DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Maja kol prtioga ,8LOVEN C V rreier reak prvi ms tretji četrtek meneča. Ako je ta dan prasnik, itide .DOMOLJUB• dem poprej Cona mmj* »O hr.ta celo leto. - Sptei in domei ee mMm*>- urednlitvu ,DOMOLJUBALjubljana, v eema-niikiA ulicak ii. ». Naroinma m tneerah pa opraomltvu .DOMOIJUBA• Ko^Oot « uite« M. i. - Ncunamla ee sprejemajo m planejo po dogovoru. Iter. 8. V LJubljani, 18. aprila 1895. Letalk VIII. Sibe potresa refti nas Gospod! Take grome noči kakor je bila oua oa velikonočno nedeljo Ljubljana pat ie ni dolivela. Ob 11. uri 17. minut je vibudil grozen potres stanovalce it trdega spanja. Nepopisno strašen je bil ta trenotek, ko je okrog tebe vae pitalo in se aajtlo, ko so stene pokale io sklepi v Menah se adajali, ki ja tal uste omet. ko si slišal Topotanje padajočih dimnikov rat etrebe, pod taboj pa je vrvelo in grmelo podtemel)sko iamenje netnaoih skrivnostnih sil, ki aa keas eiwi«ajt. čim globlje se skrivajo v aa-meljakem osrčja. Vsskdo je skočil po konea ter hitel ven pod milo nebo, upajoč ondi rešiti vsaj tvoje iivljeoje. Poprej tihe uliee to naenkrat oživele, it hiš hitelo je vae na prosto, vzlasti nt večje trge, kjer so se čntili bolj verne. Bolestnih a tadi fspudbudljifih prizorov bito ti je v teh trenotkib v izobilji nt rstpolago. Koma bi ae are« ne trgalo atrtbo in Žtloatl tko je gledal, ktko eo po drulioth očetje in mttere aebe potabivii segali po tvojih nedoltnih otročičib ter jih nosili v varnost nt prosto. Teč dogodkov ntm je znanih, kjer ao bili otroci pri padanja ometa, op»ke tli ttropov čudežno rešeni smrti po angeljo varuha. V dno sret te je morilo boleti, ako ti čol v tej tli oni hiši obupen klie bolnikt nt pomoč, ako si gledtl, kako so prenašali nevarno bolne na prosto. Pretresljivi eo bili priaori po bolnišnicah, kjer se ni moglo naenkrat spraviti bolnikov v varnost, po jetnišuicah, kjer so jetniki razbijali, vpili, naj ae jim odpre, a je bilo treba poprej poskrbeti ta Ttrooti. dt ne ubeže. Polagoma to te hiše izpraznile, trgi, vrtovi io drevoredi eo se napolnili t ljudmi. Med tem pt jih je potres topet večkrtt opomnil dt nevarnost še ni minult, prestrašil jih je ropot, ko je tu in tam vsul se kak dimnik raz atrebo ali te »lomila kaka stena. Vojaštvo je bilo povsod alarmirano, v trnovski vojašnici to morili Ukoj se iueliti, "ker se je zgradba zelo poškodovala; tadi gieilci so bili pripravljeni, ker je bila nevarnost zt ogenj velika; hvala Bogu, dt jim ni bilo treba vršiti to nrč svoje dolžnosti Bogu v čast in bližnjemu v pomoč. Na vseh javnih prostorih pt, kjer se je Ijadstro zbiralo in se nekoliko pomirilo od prvegt strsbu, jela se j« glasiti molitev. To noč se je molilo v Ljubljeni maogo ia goreče; zlasti nt ceatrjt Jožefa trgu, na trgu pred eerkvijo oo. frenčiškanov, nt trgu pred tv. Jakobom, pri tv. Petra in v Trnovem bilo je ljudstvo vso not zbrano v molitvi. Bižoi vene«. litanije in droge molitve to verniki oprtv-ljtli, upajoč, da jih Bog uslili ter reši nesreče groztšegt potresa Molilo se je ilssti mnogo po samosUnib, kar-meličtnke na S^lu prečule so eelo ncš pred Najsvetejšim. Tako so Ljubljančani v strahu in upu Ulko pričakovali beltga dne, ki jim je pokatel grozne nasledke ponošuega potresa. Lahko rečemo, da je ni hiše v Ljubljani, ki bi ne bila nič prizadeta, veliko pa je hiš z vdrtimi strehami, razrušenimi stropovi, počenimi oboki, odatopiviimi stenami prav zdatuo poškodovanih. Govori se, da je blita dvesto hiš, iz katerih so ae morali sUnovtlei preseliti, dokler se ne popravijo. Od zavodov in stavb omenimo, kolikor smo pozvedeli, dt so telo poškodovtne: Mtrijtnišče, Lith-tenturnov zavod, bolnišnica, gledal šče, poštno poslopje, hranilnica, stvari v Rudolfinumu, hiše po Krekovem, Gradišču, sv. Petra predmestju itd. Ljudje so zadnjo noč prebili vtčinoma zunaj hiš, ker so se btli novegt potresi. Moogo jih je prenočevalo nt kolodvoru, pravijo dt v 00 vtgoaib. Nt Mirju so ljudem tudi sodoii v U namen tiužili. Največ pa so trpele c e r k v e, in sieer št. Jakobskt, trnovska, Sent Pvterska in frtnčiškinskt, mtnj so pri-ztdeta stolna, uriulinska in cerkev Jezusovega srea. Pri St. Jakobski cerkvi je od zunaj precej poškodovan prezbiterij, posebno hudo pa en tronik, ki kaže zelo hude razpoke in o katerem se ne vi, ali te bode dai tvezati tli gt pa bo trebi velik del odneiti. Jedntko hudo tU poškodovana zvonika pri trnovski cerkvi, kitera bo ntjbrie treba vtaj delomt odstraniti in na novo pozidati. Frančiškanska cerkev je pritideU zlasti nt atenah, kjer to velike razpoke, ntjbrie bo trab« tudi fasado zvezali a stenami. Stolpiča kale tudi ve« ratpok, veudar ne poaebno pomenljivih. Slulba bolja se i dovoljenjem škofovim opravlja ua prostem na javnih prostorih. Veliki ponedeljek popoldne je bilo sv. K Telo itpostavljeno po farah: na cesarja Jotefa trgu, na trgu av. Jakoba, na Mirji, v Zveidi iu pri kapel e, poleg St Ptterske cerkve, kjer so ae opravljale cerkvene pobolnoiU. Na istih krajih duhovniki tudi obhajajo sr. maSo, ker so cerkve večinoma zaprte, dokler jih komisije ne pregledajo, le v stolnici se je v ponedeljek in pozneje m«šeT»lo, kjer do sedaj soditi po tunaojih tn«m»njih ni nobene nev»roosti. llvala Bogo, da nimamo vzroka poročati o mnogih nesrečnikih, ki bi bih v Ljubljani pri tej nezgodi izgubili avoje življenje. V Ljubljani je opeka ubil« feldvebeljn« pri godbi: Ktjnholc«. Na barji je strop podsul Strabovo šiviljo, katero so pripeljali k sv. Krištofa. Peč pa je muogo ljudij več ali manj poškodovanih. — Sploh pa je čutiti, da je ljubljena pri tem potresu primeroma najhuje priiadtta. Skoda v m*stu se sme ceniti na sto in sto tisočer. — Hud je udarec, ki nas je tadel, a upamo v pomoč boijo, da nas v prihodnje varuje katastrof, dasi se danes čuli še vedno vršenje pod temljo in je opazovali še veduo rahljeje sunke. Ako sklepamo po dogodkih o potresih na drugih krajih, smemo se nadejati, da tako hudega reč ue bo, kakor je bil prizor zadnjo osodoo veliko noč. 2alostaa so pa jednako poročila, katera so nam došla it raznih krajev naše deiele. Poročila is sosednjih kronovin glase ae bolj ugodno. Lvhko posnamemo ie danes it po-foiil, da je imel potres ta Ljubljano in ljubljansko okolico do Loke in Kamnika najbolj ialostne nasledke. V it. viški fari je v gostilni .pri slepem Janezu" ubil obok, ki se je razsul, gospodarja in gospodinjo, otraka se je ljudem še posrečilo rei.ti. Tudi sicer je v St. Vidu moogo škode pri cerkvi, kapelaniji in drugih hišab. Hudo zadeti so kraji in cerkve na Šmarni gori, v Smartnem pod Šmarno goro, na Črnučah, na Skaručini, v Vodicah, v Komendi, v Moravčah, na Homcu, v Polji i. t. d. Sploh ni mogoče našteti vsakega kraja posebe, ker je povsod nekako jednako hudo deloval potres. £koda, ki jo je napravil potres samo v Ljubljani, znaia na milijone. Velika pa je Skoda na deicli; tega aoveda ne moremo Sc soditi, vondar ie sedaj lahko rečemo, da jc nepopisna Koka Gospodova naa hudo zadela, prosimo Hoga, da nam milostno pomore iz slraSnc nesreče. Kaj je novega po svetu? Odposlanci Istre preti cesarjem. Z Dunaja. Dnč 4. aprila je vsprejel cesar v avdijenci nekatere istrske zastopnike in načelnike občinskih goepodarskih zadrug, ki so mu izročili spomenico, v kateri ao opisane žalostne gospodarske razmere v Idriji in kjer prosijo pomoči proti temu. Ceaarja je pozdravil dr. Vitežič. Vladar je odgovoril, da mu je znano težavno stanje kmečkega ljudstva v Istri, zato bo vladi naročil, da se natančno pouči o vseh gospodarskih potrebah in raz- merah in stori, kar je potrebno sa zboljšanje fospodar»tVj Omenil je i esar, da se je z odpisom zemljiškega davka v tem že storil važen korak Ra*l>or v pod odseku sa volilno preosnovo Ze dolgo časa je bilo čutiti, da ao mej posameznimi člani volilnega pododseka bistvena nasprotja, katera poravnali se je vlada trudila brez vspeha. Vzlasli je baron Dipauli pri vsaki priliki pokazal, da ae ne alrinja z volilno preoanovo, kakerino zahtevajo pododsekovi člani levičerskega in poljskega kljuba. Zadnji čas pa se je to nasprotje tako poostrilo, da je Dipauli izstopil iz imenovanega pododseka, ker je neki s svojimi nazori oatal osamljen. Govori ae, da se tudi dva druga člana konservativnega kluba nista strinjala s njegovimi nazori.-Zanesljivega vendar o teh dogodkih, ki so prisilili bipau-lija.dajo isstopil i/, pododseka, listi ničesar ne objavljajo, vendar menimo, da je ta izstop dovolj značilen že sam na sebi. Dipauli je s svojim izstopom naznanil, da ni upanja za tako volilno preosnovo, a katero bi se res pri volitvah pomnožile pravice ljudstva. Za do sedaj ni vzbujal pododsek za volilno preosnovo posebnih nad, brez barona Dipaulija nima za krščanske stranke nobenega pomena, kakor da se odločno upi ii aklepom, kateri bi is&li iz tega pododseka. Hentsljev spomenik v Hudajteiti. Ime 14. aprila 184'.*. I. je proglasil ogerski minister revolu-cijaki sbor v Dcbrezc nu po predlogu KoSutovem, da je rod babsburSko-lolarinAki na večne čaae oropan ogersk« krone in da je za vselej izgnan is ogrskega kraljestva. Ogri so kmalu na to pognali cesarsko vojako iz delele. Slik in Jelačič ala bila puraiena pri Halvanu in Godollu. Tudi iz Duda-Peste sv* je umaknila uesarka vojsk« pu»-tivfti v budiniki trdnjavi generalmajorja Henrika viteza llentsi-ja s 3000 možmi. Hentzi je bil vojalko dete, rojen leta 1785 v De-brecinu, Ze od mladih nog je služil pri vojakih, vdele-leževal se je vojik I. 1805, 180», 1813 in 1814. Pozneje je bil poveljnik petrovardinake trdnjave, kjer pa se je moral Ogrom vdali in selo 1.1845, ko je tudi \Vind.acbgraetz dobil Pesto, bit je tudi Hentzi oprotčen. Hentzi je imel nalog braniti Budimpešto. Branil ae je čvrato, dokler ga niao nekateri njegovi vojaki zapuatili in z oblegajočimi Ogri potegnili. Hentzi ae je pogumno boril na čelu svojih Se ostalih zvestih vojakov za ceaarja, a naposled je v krvavem boju padel in poleg njega 418 njegovih vojakov. Umrlega junaka za cesarja jc kapitelj reda Marije Tcretije odlikoval po njegovi amrli z viležkim križcem imenovanega reda in cesar je vvratil njegovega sins med barone ler mu dal postaviti spomenik v BudapeSti. In ta spomenik cesarja zvestega junaka bode » oči revolucijarne Ogre, nanj se zaradi občutljivosti ogrske ne smejo pokladsti venci in dnč 2. t. m. je vrednik tednika »Olvard« Adorjan Szeles, kije bil obaojen zaradi ratžaljenja cesarja v polletno ječo, zažgal ob spomeniku petardo, ki pa v srečo ni napravila one »kode, katero je zločinec nameraval. plezajoč, sedaj zopet drveč kot brezumon navzgor. Zopet skoči s silnim skokom čez široko razpoklinc, toda sedaj ne more več dalje. — Široko brezno, katero preskočiti mu ni mogoče, se razprostira pred njim. Z rokama in nogama se je moral poprijeti neke skale, da ni padel v neizmerno globino. Le proti smrtni nevarnosti se je mogel toliko obrniti, da se je mogel na pečino vsaj nasloniti. Smrtni strah ga spreleti; spoznal je, da je izgubljen, ker tu gori ne pride nikdo, da bi mu pomagal. Vendar začne vpiti in na pomoč klicati na vao moč. Pa le odmev 8e glasi na nasprotni strani, de vedno kriči, — a tudi kolne, dokler mu moči dopuste. Večer je nastal. Lovski lat stoji fte sedaj kakor pritrjen na »kalini, udje se mu od slabosti 2e tresejo. Vsak trenotek lahko izgubi ravnotežje in pade v strahovito globočino. Obupan in oslauijen zdrsne nekoliko nižje in sede na islo skalo, na kateri je prej stal. Tako mu bode morda mogoče dalj ča*a vstrajati, kujti na zadnjo stran se je lahko naslonil; noge pa ho visele v brezkončno brezno. Z večerom vred nastane tudi nevihta, ki postaja vedno in vedno silncjfta. Strahovit vihar začne razsajati. Ubogi lovec se komaj ubrani silnim vetrovom, da ga ne potegnejo seboj. Dež mu lije v obraz, bliski švigajo krog njega sem ler tja in od gorft odmeva strahovito gromenje in bobnenje. Lovec 2e dalj časa več ne kolne. Vsa moč in tudi govorjenje mu je odpovedalo. Oblaki, bliski in skale se mu kažejo v strašnih podobah, — smrtni znoj mu stopa na čelo, in tresoč se po vsem životu zakliče na ves glas: »Sveta Marija Mati Božja, prosi za nas grešnike zdaj in ...« v tem hipu potegne močan veter in odnese lov de v klobuk s šopkom planink mimo strmih pečin v dolino. »ln ob nafti smrtni uri. Amen!« pristavi tatinski lovec globoko hropeč. Spomnil se je onega dne, ko je tako nesramno vzet šopek planink pobožnemu pastirju, in preverjen je, da mu je vzela blagoslovljene cvetice Marija sama. Vedno bolj se mu je začelo danili v srcu, pričel je jokati, moliti.. . Drugo jutro je nevihta minula. Zopet gleda lovec na skali na vse strani, če bi prišla odkod pomoč? Moli jutranjo molitev, katere že ni mold leta in leta; pričel se je pripravljati na smrt. »Naj bode v Božjem imenul« vzdihne. Dosedanje življenje mu je težilo dušo kot največje breme; naj li umre brez svete izpovedi? Polastil se ga je vnovič obup; toda, ko pomisli na Devico Marijo, zadobi zopet upanje na UBmiljenost Božjo. Vedno višje vstaja solnce, a tudi utrujenost in bolečine ubogega lovca postajajo vedno večje. Mislil je res še na rešitev, pa njegovi pogledi postajajo vedno temnejši, gore in pečine ne vrte nerazločno krog njega. Poslednje moči mu pešajo, le težko Se diha, — I« se malo časa, in v globočino bo padel, kjer ga čaka gotova smrt. Poslednjo »češčeno Marijo« moli, — kar začuje nad seboj človeške glasove. Vse moči napne, da bi za-klical na pomoč, pa ni jednega glasu ne more iz sebe spraviti. — Ko bi trenil, atoji poleg njega mlajši pastir, kateremu je on vzel šopek planink, — prišel je po vrvi k njemu. Precej ga ovije z vrvjo okrog telesa in s pomočjo starejšega pastirja ga potegne kvišku. — Pastirja sta namreč našla klobuk s »planinkami« in takoj sla vedela, da se je moral oni kje ponesrečiti. Mislila sta, da ga najdeta že mrtvega, pa veselo presenečena zapazita, da še živi. Pa Se veselejSa sta poštenjaka, ko vidita, kako se je prej brezbožni lovski tat spreobrnil. — Peljeta ga v svojo kočo, kjer mu zopet dasta klobuk in »planinke«, katere so ga rešile gotove smrti. M i s i j o n i. Mučenci v južnem č a n t u n g u. (Konee.) Imeli pa so (udi kristjani v svoji sredi vnelega. omikanega moža, ki jth je neprenehoma lolažil in utrjeval v sveti veri, razlagal celo poganom vzvišene nauke krščanstva. dani je krvavel iz mnogo ran. Ko je prisvetiln večerna zarja, navadni čas za večerno molitev, opomnil je tovariše: »Sedaj bomo molili in ljubega Boga zahvalili.« In kakor mogočen zbor je odmevala iz ust 23 ranjenih in povezanih mož veličastna večerna molitev po pagodinib prostorih. Pogani so togotno škripali z zobmi: »Ti psi, res so se napili čarovnega zdravila evropejskega, mesa sejim; po-bijmo jib, potem imajo vsaj mir.« In divjost nima mere. Iz nova so udrli v pagodo. Privlekli so velike kamene ter jih z miz in stolov spuščali na kristjane. Grozen prizor je bil! Kri je tekla v potokih. Ne se zadovoljna skušala je druhal roke in noge svojih žrtev izviti iz sklepov. Oni kristjan, ki je tako vapodbujal avoje tovariše k stanovitnosti, umrl je na videz trikrat, in trikrat so ga s novimi mukami zopet obudili v življenje. Seje bila druhal žejna krvi. »Pribijmo lopove na 8teno ter jih križajmo«, kričal je neki pogan, »pribijmo lopove«, ponavljala jc množica. K sreči je imel prodajalec, h kateremu so se zatekli po dolge žreblje, se toliko srca, da se je uprl taki grozovitosli. • Ne«, dejal je, »za ta namen ne dam svojih žrebljev.« Preteklo je par dnij. Zene, otroci in nekaj mož se je poskrilo, le po noči so si upali na pot, po dnevi so jokaje in zapuščeni blodili po goruh. Okoli polnoči je bredla majhna družba reko, ki loči cesto od gorA. Hilo je v svečanu, ko po noči voda zmrzuje. Majhni otroci so vekali mrazu Neka mati je tekala ob bregu, iščoč svojega dveletnega sinčka. Dva otroka je a seboj vzela, manjše, ki je jedva hodilo, je izginilo; so-li dete pogani dobili v »voje roke, je-li je utonilo v reki, kdo ve? Četrtič so prišli kristjani do ftkofa. fikof je takoj opozoril mandarina, kako se godi kristijanom v Bualiangu. Obljubil je Kitajec, da pojde sam v Bualiang ter si stvar ogleda. A vkljub temu je mimo počival se tri dni, in šele sedmi dan se je spomnil, v kaki nevarnosti je toliko krščanskih mož. Vseh sodem dnij so ležali ubogi kristjani v svojih krvavečih ranah in z zlomljenimi udi v pagodi. Da niso obupali, bil je zopet uspeh onega vnetega kristjana. Dasi bode » mestu kupoval sutnje. Benjamina. pravil j«, da dobro pozna; večkrat se je ta obml nanj. Ker so pa »edaj tudi sutnji sultanovi na prodaj, ponudim tudi vam toliko za vsakega sutnja, za kolikor sva ae pogodila z Benjaminom«, končal ja stari menih. .Pet alatov dobit« xa v takega sutnja, xa katerega bodete posredovali Ali »am je prav?« • Niti beliča ne vzamem za nobenega sužnja krisii-jana«, odvrne pa tolmač; »ako bi mogel, izročil vama bi v*e kr&t aoske dačte zastonj, da jih vedela. častita aota, v domovino.« Starček menih ja airme uprl svoje oko v mota* take besede ni pričakoval. Zato pravi: • Prijatelj, vi sta kriatijan Noben Turek, ne lid, ne (irk. ne Armenec bi Uko ne govoril. Tudi mate od tu. marveč vad dom Di daleč od natega, ker tako lepo govorite na« jezik.« • Kes, ne tajim, da sem krdčansko krdčen«, odgovarja odpadnik; a počaai ao mu dla besede z jezika; bilo ga js nekoliko aram »A za to sa ne gre! Ne mislile. da sem sklenil posuti zopet kristijan ter zato pnSel k vama. Tudi nisem bil nikdar katoličan, nikdar ud vaia Cerkve i Luter pa nas je učil, da mu ja ljubil Turek nego papei.« S to dalo ai je hotel airomak pomagali iz zadrege, v lutero ga je spravilo ljubeznivo, a odkrito oko. ki je je »tarček vanj upiral. • Precej ae mi ja zdelo, da niste katoličan«, pravi starček nurno in prijazno. »Katoličan, ki zataji K r »tuša, bolj globoko pade, kakor ste vi padli. Odpadnik, ki je bil prej katoličan, po navadi iz dna du*e sovrati Krivima iu svoje krščanska brate. Vi ste pač le prisujsni »prejeli islam?« • liodi prisiljen, bodi ns prisiljen — sedaj sem Turek in pač tudi unirem kot Turek«, odgovarja tolmač. •Vkljub temu pa bodem vedno rad postregel rojaku, ako ui bodo le mogoče. Zalo pa vaju. častiU mota, opozarjam na kr*dan»kega dečka, ki zelo potrebuje vajina pomoči, in sicar hitre.* Ahmet F.fendi je nato pripovedoval menihoma o Valterju. o njegovem pogovoru z malo sestrico, pa tudi, kako pogumno je spo«nal pred sultanom svojo vero. Meniha sla sočutno in z velikim zanimanjem poshi*ala, kar jima je pravil. •Bog naj varuje vrlega dečka!« pravi starček. • Pre fej jutri pojdeva v serajil ter ga odkupiva m njegovo »estrico, Ce bode »Io.« »O, Martin«, pripomni mlajAi menih. »ali ne utegneta sa v»e zadnje biti to otroka gospoda s Trna, ki naju je tako nujno proeil, naj pozvedavava za njegova otroka l«r ju odkupiva, naj ata Se Uko draga ?• • Mogočo, dragi o. Jotef«, odvrne sUrejii menih. •Poglejte v moj zapisnik; na atrani 87. ali b8. najdete »juni imeni. Jaz pri luči tetko berem • •Tukaj aU«, pravi o. Jotef po kratkem iskanju. •Dečku je ime ValUr. deklica pa je Martjca; plavolasa w»oha. deček pa je za svojih dvanajst lel velik in čvrst.. • Prava su«, opomni sedaj tolmač. .Tako su se otroka ogovarjala, in dečku sem prisojal 14 ali 15 lel.« * " prmvt! P"»va!« vskliknil je mlajfti menih vesel. -Kako se bode veselil dobri oče, ako mu pripeljeva otroka 1« • Lpajva. da se nama posreči«, pravi izkutenejfti o. Martin: .Jutn priporočiva pri iresveti daritvi svojo namer., Materi bolji. ki je ustanovna najin red. da odkupuje kričanske sulnje. Dragi o. Jotef. ne v«te, kako letko je (sloboditi kakega sutnja iz »erajila. Ako se sultan za katerega posebno zanima, ga navadno sploh ni mogoče odkupiti Taka je z Valterjem. kakor js videti. Ipajmo pa na Boga m pomoč njegove miloetne Matere, pa tudi na vato roko se zanašam, dragi prijatelj in rojak' Jutri po drogi molitvi Turkov snidemo se pred sultanovo palačo, ako vam je prav « Ahmetu F.fendiju je bilo prav. in poslovili ao se za ta večer. Padeta iz *M|an|a 0*0«) Planmka Po nekaterih krajih tiorenj«ks imajo ljud,e te sedaj k^ lepo navado, da ne»o namre" na praznik Marijinega Vnebovzr.a v cerkev razno z«eoje. katero hranijo potem !ej 1 »n velik.b nevihtah in budib urah pa seiigajo aa cirnta posamezne peterke da • tem pnporoče sebe :n v»e svo.e Marijinemu varstva Poleg dmnh z4lij rabijo v več krajih v u namen »plamnko« • Kdeiweia»« . Strahovita nevihta divja po gorenjsk h planinah. Dva črednika. ki prebivala tam gon. aeteneta naglo vsak svojo čreje postaja, m tudi bliski so le redkeji. Lovski tat zapusti gostoljubno kočo, ne da bi se kaj zahvalil: pastirja sta pa vesela, da se ga znebita, - la za .planinke« jima je žal. Caz par dnij gre tatinski lovec te na vso zgodaj na najviše vrhove za divjimi kozami Preteče dolgih »eat ur; konečno zapazi vendar kramo divjo kozo za streljaj daleč. Skloni »e k neki ,kali pomeri, ustreli, - in g»a*en odmev strela se čuje po pečinah. Koza pade, tod«, ko lovec bl.tje stopi, pisne po koncu in odhiti po sknltnah; preslabo jo je zadel Ne da b. dalje pomikal, biti za krvavečo Hvalijo sedaj Čas bode pač okrajni, da se v vplivnih krogih prične resno ratmišljati, kaj treba storiti, da se tudi Ogerska spravi lopet v one meje pokorščine nasproti »vojemu vladarju, katere pristojajo tudi Ogrora kot podloznikom našega cesarja in kralja. Fupei Leon XIII. so razposlali katoličanom v Ameriki lopo pismo, v Uatorom omenjajo, kako hitro sc jo vtrdila in razširila katoliška vera v Ameriki ter opominjajo katoličano, kako naj v sedanjih časih spol-nujejo natančno svojo krščanske dolžnosti. Nemci so zadnji čas delali veliko šuma z liiz-markovo 801otnioo. Od vseh stranij so mu hodili srečo voščit ter na mnogih krajih njemu napravljali v čast posebne slavnosti. Šum bo jc sedaj polegel, Bizmaik bo kmalu pozabljen, n na sramoti bodo ostali še dolgo oni avstrijski Ncmci, ki so Uizmarku ob tej priliki tako izzivajočo slavo peli. Japonci in Kitajci so sklonili mir, ki jo za Japonce zmagovalce zelo časten. Korejci, ki so pomagati Japoncem in so bili dosedaj pod kitajskim gos-podstvom, bodo zanaproj sami svoji. Japonci obdržo vso v vojski pridobljene krajo z otokom Formozo. Kitajci plačajo Japoncem 100 milijonov tolarjev za vojno odškodnino. Nadaljo so Japonci in Kitajci sklenili zvezo za medsebojno varstvo. Kaj jc novega po Slovenskem? Kranjsko. Iz Bleda. Tukaj se vprav šele sedaj zavedamo, da sc je že |>ovrnila ljuba pomlad. Jezero, katero je dolgo časa pokrivala ledena skorja, jo sedaj zopet prosto in razkriva svojo naravno lepoto. Tri mcscco ga je letos držala zima v svojih okovih, in Sc na praznik sv. Jožefa je bil led tako trden, da so ljudjo iz Mlinov kar trumoma ili čez jezero k maSi v farno cerkev. Solnčna toplota in južni vetrovi zadnjih dni so pa vendar pregreh debelo plast, da jo zvodcncla in so raztopila. — Jezero začno zamrzovati navadno prvo dni po novem letu. »Sv. trijo kralji delajo most k Materi božji«, pravi ljudstvo. Mrzli jesenski mescci pospeše ta dogodek lc za par dni. Potem pa leži led redno do druge polovico sušca. In mosto modro-zelenega jezera gledaS pred seboj sneženo planjavo, kjer ljudje hodijo in vozijo! — Zanimivo je tudi opazovati, kako hitro zgine led z jezersko površine, kadar poteče njegov čas. Ko mu je soincc žo vzelo vso moč in trdnost, navadno lahek veter ledeno ploščo tira v kak del jezera in v par urah so zrcali jezero pred teboj. Okoličani tudi ta naravni dogodek zasledujejo in po svoje tolmačijo. Čc sc zbero led za otokom, v gorenjem delu jozera, »obeta loto dosti žita«, če ga prižene v spodnji del k toplicam in Mallnerjevemu hotelu, pričakovati je »dosti tujcev", in ako ga nagro-madi ob otoški ccrkvi, »ima priti dosti romarjev«. Žolcli pač vsega! — Občina 8odraška jo po svojih zastopnikih danos izročila svojima častnima občanoma blag. gospodu Otonu D c teli doželnemu glavarju in gosp. Ivanu M urni k-u, cosarskomu svetniku častno diplome. — Častnim občanom imenovala jo občina Medvode zaslužnega, šestnajst let v P r o s k i za blagor občino in vzgojo mladino dolujočega, sedaj vpokojenega učitelja gosp. Frančiška Praprotnika ter mu izročila to dni krasno izvršeno diplomo. S Štajerskega. Ker so mil. knezoškof bolni, letos na veliki četrtek niso mogli umivati nog 12 starčekom; pač pa so bili ti kakor druga leta obdarovani. Kakor se sliši, vrača 8e mil. nadpastirjn ljubo zdravje. Uog daj! — Pri Podsredi se je zgodila velika nesreča. Potegnil se je namreč velikanski plaz, ki je podrl kmetu Agrežu zidano hišo in dvoje gospodarskih poslopij, ter mu zasul deset oralov zemlje, drugim posestnikom pa štirinajst oralov. Zemlja je potok Bistrico tako zajezila, da je vode, ki se ni mogla odtekati, napravila veliko jezero. Blizo 100 vojakov (pionirjev) iz Ptuja je opravljalo potrebna dela, da so je večja nesreča zabranila. ftkoda se ceni na 10.000 gld. Tudi cesarjev namestnik baron Kubeck si je ogledal nesrečo in škodo. — Katoliško delavsko društvo z nemškim in slovenskim oddelkom v Mariboru priredi 21. t. m. zvečer v gostilni »Nadvojvoda Ivan« svoj ustanovni shod. — Mil. gospod celjski opat so 8, t. m. blagoslovili temeljni kamen za »Narodni Dom«, ki ga slavi celjska posojilnica. Poslopje bo stalo 160.000 gld. in bo menda drugo jesen dodelano. Bog daj svoj blsgoslov! — Pri volitvah v okrajni zastop brežiški je v skupini veleposestva zmagala z dvema glasovoma nemčurska stranka, ker je vlada Slovencem zavrgla 7 glasov. — Nemčursko trdnjavo Teharje pri Celju so Slovenci pri občinskih volitvah dnč 2. t. m. popolnoma premagali. 2iveli! — Gosp. Mihael H a z I a g trojen v Vučji vesi, župnije sv. Križa na Murskem polju), ki ima v Gradcu prvo zalogo moških oblek je to dni na razstavi v Kahiri v Egiptu dobil prvi dobitek. — Dnč 11. aprila se je iz (iradca odpeljalo šestintrideset Nemcev na Prusko, čestitat znanemu sovražniku našo Avstrijo, Bismarku — Na Ljubni poleg Vidma so v nekem vinogradu izkopali zelo stare roči; trdi se, da so iz dobe pred Kristusovim rojstvom. — Pri prevažanju drv iz hrvaške strani na Štajersko sta 8. t. m. utonila Ivan Dogša in Fr. Zorjan is Obriža pri Središču — Misijonskih pridig v stolnici mariborski so se udeleževali vsi stanovi v prav obilnem številu. Sklep je bil 10. t. m. izredno slovesen. Tudi v mariborski kaznilnici sta obhajala sv.misijon jezuit č. o. Fischer v nemškem in č. g- Hud o ve mik, stolui vikar v slovenskem jeziku. Č. g. župnik I v. K a p I e r se je odpovedal župniji Olimje; č. g. Fr. Valenko je postal provizor v Bajhenburgu; č. g. Jožef Janžekovič je prestavljen za kapelana k sv. Rupertu v Slov. Goricah in č. Strekl je stopil v začasni pokoj. "vb Listek. Sultanovi sužnji. Carigngtks sliks is l? »tol«tj»-7. Odpadnik. Tolmač Ahmei Efendi je Cul, kako pogumno ja Valter oCitno »poznaval »vojo vero pred sultanom, videl je tudi, kako grozovito »o kaznovali dečka. Smilil »e mu je mladi »poznavalec in v srcu, ki n. b.lo se popolnoma pokvarjeno, občudoval ga je, v prsib pa se mu je jela oglašati vest. Ko »e je ob mraku vračal i* »erayila po ozkib, »koro te temnih ulicah proti svojemu stanovanju, govoril je »am sebi: .Bernard, kak strahopetec si proti temu dečku! Zatajil ai Kristusa, svojega OdreSenika, prostovoljno, da bi U le ne bilo treba v potu svojega obraza alužiti kruha, potem ko si zapravil in zaigral tvoje očetovsko imetje, kakor izgubljeni ain v evangeliju. Ali bodes »edaj toliko srčen, da se vrnei in porečeš: »Oče, grešil »em zoper nebesa in zoper tebe?« A vrniti »e ne moreš; zakaj Turki biitro gledajo na odpadnike. In če bi li bilo tudi mogoče, kdo ri, kako U »prejme tvoj raz»rjeni oče? Tako gotovo ne, kakor oni oče v evangeliju? Obsojen ai Živeti, in umreti moral kot Turek!« Tako je tolažil odpadnik avojo vest; a tako lahko to ni tlo. Neprenehoma je gledal pred seboj pogumnega dečka. Zvenele ao mu v ulesih besede, ki jih je govoril Valter aeatrici: »Kaj pomaga človeku, ako pridobi vea »vet, na tvoji duSi pa ikodo trpi?« Zvenela mu je »rčna molitev, ki ata jo otroka molila, gledal je pred seboj dečka, kako pogumno je pred sultanom spoznaval svojo vero, Cul neprenehoma, kako je ječal, ko ao ga sužnji bili, kako je jokal; a zatajiti svojega Boga vendar ai botal. Spomnil se je tudi besedij svetega pisma, katerih »e je učil le kot deček: Reanično vam povem: • Kdor me bode spoznal pred ljudmi, spoznal ga bodem tudi jaz pred svojim Očetom, ki je v nebesih; kdor me bode pa zatajil pred ljudmi, zatajil ga bodem (udi jaz pred »vojim Očetom, ki je v nebe»ih.. — In kaj bode a teboj potem vao večnost?« vpraševal »e je. Zakaj vera, ki jo je bil po vnanje zatajil, ni mu še zamrla v duši. »A, ne skrbi za to!« pravi napoaled jezno »Saj drugače ne morem ravnati! Ali naj me na vse zadnje Uko bičajo, kakor tega malega siromaka? Saj že naprej vem, da se odpovem Kritlusu že pri drugem ali tretjem udarcu. Go»pod te me bode usmilil in mi odpustil alabost. Naši pridigarji uko pravijo, da sem opravičen, ako le verujem in v arcu imam res vero, dasi ne čutim toliko moči v sebi, da bi ludi očitno pokazal avoje verno arce. Neki prijatelj mi je pravil, da kalvinski Nizozemci na Japonskem križ z nogami lepUjo in sveto vero izdajajo, ako upajo le kaj dobička; meni pa gre tukaj za življenje!« Ko so odpadniku rojil« te misli po glavi in ga vznemirjale, dospel je do mottu, ki je vezal glavni del Carigrada a predmestjem Galato. Nova mitel mu tiaa r glavo. Nearečnega dečka ni mojrel pozabiti. »Saj poakueil bi pa vendar le lahko«, govoril j« sam sebi, »ali ubožčka res ne bi mogel rešiti! Kako prav, da sem poslušal danes Žida Benjamina! Kaj ]«, ko bi ona dva meniha odkupila tudi tega mladiča? N,! beračila sta precej denarja po Evropi, da relita čim največ krščanskih aužnjev krutega jarma. Tako vaaj ml je pravil Žid Benjamin. Kar tja v Galato stopim h krščanskima menihoma — kje stanujeta, povedal mi je k »reči Benjamin — in jima priporočim Juzuf«, kakor mu pravi sultan, ali Valterja, kukor ga kliCe njegova sestrica. I Videm pač nekoliko kaaneje domov « Kar jc sklenil Ahmet Efendi, atoril je tudi. Stopil ja po mostu; skoro nikogar ni aračal, ker je bito te pozno. Le par paov in beračev, brez katerih tudi tedaj Carigrad m bil, nadlegovalo ga je. Kmalu je stal pred hišo, v kateri aU aUnovala meniha. Bila sU iz onega reda, ki je bil ustanovljen le radi aužnjev. Nabirali to redovniki med kriatijani denar in potem odkupovali sužnje-kristijane. Večkrat je vzel ludi kak redovnik sužnje verige eam na avoje roke, ako je pošel denar, ali je bila cena za aužnja previaoka — le, da te je tkrboi oče lahko povrnil k svoji družini, ali da je ljubeča auli lahko zopet pntianila aina-jedinca na avoje arce. Ahmet Efendi je potrkal, in odprl mu je oborclen služabnik, katerega aU bila dobila meniha od Spanj 412. ari hiše, omet j« na mnogih m0^1 h odpadel, zidovi« j« pokalo, Zarea mislil sem, da me bodi tasalo. Ta potres je tadi mnogo bil poškodoval, stropi so.se predrli, kalcor v ved hišah vasi Spodnjega Tustana, v gradu Tuntanu ge je podrla celo jedna stran. Po tem suiljeju so se čutili te dragi, slabejši in hujši, r daljih in krtjših presledkih. Okoli 1. ure je dokončal delo ratdjanja dtug hud potres. Takrat sem aliial r stenah opeko se premikati. Navdajale so me misli, konec je vsega. Moravška ia Vrhpoljska cerkev sta močno poškodovani. Potreai so se ponavljali ie danes dopoludn«. Ii Homca, 15. aprila. Na naši lepi cerkvi je grozni potres napravil toliko nevarnih razpok, da dolgo ne bo mogoče v njej maševati, če je ne bo treba celo do til podreti ter t nova »graditi, ker je bila te poprej vsled potresa nekoliko poškodovana. Prvi potrea je bil ob 11. uri 25 minut nccoj po noči, pri drugem okrog pol 1. ure je kembelj zadel ob srednji tron. V Šmarja je bolj poškodovan zvonik kot cerkev. Bog in Mati Boija ae nas usmilita 1 Ii Komende 15. aprila. Nceoj okrog polu dva-najete ure prvi močni polrea potem pa do 30 sunkov nekaj prav mcčnih; podrlo ae je mnogo hlevov in poslopij poruiilo. Cerkev močno poškodovana. Danes bode mita na prostem. Ljudatvo zbegano čulo je celo ncf na prostem. Sunki se ie ponavljajo! Vse prepleteno; če ostanemo š« živi, obširneje v dopisu. — Bog nam pomagaj! It Platine 15. aprila. Gr >* tompaka 40, M jld., ~ obliajilne svetllnice la kaaltarja p« 2 fU., la medenine po 0, a, 10 (Id. palice z zvonfikl / jr liče •• It 7 3 ožeiijen san^^lnl pristavnlk (nia)en «■ _a apodajam itajarakam. - ZabUva " poljadelatvu ta ttvtnorejl prakttina IsarjC ^ Zmoinoat alov.nikl» ;«lk"a naoShllf0 potrebna Vpr.lanja: rr. Kataar t F® * 9 : fi i r ♦♦i - a 4 SaJcencšl in najboljši vir nakupovanja/ | Ubald pl. Trnkocz) lekar iraven rotovia v Ljubljani priporoča: Ovat sopar trta«)« (Giekt««at) la,to in prf , , tati)a SeMMsa t krita, aaeah la M - steklenica M kr., 6 steklenic J f'd kr. Hartjtaoeljake kapljloe aa U- lodao. - Steklenica «0 kr„ 6 ata-kleoic t (Id. Plaataakt aalii&ol alt prani strop ta alraUaaa >n a traka; raatvarla •lii ia taji« kalaeiaa a. pr prt kaMjt. — Steklenica 6« kr, 6 ateklemc 8 gld 60 kr. Odvajalas alt fiUttlae krojljtoa ilstijo ialada« pri xakaaaa)l. akaža aa« taladel. - Skatulja 21 kr., jeden zavojček a 6 Ikatuljami vetja 1 gld. 6 kr. Radtlaa »topa aa fttvtao za sa ■ trasi« patreba «r< kravak. kaajih la praiitfk. - Zavojrtk i ra btlnim navodom vred velja I« 50 kr., 6 aavojikov aamo a |I4. O vat aa koaja Najbolj maailo ta konj*. r°<»M»P" arstsss lil, atakasji <*1*T sasjl v kak«, « krili UdJ kratka pri vsaa|ik bal««* Is kikak. - Steklenica * ra-bilnim navodom vred itaM le 1 fld.. pat steklenic i ra-bilnim navodom vred le 4gw. Vsa U natteta ln v» d«* idravilna aredatva a« dobijo v lekarni i Ljubljani zrnu ntnh in ae vaak dan razpoliljajo. prvo 144 (S*'*3) f M a t o j Močnik. Ponoči 15. t. m. je umrl po dolgem bolehauju blagi gospod Matej Močnik. Bil je rojen 18. septembra 1817 v Zalogo far« cerkljanske na Gorenjskem. Posvetil ee je učiteljskemu stanu. Služboval je * Kamniku in v Ljubljani, k|er je mimo stanovskih poslov isvrieval tudi skoti deset let vreievanje .Učiteljskega tovariša". A tudi sicer je bilo slovstveno delovanje pokojnikovo jako plodovito in ramovretno. Večleten odbornik ,8lovenske Matice", drožbe svetega Cirila in Metoda, Vinceneijevega društva, Katoliške drutbe, društva slovenskih učiteljev, Narodne šole, — kaial je povsod neumorno delavnost, nepreeegljivo marljivost. Prav tako je bilo soeijalno njegovo delovanje izredno vneto. Z Matejam Močnikom lega v grob ne-omahljiv »nataj, raoft, ki svojega verskega in narodnega prepričanja nikdar ni hlinil, pa tudi nikdar ni satajil. živeč ob času, ko so se uvajale pri nas sedanje šolske postave, kasal je neustrašeno po pravilih Slomškovih, da mera biti povsod mati šoli eerkev, da brez cerkvenega vpliva ni krščaoake vtgoje itd. Da ga vsled tega njegovi predniki niso marali, lo pokeinika tisto nič ni ■otilo. V uaebnem iivljeaju je bil Močnik akromen, lih, prijauo, poetretljiv — va« eveje imetja je sproti raadajal revetem, oaobito abogim dijakom, katere je tudi aam rad poočaval. Bil je todi podporni član alov. katoliškega del. društva. Deloval je tiho, ne hlepel po posvetni slavi, salo pa sme uveejeai, da ilata niegova duša ie vžlva slavo božjo, katera mu jo bila vaikdar najprej na sron. Blsgi pokojnik, počivaj v atiru, njegov spomin In vigled naudajaj srea Slovsacev! R. I. P. (Cerkev se je podrla) Kakor poroča sGazotta di Venczia«, se je pripetila grozna nesreča v Mlrabelli pri Kataniji. Med službo božjo so je podrla katodralna eerkev in zasula vse navzoče. Dosedaj so izkopali osem mrtvih in dvajset nevarno ranjenih. Izkopavanje jako počasi napreduje, ker se vedno podira zid. (Narodni nasprotniki Kajfajtenevih posejilaie.) Z ozirom na »Narodove« napade na Rajf. posojilnice dobili smo iz dežele tele vrstice: Naši domači nasprotniki na vNe načine ovirajo organizacijo kmetskega ljudstva. V svojih glasilih, zbirališčih itd. na vse možne in nemožne načine opisujejo škodljivi (!) vpliv novih posojilnic in že obetajo grozoviti denarni polom teb zadrug. Pri vsem tem natolcevanju jih vodi lo brezmejna skrb za našega kmeta (kdo ae ne smeje?|! Da, da, bojč se, pa le zat6, ao bojč za kmeta, ker se jim izvija iz rok, ker se hoče organi-zovati in nič več njim hlapčevati. Rajfajznove posojilnice pa gotovo niso na tako slabih nogah, s cer bi se ne množile tako kakor se recimo na Nižje Avstrijskem. Tam je bilo koncem I. 1888 16 Rajfajzenovih posojilnic, a že I. 1894 jih je poslovalo 268 in poročilo deželnega odbora pravi, da z velikim vspehom omejujejo oderuštvo, znhran-jujejo razprodajo domačij, ki pomagajo rade v sili. Čuti ni, da bi bilo kaj izgube, ker dolžniki radi plačujejo obresti in pri posojilnicah se snujejo lahko tudi druge zadruge. In tako kakor na Nižje Avstrijskem bode tudi pri naa navzlic vsem javnim in zakotnim nasprotovanjem na»e narodne stranke, ki je sprejela baje gospodarski program krščansko-sodjalne stranke za svoj program!? (I* Grahovega) pri Cirknici. Kakor je v zadnjem »Domoljubu« neki zveet njegov bralec poročal jz Cirknice, da liberalni Cesarjev »Fronc« po Martinjaku širi »Rodoljuba«, tako naj povem Se jaz da jo tudi pri nas tak likar, ki hoče ljudstvo z »Rodoljubom« zlikati. 8icer je postavljen, da bi likal šolake otroke, ne pa ljudstvo slepil z liberalnimi listi. Da je »Rodoljub« res liberalen list, pokazal je že zadosti s svojimi umazanimi povestmi. In tak list hočete vrivati v naše katoliške hne in pokvariti katoliške otroke! Res je sicer, da je ta mož do zdaj imel veliko oblast pri ljudstvu, posebno pri volitvah, a zdaj mu čedalje bolj hrbet obrača, ktr si pač misli, kdor hočo druge likati, mora sam prej zlikan biti. »Pojdite m učite vae narode,« rekel je Kristus svojim namestnikom in jim je s tem dal oblast ljudstvo podučevati in voditi po pravi poti. Od koga pa je on dobil oblaat Ijadatvo pri volitvah izvajati na liberalno stran ? Jednako dela tndi begunjski organi«t. Na«* ljudstvo je katoliško m tako hoče tudi ostati vkljub vsem liberalnim zvijačam. Katoliftki možjo ! Na.«a stvar se glasi: Za katoliško hifte katoliške časopise ! Trdno stojmo kakor hrast. Bogu pojmo sIlvo, tast' Zvest prijatelj katoliške ljudske stranke (tirane s I oči na t v« zvršilo se je v Itenetkah v n<>či od 2. do t. aprila Neznani tatovi priplazili so *<• v oerk«v »bosonogih bratov«, odprli tabernakolj tor vzeli iz njega nad 200 posvečenih hoatij, kater«? so p.t«rn raztrosili po t-estah. Duhovatvo pobralo jih je v al<»vesni procesiji. Ondotni patrijarh zapoveda! jo po vs«-h cerkvah službo božjo v zadoAčonjo in ta dogodek naznanil Vatikanu. Poročila potresov. Iz Višnje Gore: Močni potres je bil v noči 14. t. m. ob U. uri in m , aa t»m hiUo 3 slabejli in tri četrt na dvanajsto uro se je zopet moč so in dolgo treslo; včasih slišalo se je samo pretresljivo podzemi-lisko bubneuie, brez da bi se bil potres talil. Tako je bilo po krajših ali daljših prenebl|«jih do pelu šeste ure zjutrai skup 42 potresov, med tem 4 prav močni. Križ na zvoniku župue cerkve »v. Tila je po strani vrglo, ravno tako pri podružni cerkvi v Leskovcu. Pri veliko stoletij stari razvalini Kneza Auorsperga je odlušilo kos zidu. Orodj* sobah je eno ob drugo trkalo in opeka na strehi je ropotala, kakor bi zmrzel sneg po mi drčal. Prav čudno w mi pa vidi, da srebro v vremeniku ni padlo, ampak zvečer, po noči in zjutraj kazalo lepo vreme. Nikdo oe ve povedati v našem kraju o takem potreeu. Iz Vrh p olj pri Moravčah, 15. aprila. Siuoči okoli 9. ure se je čutil tukaj slab sunljej, kojega Se mnogi ljudij zapazilo ni. Ko je vse trdoo spalo, potresle so se ob bil ssm b,i*° "nrti' rend'aU popolnem nsfsdoo irnato ksvo. »i Dobivala ie v vaaki ' bollli prodajalnici. KJsr si zaleg«, p«4l)e J« iidalevalalj (Osii v Br«g«ncu) pa 4' , kJlefrmaaa u |ld 210. peltl v »jih ps 63'J 34-18 zadnja oana i H. Mlklauc v LJubljani, Špltaltke ulice it 5 'lit 3 naznaja, ds j« ravnokar prejel mnogo novega blaga sa lstaa ohladila. Posebno priporoča pr»r lepe s akno (ttof) in oaJr »» molk« obisk« itd. ItiO 10-10 Debli j« Udi poaebno lepo in upeaoo vol nato blago u lanska ohladila Prav Up oajf gladek ln na kitic« izdelan, dalje kraan« svilnat« rate najoovejk bal« ta velikonočne praznike. zadnja oena Hiia z malim vrtom, t 1 travnikom in a lepo taraMenim gozdom (6 oralov) v Selcih, pripravna aa kaki obrt, j« proti« rok« na prodaj. — V«« a« izvl pri laataiku M. Otris u, 186 - 17 Str. Mear. Hal.ted 8t v Obloagu, ali pH oakrbniku Francu Bllh«r|s v Selcih pri Skofjl Loki. »10 1-1 Herbabny-jev podfoofornatto-klsll apneno-železni sirup Ta U 25 let z najveijim uipehom rabljeni, ad mnogih id ravnikov najbolje priinani in priporočani prsni etrmp raztaplja sl«a, upokojuj« kaiolj, pomanjluj« pdt. daje alaat da Jedi, pospadoj« prebavljaajo in rodtlnoot, telo Jndl ia krepi. Železo, ki j« v airapu v lahko ai prlivajajoll obliki, j« jako koriaU« aa aarajnaj« krvi, raatepljive fo«-forno-apn«n« soli, ki ao v njem. pa poaebno pri slabotnih otrooth poipefojejo nar«J«aJ« koitij Oena itekleniei Her-babnyi«v«ga apnano-Uletntga airupa j« 1 gld. 35 kr., po polti >0 kr vel aa zavijanj«. (Polovičnih ateklenic ni.) 1M 30-9 TTTIVI-' [Svarilo! pojavljal« pod jednakimi ali padob-sisii ime il. a so v«ndar po svoji i ssotavt ta svojem adtmkn poli polnoma razlila« od d al« ga orW-[i salnega n Ist obetojekga pod-9 fosforaaato kUl«fa apn«no-— —-— laltuaga strnpa. Zahteva naj t« eorej ve*kj tarodao Horbabny-J«v apn«no- toloamt atrnp. Paal naj s« tadi na to, da Jo sravon stojoda oblastveno protokollraaa varstvoaa u vsaki etoklantol U pro«imo, n« daj t« oo aapoljatt o, alti i drnatml protvosaai, da M r rTrr.BMiLUl alti a nitjo knpUl kak« poaarodhol 637 SO—18 Oirednja razpeli I jalaiea aa provineii«: aa D omaja, U-karsa „»ar Barmh«nzlf k«lt" Inhaa KaUoratrass« 71. Prodajajo gs gg lekarniiarji: V Ljabljani J, 8voboda. O. Pioooli. Uhaid pLTrnkocaj, W. Man; dalj« ga prodajaj« e C«ljs; J. KapfoaakaM. Baambachovi dedi«; oa Keki : J. Oaeiner, U Predam, A. Schiodler, A Minam, lekarntfar. K. Predam, M. M i nam, drog.; v Brezah. A Bappert; na So vodjem (GrnUnd): e. MfilUr; v Calove«: P. Hauaer, P. Birnhaeher J. Ko melter, A Kgger v Novemmeatu: A. p I Sladovicz, v Bt. Vida: A. Beichel; na Trhli« : A. 8iegl; v Tnrtu r K Zanetti A. Sut tina. B. Biaeeletto. J. BersvaO«, B v. Leutenburg. P. Pnndini, M. Bavaalni, v Beljak«: f. Sokola, dr. K. Kmnpf, v Crnomlji: J. Blaiek; v VeUkovom: J. JoUl . v Wol/aUrg» : i. HaU. Pri tUtem dri. Jabolka. loknrniu- nn I>nuoJu J. PSERHOFER *USSP X., NingerstraMe IO. Krt Al m tU no Uj-ojj 1J1 »altam sa "rpotSev — mounon-a. uomae« aoravuo prou ''""T . Razen Ukaj omenjenih izdelkov ima U vm v avstrijskih Saoplsik U m '»naaoavtiin« .p.oijJiUU in H vai predmeti, ki bi jih n« bilo v t^..na tahUVMUaMaa Ug ««hI pnabbl - ar VodUlatvo »o podil ivr« st najhitraja protj pr«dpoUjatvi ana^ ve^je pa tudi MprajpodlJ« (najboljl« po poltn«J nakaanlol), je podtntu vftMN PtoooU-Ja- f 227 Želita ? io-4 od tivln« iadatna korUti '< Kratit« j« a krmilnim apnom in na bodri« m keeali. ^ B kg |M. 120, 100 kg |ld. 20 5 m oval«. 2 »uaja. M. Bartkel & Comp Dunaj X. Keflerpaaae 80. v^ A. r.«pi»rg»«»t XV. ^ < i ;; 3 Alojzij Vodnik, 228;; , , kamenanki mojtlar Ljubljana Koltdvmk« allee St m m nlh mramofjev. mramer mo lallt ia tlak po oerkvah, »e lah In lepe bnlrseteemeat • ; plofle otf (Itf 2 m« naprej 'V ff WWWW ff f f ftfVtt Prijateljem lov., lovcem. ^'^"iVv"®«; JH.SE Won| pnf«««u ,'uho"kon>ko opr.vo in usnje pri voiovih lično in čedno. upcraU J. Bendikn p Valentinu iaiccwaoe nrpraao ne masti u. usnje in likalne tinkture m uenje, inftie ca konj« ln kopita. ___ Vf t»b..»;o nt l' pred«*« pn 483 3^-1* t®! 6 5 mjnijtmdcont. ynt.«tr.«* j«Jč.«i •» ntMU, U rr,mb:»a " P® atatr. d*)«i*h. V L.»i..am pri Karok W»bera. » Celja pri Taauuu in Sunaj, 2 2 Prator.tra.M 49. m a XaJvW'ja zaloga raznega semena n jr vofina nemik« dataljs Oooerae), itajaraks detelja takarnatka. turika ta travtika datalje. razn.k mi velikanska pesa ki j« »ploino km* ko« najbolj trsi p»!»& travna aamana t* raka. »"kra pei-ena sli ilovnata t'.* V,!ika iAA $ kranjski škrl (Schiefer) $ W katerega n» f rekcai niti opeka. n:ti plc4.Ve.na b.ia ee pn tneoi v ve-'jih ln uian.lih mnoiinab jra* »H po n.iki «*ai. l'rewaoi»ai udi elegantna dela W na zvonikih, cerkvah i«d dal« urnim ^ poioi.no in 1-env. — /.a up«ln» blagu ia dobre d«i» »r aoiHa ta re>- let. * k. 5-5 Franjo Kovič W « Osredkih, p Dal (Uittlul Kranjika «0 15-« Z -i u«fB»Ui m Str« m pripor««* I I<1 >• ftmr mktr^u n |«ejj». 4 W kika« ■»•)• ■ uewe ar JiUnlvr- « i J i ::::::: j :». x 11 |\ i • v priporoča voUkoavoJo zalogo vaakovrataesa r P rPTPll' , , bla0a za moške in ženske obleke lili l/ll Itnu. br"k:f' rtlno bl»« " 'k*kV"l."e bla/etiso, ,ao podijo I. eotrebUl. v Ljubljani Špitalaka ulice. obl.flla, r»»bar»^| atil..t. -ii,-,".—v.----;"7' •*« podlago I. potrebiilof za krojef«. , avUaate, plketarte, pl.t.eae Ia bombat.aie »lavne In topna rute. -M 1 taborno, trpetno 6rao sukno sa dukovaldko oblaka, Udarja, kavelok« ud v ^Ottanki najra«noTr.tne,»era bla*» »o » eeliki Ukori po teVo tmiaoi e*n> na ra.polago I' Br. Naa laaatM. Odg«T«ral aradalk: L Kalaa. Ttakn .KaUlUka T1«kart» '