zavrnjen za 3 mesece 'iz trg. računstva, administr. dober zadosten dober dober
zavrnjen za 3 mesece iz trgovskega računstva dober
prav dober zavrnjen za 3 mesece iz trgovskega računstva dober zadosten zadosten
zavrnjen za 3 mesece iz madžarščine dober
prav dober dober
Septembrski izpitni rok 1943
Ambrus Laszlo	zadosten
Kis Ferenc	ni prišel	k	izpitu
Koch Ernest	zadosten
Kraxner Lajos	zadosten
Peterfai Miklos	zadosten
Skvariš Frigyes	ni prišel	k	izpitu
Baumgartner Bita Gyula Bognar Imre Faidt Nandor Farkas Antal Tibor
Aprilski izpitni rok 1944
Gyula	zadosten
dober
prav dober
zadosten
dober
Fekete Ferenc Flisar Ludvik Foki Laszlo Gazdag Istvan
Gyuracz Ferenc Tamas Hahn Judita Kaszahazi Eva Kiraly Jozsef Kis Gabor Laszlo Konya Valeria KüCan Bela
Laszlo Rezsö Lakosi Jozsef Jenö
Luthar Lajos Malačič Andrej
Marton Andras Mataj Štefan
Mihaly Janos Mraz Istvan Nemesvaraljai Lajos
Nemeth Ferenc Radler Alajos Rogan Irena Roka Gyula Seme Jozsef
Sukič Jožef Skraban Šarika Toldi Ferenc Varga Janos Vogrinčič Gabrijela Winkler Laszlo Wolf Karoly
Avgustovski izpitni
Gazdag Istvan Lakosi Jozsef Jenö Kiičan Bela Malačič Andrej Mataj Stefan Nemesvaraljai Lajos Seme Jožef
dober
zadosten
zadosten
zavrnjen za 3 mesece iz nemščine dober zadosten prav dober zadosten zadosten zadosten
zavrnjen za 3 mesece iz nemščine zadosten
zavrnjen za 3 mesece iz madžarščine zadosten
zavrnjen za 3 mesece iz madžarščine zadosten
zavrnjen za 3 mesece iz zemljepisa in blagozn. dober zadosten
zavrnjen za 3 mesece iz nemščine, gosp. in prava zadosten zadosten zadosten odličen
zavrnjen za 3 mesece iz nemšč., zemlj, 'in blagozn. zadosten zadosten zadosten zadosten zadosten zadosten zadosten
rok 1944
zadosten
zadosten
zadosten
zadosten
zadosten
zadosten
ni prišel k izpitu
Absolventi, ki so opravljali zaključne izpite med okupacijo v letih 1943-1944, so opravljali po osvoboditvi od novembra 1945 do januarja 1946 nostrifikacijske izpite na podlagi čl. 3 uredbe Ministrstva za trgovino in preskrbo NVS o priznanju in veljavnosti med okupacijö opravljenih izpitov in tečajev ter dobljenih izpričeval in diplom (Uradni list SNOS in NVS št. 54-319/1945). Na temelju opravljenih nostrifikacijskih izpitov so priznana spričevala o dovršeni trgovski akademiji naslednjim absolvenom.
Priimek in ime (ime očeta)
Brumen Smiljana (Ludvik)
Ciffer Emil (Peter)
Ceh Franc (Martin)
Faflik Emilija (Alojz)
Flisar Ludvik (Franc)
Fuis Helena (Karel)
Geder Vlasta (Jožef)
Hahn Judita (Pavel)
Kolbl Adela (Alojz)
Kološa Marija (Aleksander)
Kučan Bela (Ivan)
Pipuš B'iserka (Boris)
Rogan Irena (Janez)
Sukič Jože (Jurij)
Škraban Sarolta (Elek)
Vogrinčič Gabrijela (Elek)
Vujec Peter (Jožef)
*
Na podlagi čl. 1 toč. la cit. uredbe je nostrificirano spričevalo o dovršeni trgovski akademiji brez opravljanja nostrifikacijskih izpitov:
Rojstni datum in kraj				Uspeh,
30.	7.	1924	Murska Sobota	odličen
11.	5.	1925	Murska Sobota	dober
18.	1.	1925	Sv. Urban	prav dober
12.	3.	1924	Kančovci	zadosten
19.	4.	1925	Brezovci	dober
20.	2.	1924	Murska Sobota	dober
9.	6.	1924	Dol. Lendava	dober
16.	9.	1926	Murska Sobota	dober
15.	12.	1922	Murska Sobota	odličen
30.	9.	1923	Murska Sobota	dober
24.	2.	1923	Murska Sobota	dober
17.	6.	1925	Šibenik	odličen
16.	4.	1925	Večeslavci	dober
22.	7.	1924	Murska Sobota	zadosten
24.	8.	1923	Bodonci	zadosten
7.	12.	1924	Murska Sobota	zadosten
29.	6.	1922	Murska Sobota	dober
Heller Herman (Štefan)
25.	3.	1920	Dogoše
Julijski izpitni rok 1946
Ciffer Magdalena (Peter)	21.	6.	1927	Murska Sobota	prav dober
Čebašek Zvonko (Jožef)	15.	2.	1926	Fokovci	prav dober
Hanc Emilija (Emerik)	2.	4.	1927	Murska Sobota	dober
Kelemen Helena (Ludvik)	27.	7.	1925	Nemčavci	dober
Kološa Marta (Jožef)	2.	6.	1926	Murska Sobota	dober
Poredoš Franc (Karel)	29.	10.	1926	Polana	dober
Dšuban Sonja (Josip)
Hakl Henrik (Viljem) Skalič Olga (Matija) Stiftar Štefanija (Franc) Zver Stefan (Stefan)
Oktobrski izpitni rok 1946
28.	6.	1927	Križevci
28.	5.	1925	Lemerje
5.	2.	1927	Hodoš
17. 12. 1926 Peč 7. 8. 1925 Banuta
zavr. za 3 mes. iz gosp., rač., knjig, gosp., rač., knjig, gosp., rač., knjig, gosp., rač., knjig, zavr. za 3 mes. iz knjigovodstva
Dšuban Sonja (Josip) Hakl Henrik (Viljem) Skalič Olga (Matija) Stiftar Štefanija (Franc) Zver Štefan (Štefan)
Februarski izpitni rok 1947
28.	6.	1927	Križevci	zadosten
28.	5.	1925	Lemerje	zadosten
5.	2.	1927	Hodoš	zadosten
17.	12.	1926	Peč	zadosten
7.	8.	1925	Banuta	zadosten
Balaško Franc (Anton) Hahn Elizabeta (Henrik) Hribar Marica (Franc) Hujs Jožef (Jožef) Kalinger Jože (Rafael) Kočar Elizabeta (Štefan)
Junijski izpitni rok 1947
22. 9. 1925 Rakičan
2.	8. 1928 Bodonci 20. 10. 1926
11.	3. 1929
18.	5. 1928 24. 9. 1927
Murska Sobota Dol. Lendava Mojstrana Markišavci
dober
dober
dober
odličen
dober
dober
Koltaj Mihael (Stefan)	6.	9.	1928	Murska Sobota	odličen
Kosi Alojzij (Alojzij)	20.	5.	1926	Ključarovci	odličen
Kreslin Milan (Jožef)	1.	2.	1928	Prelog	dober
Kuhar Helena (Stefan)	9.	8.	1929	Murska Sobota	odličen
Lipič Stefan (Vincenc)	27.	8.	1925	Tešanovci	zavr. za 3 mes. i
					knjigov. in prava
Norčič Stefan (Stefan)	7.	2.	1928	Murska Sobota	odličen
Pentek Magdalena (Koloman)	14.	5.	1928	Murska Sobota	odličen
Polanič Stanislav (Anton)	12.	4.	1925	Krištanci	odličen
Sever Janez (Ivan)	1.	2.	1928	Polana	prekinil izpit za
					radi bolezni
Skraban Pavel (Janez)	28.	6.	1926	Puconci	zav. za 3 mes. iz
				'V*	knjigovodstva
Vezer Amalija (Karel)	3.	5.	1923	Domanjševci	zadosten
Vida Franc (Vendel)	12.	9.	1925	Centfba	dober
Oktobrski izpitni rok 1947					
Benčec Sarolta (Rudolf)	19.	4.	1928	Moravci	dober
Lipič Stefan (Vincenc)	27.	8.	1925	Tešanovci	zadosten
Sever Janez (Ivan)	1.	2.	1928	Polana	zadosten
Skraban Pavel (Janez)	28.	6.	1926	Puconci	ni prišel k izpiti
Junijski izpitni rok 1948
Antolin Margita (Mihael)	9.	8.	1930	Novi Sad	zadosten	
Bac Estera (Karel)	13.	1.	1930	Strukovci	zavr. za 3 mes. iz gosp., tehn., prava	
Banfi Gabrijela (Jožef)	24.	1.	1929	Murska Sobota	zadosten	
Bencik Vincenc (Vincenc)	27.	11.	1926	Gančani	zadosten	
Cipot Ema (Karel)	2.	5.	1927	Tešanovci	zavr. za 3 mes. prava	iz
Dončec Terezija (Terezija)	10.	1.	1928	Murska Sobota	zadosten	
Franko Jolanka (Jožef)	26.	9.	1928	Markišavci	zadosten	
Fürst Sarika (Edvard)	5.	12.	1928	Murska Sobota	zavr. za 3 mes. slovenščine	iz
Gaber Irena (Janez)	3.	9.	1929	Murska Sobota	dober	
Horvat Rudolf (Janez)	18.	2.	1929	Gorica	dober	
Jošar Božislava (Janez)	5.	3.	1927	Križevci	zavr. za 3 mes. ■ gosp., tehnike	iz
Jureš Alojz (Alojz)	19.	6.	1926	Križevci, (Ljut.)	prav dober	
Klepec Danilo (Vinko)	8.	4.	1926	Beltinci	dober	
Kološa Ida (Jožef)	3.	10.	1928	Murska Sobota	dober	
Koltaj Klara (Stefan)	1.	5.	1931	Murska Sobota	zavr. za 3 mes. gosp., rač.	iz
Kuhar Elizabeta (Šefan)	.7.	10.	1929	Tešanovci	zavr. za 3 mes. polit ekonom.	iz
Kukel Janez (Karel)	24.	10.	1928	Murska Sobota	zadosten	
Kuzma Marija (Koloman)	30.	4.	1928	Pužavci	zadosten	
Lanščak Janez (Franc)	14.	5.	1927	Murska Sobota	dober	
Perger Marica (Mihael)	14.	3.	1929	Bukovec	dober	
Sinic Marija (Ludvik)	8.	11.	1928	Murska Sobota	odličen	
Srabotnik Martin (Gvidon)	3.	11.	1918	Šmarje (Jelše)	prav dober	
Šiftar Ida (Emerik)	23.	11.	1930	Krčevina	dober	
Vogrinec Franc (Franc)	25.	12.	1924	Murska Sobota	dober	
Žilavec Koloman (Aleksand.) 6. 7. Oktobrski			1925 Andrejci izpitni rok 1948		dober	
Bac Estera (Karel)	13.	1.	1930	Strukovci	zadosten	
Balog Olga	6.	10.	1927	Djurdjevac	zadosten	
Celec Gustav (Ferdo)	19.	9. 1928	Rakičan	zadosten
Cipot Ema (Karel)	2	5. 1927	Tešanovci	zadosten
Ficko Milan (Karel)	28.	8. 1926	Serdica	zadosten
Fürst Sarika (Edvard)	5.	12. 1928	Murska Sobota	ni prišla k izpitu
Hujs Štefan (Jožef)	7.	7. 1930	Dol. Lendava	zadosten
Horvat Ladislav (Evgen)	11.	9. 1930	Šalamenci	zadosten
Jošar Božislava (Janez)	5.	3. 1927	Križevci	zadosten
Koltaj Klara (Štefan)	1.	5. 1931	Murska Sobota	zadosten
Kovač Helmut (Karel)	11.	2. 1928	Gor. Slaveči	zadosten
Kšela Franc (Matija)	8.	10. 1926	Šalinci	zadosten
Kuhar Elizabeta (Štefan)	7.	10. 1929	Tešanovci	zadosten
Junijski izpitni			rok 1949	
Fošnar Janko (Jakob)	21.	12. 1929	Ključarovci	zadosten
Gjerkeš Marija (Jožef)	8.	9. 1931	Gomilice	prav dober
Hradil Olga (Jožef)	20.	9. 1929	Murska Sobota	prav dober
Jooš Marija (Ferdinand)	5.	4. 1929	Kupšinci	zavr. za 3 mes. iz
				slov. in knjig.
Kreslin Gabrijela (Jožef)	6.	10. 1931	Beltinci	dober
Kuhar Marjeta (Franc)	3.	4. 1931	Murska Sobota	zavr. za 3 mes. iz
				slovenščine
Sapač Aleksander (Aleksan.)	25.	11. 1927	Strukovci	zadosten
Skalič Nikolaj (Aleksander)	14.	12. 1930	Dol. Lendava	dober
Sebjanič Gizela (Aleksander)	28.	11. 1929	Gor. Petrovci.	dober
Šuklar Magdalena	10.	1. 1929	Murska Sobota	zadosten
Veren Marta (Ludvik)	6.	1. 1932	Murska Sobota	prav dober
Vučkič Ivan (Ivan)	6.	1. 1930	Gradišče	dober
Oktobrski izpitni rok 1949
Burdijan Zdenka (Konrad)	14.	9.	1929	Zagreb	zadosten
Hanc Emerik (Emerik)	3.	8.	1929	Murska Sobota	zadosten
Jooš Marija (Ferdinand)	5.	4.	1929	Kupšlinci	dober
Karba Karel (Štefan)	10.	3.	1930	Adrijanci	zadosten
Kuhar Marjeta (Franc)	3.	4.	1931	Murska Sobota	dober
Skalar Darinka (Jože)	19.	9.	1931	Dol. Logatec	zadosten
Srebrjanskij Marija (Vasilij)	13.	9.	1929	Maribor	zavr. za 3 mes. iz slovenščine
Vogrinčič Karel (Aleks)	3.	1.	1926	Murska Sobota	zavr. za 3 mes. iz knjigovodstva
Januarski izpitni rok 1950
Srebrjanskij Marija (Vasilij)	13.	9.	1929	Maribor	zadosten
Vogrinčič Karel (Aleksander)	3.	1.	1926	Murska Sobota	zadosten
Junijski izpitni rok 1950					
Cerneka Dušan (Zvonimir)	27.	1.	1930	Dol. Slaveči	dober
Cervek Štefek (Terezija)	24.	7.	1930	Moravci	zadosten
Fifonja Filomena (Ignac)	29.	8.	1930	Gor. Bistrica	prav dober
Grm Evarist (Franc)	26.	10.	1932	Ormož	zadosten
Györfi Franc (Nikolaj)	4.	2.	1933	Murska Sobota	zavr. za 3 mes. iz pol. ekon., prava
Hari Cvetana (Zoltan)	17.	6.	1933	Stanjevci	zavr. za 3 mes. iz knjigovodstva
Horvat Marija (Karel)	24.	1.	1932	Satahovci	zadosten
Kardoš Jože (Aleksander)	29.	5.	1931	Moravoi	dober
Kerec Sidonija (Stefan)	3.	11.	1930	Zenkovci-	dober
Kovač Olga (Aleksander)	17.	8.	1930	Adrijanci	zavr. za 3 mes. iz slovenščine
Kuhar Gabrijela (Franc)	4.	7.	1933	Murska Sobota	zadosten
Lah Marija (Ivan)	18.	3.	1932	Krajna	dober
Lejko Marija (Janez)	2.	12.	1930	Tropovci	dober
Matuš Vendel (Ludvik)	5.	2.	1932	Selo	odličen
Ovsenjak Janez (Rozalija)	24.	12.	1930	Murska Sobota	dober
Pentek Ladislav (Helena)	3.	8.	1933	Murska Sobota	prav dober
Pisanec Cveta (Ivan)	26.	5.	1932	Korovci	zadosten
Poredoš Rudolf (Franc)	21.	3.	1931	Moravci	diober
Rogan Jože (Rudolf)	15.	3.	1930	Sodišinci	dober
Roner Emilija (Maksimilijan)	18.	5.	1931	Krčevina	odličen
Sagaj Anica (Otilija)	29.	8.	1930	Noršinci	zavr. za 3 mes. iz gosp. r., pol. ekon.
Slavič Silva (Franc)	5.	12.	1932	Slovenj Gradec	zavr. za 3 mes. iz prava z gosp. sist. FLRJ
Sreš Alojzja (Ivan)	29.	5.	1931	Bratonci	dober
Strah Majda (Franc)	30.	11.	1931	Gor. Radgona	prav dober
Simon Jožko (Rozalija)	27.	2.	1931	Sulinci	odličen
Toth Stefan (Stefan)	13.	9.	1931	Murska Sobota	dober
Temlin Vilma (Stefan)	28.	12.	1930	Puževci	zadosten
Trstenjak Pepca (Alojz)	5.	3.	1930	Sp. Krapje	dober
Zupe Metka (Ciril)	14.	6.	1932	Ljutomer	dober
Oktobrski izpitni rok 1950
Celec Stefan (Ferdo)		15.	8. 1932	Rakičan	zavr. za 3 mes.	iz
					pol. ek., gosp. teh.	
Eržen Marija (Mihael)		2.	6. 1932	Gor. Radgona	zavr. za 3 mes.	iz
					polit, ekonom.	
Györfi Franc (Nikolaj)		4.	2. 1933	Murska Sobota	zadosten	
Hari Cvetana (Zoltan)		17.	6. 1933	Stanjevci	zadosten	
Kalamar Karolina (Elemer)		15.	3. 1931	Murska Sobota	zavr. za 3 mes.	iz
					polit, ekonom.	
Kovač Olga (Aleksander)		17.	8. 1930	Adrijanci	zadosten	
Sagaj Anica (Otilija)		29.	8. 1930	Noršinci	zadosten	
Slavič Silva (Franc)		5.	12. 1932	Slovenj Gradec	zadosten	
	Novembrski izpitni rok 1950					
Celec Stefan (Ferdo)		15.	8. 1932	Rakičan	zavr. za 1 leto	
Eržen Marija (Mihael)		2.	6. 1932	Gor. Radgona	zadosten	
Kalamar Karolina (Elemer)		15.	3. 1931	Murska Sobota	zadosten	
	Junijski izpitni			rok 1951		
Celec Stefan (Ferdo)		15.	8. 1932	Rakičan	zavr. za 3 mes.	iz
					polit, ekonom.	
	Septembrski izpitni rok 1951					
Celec Stefan (Ferdo)		15.	8. 1932	Rakičan	zadosten	
	Junijski izpitni			rok 1952		
Cimerman Hilda Vilma	(Fr.)	26.	8. 1934	Dol. Lendava	dober	
Cipot Franc (Karel)		9.	12. 1932	Polana	prav dober	
Doma Elizabeta (Ivan)		20.	6. 1936	Murska Sobota	dober	
Farič Marjeta (Ludvik)		23.	4. 1934	Murska Sobota	odličen	
Purst Olga (Koloman)		6.	4. 1934	Murski Črnci	prav dober	
Glavač Martin (Martin)	27.	6.	1933	Beltinci	zadosten
Godina Helena (Štefan)	11.	11.	1934	Gor. Petrovci	zavr. za 3 mes. iz gosp. rač.
Hari Tibor Ladislav (Leop.)	19.	9.	1932	Domanjševci	odličen
Horvat Ivan (Jožef)	4.	3.	1931	Črensovci	zadosten
Jakiša Sari Zora (Evgen)	13.	8.	1932	Fokovci	zadosten
Jerebic Ana (Štefan)	14.	7.	1933	Markišavci	dober
Korošec Amalija (Anton)	23.	6.	1933	Sv. Križ (Litija)	dober
Lipič Evgen (Evgen)	1.	5.	1929	Hrastje Mota	zadosten
Meglič Sonja Franč. (Franc)	22.	3.	1935	Cuprija	zavr. za 1 leto
Mörec Karel (Koloman)	11.	4.	1934	Gorica	odličen
Ohman Genofefa (Aleks.)	9.	12.	1930	Šafarsko	prav dober
Pivar Terezija (Avgust)	7.	10.	1931	Bratonci	prav dober
Podlesek Koloman (Jožef)	11.	8.	1932	Pečarovci	prav dober
Prešeren Emil (Ivan)	9.	7.	1934	Ugljevik	dober
Puhan Marjeta (Alojz)	30.	7.	1934	Dol. Lendava	prav dober
Reiter Margareta (Matija)	20.	8.	1933	Krištanci	zadosten
Sever Sidonija (Štefan)	10.	12.	1930	Pečarovci	dober
Šeruga Cecilija (Jožef)	11.	11.	1929	Pečarovci	dober
Šiftar Erika (Aleksander)	19.	4.	1934	Murska Sobota	dober
Šiftar Gizela (Ivan)	31.	1.	1933	Zenkovci	dober
šoštarec Verona (Karel)	14.	1.	1935	Murska Sobota	prav dober
Šterman Milena (Franc)	8.	1.	1933	Pristava	dober
Septembrski Izpitni rok 1952					
Godina Helena (Štefan)	11.	11.	1934	Gor. Petrovci	zadosten
Grabar Ivanka (Jožef)	5.	5.	1931	Moravci	zadosten
Jaklin Terezija (Janez)	6.	1.	1934	Centib. gorice	zavr. za 1 leto
Kumin Helena (Štefan)	17.	5.	1933	Črnelavci	dober
Temlin Karolina (Aleksander)	15.	5.	1932	Strukovci	zavr. za 1 leto
Vučak Marjeta (Ludvik)	1.	1.	1933	Novi, Beznovci	zavr. za 1 leto
33.	ŠOLSKI PRORAČUN
Po osvoboditvi je neposredno vodstvo in nadzorstvo nad šolo imelo Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS, ki je šolo vzdrževalo iz svojega predračuna. V predračunu Ministrstva za trgovino in preskrbo je bil zagotovljen določen znesek kreditov za osebne in materialne izdatke šole. Izplačevanje ter evidenca kreditov se je vodila v začetku strogo centralistično na Minstrstvu za trgovino in preskrbo LRS. Zato so podatki v spodaj navedenih razpredelnicah nepopolni. Vse račune je takrat moralo ravnateljstvo šole predložiti v izplačilo MTP v Ljlubljano ter takrat ni imelo pregleda nad izplačanimi zneski. Z letom 1948 je šele uvedena na zavodu evidenca o potrošnji kreditov. S 1. X. 1949 je Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS preneslo neizkoriščene kredite za leto 1949 na lasten subakreditiv zavoda pri podružnici Narodne banke v Murski Soboti. Od tega dne dalje zavod samostojno razpolaga s krediti, ki so mu odobreni na njegovem lastnem sub&kre-ditivu. Z odločbo Ministrstva za trgovino in preskrbo LRS in Ministrstva za prosveto LRS (Uradni list LRS št. 33-211 /1949) je preneseno neposredno vodstvo in nadzorstvo nad šolo ter uprava šolskega poslopja iz pristojnosti Ministrstva za trgovino in preskrbo LRS v pristojnost Ministrstva za prosveto LRS s 1. X. 1949. Krediti za osebne in materialne izdatke so ostali do 31. XII. 1949 v predračunu Min. za trgovino in preskrbo LRS a s 1. I. 1950 dalje so se nahajali v predračunu Ministrstva za prosveto LRS in pozneje Sveta za prosveto in kulturo vlade LRS. Z Uredbo o strokovnih šolah (Uradni list FLRJ št. 39-479/1952) ter z Odločbo o določitvi ustanoviteljev strokovnih
šol (Uradni list LRS št. 28-156/152) je kot ustanovitelj Ekonomske srednje šole v Murski Soboti določen Svet za prosveto in kulturo LRS, ki je s 1. X. 1952 izvrševanje pravic ustanovitelja prenesel v pristojnost Sveta za prosveto in kulturo Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota. Od 1. X. 1952 dalje se šola nahaja na proračunu Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota.
PREGLED POTROŠNJE KREDITOV
Leto 1947		
1. Materialni izdatki	Odobreno	Porabljeno i
	156.897,—	64.075.50 1
Leto 1948		
1.	Osebni izdatki 2.	Materialni izdatki 3.	Funkcionalni izdatki 4.	Investicije Skupaj		594.120,— 92.567.— ! 1.138,— 25.000,— 712.825,—
Leto 1949 j		
1.	Osebni izdatki 2.	Materialni izdatki 3.	Funkcionalni izdatki 4.	Investicije Skupaj	666.711.— 80.000.— 29.000.— 775.711.—	642.414,— ' 78.119.50 267,— 720.800.50
Leto 1950 !		
1.	Osebni izdatki 2.	Materialni izdatki 3.	Funkcionalni izdatki Skupaj	571.100.— 103.000.— 35.000,— 709.100—	569.530,— 84.894,— ; 34.939,— j 689.363,—
Leto 1951		
1.	Osebni izdatki 2.	Materialni izdatki 3.	Funkcionalni izdatki 4.	Investicije Skupaj	640.000,— 137.350,— 30.000,— 807.350.—	578.220,— ! 145.547,— ! 24.925,— ! 748.692,— i
Leto 1952		
1.	Osebni izdatki 2.	Materialni izdatki 3.	Funkcionalni izdatki 4.	Investicije Skupa^j	1.028.240,— 352.000,— 65.000.— 1.445.240,—	972.485,— ; 333.200.— i 53.798.— ; 1,359.483,—
34.	ENOLETNA GOSPODARSKA SOLA V MURSKI SOBOTI
Po členu 6 Uredbe o strokovnih šolah Ministrstva za trgovino in preskrbo NVS (Uradni list NVS štev. 45-320 in 60-273/54) je bilo predvideno, da se namesto dvorazredne trgovske šole, ki je v Murski Soboti obstajala že pred vojno, osnuje v Murski Soboti enoletna nižja gospodarska šola. Namen te šole naj bi bil vzgajanje pisarniškega in praktičnega poslovnega osebja za državne, zadružne in zasebne gospodarske organizacije in za vse vrste uradov. Sprejemali naj bi se dijaki, ki so dovršili popolno ali nepopolno srednjo šolo ali triletno ekonomsko šolo za vajence. Vpis V to šolo je bil razpisan dne 9. XI. 1945 na podlagi odločbe Ministrstva za trgovino in preskrbo, odsek za šolstvo VI. št. 170/2 z dne 8. XI. 1945. Do ustanovitve te šole v Murski Soboti takrat ni prišlo zaradi premajhnega števila prijavljencev. Z odločbo MTP op. VI št. 389/1 z dne 15. X. 1947 so nižje gospodarske šole preimenovane v enoletne gospodarske šole. Zaradi velikih potreb po kadrih z gospodarsko izobrazbo je bil na temelju dopisa Ministrstva za trgovino in preskrbo LRS VIII. št. 7173/1 z dne 4. VIII. 1947 in VIII. št. 7394/1 z dne 15. VIII. 1947 je bilo ponovno razpisano vpisovanje v šolo v šolskem letu 1947/48. Pogoji za vpis so bili: dovržena nižja osnovna šola z dobrim uspehom, 14 let starosti v času vpisa ter opravljen sprejemni izpit iz slovenščine in matematike v obsegu snovi za 5. razred osnovne šole. Sprejemni izpiti so se vršili 11.—12. IX. 1947, 21.—22. IX. 1947 ter 23. X. 1947.
Za šolanje na Ekonomski gospodarski šoli v Murski Soboti je bilo v šol. letu 1947/48 precejšnje zanimanje. VpSsanih ,je bilo 63 dijakov, od katerih je obiskovalo zavod do konca šol. leta 58 dijakov. Predizobrazba vpisanih dijakov je bila zelo različna. Posamezni dijaki so imeli dovršenih 4—8 razredov osnovne šole ali pa 2—4 razrede višje osnovne šole ali 1 razred gimnazije.
LETOPIS SOLE
Enoletna gospodarska šola je delovala v Murski Soboti samo v šolskem letu 1947-48. Sprejemni izpiti so se vršili, kot je zgoraj razvidno. Sola je delovala v poslopju Ekonomskega tehnikuma v Murski Soboti. Šolske proslave so bile iste kot na ekonomskem tehnikumu. Redni pouk na šoli se je pričel
22.	IX. 1947, a končal 27. V. 1948. Popravni izpiti so se vršili 3. IX. 1948. Zaključni izpiti v junijskem roku so se vršili od 31. V. do 10. VI. 1948 a v oktobrskem izpitnem roku so se vršili zaključni izpiti od 4. — 12. X. 1948. Dne 23. V. 1948 so šli učenci šole na enodnevno ekskurzijo v Čakovec.
Zavod so obiskali ter inšpicirali pouk posameznih predmetov: 20. XI. 1947 šef oddelka za strokovno šolstvo pri MTP dr. Vladimir Kralj. 16. I. 1948 odposlanec Komiteja za sred. strokovno šolstvo Stanko Janež. 21. II. 1948 ravnatelj Ekonomskega tehnikuma v Mariboru Struna Alojzij. 2. III. 1948 profesor Ekonomskega tehnikuma v Mariboru Rakuša Rudolf.
V prvem polletju sta na šoli obstajala dva oddelka, ki sta pa morala biti 13. II. 1948 združena v en oddelek zaradi premajhnega števila profesorjev.
V	enem oddelku je bilo 58 učencev ter se je delo odvijalo pod težkimi pogoji (prenatrpanost, dva učenca na enem sedežu). V šolskem letu 1948/49 šola ni več delovala.
Učni predmeti		Stev. ur na teden I. razred
1	Slovenski jezik s književnostjo	6
2	Srbski in hrvatski jezik	1
3	Gospodarska tehnika	3
4	Knjigovodstvo	5 ;
5	Gospodarsko računstvo	4
6	Poslovna korespondenca	2
7	Blagoznanstvo	3
8	Politična ekonomija	2
9	Ustava in gospodarska zakonodaja	2
10	Stenografija	3
11	Strojepisje	4
12	Lepopisje	l !
13	Fizkultura	1
Skupaj		37
Sola je bila ustanovljena v šolskem letu 1947/48 z odločbo ministra za trgovino in preskrbo LRS (Uradni list LRS štev. 47-286/47) z dne 15. XI. 1947) zaradi velikih potreb po kadrih z gospodarsko izobrazbo. Šola je delovala samo v šolskem letu 1947/48.
V	šolskem letu 1948-49 šola ni delovala zaradi premajhnega števila prijavljenih učencev. V šolskem letu 1949/50 in dalje je njene funkcije prevzela dvoletna Administrativna šola, ki je bila ustanovljena v Ljubljani in Mariboru z odločbo ministra za prosveto LRS (Uradni list LRS štev. 29-185/49 z dne 27. IX. 1949). S tem je šola prenehala. Na gornji šoli se je izšolal samo en letnik. Ob koncu šolskega leta so dijaki opravljali zaključni izpit.
SEZNAM UČNEGA OSEBJA V ŠOLSKEM LETU 1947-48 Direktor:
Bezjak France, direktor ekonomskega tehnikuma, profesor, poučuje gospodarsko računstvo in blagoznanstvo.
Predavatelji:
Cuk Stefan, prof. pripr. gimn., slovenščino od 22. IX. do 10. X. 1947. Koritnik Griša, prof. ET, stenografijo od 21. II. do 27. V. 1948.
Kovačič Alenka, učit. letovadbe, telovadbo.
Ing. Lah Adolf, prof. pripr. ET, knjigovodstvo od 4. III. do 16. III. 1948. Ljubič Barbara, prof. ET, blagoznanstvo od 17. X. do 21. XI. 1947. Loibner Drago, prof. pripr. ET, knjigovodstvo od 30. III. 1948 dalje.
Dr. Mihelak Jože, prof. ET, gospodarsko tehniko, korespondeco in strojepisje od 15. IX. 1947 do 21. II. 1948.
Dr. Pezdirc Jožko, prof. ET, politično ekonomijo, tehn. trgov, in korespondenco.
Rojs Gizela, prof. gimn., slovenščino od 22. IX. do 10. X. 1947.
Slovnik Samo, prof. pripr. ET, knjigovodstvo in stenografijo od 15. IX. 1947 do 24. II. 1948.
Uršič Alojz, prof. ET, slovenščino in lepopis od 8. X. 1947 dalje.
Uhemik Suzana, strok. učit. ET, strojepis od 21. II. 1948 dalje.
ZAKLJUČNI IZPIT
Dijaki, ki so dovršili razred so opravljali v junijskem ali oktobrskem izpitnem roku zaključni izpit iz slovenščne, poslovnega računstva, knjigovodstva, politične ekonomije, blagoznanstva, gospodarske tehnike in stroje-pisa. Sestav izpitnega odbora je bil v junijskem in oktobrskem izpitnem roku naslednji:
Predsednik: direktor Bezjak France.
Podpredsednik: Uršič Lojze, profesor.
Zapisnikar: Uršič Lojze, profesor.
Člani izpraševalci: Bezjak France za poslovno računstvo in blagoznan-stvo, Loibner Drago za knjigovodstvo, dr. Pezdirc Jožko za politično ekonomijo in gospodarsko tehniko, Uhernik Suzana za strojepis, Uršič Lojze za slovenščino.
STATISTIKA DIJAKOV ENOLETNE GOSPODARSKE SOLE
V	MURSKI SOBOTI V ŠOLSKEM LETU 1947-48
Število dijakov:	moški	ženske	skup:
Vpisanih v začetku šolskega leta	22	41	63
Izstopilo med letom	2	3	5
Konec šolskega leta	20	38	58
Od teh izdelalo v juniju	11	24	35
Imeli so popravni izpit	7	7	14
Izdelalo po popravnih izpitih	15	27	42
Niso izdelali razreda	5	11	16
Uspeh dijakov:			
Število dijakov ob koncu šolskega leta	20	38	58
Odličen						
Prav dober	1	1	2
Dober	5	9	14
Zadosten	5'	14	19
Imajo popravni izpit	7	7	14
Popravne izpite so izdelali	4	3	7
Niso izdelali razreda	5	11	16
Socialno poreklo staršev:			
Delavci	1	2	3
Kmetje	12	22	34
Obrtniki	5	12	17
Uslužbenci in nameščenci	1	3	4
Svobodni poklici	—	—	—
Starost dijakov:	skupaj
Rojeni leta 1934	15
Rojeni leta 1933	12
Rojeni leta 1932	5
Rojeni leta 1931	7
Rojeni leta 1930	3
Rojeni leta 1929	6
Rojeni leta 1928	—
Rojeni leta 1927	3
Rojeni leta 1926	1
Rojeni leta 1925	2
Rojeni leta 1921—1924	4
Dijaki stanujejo:	
a) pri starših: v Murski Soboti	15
se vozijo	33
b) izven doma: v dijaškem domu	2
drugod	8
Narodnost dijakov:	
Slovenci	57
Hrvati	1
STATISTIKA O USPEHU ABSOLVENTOV ENOLETNE GOSPODARSKE SOLE PRI ZAKLJUČNIH IZPITIH
	moški	ženske	skupaj
K izpitu so se prijavili: junija	11	24	35
oktobra	3	1	4
Med izpiti odstopilo	1	—	—
Popravnih izpitov dovoljenih	4	9	13
Izpite opravilo z uspehom v juniju:			
z odličnim	1	—	1
s prav dobrim	1	—	1
z dobrim	2	7	9
z zadostnim	2	8	10
Izpite opravilo z uspehom v oktobru:			
z dobrim	1	—	1
z zadostnim	4	8	12
Skupaj opravilo izpite	11	23	34
Ni opravilo zaključnega izpita	3	2	5
SEZNAM DIJAKOV, KI SO OBISKOVALI ENOLETNO GOSPODARSKO SOLO V ŠOLSKEM LETU 1947-48
Priimek in ime (ime očeta)
Balaško Štefan (Anton) Bauman Irena (Jožef) Benko Ana (Franc) Berke Sarika (Koloman) Bernadi Marija (Jožef)
Rojstni datum in kraj
24. 11. 1933
3.	3. 1934 24. 12. 1934
23.	3. 1931
Rakičan
Moravci
Bakovci
Puževci
20. 6. 1934 Lipovci
Priimek in ime (ime očeta)
Bukvič Arpad (Stefan)
Car Erna (Franc)
Cigüt Martin (Ludvik)
Čimer Hermina (Geza)
Dervarič Aleksander (Aleksander) Duh Angela (Stefan)
Erjavec Kristina (Alojzij)
Ficko Stefan (Janez)
Flegar Franc (Jožef)
Gorza Marjeta (Ivan)
Granfol Marija (Franc)
Grašič Angela (Alojz)
Gumilar Janez (Janez)
Hladnjak Jože (Jožef)
Horvat Hermina (Koloman) Kerčmar Irena (Stefan)
Kolmanič Kristina (Franc)
Kolmanič Kristina (Josip)
Kološa Marjeta (Janez)
Korošec Rozalija (Janez)
Kosi Marija (Jožef)
Kosi Terezija (Marija)
Kučan Aleksander (Stefan)
Kučan Stefan (Franc)
Kurbos Ana (Alojz)
Kuzmič Estera (Matija)
Kuzmič Jožefa (Jožef)
Malok Marika (Ludvik)
Maroša Rozalija (Andrej)
Matuš Gizela (Ana)
Meško Anica (Matija)
Mörec Karel (Koloman)
Mörec Stefan (Ludvik)
Ogrizek Kristina (Franc)
Papič Kristina (Aleksander)
Paukar Jože (Karel)
Peterka Emilija (Ignac)
Poredoš Marija (Stefan)
Prelec Stefan (Stefan)
Rac Emilija (Janez)
Rlgač Pavla (Karel)
Ropoša Jožef (Jožef)
Sapač Sarolta (Jožef)
Sinic Koloman (Elek)
Smodiš Julijana (Jožef)
Šeruga Vladimir (Mihael)
Šiftar Gizela (Aleksander)
Skerlak Franc (Štefan)
Skraban Ana (Janez)
Stesl Josip (Josip)
Stevančec Ana (Franc)
Tanacek Ferdinand (Franc) Tanacek Hermina (Alojz)
Vilagoš Jožef (Jožef)
Rojstni datum in kraj
6.	10.	1933	Lemerje
17.	1.	1933	Bodonci
4.	11.	1929	Čakovec
10.	3.	1933	Beltinci
19.	2.	1933	Vaneča
3.	12.	1933	Murska Sobota
2.	10.	1930	Borejci
24.	12.	1932	Krajna
4.	9.	1930	Gradišče
11.	3.	1934	Murska Sobota
20.	8.	1934	Krog
27.	4.	1929	Brebrovnik
25.	1.	1931	Grad
1.	6.	1924	Veržej
21.	8.	1930	Brezovci
19.	12.	1932	Gor. Petrovci
15.	12.	1932	Borejci
8.	1.	1931	Brezovci
23.	3.	1932	Prosenjakovci
19.	12.	1933	Murska Sobota
21.	1.	1931	Veržej
3.	10.	1930	Veržej
20.	8.	1927	Prosenjakovci
23.	4.	1934	Pečarovci
5.	3.	1934	Gora
27.	6.	1923	Puževci,
21.	11.	1929	Krašči
5.	4.	1931	Murska Sobota
15.	8.	1933	Melinci
28.	4.	1929	Murska Sobota
19.	7.	1923	Hermanci
11.	4.	1934	Gorica
19.	3.	1934	Puconci
11.	12.	1931	Veržej
13.	4.	1934	Murska Sobota
29.	4.	1934	Pečarovci
25.	6.	1931	Rakičan
4.	1.	1931	Hodonci
29.	5.	1932	Salovci
1.	5.	1934	Murski Črnci
23.	7.	1934	Oise-France
4.	1.	1934	Kuzma
4.	8.	1932	Brezovci
28.	10.	1927	Puževci
12.	4.	1934	Krog
22.	3.	1933	Motovilci
2.	8.	1925	Strukovci
24.	5.	1934	Moravci
23.	5.	1932	Puconci
14.	12.	1931	Grad
12.	5.	1933	Beltinci
19.	5.	1933	Vadarci
21.	12.	1929	Vadarci
5.	3.	1928	Podravski Podgorci
Priimek in ime (ime očeta)
Rojstni datum in kraj
Vilagoš Marija (Jožef) Vodišek Marija (Jožef) Vukan Koloman (Geza) Zadravec Marija (Franc)
22.
4.
6.
17.
8. 1932
9. 1926 12. 1927
9. 1929
Požega
Murska Sobota Puževci
Miklavž pri Ormožu
Razrednik: prof. Uršič Lojze
Razred so izdelali v juniju:
Benko Ana (dober)
Cigtit Martin (zadosten)
Duh Angela (zadosten)
Erjavec Kristina (dober)
Granfol Marija (dober)
Grašič Angela (dober)
Gumilar Janez (zadosten)
Hladnjak Jože (zadosten)
Horvat Hermina (dober)
Kerčmar Irena (zadosten)
Kolmanič Kristina (J.) (zadosten) Kolmanič Kristina (F.) (zadosten) Kosi Marija (zadosten)
Kučan Stefan (dober)
Kurbos Anica (zadosten)
Kuzmič Estera (dober)
Kuzmič Jožefa (dober)
Malok Marija (zadosten)
Popravni izpit
Balaško Štefan (slovenščina) Bauman Irena (pol. ekon., knjig.) Berke Sarolta (slov., gosp. rač.)
Car Erna (knjigovodstvo)
Dervarič Aleksander (slovenšč.) Flexgar Franc (slovenščina)
Kučan Aleksander (slovenščina)
Razred so izdelali Balaško Štefan (zadosten)
Berke Sarolta (zadosten)
Flegar Franc (zadosten)
Kučan Aleksander (zadosten)
Matuš Gizela (dobeir)
Meško Anica (zadosten) Mörec Karel (dober)
Mörec Štefan (zadosten) Pauker Jože (dober)
Peterka Emilija (zadosten) Poredoš Marija (prav dober) Sapač Sarolta (dober)
Šeruga Vladimir (zadosten) Šiftar Gizela (zadosten)
Štesl Josip (dober)
Tanacek Hermina (zadosten) Vilagoš Jože (dober)
Vilagoš Marija (zadosten) Vodišek Marija (zadosten) Vukan Koloman (prav dober) Zadravec Marija (zadosten)
so imeli:
Papič Hermina (pol. ek., koresp.) Ropoša Jožef (pol. ek., blagozn.) Smodiš Julijana (knjigovodstvo) Škerlak Franc (slov., gosp. rač.) Škraban Ana (gospodarsko rač.) Števančec Ana (gosp. računstvo) Tanacek Ferdinanc (slovenščina)
v septembru:
Ropoša Jožef (zadosten) Števančec Ana (zadosten) Škraban Ana (zadosten)
Niso izdelali:
Bauman Irena Bernadi Marija Bukvič Arpad Car Erna Čimer Hermina Dervarič Aleksander Gorza Margareta Kološa Marjeta
Korošec Rozalija Maroša Rozalija Papič Kristina Rigač Pavla Sinic Koloman Smodiš Julijana Škerlak Franc Tanacek Ferdinanc
ZAKLJUČNI IZPIT SO OPRAVLJALI: Junijski izpitni rok 1948:
Priimek in ime	Uspeh	
Benko Ana	zadosten	
Duh Angela	dober	
Erjavec Kristina	dober	
Granfol Marija	zadosten	
Grašič Angela	dober	
Gumilar Janez	zavrnjen za 3 mesece	iz gospodarske tehnike
Hladnjak Jožef	zadosten	
Horvat Hermina	zavrnjena za 3 mesece iz gospodarske tehnike	
Kerčmar Irena	zavrnjena za 3 mesece	iz politične ekonomije
Kolmanič F. Kristina	zavrnjena za 3 mesece iz polit, ek., gosp. tehn.	
Kolmanič J. Kristina	zavrnjena za 3 mesece	iz politične ekonomije
Kosi Marija	zadosten	
Kučan Stefan	dober	
Kurbos Ana	dober	
Kuzmič Estera	zadosten	
Kuzmič Jožefa	dober	
Malok Marija	zadosten	
Matuš Gizela	dober	
Meško Anica	zavrnjena za 3 mesece iz gospodarske tehnike	
Mörec Karel	prav dober	
Mörec Štefan	zavrnjen za 3 mesece	iz slov., polit. ekon.
Pauker Jože	zadosten	
Peterka Emilija	zadosten	
Poredoš Marija	dober	
Sapač Sarolta	dober	
Šeruga Vladimir	zavrnjen za 3 mesece	iz slov., gosp. tehnike
Šiftar Gizela	zadosten	
Stesl Josip	dober	
Tanacek Hermina	zavrnjena za 3 mesece iz politične ekonomije	
Vilagoš Jožef	zavrnjen za 3 mesece	iz slovenščine
Vilagoš Marija	zavrnjena za 3 mesece iz slov., gosp. tehnike	
Vodišek Marija	zavrnjena za 3 mesece iz slov., gosp. tehnike	
Vukan Koloman	odličen	
Zadravec Marija	zavrnjena za 3 mesece iz gospodarske tehnike	
Oktobrski izpitni rok 1948:		
Balaško Štefan	zadosten	
Flegar Franc	zadosten	
Gumilar Janez	dober	
Horvat Hermina	zadosten	
Kerčmar Irena	zadosten	
Kolmanič F. Kristina	zadosten	
Kolmanič J. Kristina	zadosten	
Meško Anica	zadosten	
Mörec Štefan	ni prišel k izpitu	
Ropoša Jožef	zadosten	
Šeruga Vladimir	zadosten	
Števačec Ana	zadosten	
Tanacek Hermina	zadosten	
Vilagoš Jožef	ni prišel k izpitu	
Vilagoš Marija	ni prišla k izpitu	
Vodišek Marija	zadosten	
Zadravec Marija	ni prišla k izpitu	
35.	TEČAJI
Zaradi občutne potrebe po kadrih, v gospodarskih organizacijah in ustanovah, ki se niso mogli strokovno usposobiti z rednim šolanjem, je Ekonomska srednja šola v Murski Soboti priredila po osvoboditvi razne dnevne in večerne tečaje.
KNJIGOVODSKI TEČAJ V MURSKI SOBOTI
Po nalogu Ministrstva za trgovino in preskrbo LRS Op. VI št. 990/1 z dne 9. XII. 1947 je bil na zavodu otvorjen 3-mesečni tečaj za knjjigovodje. Tečaja so se udeležili uslužbenci iz raznih podjetij in ustanov. V tečaj je uslužbence usmerjal Sekretariat, za personalne zadeve pri predsedstvu vlade LRS, o sprejemu v tečaj pa je odločalo Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS. Pouk v tečaju je bil celodneven. Pouk se je delil na teoretični del, ki se je vršil dnevno po 3 ure v šoli, ter praktični del, ki so ga pri-javljenai prebili v praksi v podjetjih. Redni pouk v tečaju se je pričel
29.	XII. 1947 ter je trajal do 6. IV. 1948. Po končanem tečaju so tečajniki opravljali v času od 29. III. do 9. IV. 1948 zaključni izpit.
Pouk v tečaju se je vršil po sledečem predmetniku:
Predmet	Število	ur	tedensko
Knjigovodstvo	8
Ekonomska struktura FLRJ	4
Gospodarska tehnika	4
Planiranje (glavni ekon. problemi polit.
ekonomije in planiranja)	3
Gospodarsko računstvo	4
 Slovenski jezik_________________________________________5_____
Skupaj	28
Vodja tečaja je bil Merhar Miroslav, pravnik, tajnik Združenja trgovcev.
Na tečaju so poučevali:
Knjigovodstvo: prof. pripr. Slovnik Samo od 3. I. do 24. II. 1948; prof. pripr. ing. Lah Adolf od 3. III. do 16. III, 1948; prof. pripr. Loibner Drago od 29. III. do 5. IV. 1948.
Ekonomsko strukturo FLRJ: prof. dr. Pezdirc Jožko do 9. I. 1948; Pod-lesek-Perš Sidonija, uslužb. OLO od 16. III. do 6. IV. 1948.
Planiranje: Tručl Ciril, direktor Okrajnega magazina od 31. XII. 1947 do 26. III. 1948.
Gospodarsko tehniko: dr. Mihelak Jože, prof. od 30. XII. 1947 do 27. I. 1948; prof. dr. Pezdirc Jožko od 2. III. do 25. III. 1948.
Gospodarsko računstvo: Horvat Bela, nameščenec Tovarne perila od 5. I. do 30. III. 1948.
Slovenski jezik: prof. gimn. Fašalek Janez	od	9.	I.	do	22.	III.	1948.
Zemljepis: prof. Fašalak Janez od 2. III.	1948	do	23.	III.	1948.
Zgodovino: Barbarič Karel od 27. III. do 6. IV. 1948.
Blagoznanstvo: Merhar Miro od 2. III. do 25. III. 1948.
Zaključni izpiti so bili pismeni in ustni. Pismeni iz gospodarskega računstva in knjgovodstva, a ustni iz gospodarske tehnike, ekonomske strukture FLRJ, gospodarskega računstva in knjigovodstva. Sestav izpitne komisije je bil naslednji:
Predsednik: prof. Dolenc Nada, odposlanec Min. za trgovino in preskrbo LRS (imenovana z odločbo MTP šol. št. 630/1239 z dne 26. III. 1948).
Podpredsednik: Merhar Miro, vodja tečaja.
Zastopnik OLO: Hari Pavel, personalni referent.
Člani izpraševalci: Loibner Drago, dr. Pezdirc Jožko, Podlesek-Perš Sidonija, Horvat Bela.
39 tečajnikov je prejelo od Ministrstva za trgovino in preskrbo LRS denarne podpore za kritje stroškov prenočišča v Murski Soboti. Skupna višina izplačanih štipendij je din 37.450.—. Tečaj so izdelali.
Barbarič Terezija, Bejek Vera, Bencik Marija, Čer Irma, Edšid Stefan, Erjavec Jože, Ficko Alojz, Ficko Karel, Ficko Marjeta, Gubič Štefka, Gumilar Avgust, Grah Srečko, Holcman Rudolf, Horvat Janez, Horvat Štefan, Konje Helena, Kodila Alojz, Legen Rozalija, Lendvai Helena, Lukač Franc, Norčilč Ludvik, Novak Rozalija, Oznec Margita, Papič Irena, Rituper Janez, Smodiš Kristina, Sukič Karel, Svetec Ludvik, Siplič Franc, Temlin Helena, Temlin Zlatka, Trplan Adolf, Voreš Marija, Zrim Gizela, Ziško Karel.
4	tečajniki tečaja niso dokončali.
I. TEČAJ ZA POENOTENO RAČUNOVODSTVO V MURSKI SOBOTI
Tečaj za poenoteno računovodstvo v .Murski Soboti se je vršil od 4. I. do 19. III. 1947. Namen tečaja je bil, da se knjigovodjem omogoči, da se dobro seznanijo z novimi predpisi o poenotenem računovodstvu ter da se v svoji stroki izpopolnijo. Na tečaju se je predaval samo predmet poenoteno računovodstvo. Predaval je prof. pripr. Slovnik Samo. Po končanem tečaju so se vršili zaključni izpiti od 20. do 22. III. 1947. V izpitni komisiji so bili:
Predsednik: prof. dr. Černe Franc.
Podpredsednik: Merhar Miroslav, honorarni predavatelj SGS.
Clan izpraševalec: Slovnik Samo.
Odposlanec Ministrstva za finance LRS: Somen Marija, računovodja Drž. založbe Slovenije, podružnica Murska Sobota.
Odposlanec OLO: Kuhar Stefan, podpredsednik planske komisije v Murski Soboti.
Vodja tečaja je bil Bezjak France, direktor .srednje gospodarske šole. 42 tečajnikov je opravljalo zaključni izpit. Od teh je opravilo zaključni izpit z odličnim uspehom 8, s prav dobrim uspehom 10, z dobrim uspehom 15, z zadostnim uspehom 7. 2 tečajnika nista opravila izpita.
Zaključni izpit so opravili:
Balažič Margareta, Banfi Stefan, Cifer Franc, Dolinar Lvan, Deutsch Erik, Ferenc Koloman, Gjerek Viljem, Gomboc Janez, Harkaj Ludvik, Humar Jože, Franko Karel, Frater Anton, Hojer Slavica, Heklič Jolanka, Jambor Stefan, Kerčmar Olga, Kovač Aleksander, Lotrič Rudolf, Lipič Sarika, Matko Pavla, Klekl Franc, Prša Ludvik, Podlesek Štefan, Sever Franc, Šiftar Šarika, Škraban Marjeta, Škraban Ladislavi, Ščančar Anica, Vodopivec Bogomir, Zebavec Franc, Barbarič Nikolaj, Barbarič Tinika, yCer Anica, Fabič Stanko, Gomboši Terezija, Ferjan Marija, Koltaj Stefan, Perhavec Edvard, Sreš Martin, Sirec Krista.
II. TEČAJ ZA POENOTENO RAČUNOVODSTVO V MURSKI SOBOTI
II.	tečaj za poenoteno računovodstvo se je vršil na srednji gospodarski šoli v Murski Soboti od 10. I. do 2. IV. 1947, Zaključni izpiti so se vršili dne 10. in 11. IV. 1947. V izpitni komisiji so bili:
Predsednik: dr. Černe Franc, prof. SGŠ.
Podpredsednik: Merhar Miroslav, honorarni predavatelj SGŠ. Odposlanec Ministrstva za finance LRS: Bezjak France, direktor SGS. Član izpraševalec: Slovnik Samo, prof. pripr. SGS.
Zaključni izpit je opravljalo 11 tečajnikov. Od teh je opravilo izpit z odličnim uspehom 5, s prav dobrim uspehom 4 a z dobrim uspehom 2. Zaključni izpit so izdelali:
Barbarič Elizabeta, Ferčak Tine, Hakl Viljem, Horvat Bela, Malačič Gabrijela, Muster Jolanka, Rogan Irena, Sraka Gizela, Sebjanič Viljem, Varga Koloman, Vogrinčič Gabrijela.
TEČAJ ZA POENOTENO RAČUNOVODSTVO V GORNJI RADGONI
Tečaj za poenoteno računovodstvo v Gornji Radgoni se je vršil po nalogu Ministrstva za trgovino in preskrbo LRS, str. šol. VIII. št. 1352/31 z dne 4. IV. 1947. Na tečaju je predaval prof. pripr. Slovnik Samo predmet: poenoteno računovdstvo. Tečaj se je vršil od 19. IV. do 30. VI. 1947. Po končanem tečaju so se vršili zaključni izpiti v Gornji Radgoni dne 1. in
2.	VII. 1947. Predavanja so se vršila do 1. VI. 1947 vsako soboto od 17. do
21.	ure in vsako nedeljo od 8. do 12. ure. Po 1. VI. so se predavanja vršila dnevno. Skupaj je bilo 161 ur predavanj. V izpitni komisiji so bili:
Predsednik: prof. Koritnik Griža.
Podpredsednik: Merhar Miroslav, honorarni predavatelj SGŠ.
Član izpraševalec: Slovnik Samo, prof. pripr. na SGŠ.
Odposlanec Ministrstva za finance LRS: Bezjak France, direktor SGŠ.
Odposlanec Ministrstva za trgovino in preskrbo LRS: Dobrajc Tone.
Odposlanec OLO Gor. Radgona: Habe Franc, referent za strokovno šolstvo pri OLO.
Vodja tečaja je bil Bezjak France, direktor SGŠ v Murski Soboti. Zaključni izpit je opravljalo 34 tečajnikov. Od teh je opravilo izpit z odličnim uspehom 5, s prav dobrim uspehom 8, z dobrim uspehom 6, z zadostnim uspehom 9. 6 tečajnikov izpita ni opravilo.
Zaključni izpit so opravili:
Ančko Ivanka, Bogovič Ivan, Bombek Ivan, Giorgiutti Amalija, Hanžer Erika, Klampfer Rupert, Jureš Alojz, Rebernak Cilka, Goršnjak Maks, Kavran Angela, Kolarič Marija, Ferenc Karel, Kšela Franc, Mišja Anton, Osojnik Karel, Peger Marica, Polak Milka, Čomko Betka, Jakob Marija, Ploj Cecilija, Poljanec Franc, Rauter Srečko, Simonič Amalija, Škrlec Marija, Štampar Robert, Toplak Anton, Trdina Andrej, Košmerlj Franc.
OSTALI TEČAJI
V	Izvestjih so navedeni samo tečaji, ki jih je organiziralo vodstvo šole ter so se nahajali pod nadzorstvom ravnateljstva Ekonomske srednje šole v Murski Soboti.
Razen teh so v letih 1945 do 1952 organizirali tečaje, predavanja in podobno tudi različne ustanove, podjetja in množične organizacije. Ti tečaji so imeli z eni strani namen, da delovne ljudi v njihovi stroki izpopolnjujejo ter jih politično in ideološko utrjujejto, z druge strani pa, da pripravljajo uslužbence raznih strok na strokovne izpite ter jim omogočijo, da snov laže predelajo in izpit izdelajo z boljšim uspehom. Na teh tečajih so profesorji Ekonomske srednje šole v Murski Soboti predavali različne ekonomske in komercialne predmete. Prav tako so profesorji zavoda sodelovali pri delu različnih izpitnih komisij v Murski Soboti.
36.	ODLOMKI IZ ČASOPISNIH POROČIL O DELU EKONOMSKE SREDNJE SOLE V MURSKI SOBOTI
Tednik »Ljudski glas« Murska Sobota je v štev. 15 z dne 10. IV. 1952 pisal pod naslovom »Molierov .Skopuh1 na soboškem odru« naslednje:
»Pretekli teden se je Sobočanom predstavila dramatska družina MKUD »Daneta Sumenjaka« z duhovito MolieroVo komedijo »Skopuh«. O tem nastopu bi hotel spregovoriti nekaj besed.
Zasledujoč delo tega društva, se mi zdi pravilno, da vsako leto posega za težjimi deli in postavlja svojo družino pred težje odrske zahteve. Moram pa priznati, da sem v začetku mislil, da so vendar zašli v pretežke zahteve za svoje igralce. Toda prireditev je pokazala, da je ta družina sposobna nastopiti tudi z zahtevnejšimi deli na odru in so gledalci bili ugodno iznenadeni nad kvalitetno izvedbo tega dela. Treba pa je poudariti, da je svoj nastop družina zelo vestno pripravljala celih pet mesecev. Še nekaj je vplivalo na dobro izvedbo. Zaprosila je in sprejela pomoč svojega profesorskega zbora, ki se je tudi veliko trudil, da bi prireditev čim boljše uspela. Tega se dramatska družina tudi zaveda in se je zahvalila pred prireditvijo vsem, ki so ji pomagali pri njenem nastopu. Takšen odnos mladine do pomoči odraslih je vse hvale vreden.
Režijska zamisel je bila posrečena. Nobeden izmed igralcev ni niti trenutek premišljeval, kako se bo kretal na odru. Vsak je vedel, kje je njegovo mesto, kdaj mora nastopiti, kdaj mora stopiti v ospredje, kako je treba tvoriti skupine na odru itd. Seveda so posvetili veliko skrb izgovarjavi. No, tu in tam je malo spodletelo, toda v splošnem so lahko vzor ostalim dramatskim družinam. Nekoliko manj je uspelo kriti besedo z dejanji, Treba je pač upoštevati, da ta mladina nima še bogatih življenjskih izkustev in da je to prirodno.
Razen njega moram poudariti igro Merklina kot njegovega sina, Elise, ki jo je upodobila Megličeva, igro Štermanove kot mešetarke, pa tudi Lipiča kot komisarja. Ostali so bili za nianso slabši od teh. Katona kot Valere je pokazal veliko volje do igranja, toda nekoliko je bil premalo življenjski v govoru in kretnjah. Tov. Štermanova bo morala malo več modulirati s svojim govorilnim organom in tako jasnost izgovarjave prilagoditi svojim kretnjam, ki so bile dobre. Sapačeva kot Mariane, je še mlada in se bo še razvila. Njen lik Mariane je bil zelo ugoden, kar se tiče zunanjosti, toda igralsko še ni dorasla ostalim.
Kar se tiče oblikovanja značajev, je bil vsekakor Horvat najboljši. Megličeva se ni mogla v začetku bolj sprostiti zaradi slabšega soigralca Katone. Merklin je zelo dobro nastopil zlasti v medsebojnih prepirih z očetom. Glavačev Anselme je bil topel in prav očetovski. Lipič kot komisar je zadržal resnost predstavnika oblasti.
Tempo predstave je ugajal. Rekli bi, da je šlo kakor po vrvici. Dobro je bilo, da se je pred javno prireditvijo vršilo nešteto vaj, kar je tudi pravilno. Nekoliko se pozna starost posameznih igralcev oziroma večja izkustva in ti so nekako bolj silili v ospredje.
Še nekaj besed o sceni, kostumih in luči. Vprašanje scene, ki je v dveh, treh dejanjih enaka, so rešili zadovoljivo z ozirom na sredstva, katera so imeli na razpolago. Nekaj stvari so prinesli iz Maribora, a nekaj so nabavili v Soboti. So pa tudi objektivne težave s samim odrom, ki nima višine. Sreča, da igra sama ne zahteva drugega kot sobo. Kostumi so bili okusni in društvo ni štedilo stroškov za njihovo obrabo, kar bo plačalo v Mariboru. Mogoče je bilo nekoliko premalo svetlobe in so tu in tam, pri posameznih scenah, bile nepotrebne sence, toda tudi to je objektivna težava odra, ki ni grajen za take nastope.
Mislim, da družina lahko nastopa v vseh sosednih okrajnih centrih ter vseh večjih odrih našega podeželja, kar je tudi z vzgojne strani zaželeno.
Novak Anton
Soboški tednik »Ljudski glas« je v svoji številki z dne 17. IV. 1952 pisal pod naslovom »Tišina«:
»6 aprila je pri nas gostoval MKUD »Dane Šumenjtak« iz Murske Sobote s komedijo v petih dejanjih »Skopuh«. Nastopil je v šolski dvorani, katero so ljudje napolnili do zadnjega kotička. To je dokaz, da si ljudje želijo dobrih iger in prosimo, da bi nas še obiskale kake igralske skupine.«	rj.
Soboški tednik »Ljudski glas« je v številki z dne 15. V. 1952 pod naslovom »Iz Murske Sobote« pisal:
»Tudi kulturno življenje je v zadnjem času lepo oživelo v Soboti. Posebno igralske skupine kar tekmujejo med seboj. Najdelavnejše so mladinske. MKUD »Stefan Cvetko« na gimnaziji se je te dni predstavilo občinstvu z »Rokovnjači«. Nastopili so že v Rakičanu in nameravajo gostovati v Beltincih. MKUD »Rogan Ludvik« na učiteljišču je naštudiralo Finžgarjevo »Verigo«. MKUD na ekonomski srednji šoli je želo lepe uspehe s »Skopuhom«. Škoda le, da so nekatere predstave slabo obiskane, kar vsekakor ni laskavo za Sobočane.«
»V telovadnici stare gimnazije v Soboti so 4. maja odprli reprezentativno razstavo slovenskih likovnih umetnikov, ki razstavljajo 60 svojih del. Razstava bo odprta do 18. t. m. Doslej si je razstavo ogledalo mnogo občinstva, predvsem dijakov, pa tudi delovni kolektivi so prihajali v skupinah.«
Ljubljanski dnevnik »Slovenski poročevalec« je v štev. 124 z dne 27. V. 1952 pod naslovom »Prva ekonomiada srednjih šol Slovenije v Celju — Mariborčani so bili najboljši« pisal:
»Celje, 25. maja. Danes popoldne se je s slavnostno akademijo v Mestnem gledališču končala tridnevna ekonomiada srednjih ekonomskih šol Slovenije, ki so se je udeleževale ekipe iz Ljubljane, Maribora, Murske Sobote, Kranja, Novega mesta in Celja. Na ekonomiadi so tekmovali dijaki in dijakinje v lahkoatletiki, nogometu, košarki, odbojki in šahu, razen tega pa tudi v stenografiji in strojepisju. Tekmovanje je bilo odlično organizirano, za kar gro največ zasluge profesorjema Loibnerju in Plemlju. Namen ekonomiade je bil trojen, in sicer skupna proslava 60-letnice maršala Tita, izpopolnitev programa proslave 500-letnice mesta Celja in medsebojno spoznavanje mladine istovrstnih šol naše republike. Doseženi uspehi so bili zelo dobri, posebno glede na to, da je večinoma nastopala, ki ni trenirala. Vse dni tekmovanja je nastope spremljalo mnogo domačih dijakov in dijakinj. Mladina se je po končanih tekmah z novim veseljem vrnila na delo. Vsega je nastopilo nad 200 dijakov in dijakinj.
Najboljše uspehe v posameznih tekmovalnih disciplinah so dosegli:
V	lahki atletiki, moški: 100m: Čelik in Videtič (oba Celje) 12.1, 1000 m: Vipotnik (C) 2:49,2, 4x100 m: Celje 49.4, višina: Roter (Ek. šola Lj.) 150 cm, daljina: Čelik (C) 585. krogla (5 kg) in disk (1.5 kg): Markež (Maribor) 13.35 in 42.20. Vrstni red moških ekip je bil naslednji: 1. Maribor, 2. Celje, 3. Ek. šola Ljubljana. Zenske: 60 m: 1. Šepin (C) 8.9, 500 m: Kovač (C) 1:31,8, 4x100 m: Maribor 58.5, višina: Lunaček (Ek. šola Ljubljana) 130, daljina: Žnidaršič
(Ek. šola Lj.) 418, krogla: Pristovšek (C) 9.76. Vrstni red ženskih ekip: 1. Celjje,
2. Ek. šola Ljubljana, 3. Maribor.
Končni plasman moških in ženskih ekip: 1.—2. Celje in Maribor, 3. Ljubljana.
V nogometu si delita prvo mesto Maribor in Ek. šola Ljubljana, tretji pa so Celjani.
Košarkarji so se razvrstili takole: 1. Maribor, 2. Celje, 3. Ek. sola Ljubljana.
V odbojki je bil vrstni red med moškimi: 1. Maribor, 2. Murska Sobota,
3. Novo mesto, pri ženskah pa: 1. Maribor, 2. Celje, 3. Admin. šola Ljubljana.
V šahu so bili ocenjeni najboljši udeleženci takole: 1. Celje, 2. Maribor,
3.	Ek. šola Ljubljana.
Po oceni vseh rezultatov na ekonomiadi je dosegel najboljše uspehe Maribor, za njim Celje, na tretjem pa so dijaki in dijakinje Ekonomske srednje šole iz Ljubljane.«
ODLOMKI IZ PREDVOJNIH ČASOPISNIH POROČIL
Soboški tednik »Murska Krajina« je v številki z dne 4. XII. 1940 pod naslovom »Linhart: Matiček se ženi« pisal-
»Lani je minulo 150 let kar je bila uprizorjena igra »Matiček se ženi« kot prva igra v slovenskem jeziku. Važnemu jubileju, ko so bile postavljene osnove slovenske dramatike, se je šele letos oddolžila tudi Sobota. To nalogo so prevzeli dijaki tukajšnje trgovske šole, ki so pod vodstvom svojega profesorja g. ing. Hreščaka naštudirali imenovano igro. Naloga ni bila lahka. Podajanje tipov iz pretekle dobe, v čigar besedah in kretnjah se zrcali takratni čas, je trd oreh za marsikakšnega igralca, ki je na deskah doma. Druga ovira so slabo opremljeni podeželski odri, kjer je skoraj nemogoče postaviti potek igre v ono historično okolje, ki ga zahteva tekst. Izrazna sredstva so preskromna in iznajdljivost režiserja mora zamašiti ogromne vrzeli, ki večkrat grozijo zrušiti celotno igro. Vodja kakor tudi nastopajoči pa so se lotili dela z veliko ljubeznijo. Posamezne vloge so bile kar dobro podane. Najbolj prepričevalna je bila Nežika, ki je rastla od prizora do prizora. Naravna igra Matička zasluži prav tako vso priznanje. Isto velja tudi za ostale vloge: grofica, grof, Tonček itd. Govor je bil razločen, le nepotrebno beganje po odru je nekoliko motilo potek igre. Režiserju in igralcem k doseženemu uspehu čestitamo! Občinstva je bilo mnogo ter je bila obširna sokolska dvorana razprodana. Pred pričetkom igre je dijak Titan podal v kratkih obrisih historično ozadje Linhartove igre. Za Soboto je bil nastop dijakov trgovske šole dogodek, ki zasluži vso priznanje, saj se je po dolgem času zopet oglasila na deskah slovenska beseda, ki ne more zgrešiti svojega poslanstva.«
Mariborski »Večemik« je v številki z dne 21. XII. 1940 pod naslovom »Matiček se ženi« v Soboti pisal:
»Tiho je minulo 150 let odkar je naš prvi	slovenski	dramatik Anton
Tom.	Linhart napisal komedijo: »Ta veseli	dan ali	Matiček	se ženi«. V spo-
min tega nepozabnega dramatika so dijaki trgovske šole v Murski Soboti uprizorili pretekli teden to duhovito komedijo. Uvodoma je govoril o pomenu in zgodovinskem ozadju Linhartove komedije v klenih besedah g. Titan Dioniz. Sodelovali so Heller, Veble, Kološeva, Faflikova, Herbst, Škrabanova, Titan in Reš. Režirala sta ga. prof. Stefanova in inž. Hreščak.
Dnevniki »Jutro«, »Slovenec«, »Večernik«, »Nova doba«, tednik »Murska Krajina« so v svojih številkah od 8. oziroma 9. VI. 1940 objavili naslednjo notico:
»Zasebna dvorazredna trgovska šola (s	pravico	javnosti)	v Murski Soboti,
ki	jo	je lani ustanovil tamošnji Trgovski	gremij,	bo dobila letos jeseni že
drugi letnik. Ob koncu šolskega leta se opozarjajo starši in skrbniki absolventov meščanskih šol in nižjih razredov gimnazije, da za to šolo ni omejeno število učencev, ki se smejo sprejeti v I. ali II. letnik, in da tudi ne obstoji za njo omejen šolski okoliš, njeni absolventi pa imajo iste pravice kakor absolventi državnih trgovskih šol. Ker imajo državne trgovske šole omejene šolske okoliše in za sprejem določeno število učencev ter so na trgovski šoli v Murski Soboti ugodni sprejemni pogoji, zato se priporoča, naj se vsakdo, ki ima interes na sprejemu v trgovsko šolo, a ne more imeti mnogo upanja, da bi bil sprejet v kako državno trgovsko šolo, obrne po informacije na trgovsko šolo v Murski Soboti, katera jih daje radevolje in bo v najkrajšem času prijavljenim interesentom začela pošiljati prospekte z vsemi potrebnimi obvestili.«
37.	ŠOLSKO POSLOPJE
Šolsko poslopje se nahaja v Murski Soboti v Titovi ulici št. 4. Številka zemljiškoknjižnega vložka je 960 katastrska občina Murska Sobota. Številka parcele je 624 in se sestoji iz hiše in dvorišča v skupni meri 698 m2 Do
27.	oktobra 1952 je bila pri Okrajnem sodišču, zemljiška knjiga v Murski Soboti vknjižena lastninska pravica na ime: Združba trgovcev v Murski Soboti. Dne 27. oktobra 1952 je pod Dn. štev. 1319 zaznamovana sprememba imena lastnika Združba trgovcev v Murski Soboti na ime Trgovinska zbornica za okraj Murska Sobota v Murski Soboti.
Šolsko poslopje je bilo zgrajeno 1938. leta. Zgrajeno je iz opeke, med-nadstropna konstrukcija je iz armiranega betona a streha je iz pločevine. Ima lasten vodnjak ter lasten hišni vodovod.
Površina pod šolskim poslopjem znaša 190 m2. Poslopje je dvonadstropno in podkleteno. Etažna površina vsega šolskega poslopja znaša 570 m2. Šolsko dvorišče meri 506 m2. V poslopju se nahajajo 4 učilnice od katerih ima vsaka 45,5 m2 ter po dve veliki osemdelni okni s skupno površino 10,8 m2. Okna so pretežno obrnjena proti vzhodu. Učilnice se nahajajo v I. in II. nadstropju.
V	pritličju se nahaja strojepisnica, ki ima površino 14,7 m2 ter površino oken 3,7 m!, zbornica meri 19,1 m2, ravnateljska pisarna 19,1 m2 ter dijaška knjižnica, ki meri 6,9 m2. Blagoznanska zbirka se nahaja v lokalu ter meri 23,2 m'J s površino oken 9,4 m2. Hodnika na I. in II. nadstropju merita po 44,22 m2. Skupna površina vseh hodnikov in vež znaša 163,5 m'". Kletni prostori imajo 138 m2.
KAZALO
Stran
Uvodna beseda............................................................... 3
1. Prekmurje in Ekonomska srednja šola (Zgodovinski pregled) ....	5
2. Učni načrti................................................................*26
A)	Predmetnik 1939—19411	  26
B)	Predmetnik 1941—1945	  27
C)	Predmetnik 1945—1947	  28
D)	Predmetnik 1947—1950	......................................... 29
E)	Predmetnik 1950—1952	......................................... 30
3. Osebje zavoda...............................................................31
A)	Po posameznih šolskih	letih......................................... 32
B)	V šolskem letu 1951-52	......................................... 43
C)	Administrativno oesbje	. . .•..........................................44
D) Pomožno-tehnično osebje .................................................44
4. Obiski na zavodu............................................................44
5. Letopis.....................................................................47
0.	Sprejemni izpiti...........................................................54
7. Zaključni oziroma diplomski izpiti..........................................56
8. Knjižnici ..............................................................    63
A)	Učiteljska knjižnica....................................................64
B)	Dijaška knjižnica.....................................................  65
9. Zemljepisno-zgodovinska zbirka..............................................66
10. Kemijska in blagoznanska zbirka.............................................66
11. Matematična zbirka..........................................................67
12. Zbirka učil za telovadbo....................................................67
13. Strojepisna zbirka..........................................................67
14. Dijaštvo....................................................................68
A)	Štipendije............................................................. 68
B)	Ekskurzije............................................................  70
C)	Mladinska organizacija................................................. 75
a) Delovne akcije........................................................76
b) Delo v krožkih........................................................77
c) Kulturno-umetniško delo.............................................  77
d) MKUD »Dane Sumenjak«..................................................78
e) Telesno vzgojno delo...........................................  •	80
f) Ekonomiada v Celju .	. .  ........................................81
g) Razvedrilo mladine....................................................83
D)	Taborniki...............................................................83
E)	Podmladek Jugoslovanskega	Rdečega križa.................................83
15. Statistika dijakov od 1939—1952 ........................................... 84
10.	Statistika privatistov 1945—1952 ............................................... 87
17. Statistični pregled dijakov po starosti...........................................88
18.	Statistični	pregled uspeha 1939—1952 .......................................... 90
19.	Statistični	pregled uspeha v odstotkih 1945—1952	.......................  92
20.	Statistični	pregled socialnega sestava.....................................94
21.	Statistični	pregled bivališč in državljanstva dijakov	od	1939—1952	.	.	96
22.	Statistični	pregled stalnega bivališča dijakov med	okupacijo	1941—1944	98
23. Statistični pregled dijakov po narodnosti 1939—1952 ............................. 99
24. Poročilo o delu sindikalne podružnice...................................  .	.	102
25. Strokovno delo profesorskega zbora	.  ............................103
26. Abecedni seznam dijakov..........................................................104
A) 1939—1941 ................................................................... 104
B) 1941—1945 ................................................................... 105
C) 1945—1952 ..................................................................  111
27. Seznam dijakov po šolskih letih..................................................118
28. Nostrifikacijski izpiti..........................................................137
29. Razredni izpiti 1944—1945 ...................................................... 138
30. Dopolnilni izpiti................................................................140
31. Privatni izpiti..................................................................140
32. Absolventi.......................................................................141
A) Statistika o uspehu absolventov	pri diplomskih izpitih 1945—1952	141
B) Seznam absolventov, ki so v 1. 1943—52 opravili zaklj. oz. dipl. izpit 142
33. Šolski proračun..................................................................148
34. Enoletna gospodarska šola......................................................  150
35. Tečaji ..........................................................................157
36. Odlomki iz časopisnih poročil o delu ESŠ v Murski Soboti.........................160
37. Šolsko poslopje..................................................................163
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
MURSKA SOBOTA
ČESTITA ABSOLVENTOM K DOSEŽENEMU USPEHU IN ZELI DIJAKOM SE NADALJNJIH USPEHOV PRI IZPOLNJEVANJU DRUŽBENIH NALOG
Okrajni ljudski odbor Ljutomer
LJUDSKI ODBOR
Občinski ljudski odbor
Križevci pri Ljutomeru
IZDELUJEMO MOŠKO IN OTROŠKO' PERILO
V	NAJMODERNEJŠIH KROJIH VRŠIMO USLUZNOSTNE POSLE PO POSEBNIH ŽELJAH NAROČNIKOV * NAŠI IZDELKI SE ODLIKUJEJO PO SVOJI KVALITETI, SOLIDNI IN OKUSNI IZDELAVI TER KONKURENČNIH CENAH
zato pri nakupu perila zahtevajte vedno le izdelek
T OVA R N E PERILA
„MURA"
MURSKA SOBOTA
»PANONIJA«
industrija kovinske galanterije
MURSKA SOBOTA
IZDELUJE RAZNOVRSTNE PREDMETE ZA GOSPODINJSTVO
Stiskalnice za krompir, kavopražilce, doze za kruh itd., nadalje posode za premog vseh vrst, lopatice za premog, smetišnice itd. Otroške igrače: vedrice, kantice in lopatice. Za kmetijstvo: ročne in nahrbtne žveplalnike, vinogradne škropilnice, špiralne trijerje za čiščenje žitaric itd. in razne druge predmete % Kvalitetna izdelava — Solidne cene!
Grosistično trqovsko podjetje
„POTROŠNIK"
MURSKA SOBOTA
nudi vsej trgovski mreži
špecerijo
tekstil
železnino in gradbeni material
galanterijo
tobak
v poljubnih količinah in najnižji ceni.
OGLEJTE SI NASE VELIKE ZALOGE IN UGODNE CENE!
NA VELIKO!	NA	VELIKO!
iukuiniki - Imetwaiü!
j
Ztyeviua s
fiUjedeiskmi škafi
Hlutska Saiota
ZASTOPA VSE TOVARNE S KMETIJSKIMI STROJI NA PODROČJU FLRJ Na ogled in v prodajo Vam nudi:
traktorje »Zadrugar« in »Ansaldo«, mlatilnice vseh vrst in velikosti, Diesel-motorje, motorne in ročne sadne škropilnice, slamoreznice, sadne in grozdne stiskalnice vseh vrst in velikosti, gnojnične črpalke, pluge vseh vrst, uvožene sejalnike, vejalnike, okopalnike, obračalnike za seno, travo-kosilnice, selektorje, trijerje in vse ostale kmetijske stroje.
DOBRA KVALITETA, SOLIDNE CENE * NAROČILA SPREJEMAMO PISMENO IN USTNO * POHITITE Z NAKUPOM IN POSLU2ITE SE IZREDNE UGODNOSTI 60% POPUSTA
VSE ZA MEHANIZACIJO KMETIJSTVA!
Splošno gradbeno podjetje
„SOGRAD”
Murska Sobota
Ustanovljeno leta 1946
Izvršujemo vsa gradbena in gradbeno obrtniška dela na novogradnjah in velikih adaptacijah. Prevzemamo v izdelavo vsa mizarska dela in jih izvršujemo po naročilu solidno v naši splošni strojni mizarski delavnici.
Sprejemamo za razrez hlodovino na našem gatru!
Podjetje „ELEKTRO - MARIBOR OKOLICA“
obvešča vsa industrijska podjetja ter vse svoje odjemalce, da je ustanovilo v obratu Radvanje—Maribor
REMONTNE DELAVNICE
za popravilo vseh vrst elektromotorjev, transformatorjev, elektroštevcev in inštrumentov
Prevzema tudi vse vrste trafo in dinamoolj v čiščenje z modernimi čistilnimi napravami. Cene ugodne, kvaliteta zajamčena. Gornja popravila prevzemajo naši obrati: Ma-ribor-okolica, Slovenska Bistrica, Ptuj, Gornja Radgona, Murska Sobota
Remontne delavnice Radvanje - Maribor, Engelsova 82, Tel, 31-86
TOVARNA MESNIH IZDELKOV
MURSKA
SOBOTA
VELEKLAVNICA — PREKAJEVALNICA — EKSPORT — IZDELAVA VSEH MESNIH IZDELKOV IN KONZERV
Nudimo vsem potrošnikom vse vrste mesnih izdelkov po zmernih dnevnih cenah.. O kvaliteti se prepričajte in pohitite z naročilom
Kolektiv Tovarne mesnih izdelkov Murska Sobota
VASE IMETJE IN ŽIVLJENJE POŽAR IN DRUGE NESREČE ŽIVINO — VLOM — STEKLO AVTOKASKO — JAMSTVO TRANSPORT — NEZGODE DOŽIVETJE — SMRT ZAVARUJE DRŽAVNI ZAVAROVALNI ZAVOD Podružnica Murska Sobota Lendavska cesta 22 — Telefon 95
*D
OZ
Vse žitarice, semenski krompir, seme trav in vrtnih kultur, rano in kasno zelenjavo, plemenske bike in mer-jaščke, kvalitetno mleko, jajca, med, prvovrstno sadno drevje prideluje ter nudi potrošnikom:
DRŽAVNO POSESTVO RAKIČAN
MURSKA SOBOTA • Telefon 30
OBČINSKA KLAVNICA GORNJA RADGONA
nudi vse vrste mesa
Trgovsko podjetje
„IZBIRA"
L ENDAVA
nudi svojim odjemalcem vse vrste tekstilnega blaga, železnine, zgornjega in spodnjega usnja ter čevljarskih potrebščin v naslednjih poslovalnicah:
Manufaktura št. 1 Manufaktura št. 2 Železnina Usnje in čevljarske potrebščine Nekovinski gradbeni material Prepričajte se o naših solidnih cenah!
SE PRIPOROČA KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »IZBIRA« LENDAVA
CENJENIM ODJEMALCEM NUDIMO VSE VRSTE
GALANTERIJE
MANUFAKTURE
Špecerije
DRŽAVNO
TRGOVSKO
PODJETJE
GORNJA RADGONA
NA DEBELO!
NA DROBNO!
Brezobvezno si oglejte velike zaloge raznega tekstilnega blaga
TRGOVSKEGA PODJETJA
„TEKSTIL''
MURSKA SOBOTA
v poslovalnicah TEKSTIL-IZBIRA TEKSTIL-MODA TEKSTIL-TKANINA Nizke cene! Solidna postrežba!
DELOVNI KOLEKTIV		Pred nakupom obleke, obutve, modnega in galanterijskega blaga, živil in gospodinjskih
Trgovskega podjetja		potrebščin si oglejte pestro iin bogato izbiro raznega
.KOLONIALE'		blaga v prodajalnah
V MURSKI SOBOTI		jAtyMsUeqa podjetja
		»PRESKRBA«
ČESTITA K UČNEMU		
USPEHU MLADINE		V MURSKI SOBOTI (
TER ZELI, DA BI NA		Na zalogi imamo tudi športne
		
RAMENIH MLADIH		potrebščine
CVETELA NOVA		Tekstilno blago prodajamo tudi :
		na obroke Zmerne cene!
SOCIALISTIČNA TRGOVINA		Solidna postrežba! j
Trgovsko podjetje
„ŽELEZNINA" MURSKA SOBOTA
nudi po najnižjih konkurenčnih cenah razno blago
V poslovalnicah na Lendavski in Titovi cesti:
razno železo, pločevino, žičnike, žice, poljedelsko orodje, stavbeno in pohištveno okovje, kuhinjske predmete, emajlirano in pocinkano posodo, štedilnike in peči, nekovinski gradbeni material, barve, lake, okensko steklo.
V poslovalnici s tehničnimi predmeti na Trgu zmage:
kolesa, šivalne stroje in nadomestne dele, otroške vozičke, elektrotehnični material, radioaparate, kmetijske stroje in orodje, pohištvo.
V poslovalnici »Kurivo«:
premog, drva in koks.
V poslovalnici »Odpad«:
nakup vseh vrst odpadkov.
Mestna obrtna podjetja
Murska Sobota
S_SVOJIMI OBRATI
MESTNO MIZARSTVO MESTNO KOLARSTVO MESTNA PARNA PEKARNA MESTNA PEKARNA MESTNO SEDLARSTVO IN TAPETNIŠKO PODJETJE MESTNA BRIVNICA MESTNO PLESKARSKO PODJETJE MESTNO VRVARSKO PODJETJE
V	SLUŽBI DELOVNEGA LJUDSTVA
OtöUtska
Beltinci
S SVOJIMI OBRATI STROJNA PLETILNICA KINO »STEFANA KOVAČA« STROJNO
KLJUČAVNIČARSTVO
MLIN
ŽAGA
KROJAŠTVO
KOLARSTVO
izdelujejo vsaka v svoji stroki prvovrstne izdelke im opravljajo usluge
SE PRIPOROČAJO KOLEKTIVI
Mestna podjetja Murska Sobota
URARSTVO KAMNOSEŠTVO IN CEMENTNINE PEČARSTVO ELEKTROINSTALACIJE RADIO- IN FINOMEHANICNA DELAVNICA METLARNA
SE PRIPOROČAJO ZA NAROČILA
OBČINSKO PODJETJE
„tiHaotstoa"
BELTINCI
OBČINSKO OBRTNO PODJETJE
„REMONT“
BELTINCI
TELEFON ST. 1
ZADRUŽNI SEKTOR OBMURJA
Okrajna zadružna zveza Murska Sobota
S	SVOJIMI PODJETJI MLEKOPROMET PODJETJE ZA
PRESKRBO KMETIJSTVA ŽAGA OLJARNA
ter 95 kmetijskimi zadrugami in 1 kmetijsko delovno zadrugo
SKRBI ZA NAPREDEK KMETIJSKE PROIZVODNJE
V	PREKMURJU
iadtuzM ttpwska (tfdfeife za ftteskt&a kmetiistva fkutska So&ota
Uprava: Slomškova 5, telefon št. 42
Skladišča: Gregorčičeva in Titova cesta, telefon št. 28
OSKRBUJEMO KMETIJSTVO PREKMURJA S STROJI, ORODJEM, UMETNIMI GNOJILI, SREDSTVI ZA ZAŠČITO RASTLIN, SEMENI, KRMILI ITD. - VRŠIMO ODKUP, PREDELAVO IN IZVOZ VSEH LESNIH SORTIMENTOV
Vse naše sile vlagamo za dvig zadružnega kmetijstva!
\tv
MLEKOPROMET ZADRUŽNO PODJETJE ZA PROIZVODNJO MLEČNIH IZDELKOV V MURSKI SOBOTI se bavi z nakupom, predelavo in prodajo mleka in mlečnih izdelkov Od leta 1946 obratuje le v zasilnem Obratu ter bo v letu 1953 sipomočjo UNICEF dado v ipogon moderno predelovalnico mleika za vse vrste mlečnih izdelkov		Trgovsko podjetje zadružnega sklada RADGONA OBVEŠČA CENJENE ODJEMALCE, DA IMA NA ZALOGI RAZNOVRSTNE MESNE ! IZDELKE, KI JIH NUDI PO DNEVNIH j CENAH
		
„ZADRUŽNIK“ TRGOVSKO PODJETJE OZZ LJUTOMER ODKUPUJE VSE VRSTE POLJSKIH PRIDELKOV IN ŽIVINE, HKRATI PA OSKRBUJE ZADRUGE Z RAZNIM REPRODUKCIJSKIM MATERIALOM, KAKOR i UMETNIM GNOJILOM, ZAŠČITNIMI SREDSTVI, SEMENI, ORODJEM IN STROJI		Kmetijska zadruga z o. J. Gornja Radgona NUDI ' SVOJIM ODJEMALCEM VELIKO IZBIRO POTROŠNEGA BLAGA ODKUPUJE LES IN KMETIJSKE PRIDELKE
		
Kmetijska zadruga z o. Beltinci		
odkupuje kmetijske pridelke in nudi vse vrste blaga		
Dejavna tcfywuta
SLATINA RADENCI
(NASPROTI POSTAJE)
NUDI
ZDRAVILIŠKIM GOSTOM BLAGO VSEH VRST
GOSTINSKA ZBORNICA
ZA OKRAJ MURSKA SOBOTA
v Murski Soboti
s svojimi Člani
državni obrati .... 10 občinski obrati ...	2
socialistični zakup .	86
zadružni obrati ... 13 privatni obrati .... 10
skupaj 121 Članov
Železnina“
GORNJA RADGONA
Cenjenim odjemalcem naznanjamo, da smo v svojih trgovskih prostorih poleg usnja in čevljarskih potrebščin uvedli tudi; bogato izbiro čevljev
TRGOVINSKO -GOSTINSKA ZBORNICA
ZA OKRAJ LJUTOMER
V LJUTOMERU
Trgovinska zbornica
ZA OKRAJ MURSKA SOBOTA
v Murski Soboti
je bila ustanovljena 6. IX. 1952 ter združuje danes 121 članov trgovskih in proizvodnih podjetij, kar znaša 98 odstotkov vse trgovline in industrije v okraju Murska Sobota
OBRTNA ZBORNICA ZA OKRAJ MURSKA SOBOTA
V MURSKI SOBOTI
Leta 1952 so bili njeni člani:
89 državnih obrtnih obratov, 18 zadružnih obrtnih obratov, 2 obrtna obrata množičnih organizacij, 1391 zasebnih obrtnih obratov.
V	letu 1951 lin 1952 je zgradila v Murski Soboti dvonadstropni Obrtniški dom (zgoraj).
Obrtniško združenje v Murski Soboti, ki je bilo ustanovljeno
1.	V. 1894 s 1250 člani je bilo prvo obrtniško združenje v Prekmurju. Obstajalo je do leta 1920, ko se je reorganiziralo v skupno Obrtno zadrugo prekmurskih obrtnikov. Obrtna zadruga je imela leta 1920 1301 člana. Izvzemši razdobje okupacije je obrtna zadruga obstajala do leta 1950. Takoj po osvoboditvi je štela 512 članov. Leta 1950 je bila ustanovljena Okrajna obrtna zbornica.
PRI SPLOŠNI OSLABELOSTI IN IZČRPANOSTI, ŽIVČNOSTI, VRTOGLAVICI IN SLABOKRVNOSTI UPORABLJAJTE VEDNO NAŠ ODLIČEN PREPARAT
T&hiUum „Jlek"
CENTRALNA LEKARNA MURSKA SOBOTA
TELESNA VZGOJA KREPI TVOJE ZDRAVJE
*
VKLJUČI SE V TELESNOVZGOJNO DRUŠTVO
„PARTIZAN”
IN V ŠPORTNE KLUBE!
/
Celjska tiskarna v Celju