Izhaja vsako sredo. C e o e i Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poštno-čekovni račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5
Telefon 2113
Cena inseratomt cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.-, četrt strani Din 500.-, '/9 strani Din 250-, '/i, str. Din 125-, Mali ogla-si vsaka beseda Din 1.20.
Ar.gle§hc volitve.
Pred tednom so bile na Angleškem volitve v parlament. Vršile so se, kakor je to na Angleškem navada, z najmočnejšo in najmodernejšo agitacijo udeleženih strank. V glavnem so se potegovale za zaupanje angleškega naroda tri stranke: konservativna, delavska in liberalna. Izmed teh je bila edina in složna samo prva, ostali dve sta šli razcepljeni na volitve. Delavska stranka se je po odstopu Macdonaldo-ve delavske vlade razklala na dva neenaka dela: večji del pod vodstvom prejšnjega zunanjega ministra Hen-dersona je šel v opozicijo, majhno število pa je ostalo zvesto staremu voditelju Macdonaldu, ki je v zvezi s konservativci in liberalci sestavil vlado narodne sloge. Tudi liberalci, ki jih je prej vodil Lloyd George, so se razdelili, in sicer kar na tri dele.
Trideset milijonov angleških volil-cev, med katerimi je bilo za 1,700.000 več ženskih kot moških volilcev, je bilo sredi velikih življenjskih težav poklicanih, da povedo, v katero stranko imajo zaupanje, da bo najsposobnejša sprejeti krmilo države v težavnih časih v svoje roke. Volitve so prinesle konservativcem, ki jih vodi razumni, od krščanskih idej prešinjeni Baldwin, velikansko zmago. Da bodo zmagali, so znali, da pa bodo dosegli toliko mandatov, sami niso pričakovali. To je dosedaj največja zmaga v politični zgodovini Anglije: konservativna stranka bode imela v parlamentu več kot tričetrtinsko večino. Liberalna stranka, ki je bila deležna podpore konservativcev, je ohranila število mandatov, pa je razdeljena. Katastrofalen poraz pa je doživela delavska stranka: ohranila je samo peti del svojih mandatov, ki jih je dobila pri volitvah leta 1929. Propadel je njen voditelj Henderson, propadli so vsi ministri delavske vlade, propadli tudi voditelji strokovnih organizacij. Poslanci, ki so preko 20 let zastopali svoj volilni okraj, niso več dobili večine. Mac-donaldova narodno-delavska stranka pa si je priborila 14 mandatov. Macdonald sam je bil izvoljen v svojem starem volilnem okraju.
Zmago konservativcev nad delavsko stranko imenuje angleško časopisje zmago demokracije nad demagogijo (hujskanjem in zapeljevanjem ljudstva). Kakor povsod, tako je tudi v Ang-
Stanley Baldwin, vodja angleških konservativcev, ki so tako sijajno zmagali
pri zadnjih volitvah na Angleškem.
liji socialistična stranka dokazala, da ni sposobna za vlado. Socialisti so veliki v zabavljanju, hujskanju in obljubljanju, majhni pa postanejo, ko bi morali, kadar zagrabijo za krmilo države, dokazati, kaj znajo. Takšni so socialisti v Nemčiji, takšni so v Avstriji in kot takšne so se izkazali v Angliji, ko so bili na vladi. Zato jim je ljudstvo, med njim tudi delavski sloji, obrnilo hrbet. Delavska stranka je bila pokopana, kakor pravi angleški list »Daily Mail«, pod plazom javnega mnenja.
Izid angleških volitev je izredne važnosti ne samo za notranjo in zunanjo politiko Anglije, marveč tudi za politiko celega sveta zlasti v gospodarskem oziru. V Franciji so zmago konservativcev, svojih prejšnjih sodelovalcev v mednarodni politiki, pozdravili z zadovoljstvom. Manj zadovoljni so Nemci, ki so na bivšega zunanjega ministra Hendersona stavili velike nade. Ob enem se bojijo, da bode Anglija vsled konservativne zmage stopila v vrsto držav z zaščitno carino. Iz istega razloga se je lotilo razburjenje tudi uradnih krogov v Zedinjenih državah Sev. Amerike. Da ta strah ni votel, dokazuje volilni program konservativcev, v katerem je bilo jasno določeno, da bo omejena svobodna trgovina. Pričakovati je torej zgraditev višjih in jačjih
carinskih mej okoli Anglije.
*
Zaključek posvetovanj balkanskih držav. Konferenca balkanskih držav, ki je prvotno zborovala v Carigradu, je bila dne 26. oktobra zaključena v novoturški prestolici v Ankari, O poteku pogajanj je bilo izdano uradno poročilo, ki posebno podčrtava one določbe v bližnji bodočnosti enkrat sklenjene zveze balkanskih držav, ki ključujejo vojno kot zakonito sredstvo in predlagajo mirno razsodbo spornih zadev in vzajemno pomoč. Izvršilni odbor predsedstva balkanske konference bo še proučaval naprej načrt balkanske pogodbe. Udeleženci posvetovanj so izrazili željo, naj bi se sestajali vsako leto enkrat zunanji ministri balkanskih držav. — Prihodnje zborovanje sveta balkanske konference bo 20. januarja 1932. Tretja balkanska konferenca pa se sestane prve dni oktobra leta 1932.
Na Madžarskem se pripravlja bolj na tihem močna vlada iz vseh večjih parlamentarnih strank.
Po obisku italijanskega zunanjega
ministra v Berlinu. Kakor smo že zadnjič poročali, se je mudil zadnj,e dni v Berlinu italijanski zunanji minister Grandi. Časopisje podčrtava dejstvo, da so bili Grandijevi berlinski razgo» vori zaključeni brez pravega uspeha. Celo uradno obvestilo o tem obisku govori le o splošnem značaju razgovorov ter o soglasju in nadah Nemčije in Italije.
Nemški gospodarski sosvet vlade
pod predsedstvom predsednika Hin-denburga je bil slovesno otvorjen dne 29. oktobra. Glavno delo omenjenega sosveta bo: znižati cene, mezde in obrestne mere.
Nemške komuniste v Berlinu je presenetila policija z zaplembo večjih količin razstreliva in z izsleditvijo načrtov glede priprav na nove železniške napade.
Izid volitev v Švici. Pri volitvah v Švici je bilo zmanjšano število poslan« skih mest od 198 na 187. V novoizvoljenem švicarskem narodnem svetu bodo zastopane naslednje politične skupine s tem-le številom mandatov: svobodomisleci 52 (prej 58), katoliški krščanski socialci 44 (46), socialisti 49 (50), stanovska lista kmetov, obrtnikov in meščanov 30 (31), liberalci 5 (6), ko-
munisti 3 (2) in manjše parlamentarne skupine 5 mand' tov. — Sestava Zveznega sveta, v katerem sedi 44 zastopnikov kantenov, se nič ne spremeni. Kakor doslej se bo sestavljal iz 19 svobo-dotnislecev, 18 krščanskih socialcev in 7 ¡¡iastopnikov drugih strank.
Obravnava proti opozicijonalnim poslancem na Poljskem. Dne 26. oktobra je pričela v Varšavi obravnava proti 11 poljskim opozicijonalnim poslancem, ki so obtoženi protidržavnega delovanja. Dolga obtožnica trdi, da so pripravljali obtoženi od leta 1928 do septembra 1930 prevrat za nasilno odstranitev vlade. Hujskali so narod na revolucijo in na bojkot glede plačevanja davkov. Organizirali so revolucionarne čete in jih oborožili. Obtoženi so izdali navodila za mobilizacijo množice in zsa. oborožen pohod v Varšavo, kar je dovedlo lani dne 14. septembra do krvavih dogodkov v 22 mestih. Državno pravdništvo je poklicalo k razpravi 186 prič, zagovorniki 100. Obravnava bo trajala krog pet tednov.
Angleške volitve. Zadnje angleške volitve so prinesle konservativcem, ko-jih glavna zahteva so zaščitne carine, nepričakovano sijajnost zmage. Vseh mandatov je 615. Od teh je dobila dosedanja narodna vlada pod predsedstvom iz delavske stranke izključenega Macdonalda 551 mandatov. Stranka konservativcev si je priborila 471 poslancev. Doslej so dosegli največjo večino liberalci leta 1832 s 370 glasovi. Nadaljna poslanska mesta so razdeljena po naslednjem ključu: Narodna delavska stranka (Macdonald) 14, narodni liberalci 63, neodvisne nar. stranke 3. Našteti izidi so za dosedanjo narodno vlado. Stranke proti sedanji vladi 50 dobile: delavsk" proti Macdonaldo-Va stranka 48, Lloyd Georgeovi liberalci 7, izven strank 4. Torej skupaj 69. Pred volitvami so imeli konservativci 264 mandatov, delavska stranka E86, liheralci 58 in neodvisni 7. Iz navedenih številk je jasno, da bodo tokrat konservativci neomejeni gospodarji položaja in se bodo gotovo otresli vseh iim nepotrebnih vladnih priveskov iz manjših političnih skupin, ki ne pridejo pri tako nepričakovani zmagi ene Stranke niti v poštev.
Sestava nove angleške vlade. Po stari navadi je odstopila predvolitvena vlada in Macdonald je določen, da sestavi novo vlado, ki bo imela 20 ministrov. Svečana otvoritev novoizvoljenega parlamenta bo 20. novembra. '
Iz bpanske ustavotvorne skupščine. Ustavotvorna skupščina je sprejela v ustavo določilo o volitvi državnega predsednika. Državnega predsednika volijo člani parlamenta ter posebni vo-lilci, ki jih izvoli v ta namen ljudstvo in ki so enaki številu poslancev. Volitve posebnih volilcev se vršijo vsakokrat tik pred volitvami predsednika. Prvič bodo volili predsednika republike le člani parlamenta. — Španija bo imela splošno volilno pravico, katera pripada državljanu od 23. leta naprej. Poslanska doba traja pet let. — Narod lahko predloži parlamentu zakonske predloge, za kar je treba 15 odstotkov Volilcev.
Brazilija Je doživela zadnje dni po ameriški navadi revolucijo, ki je bila naperjena proti predsedniku Vargasu, od katerega so zahtevali revolucionarji, da mora odstopiti. Revolucijonarno gibanje je imelo izhod iz vojaških krogov, ki bi radi uvedli vojaško diktaturo.
Še vedno nemirni otok Ciper. Zadnjič smo poročali, da so zatrli Angleži na otoku Cipru v Sredozemskem morju vstajo. To poročilo je bilo preuranje-no, ker se protiangleški nemiri še vedno nadaljujejo in zahtevajo uporniki priključitev otoka h Grčiji. Otok Ciper, ki meri 9282 kvadratnih kilometrov in šteje 300.000 prebivalcev, je bil od leta 1570 do leta 1878 pod Turčijo. L. 1878 je prišel pod angleško upravo in ob izbruhu svetovne vojne sa ga vtaknili Angleži v svoj žep. Od 1. maja 1925 velja Ciper kot angleška kolonija pod angleškim guvernerjem, ki je najvišji u-pravni uradnik, vrhovni vojaški poveljnik in predsednik parlamenta. Ci-perški parlament šteje 24 članov. Od teh imenuje guverner 9, ostale voli narod. Ciper ima nekako samoupravo. Prebivalstvo otoka je štiri petine grško, se protivi angleški nadvladi in hoče pod Grčijo. Za upornim gibanjem stoji tudi višja duhovščina.
Borba in cdpor v Španiji. Vlada nadaljuje s svojim proticerkvenim postopanjem. Ko so bile sprejete proticerlc-vene določbe v ustavi, je hotela vlada zasigurati svojo proticerkveno politiko z zakonom o zaščiti republike. S tem zakonom hočejo framasoni in socialisti dobiti zakonito orožje ne toliko zoper radikalne socialiste, komuniste in anarhiste, marveč zoper zavedne katoličane. Cerkvi vdani katoličani tudi ne držijo križem rok, marveč se organizirajo v obrambo pravic vere in Cerkve. Tako organizacijo si je tudi ustvarila katoliška duhovščina, ki se je zbrala na velikem zborovanju. Navzočih je bilo preko 700 svetnih duhovnikov in redovnikov. Drugi pa so poslali pozdravne in pritrdilne izjave. Na zborovanju je bil pretresen in sprejet načrt o obrambi katoliške vere v Španiji.
Molitev sv. Očeta za Španijo. Na praznik Kristusa Kralja, ki se obhaja poslednjo nedeljo v oktobru, je sv. Oče Pij XI. daroval v cerkvi sv. Petra sveto mašo. Veličastna cerkev, ki je največja na svetu, je bila do zadnjega kotička polna. Kakšnih 60.000 vernikov je v njej prisostvovalo papeževi sv. maši. Ko je sv. Oče molil za mir širom sveta in osobito za mir preganjani Cerkvi v Španiji, so solze napolnile njegove oči. Ko so verniki to videli, so bili globoko ginjeni. Po končani službi božji so papeža v nosilnici nesli iz cerkve. Pri tej priliki je množica z navdušenimi vzkliki pozdravljala n unestnika Kristusovega, gorečega oznanitelja miru.
Katoliška stranka v Švici. Zadnjo nedeljo meseca oktobra, deloma že v soboto so bile v Švici volitve v parlament (narodni ^vet). V prejšnjem par-i lamentu je bilo razmerje med meščan-! skimi strankami in socialistično stranko 73% : 26%. Po zadnjih volitvah se to' razmerje ni bistveno spremenilo. Socialisti so se sicer, opirajoč se na gospo-; darsko krizo, na vso moč trudili, da bi; volilstvo pritegnili na sebe, pa se jim ni posrečilo. Ohranili so število man-; datov, ki so jih imeli. Na veliko njihovo nevoljo je v Zurichu propadel socialistični kandidat +er je bil izvoljen komunist. Vseh komunističnih poslan-; cev je trojica. Največ so izgubili Švicar-1 ski svobodomisleci, kojih duhovno sre-3: dišče je framasonska velika loža »Al-j pina«. Kakor povsod, tako živijo tudi vi Švici svobodomisleci in aprednjaki od! samih liberalnih fraz, katerih pa je; ljudstvo že sito. Prav dobro je odrezala' katoliška stranka, obstoječa iz konser-^ vativcev in krščanskih socialcev. Ohra-i nila je svoje posestno stanje. Ker se je! po novem zakonu število poslancev, znižalo za 12, bi po prejšnjem razmerju] na združeno katoliško stranko prišlo; 42 poslancev, dobila pa jih je 45. To je.' plod dolgoletnega organizacijskega inj prosvetnega dela švicarskih katoliča-', nov. Prosvetno delo se vrši po delav-i skih in kmetskih društvih, ki so usta-' novljena povsod, kjer so delavci ali pa kmetje katoliške vere. Za prosvetno organizacijo ne zaostaja gospodarska, koje najjačja opora je gospodarska zveza, ki so v njej združena konzumna in gospodarska društva. Zadružna gos-; podarska banka je denarni zavod, ko-jega sloves sega daleč preko mej švicarske države. Ni treba posebno pouda-; riti, ker se razume po sebi, da imajo; švicarski katoličani veliko število ka-i toliških listov, ki na zgleden način pod-' pirajo razvoj, napredek in zmago kato-j liške stvari.
Katoliška akcija v Litvi. Litva ima framasonsko vlado, ki ovira katoliški pokret, kjerkoli in kakorkoli more.1 Kljub vsem težavam, ki se jim delajo,■ pa se katoličani vendar krepko giblje-' jo. V prvi polovici meseca oktobra so' se vršila v mestu Kaunu zborovanja o-j srednjega vodstva Katoliške akcije, kil se jih je udeležilo preko 1000 zastopnikov katoliških organizacij iz vseh kra:j jev Litve. Na dnevnem redu so bile razprave o najvažnejših vprašanjih sedanjega časa. Predavanja so imeli profesorji. Nekaterim profesorjem, in sicer, najbolj delavnim in priljubljenim med ljudstvom, je vlada prepovedala govo-J riti na teh zborovanjih. Razprave so' pred vsem veljale tistim svetinjam, ki, so najbolj ogrožene po sosednih ruskih boliševikih in domačih framasonih, in' to je krščanska družina in katoliška: vzgoja mladine. Posebno se je povdar-' jala tudi potreba borbe zoper nekrščan-ske liste in časnike in važnost katoliš-^ kega časopisj i, nabožnega, prosvetnega, političnega in strokovnega.
Mesto krstne vode — žganje. Kakor poroča vatikanski list »Osservatore Romano«, so brezbožniki v boljševiški Rusiji upeljali ta-le »krstni« obred. Ko se otrok narodi, ga mesto botra zastopniki
oblasti zanese v sovjetski urad. Uradnik mu da kakšno ime, -n. pr. Stalin ali Stalina, revoluciji komunard itd. Nato otroka zavijejo v rdeče platno ter nanj položijo mesto križa znak boljše-viške mladinske zveze. Pri 4ej priliki ima sovjetski zastopnik govor, kako je potrebna borba zoper vero in meščanske sloje. Zaključek ceremonij je obed, med katerim se poje internacionalna (mednarodna) himna ter novorojenca poškropijo ne s krstno vodo, marveč z žganjem. Boljševiki torej krstijo mesto s krstno vodo z vodko = z žganjem.
UDogo, podivjano, rnsko ic CO.
List »Russky golos« z dne 18. oktobra 1.1. priobčuje ta-le članek: V Rusiji je na milijone otrok obojega spola, ki ne poznajo svojih staršev, ne rojstnega kraja in ne imena. V družbah po 20 — 50 — 100 in še več oseb v starosti od 7 do 18 let se potikajo po vseh krajih nesrečne Rusije. Ko nastopi jesen, se ta mladina dvigne iz severa na jug, na Kavkaz in v Turkestan. Potujejo ponoči in skrivoma na strehah potniških in tovornih vagonov, po železniških tirih in po poljih. Vsi so zaviti v cunje, imajo velike lase in so polni uši. Lica in telesa skoraj vseh teh nesrečnih otrok so pokrita s krastami in z nesnago. Spijo, kjer in kakor jim nanese prilika. Jedo tudi, kar jim pride pod zobe: žitno klasje, surovo turšico, divje jagode in sadje, razna zelišča in celo travo.
Kot posebno bivališče jim služi mesto Rostov na Donu. Tam imajo ležišča v starih tovornih vagonih, pod železniškimi mostovi, na gumnih, v pristanišču, na pokopališčih in vrtovih.
Po dnevu se razdele na partije; eni gredo prosit in krast v bližnje vasi, a 'drugi prosijo in kradejo po raznih mestnih ulicah. Vsaka partija ima svojega ¿voditelja, kateri vodi in daja ukaze — mladim zločincem. Prosijo'denarja ter drugih reči. Pri tem močno jokajo in tožijo, kako so nesrečni, da iščejo in gredo k svojim staršem itd. Če se je pa dnevna »skrb« posrečila, kupijo za ves znesek živil in žganja. Jedo po živinsko tako dolgo, da vse pospravijo in žganje spijejo do zadnje kaplje.
Ne le na postranskih, marveč na takih obljudenih ulicah Rostova kot je Sadovaja ali Puskinsky prospekt, mla-fli hudodelci napadajo pri belem dnevu Kenske ter jim jemljejo taške, košare in druge take reči. Na begu jih naglo izpraznijo ter jih vržejo na ulico, sami pa utečejo na kako dvorišče, na vrt ali v stransko ulico.
Komunistični list »Vlast truda« štev. 286 v mestu Grozny na Kavkazu poroča to-le: Na kolodvoru postaje Tihovecka Rostov—Vladikavkaz železnice je prišel pod večer deček v strganih cunjah, star 10 do 12 let, ter je bridko jokal. Na vprašanje potnika, nekega komisarja, kaj mu je, je odgovoril, da je na postaji izgubil starše, ki so se peljali v G., in je prosil, da bi ga vzel seboj. Potnik mu je ponudil denar, a deček ga je odklonil. Zopet je prosil, da bi ga vzel seboj
Niti 8
mesecev
V tem kratkem času Je bil z redno uporabo Kal o« donta v enem težken slučaju zobni kamen popolnoma odstranjen Samo Sargov Kalo« d o n t vsebuje učinkoviti dodatek proti zobnemu kamnu (Sulfo« ricinoleat po Dr. Briiun* lichu). Tako si more sedaj vsakdo ohraniti zdravje in lepoto zob.
v vagon in bi ga skril na polici za svojo prtljago, v kar je nazadnje privolil. Pa kako se je začudil komisar, ko je prišel na določeno postajo ter je vzel svoj kov-čeg, pri katerem je bila zadnja stran popolnoma izrezana in vzete iz njega vse reči do zadnje nitke. Deček pa je izginil, nihče ni vedel kedaj in kam.
In predstojnik Baty s stanice Labin-ske piše v komunističnem listu »Prau-da« štev. 298, ki izhaja v mestu Batal-pašinsk na Kavkazu, sledeče:
V koruznih poljih krajevnega prebivalstva se skriva dvonoga kobilica — otroci vlagučarji, ki so prišli iz severne Rusije. Kakor kobilice pojedajo mlado koruzo, uničujejo cele ploščine kakor živina in se ne ganejo od todi ne ponoči in ne po dnevi. Prebivalci morajo z orožjem v rokah izganjati te kobilice. A tudi to ne zadostuje, ker, če jih izže-nejo iz enega polja, se pojavijo na drugem v tropah po 30 do 50 in več oseb. Treba bi bilo, tako piše omenjeni predstojnik, da bi vojaštvo izgnalo te male roparje, ker krajevno prebivalstvo jim ni kos. Takih otrok-vlačugarjev je po poročilu lista »Sovjetsky jug« v okolici mesta Rostov in Krasnodar od 5 do 7 tisoč. Koliko pa je takih nesrečnežev v vseh pokrajinah Rusije!
Ti otroci so plod in krona 141etnega sovjetskega režima! Vsaka druga država bi tukaj že davno napravila red. Sovjeti se pa za to malo brigajo. Imajo dosti denarja za agitacijo in za agita-cijski papir, da delajo nemir po drugih državah! Da bi pa s temi nesrečnimi otroci napravili red, za to jim ni. Komunizem je pač čisto drugačen v dejanju kot v besedah! V besedah nam riše raj, v dejanju pa je pekel. A. K.
Hor Bo zonlmolo morsl-
100 let napredka.
Druga svetovna razstava v Čikagi leta 1933 se bo vršila pod naslovom »100 let napredka«.
Na razstavi bo zavzemal glavni del razvoj amerikanskih narodov. Od Ognjene zemlje na najbolj južnem koncu Amerike do Alaske na severu bo nudila na tej razstavi Amerika svoje zanimivosti. Do posebne veljave bodo prišli ob tej priliki Indijanci s svojo razno-ličnostjo in visoko starostjo kulture. To velja predvsem za indijansko pleme Maya na Yucatanu v osrednji Ameriki, ki bo nastopilo na razstavi s pravim stavbarskim čudom: s samostanom v Uxmalu. Na ogromnem podstavku bo postavljen v prvotni obliki ta samostan s štirimi stavbami in templji. Cela ar-* mada inženerjev, stavbenikov, kiparjev, fotografov in starinoslovcev se je že podala na polutok Yucatan, da bode spravila za stavbo potrebno gradivo v Čikago.
Na čikaški razstavi bo proslavljena tudi znanost z vsemi uporabami in pojavi. To velja za zdravstvo in kirurgijo, za promet in tehniko. Amerikanci bodo pokazali zgodovino početka ter naraščanja veleindustrij tekom zadnjih sto let in razvoj strojev.
Od prvotnih čikaških stavb so tri ze nanovo pozidane. Je to predvsem stara trdnjava Dearborn, ki je pa bila pred 100 leti edina od belokožcev obljudena naselbina v Čikagi in je postavljena danes natančno, kakor je bila pred enim stoletjem.
Od čikaške razstave ne pričakujejo le dolarsko milijonskega dobička, ampak tudi razmah napredka na vseh poljih.
Največji plug na svetu.
Največji plug na svetu je v Bakers-fieldu v Kaliforniji v Severni Ameriki. Izgotovljen je bil leta 1873, je star skoraj 60 let in ga še vedno rabijo. Plužita dva moža, vleče ga vprega 18 volov — vsak peti vol ima svojega gonjača. Brazde, ki jih reže orjaški plug, so 4 in pol metra široke in tričetrt metra globoke.
Suženstvo velja za odpravljeno.
Društvo narodov je že ukrenilo vse mogoče, da bi iztrebilo trgovino z dekleti. Eden največjih trgov za človeško blago, E1 Djeddach ob Rdečem morju, je izpraznjen. Na prvi pogled je videti, kakor da bi bila civilizacija konečno le zmagala nad suženstvom. V resnici pa se ni tozadevno prav nič spremenilo. Trgovina s sužnji je v bujnem cvetju. Spremenila in menjala so se samo tržišča. V Taifu, v E1 Birke, v Midi ter po drugih krajih prodajo dnevno po 5000 ljudi. Povprašanje po sužnjih je tako veliko, da celo primanjkuje tega blaga. Za enega otroka plačajo 1200—6000 D, za žensko 8000 do 10.000 Din, za zdravega in odraslega moškega 18.000—25.000 Din. Trgovanje s sužnji zasledujejo ter kaznujejo po zapadni Afriki in Abesi-niji. Po drugih afriških pokrajinah in po Kitajskem, kjer je gospodarila lakota, pa je trgovina s sužnji pozidana celo na zakonsko podlago. Na Kitajskem se pečajo velepodjetja z nakupom ter
prodajo živega blaga.
♦
Uboj. Dne 28. oktobra so našli zjutraj pri Jelenčevem mlinu v Pekrah pri Mariboru v mlaki krvi mrtvega 251etnega mlinarja Josipa Režmana. Na smrt zabodeni je dne 27. oktobra pil v krčmi v Pekrah s 261etnim Francem Travnom, s katerim sta se sprla, ker je očital Režman tovarišu tatvino enega para čevljev. Na povratku proti domu je prišlo radi očitka tatvine do ponovnega prepira, katerega je odločil nož v Travnovi roki, ki je prerezal Režmanu na vratu dovodno žilo, da je izkrvavel. Prijeti in sodišču izročeni Traven se izgovarja s silobranom.
Telica povzročila nesrečo. Pri štrig, lanju je sunila mlada telica hlapca Fr. Repiča iz Kamnice pri Mariboru, da je padel in si zlomil nogo.
Sreča v nesreči. Strop se je nenadoma zrušil v stanovanju upokojenega
Princezinja v kuhinji. Hčerka švedskega prestolonaslednika, princezinja In-grid, se uči kuhati v javni kuhinji v Stoskholmu.'
Največji viseči most je bil blagoslovljen preko reke Hudson pri Njujorku. Most veže točki: Eiverside in Nswjorsey.
šolskega upravitelja Košutnika v Št. Ilju v Slov. gor. Na srečo v trenutku nesreče nI bilo nikogar v sobi in je mate-rijal udrtega stropa zdrobil le pohištvo.
Smrt vsled alkoholnega zastruplje-nja. V mariborskem policijskem zaporu je umrla na zastrupljenju z alkoholom Julijana Gumzej iz Slov. Bistrice. Ženska se je bila tako napila mošta in žganja, da je obležala nezavestna in so Jo morali spraviti v policijske zapore, kjer jo je doletela nenadna smrt.
Samomor. Obesil se je v Guštajnu 60-letni jeklarniški delavec Vavče. Pred samomorom se je umil, oblekel črno obleko in bele nogavice in si prižgal svečo. Starec si je končal življenje v duševni potrtosti.
Obsodba radi zastrupljenja tašče. Miraborski senat je obsodil na 15 let robiie Sidonojo Časar iz Ženavelj v Prekmurju, ker je zastrupila s podganjim strupom svojo taščo. Dne 16. februarja letošnjega leta je umrla Ana Časar, tašča obtoženke. Ljudje so začeli g-ovoriti, da Časarica ni preminula naravne smrti. Ko so prišle ljudske govorice orožnikom do ušes, je bil odrejen izkop tašče in v Ljubljani so ugotovili velike množine mišnioe v jetrih in ledvicah. Tašča in obtoženka sta živeli v sporu, starka ?*» bila prnti drutri možitvi vdovole snahe. Po mučni smrti starke i> Sidonija tudi poročila po svoji volji. Preiskava je bila dognala, da je prodal Jožef Rajber obtoženki za lešnik vi>"k kos podganjega strupa, katerega pri preiskavi niso našli; Sidoniia ca je že bila uporabila za zastrupljenje tašče, ki i« bila na potu njeni drugI zakonski sreči.
' : raljeno j<3 bilo 30. oktobra v noči v trtrovino Marije Kramberper v Jare-nir.i. lT7moviči so udrli v s' ladišče skozi klet, kjer so se napili. Vlom v trgovino * p jim je izjalovil, kor jo čula lastnica trgovine rnpot in začela vpiti na pomoč. Drzneži so odnesti seboj le nekaj perila, p čevljev in še nekaj drugih malenkosti, katere so zavreli na bogu.
se srečrta avi^meb4! in prepočasi tik. Skozi vas Riš v Slov. goricah se ie vozil v svojom avtomobilu ptujski Jo^ip Ornigr. Avto je zadel na živino posestnike Karoline Škerjanec iz Biša. Živina, ki je šla na pašo, se ni mop-la takoj ogniti avtomobilu in poldrueo leto stari bik ie prišel pod voz, ki ga je tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v ptujsko klavnico. Ornig je plačal po-sestnioi na zakoli poškodovano žival.
Otrrk ntnn'l. Pri Oeltovih v Murski Roboti se je ob priliki perila prekucnil dveletni sinček v večji škaf vode in se


Levo:
Ameriški vejni tank, ki zdrkne s hitrostjo 80 km na uro preko vsakega strelskega jarka in ovire.
Desno:
Top za obrambo ameriške obali, ki strelja na 22 km in tehta ena grarata nad 6 centov.

žalil. Ko je zapazila mati v škafu lastnega otroka, je ta že bil mrtev.
Otrok padel v kad z vrelo vodo. Pri kovaču Rehnu v Murski Soboti so pripravljali kad za kislo zelje. Da bi posoda boljše in sigurno držala, so jo zapa-rili z vrelim kropom in pregrnili s prtom. Triletni Banfi Evgen pa je hotel videti, kaj je v kadi in se je dvignil do njenega roba. Prekucnil se je in padel v krop. Otrok je podlegel opeklinam.
Tovorni in z ajdo naloženi avtomobil trgovca Franca Fidlerja je na mokri cesti iz Prekmurja zdrknil v obcestni jarek. Razbila se je karoserija na vozu, razsula ajda in znaša škoda nad 3000 dinarjev.
Žrtev fantovske podivjanosti. Posestnik Franc Marinič v Grabšincih pri G. Radgoni je slišal v noči ropot krog hiše in je šel pogledat v mnenju, da se klatijo okrog tatovi. Na vprašanje, kdo vo-glari krog njegove hiše, je bil napaden od ponočnjakov. Alojzij Vičar ga je podrl na tla in nato je začelo padati po Mariniču, kateremu je prihitela na pomoč žena in začela vpiti. Vičar je udaril ženo s topim predmetom po glavi. Marinič se je konečno le rešil pretepa-čev in je hotel uteči v hišo. Pred vrati ga je dohitel Alojzij Vičar in ga je zabodel trikrat v hrbet ter pleča. Mari-niča so smrtno nevarno ranjenega prepeljali v bolnico v Ptuj, Vičarja so pa orožniki izročili mariborskemu okrožnemu sodišču.
Avtomobil v objemu ognja. Na cesti med Konjicami in Tepanjem na Prevratu se je užgal bencin v užigalniku avtomobila, ki je last Joška Bajželja iz Železnikov. Bencin je eksplodiral z glasnim pokom in mahoma je bil voz v objemu plamena. Ljudje so poskakali z voza. Konjiški gasilci so pribrzeli na pomoč ter pogasili ogenj, da ni uničil celega avtomobila.
^ Obsodba požigalca. Celjski senat je obsodil 351etnega delavca Jožefa Zajka s Čreta pri Celju radi požiga na 2 in pol leta težke ječe. Obtožnica pravi, da je Zajko v nedeljo dne 4. oktobra okoli 10. ure zvečer podtaknil ogenj v gospodar-Bko poslopje posestnika in krčmarja g. .Stropnika v Cretu. S poslopjem je zgorel ves pridelek in razni stroji. Škodo so cenili na 100.000 Din, zavarovalnina je znašala le polovico.
Nesreča pri mlatvi. Pri mlatilnici je bil zaposlen dninar Fr. Operčan iz Sa-vine, občina Ljubno v Savinjski dolini. Z desno roko je zašel predaleč v mla-tilnico, ki mu je prste tako poškodovala, da so mu morali v celjski bolnici desnico odrezati.
škarpa se je podrla. Neprestano deževje je omehčalo zemljo, ki je podrla škarpo na cesti med Ljubnem ter Luča-mi. Plaz je oviral nekaj časa promet.
Električni tok ga je ubil. 181etni Anton Videmšek, po domače Urbanov, je pasel živino v bližini velenjskega daljnovoda, ki pelje skozi Št. Janž, Prelsko proti Dobrni. Vzel je hmeljski drog, na njega je navezal žico in jo vrgel s hme-lovko na električni vod. Ko so bile žice voda spojene, je prijel za žico, katero je bil sam napeljal in je obležal pri priči mrtev. Električni tok mu je le neko-


„ diŠQče n Postr. n*r'
■ k*k
OgQ ' °bi/ni
M ^ 77 U ^ .
PW
Bil
«i I»
GT.3i

liko obžgal prst na roki, s katerim se je bil dotaknil usodepolne žice.
Nego je zlomil hlod pri nalaganju drv v Marijagradcu pri Laškem hlrpeu Jerneju Riga.
Roparski napad brez plena. G81etnega dninarja Jurija Pevca od Sv. Štefana pri Šmarju pri Jelšah, sta se lotila v noči dva moška. Eden je podrl Pevca na tla in mu skočil na prsa, drugi je stikal po hiši za denarjem, na katerega pa ni mogel naleteti, ker ga ni bilo. Oba napadalca sta izginila v temo brez za-željenega denarnega plena.
Smrt vsled zabodljaja. Na posledicah zabodljaja v pljuča ob priliki pretepa pred 14 dnevi je umrl v trboveljski bolnici 221etni brezposelni rudar Martin Kolenc.
Kap je zadela gostilničarja v rudniški restavraciji v Trbovljah g. Albina Kune.
Požigalčeva roka na delu. Posestniku Francu Staretu iz Škrljevega v Št. Rupertu na Dolenjskem je zažgal nekdo velik kozolec, v katerem je imel spravljenih 20.000 kg krme. Omenjenemu je neznan požigalec uničil že junija hlev in parkrat je že posestnik sam po-g-sil ogenj, ki je bil podtaknjen na kozolcu.
Kap ga je zadela po izdatku zadnjih treh dinarjev. Popotnik si je kupil 28. oktobra v krčmi pri Zajcu v Šmihelu pri žužembergu za 2 Din salame, 1 Din žganja in 1 Din kruha. Plačal je 3 Din, pojedel večerjo, pol dinarja za kruh ja še držal v roki, ko se je zgrudil za mizo, smrtno zadet od srčne kapi. Bil je to Blaž Jazbinder iz Liplenj pri Škocjanu, ki je bil izdal zadnje pare za večerjo, pri kateri ga je dohitela smrt.
Vlom na sredini Ljubljane. Dne 27. oktobra med opoldanskim odmorom je bilo vlomljeno v obe blagajni ljubljanske veletrgovine Krisper na Mestnem trgu. Drzni vlomilec je odnesel 9893 D
Utonil. V močno narasli Ljubljanici je pri lovljenju lesa utonil v Ljubljani dne 29. oktobra 411etni tesar Valentin Mandelj iz Dobrunj, ki zapušča 6 nedoraslih otrok.
Delavec našel mrtvega novorojenčka. V Rakeku je našel delavec Franc Bla-žič v gozdu v papir zavito, že močno razkrojeno trupelce novorojenčka.
Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, telefon 2358. Lastnik in vodja kirurg dr. Černič Mir« ko. Najmoderneje opremljen za operatirn» slučaje. Diat.ermija, višinsko solnce, toniziUor, žarnica »Ilala«, enterocleaner.	14&*
Zopet došlo novo blago po nepričakovano nizkih cenah. Oglejte si pred nakupom v Trpinovem Bazarju, Maribor, Veirinjska 15. 376
Jeza ali nevoSčljivost, ki jo goje napram moji trgovini nekateri ni upravičena. Če stalno napreduje promet v moji trgovini, so krive cene mojemu blagu, ki so res nizke. To pa radi tega, ker kupujem vse blago naravnost iz tovarne in v velikih množinah, da dosežem čim bolj nizke cene. Tako zamorem prodati svojim odjemalcem dobro in močno blago po cenah, ki odgovarjajo krizi. Priporočam vsakemu, da si pred nakupom ogleda mojo zalogo in izložbe, da se prepriča o nizkih cenah. Trgovski dom Stermecki.	1583
REVMATIKI kateri vporabljajo za pomirjenje bolečin Fel-lerjev Elsafluid, Vam lahko povedo, kako so zadovoljni s tem domačim sredstvom in koz-metikom, ki se je obneslo skozi 35 let. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali G dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din brez na-daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina.	Fl. 3.
lm feela wMm = 40 million®? utrli
Marsikoga bode danes zanihalo, ko plačujemo visoke najemnine, da znaša še vedno najemnina za grad z 42 sobami in s parkom v izmeri 225.000 arov v skupni vrednosti 40 milijonov mark le eno marko. Tako nizke najemnine se ne plačujejo pri nas v Jugoslaviji, ne na Nemškem, ampak v Angliji, o kateri gre glas, da je tamkaj v celi Evropi vse najdražje.
Mogočni gospodar v Članu Murray, vojvoda Atholl, kojega zgoraj omenjena posest je soseda posestva angleškega kralja, plačuje še danes v letu 1931 za grad in park na leto eno belo vrtnico. Svoj čas, ko so prepodili na Angleškem s prestola rodbino Stuartov, je bila hiša Murray, ki je držala s prognan-ci, česar se je bal angleški prestol, ki je poznal moč omenjene familije. Da bi si osigural kralj bogate ter mogočne vojvode Murray, jim je podelil posest v Athollu. V dokaz, da je vojvoda vendar le kraljev podložnik, je zahteval kralj kot potrdilo za podeljeno posest eno belo vrtnico tedaj, kadar se je mudil kralj kje v soseščini.
Ko je premagal angleški general Wellington Francoze (Napoleona) pri Waterloo in se je povrnil kot zmagoslavec v domovino, mu je podaril angleški kralj kot rešitelju pred Francozi grad Svathfielsaye v Hampshire. Še danes pošiljajo nasledniki zmagovalca pri Waterloo angleški kroni kot letno najemnino majhno zastavico s francoskimi barvami.
Najbolj malenkostno najemnino plačujejo ali odslužujejo Angležem škotski mogočnjaki. Posestnik Brashulda v Midlothianu se znebi letne najemnine na ta način, da pošlje angleškemu kralju, ako je izstopil kje v bližini njegove posesti, vode za umivanje rok.
Baron Jurij Clarke poravna najemnino, da zatrobi trikrat v lovski rog, če priredi angleški kralj ob meji njegove posesti lov.
Grof Aulsbury, ki ima v najemu na eelem Angleškem največji gozd, da kralju čašo iz slonove kosti, ako lovita «kupno po grofovskih gozdovih*
Pred nekaj leti se je zgodil redek slučaj, da nek škotski plemenitaš ni mogel odšteti kralju dolžne najemnine. Ta najemnina obstoji iz enega vrča snega, katerega mora poslati vsako leto v kraljevi grad v Edinburgu, a taistega leta sploh snega ni bilo. Iznajdljivi Škot si je pomagal iz zadrege na ta način, da je plačal drugo leto dva vrča snega.
Nekoliko dražja je najemnina Earla of Derby in sicer letno dva sokola.
zepnl Koledar m gospodaric
z bogato vsebino, vezan v celo platno, stane 10 Din. Pošljite denar aii znamke naprej pri naročilu, dobite poštnine prosto pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
@§§p@fllnl§Hl koledar
enake velikosti in izdelave kot gospodarski koledar, tudi iste cene, se naroča pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Naj gospodinja in pa gospodar imata letos vsak svoj koledar, kjer dosti se poučnega dobi, zato ga hitro vsak naj naroči in pošlje dinarjev deset naprej, nakar dobi ga še poštnine frej.
VAŽNO ZA VINOGRADNIKE IN POLJEDELCE.
Banovina razglaša:
V bodoče bo kr. banska uprava opro-ščala banovinske trošarine ono vino, ki ga dajejo vinogradniki-producenti iz kateregakoli sreza v dravski banovini v zameno za poljske pridelke in izključno za domačo uporabo kmetovalcem v dravski banovini.
Ta ugodnost velja le za revnejše vinogradnike, ne pa za imovitejše posestnike vinogradov ali za vinske trgovce. Prav tako se ne more dovoliti, da bi se dajalo vino prosto banovinske trošarine v zameno trgovcem, obrtnikom ter raznim prekupčevalcem.
Vinogradniki, ki se hočejo poslužiti ugodnosti trošarine prosto zamene vina, morajo to prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole. V prijavi je točno navesti ime, poklic in bivališče prodajalca in kupca, množina vina ter množino in vrsto v zameno vzetih življenjskih potrebščin.
Oddelki predlagajo te prijave v rešitev banski upravi s svojim poročilom, v katerem je treba vedno označiti, ali so prosilci vinogradniki-producenti in da so oprostitve tudi potrebni.
Nadalje se oprošča na posebno prošnjo tudi vino, ki ga morajo dajati vinogradniki-producenti prevžitkarjem.
S tem se ne menja dolžnost plačevanja državne trošarine po zakonu o državni trošarini.
Vransko. Ni še dolgo tega, kar se je tudi tu pri nas ustanovila podružnica Sadjarskega društva in že nam Je iata priredila v nedeljo dne 25. oktobra prav čedno ln poučno sadno razstavo v lepih prostorih tukajšnje hmeljar-ne. Skoraj nismo mogli verjeti, da zrase pri nas tako lepo in vmes tudi tako žlahtno sadje. Mnogo sadjarjev je razstavilo najboljše, kar so pridelali. Staro in mlado je z veseljem ogledovalo te lepe darove božje, ki so bili še lepši videti v prav čedno ozaljšani dvorani. Naj bi ta vsestransko posrečena prireditev, vzdramila še marsikaterega mlačnega sadje-rejca, da bi se z večjo vnemo oprijel sadjarstva, ki je posebno kmetu v veselje in korist,
J. V.
wrnmmmmt §§iiin
§f!#ilfiwccv ¥ leseni
(Nadaljevanje.)
Krvava uš.
Uspešno nastopamo baš sedaj v jesen, ko je s sadnega drevja po večini že odpadlo listje, proti nevarnemu škodljivcu posebno naših jablan — krvavi ušici.
Nebroj mladih pogankov izgleda, kot da bi bili poviti v volno, le ko bližje pogledamo, opazimo na stotine ušic z volni podobno voščeno prevlako. Ravno ta prevlaka pri krvavi ušici pa je vzrok, da silno težko ugonabljarno tega za jablane tako nevarnega živalskega zajedavca. Prevlaka ščiti krvavo uš pred sovražniki in način tgonabljanja je treba usmeriti v prvi vrsti v pravec,' najpreje odstraniti to prevlako in nato s sredstvom priti 'o živega škodljivcu J
Krvava uš predvsem napada jablane in le redko kedaj se jo opazi na drugih' vrstah sadnega 'revja. Tudi se opaža? da prav rada napade samo nekatero jablane, kot n. pr. rumeni belfler, zlato parmeno in druge. Pri teh vrstah je treba posebno paziti na krvavo uš in s pokončavanjem začeti takoj, kakor hitro se pojavi.
Najuspešnejši čas za pokenčavanje tega nevarnega škodljivca je gotovo jesen, ko je drevje golo in ko najlažje in najhitreje opazimo posamezne naselbine. Tudi tako v času, ko drevje počiva, vporabljamo močnejše koncentrirana sredstva, ker drevo ni tako občutljivo kot pa v ostalem času.
Na drevju, ki ima gladko in zdravo kožo, bo težko opaziti krvavo uš, najraje si poišče drevje, ki ni negovano, ima odprte rane, ker se baš na takih mestih najraje naseli. Razmnožuje pa se krvava uš tako hitro, da lahko postane za drevo usodepolna posebno v slučaju, ako sadjar prav ničesar ne ukrene.
Kako najuspešneje nastopimo proti imenovanemu škodljivcu in in za kateri način zatiranja naj se v jesenskem času odločimo?
Krvavo uš, ki se je naselila ob deblih' ali debelejših vejah in pa ob koreninski kroni, lahko zatiramo z močneje koncentriranimi sredstvi, n. pr. z raznimi karbolineji, ki vsebujejo sestavine, ki predvsem voščeno prevlako razjedajo in nato šele škropilo lahko nride do ži-
vega škodljivcu ter ga uniči. Vporabi-mo lahko tudi tobačni izvleček, ako istemu prilijemo nekoliko mazavega mila in alkohola, n. pr. špirita, ' ~teri slednji najpreje voščeno prevlako raz-stopi in nato šele deluje strupena sestavina tobačnega izvlečka na uš samo. Ako n. pr. vporabljamo sredstvo, ki se je prav izborno obneslo — »Garkon«, ki se proizvaja v Celju ter želimo absolutno sigurno uničiti krvavo uš, priporočamo h Garkonu dodatek sode na ta način, da pridenemo na 1 paket Gar-kona (ki je za 20 litrov škropila) še pol kilograma sode. Soda je v vsakem gospodinjstvu na razpolago in nabavna cena iste malenkostna, vendar pa je uprav soda kot dodatek h Garkonu zelo važna, ker istotako razstopi hitreje pred vsem voščeno prevlako krvave ušice, nakar šele lahko deluje Garkon ter škodljivca umori.
Za mazanje debla in debelejših vej vzamemo poleg škropila še malo apna ali pa ilovice ter to brozgo z navadnim čopičem, ki si ga lahko po potrebi tudi sami napravimo, dobro namažemo po deblu, posebno pazljivo in skrbno na mestih, ki so napadena po krvavi ušici. Pri tem je seveda paziti, da krvavo uš dobro zmočimo, ker bi površno mazanje le deloma ugonobilo tega izredno odpornega zajedalca.
Z mazanjem debla in debelejših vej pa nismo uničili samo raznovrstno golazen in krvavo uš, obvarujemo drevje tudi pred pozebo ter dosežemo gladkej-šo kožo, ki je najboljša in najsigurnejša ovira za naseljevanje krvavih ušic ter raznih drugih škodljivcev.
Kakor smo že zgoraj omenili, se kr-va uš prav rada utabori pri napadenih jablanah preko zime na koreninski kroni. Tukaj jo uspešno zatremo, ako od-grnemo zemljo od koreninske krone in na to škropilo previdno polijemo na napadena mesta.
- Mazanje nežnejših vejic in brstja s premočno koncentrirano brozgo odsvetujemo, ker utegne škodovati. Močno
DOBER GOSPODAR JE ZLATA VREDEN.
V Groata kinu proizvajal je nedavno film »Veličanstvo zapoveduje«. V tem filmu je rekel dvorni minister (Reinhold Schiinzel) o priliki zaupnega pogovora svojemu dvornemu detektivu, ki mu je vedno vsled svojega prehlada v lice kihal: Pa vzemite vendar ASPIRIN TABLETE. Pazljivi slušatelj je iz navedenega načina izražanja gotovo razumel začudenje ministra, zakaj dvorni detektiv pretekle noči ni vzel v čašici toplega čaja 2 Aspirin tableti, ker bi mu v tem slučaju ,ob njegovem neprestanem kihanju nič več ne bilo nadležno. Iz teh vrstic se vidi, da je vsakemu človeku pri prvem pojavu prehlada postale Aspirin tablete nenadomestljivo obrambno sredstvo.
napadene poganjke in nežnejše vejice je treba žrtvovati in zažgati. Sicer pa škropimo drevje, ki je bilo po krvavi uši močno napadeno, s škropili tako, da mesta naselbin s škropilom dosežemo od vseh strani.
Pri tej priliki bi še pripomnil, da je pisec teli vrst dosegel tudi z lepljivimi pasovi »Rekord« prav lepe uspehe ter polovil na jesenskih pasovih prav mnogo krilatih rodnih samic.
Krvava uš, katere sadjar ni takoj v začetku, ko se je pojavala na jablani, z vso energijo zatiral, lahko ugonablja sčasoma najlepše sadno drevje, ki postane po ušici rakavo, hira, se osuši in končno podleže.
Ravno sedaj na jesen pa je treba na tega zajedalca posebnu paziti, ker nastopa krilata samica, ki skrbi, da se rod raznese na vse vetrove in napada tudi one jablane, ki do sedaj niso bile napadene.
Ako smo podvzeli zgoraj omenjene obrambne mere, bodemo v naprej onemogočili razširjenje, jasno pa je, da je v tem primeru potrebno nastopati složno. Poedinec sam pri najboljši volji ne bo mogel uspešn > nastopati, ako njegovi sosedje prav nič ne podvzamejo, ako torej ne bode skupnosti v geslu »Neizprosen boj vseh sadjarjev proti škodljivcem.«
Nadaljevanje sledi.
Ne le možje gospodarji, tudi naše gospodi nje, žene in dekleta, potrebujejo svoj koledar, ki jim služi celo leto za vse potrebne beležka v gospodinjstvu. Tudi ves pouk o gospodinjah vu mora imeti neko stalno podlago, ki naj jo tvori ravno Gospodinjski koledar. Zato je is-šel letos prvič in bo doslej izhajal redno.
Vsebina gospodinjskega koledarja«
Koledar.
Poštne pristojbine.
Žena in država.
Žena in zadružništvo.
Čistote, cvetja in petja v naše domove.
Gospodinjska izobrazba.
Krščanska ženska zveza v Mariboru.
Razvoj gospodinjskega šolsitva pri šš. sestrah.
Ustanovitev gospodinjsko-nadaljevalne šole.
Seznam gospod.-nadalj. šol od leta 1929—30.
Gospodinjsko-nadaljevalne šole v Mariboru.
Mlekarstvo v kmetskem gospodinjsvu.
Tabela: Prodaja mleka.
Tabla: Poizkusna molžnja.
Gospodinja v kuhinji.
Kuhinjski recepti.
Tabela: Poraba jajc.
Tabela: Valjenja
Tabela: Promet z mlinom.
Gospodinja v vrtu.
Tabela sejanja.
Nekoliko besed o pravilnem pranju. Kako ravnaj z gobami Prva pomoč v nesreči. Domača zdravila. Koledar brejosti. Koledar prejemkov in izdatkov. Zapisnik delavcev in plače. Zapisnik živalskega prirastka. Prazen papir za beležke, G0 strani
Kako je bil potrebeal
To je bilo prvo, kar smo prejeli kot odgovor od onih gospodinj, ki so ga že videle. Vsa dela, ki jih. ima gospodinja v kuhinji, v vrtu, na
Fr. Ks. Meško:
Od tedaj meščani niso več videli ob večerih plapolajočih ognjev med prvimi drevesi gozda. Tudi brezdelnih gruč niso več videli postopati, posedati in pohajkovati na obrežju. Smrt je bila planila med družbo izgnancev, ki jih večinoma ni vezalo ničesar razen skupne usode: siromaštva. In jih je razpršila, kakor če plane jastreb med jato vrabcev. Globlje v gozd so se poskrili od strahu pred smrtjo, hoteč ji ubežati. Kje sredi loga je bilo včasih videti iznad vrhov dreves belkast dim, znamenje, da je gozd še obljuden. Včasih so opazili stanovalci ob Dravi, kak posamezen sprehajalec in straže ob mestnem zidu onstran Drave posameznega razcapanca. Pest je vihtel v zraku, nerazumljive besede kričal. Najbrž psovke, ker mesto ni več kruha pošiljalo,
V sporazumu z zdravniki je mestna gosposka priporočala meščanom razna sredstva in z-dravila, ki so se pokazala pri prejšnjih kugah kolikor toliko dobra in uspešna. Razglasili so natanko, kako naj ljudje žive, kaj naj jedo, kaj pijejo, kako se oblačijo, kaj naj pri sebi nosijo, da se okuženja obvarujejo;
kaj naj store prebivalci hiše, v katero neusmiljeni gost vstopi, kaj oboleli, kaj strežniki.
A vse te odredbe smrti niso oplašile. Že v naslednjih dneh je pobrala po deset oseb na dan. Drhteča groza je stopala z bledim, upalim obličjem po mestnih ulicah, od hiše do hiše, in je vsa srca s strahom in trepetom polnila.
Tudi cerkvena oblast se je takoj zgenila. Določila je okužencem duhovnika, minoritskega patra. Dali so mu vse posebne pravice in polnomočnosti, ob velikih epidemijah navadne: sveto obhajilo sme deliti z žlico, poslednje olje z bombaževino, v olje namočeno, in zadostuje, da okužence z bombaževino le na čelu mazili. Sv. mašo naj daruje javno na mestnem trgu. Verniki naj se je ne udeležujejo skupno, ostanejo naj v stanovanjih, ob oknih, naj bodo v duhu navzoči. Sicer pa je vsa duhovščina, svetna in samostanska vseh treh samostanov, izjavila, da vsak trenotek vsakemu bolniku rada postreže, kolikor dopuščajo veljavna določila, ki naj nadaljnje okuže-vanje zabranijo. Dejanski se ne bolniki ne zdravniki ne duhovniki za ta navodila niso prevestno brigali. Ljudstvo je prihajalo v cerkve v navadnem ali še večjem številu; samo brez moči, je iskalo pomoči božje. Duhovniki so rade volje šli k vsakemu bolniku, ki jih je klical, k vsakemu, ki so slišali o njem, da so se pokazali na njem znaki bolezni, črne bule.
Izvir in popotnik.
Zelo vročega poletnega dne je dospel popotnik k izviru vode. Popotniku je stal pot Aa obrazu in jezik se mu je od žeje že kar sušil. Ko je zagledal svežo vodo, kako izvira iz tal, se je nagnil ter je v velikih požir< kih pil. Kmalu nato so ga prijele bolečine v želodcu, sedel je poteg izvirka in je menil:
»To je grd strupi A kdo bi si mislil, da je v tej lepi in tako pri-kupljivi obliki skrit« toliko zlobe.«
Izvirček pa je za-šumljal:
»Nisem strup. Slab« govoriš o meni, popotnik moj. Vse, kar ta zeleni, oživljam jaz ti
njivi, v hlevu, pa tudi v sobi in v javnem življenju, obravnava in daje za nje navodila. Rasni gospodinjski tečaji, o katerih je v koledarju tudi prvo popolno poročilo za zadnji dve leti, 4o usposobili toliko vrlih gospodinj, da nujno potrebujejo knjigo, ki jim omogoča njihovo gospodinjsko znanje tudi praktično uveljaviti doma. In za to v popolni meri dobro »IhžiI gospodinjski koledar, posebno ker je trpežen, vezan v celo platno.
Kje sa dobi?
Naroča se pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru In stane 10 Din s poštnino vred. Poslati je denar ali znamke v pismu naprej. Najbolje pa je, ako razne ženske organizacije koledar kar •kupaj naročijo, dohijo tudi popust. Naročajte
h;tro, ker se ga ni veliko tiskalo!
*
Gospodinja kot mati.
Pri vsem ogromnem delu kaj pogosto np ostane kmetski gospodinji mnogo časa za otroke ali pa se smatra vzgoja otrok kot nekaj postranskega tako da ima polje in živina prednost pred oti*o-ci.
Vidite gospodinje-matere, da to ni prav in bi ne smelo biti. Vaš materinski čut in zavest, da so otroci Vaši nasledniki in bodočnost naroda bi to nikakor nft smela pripuščati.
Gospodinja-mati pa naj ne skrbi samo za telesni blagor otrok, za hrano in obleko, temveč se mora ona brigati pred vsem za, duševno vzgojo. To je sveta dolžnost vsake krščanske matere, da vzgi.ja svoj rod k močnemu zaupanju v Boga, da bodo otroci dobri, pošteni in značajni. Rano vzbudi v otroški duši verski čut. Nadzoruj otroke glede njih tovarišije in .jdsebojnega obče anja. Uči jih prijaznega vedenja napram tovarišem in lepega usmiljenega ravnanja z živino. U~i jih ponižnosti in skromnosti ter spoštovanja do starejših os^b. Opominjaj in kaznuj če potrebno, ali vselej pravično. Ne obetaj kazni, ki jih nikdar ne izvršiš.
Imej vedno odprta ušesa in razumevanje za vse one male težave in skrbi
JESEN
a posebno vlažno in zimsko vreme povzroča mnogo več prehlada nego euha zima.
Topla obleka in dobra obutev ne zadostuje, da čuva telo od prehlada, posebno pa od vrato-bolja in gripe in zaradi tega se v današnji dobi napredka vzamejo kot poskusno preventivno sredstvo »PANFLAVIN PASTILE«.
Pri nastopu kašlja in pojavi katara vzame se KRESIVAL SIRUP.
otroških src. S tem si pridobiš zaupanje otroške duše in boš svojemu otroku mati-prijateljica h kateri bo našel tudi že odrasel pot po dober nasvet, ker ve, rla. pa boš razumela. Tako odvrneš marsikatero gorje in zablodo, sebi pa pri-maniš nepotrebno jezo, skrb in potoke solz.
Šoloobvezne otroke odpravi pravočasno k pouku. Brez res tehtnega vzroka naj nikdar ne zamude niti ure. Ti mu ne smeš naprtiti dela, radi katerega izostane od pouka. Največkrat se da tako delo opraviti tudi po šoli. S takim ravnanjem odvračaš otroka od učenja, vzameš mu vesolje do šole. predvsem mu pa kratiš pravico do izobrazbe. Kar se Janezek ne nauči — Janezek tudi ne zna. Nadzorni svoje otroke pri učenju, vzpodbujaj jih z dobrim in jim omogoči če tudi z žrtvami, brez teh pa itak nobena kmetska mati ne vzredi svojih otrok, da se še prosti obveznega pouka udeležijo strokovnega pouka v kmetijski nadaljevalni šoli ali tečaju, kjer se seznanijo s pridobitvami novega časa v korist sebi in domačiji, da so deležni blagvesti naših katoliških izobraževalnih društev in bodo kot izobraženi gospodarji in gospodinje znali ceniti kmetsko delo. ljubiti svoj kmetski dom in rodno grudo.
Nadsvana gosja pečenka.
Očiščeni goski odreži glavo, vrat, noge in perutnice pri drugem sklepu, nato jo naribaj od.zunaj s soljo, znotraj pa kakor zahtevajo razni nadevi: z ma-iarončkom samim, s soljo in kumno ali pa nič.
Votlino napolni z drobnimi, opranimi, neolupljenimi jabolki (mošančki),
poprej pa naribaj gos od znotraj z ma-jarončkom.
Napolniš lahko gos z drobnim, olup-ljenim krompirjem. Poprej pa jo naribaj od znotraj z majarončkom, in malo soli, po okusu tudi s kumno.
Prav izvrsten nadev so kostanji. Kostanje surove olupi, napol kuhanim odstrani še notranjo kožico. S kuhanimi (ostati morajo še celi) napolni gos, poprej pa naribaj notranjost z malo soli.
Tudi nadev iz žemelj je dober in tečen. Zreži tri žemlje (50 par) na male kocke, polij s stremi žlicami vroče masti, premešaj, dodaj par žlic mleka ali sladke smetane, primešaj tri jajca, ščep popra, cimeta, malo soli in majaron-čkovih plev ter surove fino seklane gosje jetree. Zmes ne sme biti suha pa tudi ne tekoča. Za ta nadev se gos od znotraj ne soli.
Tako napolnjeni goski sešij odprtine pri vratu in na trebuhu. S čisto nitjo priveži peroti k trupu in noge k repu. Zatem jo položi v primerno veliko irr dovolj globoko pekvo, v katero nalij za dva prsta visoko vode na prsa. Navrh po hrbtu pa pomoči gos z malo masti. V vroči pečici se kmalu začne topiti in cediti mast iz goske. Pazi in prilivaj vedno toliko vode, da se mast ne žge. Polivaj pečenko večkrat z mastjo in jo obrni pravočasno. Če je gos zelo mastna, odvzemi med pečenjem odvišno mast, ki je kaj izvrstna za prežganje in zabelo juh. Prežgana gosja mast izgubi okus in slast. Gos peči po starosti 1 in pol do 2 in pol ure.
Gosje jetree ocvrte: Jetree zreži v na prst debele reznice, malo soli, povalaj najprej v moki, nato v raztepenem jajcu in končno v sir bih krušnih drobtinicah, vloži v vročo mast in ocvri hitro zlatorumeno. Zraven postavi na mizo pražen krompir ali dušen ríü 'n solato ali pa samo krom' ;evo solato.
Gosje jetree pečene: V mrli ploboki kastroli razpusti toliko dobre svinjske masti, da sega štric jetrrra, katere vložiš v to toplo (ne vročo!) mast. Jetree
■vejo vodo. Tisoči popotniki so se tukaj že ok -epčali. Samo tvoja nesmernogt je kriva tv*-jim bolečinam, jaz «a to niič ne morem.«
Erako se rado enakemu druži.
itnako se rado zdru-luje. Po tvojem prijatelju spoznavajo ljudje tebe, ker se tudi po hlapcu spozna gospodarja, po zastavi boje-mika. Kar odobruješ, ieprav samo od daleč, to bo po dnevih tn tednih tvoje, kakor da hi hll to povedal ti sam.
Predpravica.
Pričelo je goreti in bolj kot se je ogenj tiri 1, oolj je naraščala množica radovednežev. Polic»j je ljudi odrival, <1a I»- gasilci nemoteno
Meščanom in kmetom so delili in z mogočnimi molitvami in 7arotbami zot>er kiip;o blagoslavljali sve-tinjice in križce sv. papeža Caharije in sv. opata Benedikta. Gosposka duhovščini ni nasprotovala; še cenila je nje delo in skrb za ljudstvo, nje blagodejni, pomirjevalni vpliv na vznemirjene duhove. Določila je celo v sporazumu s cerkveno oblastjo molitvene ure. Natančno je predpisala in razglasila, kdaj ima ta in ona skupina svojo uro: kdaj mestna gosposka, kdaj gospe, kdaj gospodične, kdaj trgovci, kdaj mojstri, kdaj pomočniki, kdaj posli, kdaj učeča se mladina, kdaj razne bratovščine.
Po okolici je dala razglasiti, naj ljudstvo ne prihaja v mesto. Zapreti mesta in ga povsem odrezati od okolice niso upali, da ne bi nastalo pomanjkanje živil, ki bi mu nedvomno sledila silna draginja.
A kmetje se niso preveč brigali za razne razglase; deloma se jim pokoriti in jih izpolnjevati niti mogli niso. Tako so pač dalje prinašali v mesto poljske pridelke, prihajali v cerkve, tolažbe, srčnega miru in duševne moči iskat, prihajali k zdravnikom po zdravila, v trgovine po razne potrebščine. »Zakaj, kako je mogoče smrti uteči« — je mislil in govoril preprosti, neuki, a verni človek — *če jo je Bog človeku določil?«
Bogati meščani so bili strahopetnejši; njim je bilo življenje dragocenejše ko kmetu trpinu. Zato so
se vse njih misli stekale v željo in hrepenenje, da bi morilki utekli. In so mnogi res bežali iz mesta kakor Lot iz Sodome; le bolj naglo in bolj prostovoljno.
Izpočetka je vsak še na tihem upal: »Saj ne bo tako hudo.« Tudi glasno so tolažili drug drugega: »Nekaj smrtnih slučajev bo kakor pri vsaki bolezni, pa bo spet mir in pokoj.« A s takimi lepimi besedami ni nihče prav preveril ne sebe ne drugih. Zakaj oči so videle nasprotno temu, kar je srce želelo, kar so usta govorila.
Tudi oblasti so dajale in delale pogum ljudstvu in samim sebi: »Vse potrebno smo ukrenili; nikomur se ni treba bati.«
A kakor bi jih hotela razdražena morilka zasmehovati, jih za njih predrzno zaupanje in bahavo, a hinavsko govorjenje kaznovati, je naslednje tedne prav med višjo gospodo posebno vztrajno in neusmiljeno kosila. Gospodu mestnemu sodniku je v prvih štirinajstih dneh umorila soprogo in hčerko.
Tedaj se je polastila meščanov silna groza Kdor je mogel, je bežal. Večinoma v vinograde, v Haloze, v Slovenske gorice, kjer ga je kdo imel. Tam so se poskrili v svoje bele zidanice, da ne bi z nikomer v dotiko prišli in ne bolezni nalezli; nekateri tudi iz strahu pred kmetskim ljudstvom, ki je gospodo za-mrzelo, ker jo je dolžilo, da ona bolezen iz mesta na deželo zanaša.
peči počasi 20 minut v pečici. Nato jih zreži na prst debela reznice, naloži na krožnik, posoli in polij z enim delom masti ter postavi na mizo z oblicah kuhanim krompirjem, dušenim rižem ali krompirjevo salato.
Istotako pripravljena jetrca so kaj izbrana jed, če so hladne. Pečene posoli, daj v porcelanasto ali glinasto skodelico, prelij z vso mastjo in postavi na hlad. Postavi na mizo narezane ali v posodi z mastjo vred kot pridatek k kruhu.
Nadevan gosji vrat: Očiščeni goski odreži glavo in nato vrat. Izloči previdno vso meso iz kože tako da ostane koža nepoškodovana. Nato sešij kožo na enem koncu, napolni vrečo s sekani-co, sešij še na drugem koncu ter speci ta nadevan vrat počasi prav krhko med večkratnim polivanjem s pečici.
Perutninski riž: Glava, vrat, perutnice in drob perutnine, se pri pečenju preveč posušijo in malo izdajo. Gospodinja stori bolje, ako pripravi iz tega samostojno jed, ali pa juho. Želodec, jetrce in srce zreži na male tanke lističe ali na male za grahovo zrno velike kocke. Prepraži to na malo masti par minut in zalij s primerno količino vode, kolikor pač imaš drobovine in koliko hočeš juhe. Dodaj dobro očiščeno na 2 do 3 dele presekano glavo in noge, perutnice in na prst široke kose razsekan vrat. Nadalje očisti in olupi eno sred-niedebelo zeleno, deblo korenino peter-Silja in srednje velik rumen koren. Vse troje zreži na male kocke, dodaj juhi, soli in pusti da vre jed počasi 1 do 1 in pol ure ali če je bila žival stara in meso žilavo, še dalje. Sedaj dodaj prebran in opran riž po 2 pesti na krožnik juhe, kuhaj počasi in ko je riž dobro mehak, postavi jed na mizo s kuhanim prerezanim krompirjem. Če hočeš postaviti to jed na mizo kot redko juho, zakuhaj toliko manj riži — eno dobro pest na krožnik juhe.
*
Cene in seMnsfta poroCHo.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 31. oktobra so pripeljali Speharji 103 komade zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 13 do 16 Din, špeh 13 do 16. Kmetje so pripeljali 7 voz sena po 80 do 90 Din, 7 voz otave po 70 do 75, 3 ržene slame po 60 do 70, 1 voz detelje po 85, 8 voz krompirja po 0.80 do 1.50, 2 čebule po 4—5, česen 10—12, 26 voz zelja po 1—2, 1 kg 0.75, pšenica 2, rž 1.75, ječmen 1.50, oves 1.25—1.50, koruza 1.50, proso 2.50, ajda 1.25, ajdovo pšeno 4—5, fižol 2—2.25, kokoš 30—40, piščanci 25—65, raca 20—30, gos 40—60, puran 40—65, domači zajec 8—30, divji zajec 25—30, fazan 18—22, Jerebica 12, orehi 6, luš-čeni 28—30, gobe 1—2, grozdje 3—6, hruške 3 —5, jabolka 2—4, mleko 2—3, »metana 8—12, surovo maslo 28—30, jajca 1.25—1.50, med 12 —20, suhe slive 8—12, surovi kostanj 1.25 do
I.50,	pečeni 4—6 Din.
Mariborski živinski sejem dne 27. X. 1931. Prignanih je bilo 12 konj, 12 bikov, 160 volov, 341 krav in 9 telet, skupaj 534 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 4 do 5.50 Din, poldebeli voli od 3.25 do 3.50 Din, plemenski voli od 2.50 do 3 Din, biki za klanje od 3 do 4 Din, klavne krave debele od 3 do 5.25 Ban, plemenske krave od 2.50 do 3 Din, krave za klobasarje od 1.50 do 2 Din, molzne krave od 2.75 do 3.25 Din, breje krave 2.75 Din, mlada živina od 3.25 do 5 Din, teleta od 5 do 6 Din. Prodanih je bilo 280 komadov, od teh za izvoz v Italijo 37 komadov.
Mariborski svinjski sejem dne 30. okt. 1931.
Pripeljanih je bilo 391 svinj in 1 ovca, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 40 do 70 Din, 7—9 tednov stari 80 do 100 Din, 3—4 mesece stari 150 do 250 Din, 5—7 mesecev stari 300 do 400 Din, 8—10 mesecev stari 450 do 5" Din, 1 leto stari 550 do 650 Din, 1 kg žive teže 6 do 7 Din, 1 kg mrtve teže 9 do 11 Din. Prodanih je bilo 151 svinj.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg od 14 do 16 Din, II. vrste od 10 do 12 Din, meso od bikov, krav in telic od 6 do 8 Din, telečje meso I. vrste od 18 do 22 Din.
II.	vrste od 8 do 16 Din, svinjsko meso sveže 10 do 22 Din.
Večini polnih.
Lev Trocki, svoječasni vojaški bog sovjetske Rusije, mož brez miru in pokoja, je zopet moral spremeniti svoje bivališče. Z otoka Prinkipo v Marmara-morju, v neposredni bližini Carigrada, je bil prepeljan na povelje turške vlade v trdnjavo v Dardanelski morski ožini. Omenjena preselitev je bila izvršena, ker je bil Trocki v zadnjem času preveč v stikih s pregnanim afganistanskim kraljem Aman Ullahom. Svoječasni vladar Afganistana je sumljivo pogosto posečal slavnega ruskega revolucionarnega kolovodjo. Oba sta baje kovala Angležem opasne prevrate. Na ta način je zlorabil Trocki turško prijateljstvo in gostoljubnost. V sedanjem pregnanstvu v turški trdnjavi bo pod stalnim nadzorstvom turških oblasti.
S prepeljavo v trdnjavo je na doživljajih bogato Trockijevo življenje bogatejše za eno novo poglavje. Na celem svetu ne najdemo moža, ki bi bil vsem državam tako nadležen, kakor Trocki, ki je bila pred leti od celega sveta občudovana osebnost.
Že pred vojno so bile one pokrajine, v katerih je bil Trocki zaprt ali iz katerih je bil izgnan, izjeme. Iz Rusije je moral v Avstrijo, iz Avstrije na Francosko, iz Francije v Španijo, iz Španske v Ameriko. To je bila v glavnem rajža Leva Trockega, predno se je vrnil leta 1917 nazaj na Rusko. Razven tega je še bil dober znanec: nemške, švicarske, italijanske, skandinavske in angleške policije. Ko je bil po odstavitvi nagnan iz Rusije, je bila Turčija zanj pribežališče. Najprej se je naselil prognanec v carigrajskem hotelu, a kmalu se je izselil na Prinkipo otok. Tamkaj si je najel hišo, da bi se posvetil pisateljevanju. Pisal je svoj življenjepis. Še danes sestavlja zgodovino ruske revolucije. Prvi del tega zgodovinskega dela je ž« izšel.
Ne smemo prezreti dejstva, kako si je^prizadeval Trocki po naselitvi v Tur-
»Zapreti bi morali mestna vrata kakor pred dvajsetimi leti in nikogar ne ven pustiti. Vso deželo nam ti strahopetneži zastrupijo.«
A za take želje kmetov se je gosposka v tistih časih še manj zmenila ko za druge želje in potrebe.
Voz za vozom je drdral iz mesta; nekateri visoko obloženi z vsem mogočim pohištvom, z zaboji, polnimi obleke, z jestvinami natlačeni, kakor se ne bi begunci nikoli več nameravali vrniti. Mnogi se tudi niso. Pri goricah jih je zadavila morilka in kar tam so jih pokopali. Na drugih vozovih so bili samo ljudje. Ničesar niso marali s seboj vzeti iz okuženega mesta, le za golo življenje jim je bilo. To so hoteli rešiti za vsako ceno, vse drugo naj propade! A tudi mnogi teh morilki niso ušli; kakor bi se norčevala z njimi, je tudi nje poiskali in umorila.
Vsem beguncem pa je sledila nevolja njih, ki bežati niso mogli, ne smeli. Mnogi so bdi v službah, lato priklenjeni. Trgovci niso mogli čez noč pro-dajalen zapreti, ako niso marali tvegati velikih izgub. Trgovina je v mestu ob vednih nesrečah ie tako silno nazadovala; kakor bajka so se glasila sporočila o nekdanjem njenem razmahu, o silnem bogastvu trgovskih hiš ptujskih. Ostati so morali siro-mašnejši, ki niso imeli ne vinogradov, ne zidanic, pa tudi ne suhega denarja. Kam naj beže, kje se nastanejo, kje poskrijejo? Ostati so morali, sovražnici na
j milost in nemilost izročeni. Zato so se v srcu srdili, z besedami se znašali na nje, ki jim je bila usoda milejša in so mogli pred grozečo nevarnostjo bežati.
Pogostoma so se na ulicah ob vozovih beguncev zbrale gruče ljudstva, ki je vozove ustavljalo, hotelo bogatejšim beg s silo preprečiti. Glasni klici nevolje, zmerjanje, grožnje so se dvigali iz množice.
»Če ste v srečnih dneh živeli z nami in od nas, kaj sedaj bežite?«
»Strahopetci!«
»Ali bo vam pomagano, če mi ostanemo?« je povpraševal kedaj vznevoljen glas iz voza, včasih glas gospodov, včasih voznikov.
»Ako bogatini zbeže, se bo za nas siromake še manj kdo pobrigal. Takšna je stvar. Sramota, da nas tako strahopetno zapuščate.«
»Ako moramo umreti mi, naj umrje z nami tudi gospoda, z našim denarjem opitana. Dol z voza!«
A kočijaž, videč nevarni položaj, ni umel šale. Pomagal si je, kakor mu je bilo za ta slučaj naročeno: udaril je z bičem na levo in na desno, da je požvižgalo in je med ljudstvom nekaj glasov bolestno za-ječalo. In glej, prosta je bila pot. Pa je udaril konje, da so se vzpeli in se «pustili v divji dir. Pač je priskočil še kak besnež, da bi jih za uzde pograbil in jih ustavil. A je odletel v stran, v zid bližnje hiie,
lahko vršili svojo dolžnost. Ko se mu je posrečilo, množico potisniti nazaj, se je nekdo oglasil: »Zakaj pa moramo samo mi nazaj, a oni tam pa lahko stoji spredaj?«
Policaj: »Ta lahko stoji tam, kajiti to je —» njegov ogenj!«
Pri fotografu.
»Tako, delo je opravljeno. Koliko fotografij smem izdelati?«
»Hvala, ne potrebujem nobene.«
»Zakaj ne, zakaj ste pa potem sploh pustili svojo ženo fotografirati?«
»Hotel sem samo enkrat videti, kakšna je, kadar napravi prijazen obraz.«
čiji, da bi izsilil dovoljenje, da sme biti v stikih s celim kulturnim svetom. Po vrsti se je obrnil do vseh zapadno-ev-ropskih držav, da bi mu izdale dovoljenje za vstop. Zadnjič se je trudil za potni list v aprilu tega leta. Tokrat je bila Španija, mlada republika, dežela njegovih hrepenenj. Španci so mu odgovorili uljudno, a s krepkim: ne! In sedaj — sedaj že občuti tudi Turčija njegovo nadležnost. Za Trockega ni drugega bivališča nego dobro zastražena trdnjava . . .
O vsebini razgovorov med Aman Ul-iahom in Trockim se širijo te-le govorice: Aman Ullali se je zglasil pri njem v imenu največjega in najbojevitejšega plemena Afganistana, v imenu Afridov. Ponudil je Trockemu vrhovno poveljstvo nad afgansko rdečo armado. Rdeča armada bi naj izrabila težaven položaj, v katerem se nahaja Anglija in bi naj pregnala Angleže iz Indije. Prihod Trockega že pričakujejo v Afganistanu z veliko napetostjo.
Gotovo je pač, da je položaj Trockega vTurčiji omejen in da ni zanj na celem svetu nobenega pravega prostora.
Vproltisfa in Mimml
F. K. v S.
Kako bi dobil kako državno službo?
Odgovor:
Službe jetniških paznikov, finančne straže, policistov, orožnikov itd. se vedno razpisujejo v službenem listu po potrebi. Prošnje delati je nepotrebno, ker sedaj ni nobena taka služba razpisana. Sicer so pa že skoraj vsi časopisi o tem poročali in tudi naš list.
A. L. in A. A. v M. I.
Radi bi vstopili v šolo vojne muzike?
Odgovor:
Učenci se sprejmejo v šolo vojne muzike začetkom septembra vsakega leta, po potrebi pa tudi med letom, v starosti 14 do 20 let. Za pojasnilo pa zaprosite naslov: Komanda šole vojne muzjfce, Vršac.
A. K. v V.
Smo otroci od dveh mater pri hiši. Ali imamo otroci iz prvaga zakona kako pravico do dediščine? Ali je vse očetovo?.
Odgovor:
Ali je Vaš oče sam posestnik ali ne, je razvidno iz zemljiške knjige v Murski Soboti. Vpogled v to knjigo je dovoljen vsak dan med uradnimi urami brezplačno.
Mogoče pa imate itirjati dediščino, kar je tudi razvidno iz zemljiške knjige in iz zapuščinskih spisov po obeh pokojnih pri okrajnem sodišču v Murski Soboti. Po očetu boste gotovo podedovali, ako bo kaj imel.
L. R. v Z.
V kaki zvezi je pokojnina z obrtno pravico?
Odgovor:
Zaradi gostilne in pokojnine vprašajte pri srezkem poglavarstvu v Konjicah.
Isti:
Ali odrasla hči mora od prevžitkarjev, ako jih zoper mene hujska? Odgovor:
Odrasla hčer, ki nima izgovorjenega prev-žitka, se mora odstraniti na Vašo zahtevo, četudi imajo njeni stariši prevžiitek. Lahko prihaja v obisk, ali stanovati tam ne sme.
F. V/, v I.
Ali iztožen račun zastara? Ali moram svojega odvetnika res sam plačati, če tudi sem zmagal, namesto nasprotnika, ki nič nima? Odgovor:
Proti pravomočni razsodbi ni nobenega pravnega leka. Iztožena terjatev ne zastara, četudi izvira iz obranega računa. Treba bo torej plačati. Pač pa imate pravico zahtevati odškodnino od polirja. — Stroške odvetnika morate plačati, saj ste mu tudi pooblastilo podpisali, kakor to sami priznavate. — Drugo-krat pišite bolj kratko!
A. D. v B.
Ali smem zasuti jarek na meji med menoj in sosedom?
Odgovor:	,
Jarka ne smejte zasuti, ker Vas bo drugače Vaš sosed tožil radi motenja posesti. Pa tudi povzročeno škodo bi mu morali povrniti. Zakaj hočete imeti Vi odškodnino, pa niste povedali. Tožbe radi motenja posesti se morajo vložiti v 30 dneh.
V. N. v P.
Sosedove kokoši mi delajo šlcodo, kaj naj napravim?
Odgovor:
Škodo naj ceni sodni cenilec, potem pa Jo iztožite, če se izplača. Drugega ihoda ni. Pa menda tako .velike škode ne napravijo, da bi se tožarilil
Katoliška Omladina v Mariboru obvešča vse starše, ki želijo dati učit svoje fante obrti v. mestu Maribor, naj se najprej obrnejo na Omladino, ki hoče po možnosti preskrbeti do-: brega mojstra, primerno in polteno stanovanje, da bo tudi kot vajenec ostal zvest Bogu in cer-> kvi. Istotako naj se obračajo na Omladino iz dežele pomočniki, katerim bo šlo društvo tudi na roko za službo ali stanovanje. Vsa tozadev« na pisma naj se naslovijo: Kat. Omladina, Man ribor, Cvetlična ulica 28.
Št. Peter pri Mariboru. V nedeljo dne 25. p. m. se je vršil občni zbor prosvetnega društ« va »Skala«. Na istem je govoril o važnosti knjižnic g. profesor dr. Jeraj. V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik Krepek Anton, pod-: predsednik Tkavc Anton, tajnik Fluher Ant., blagajnik Horvat Franc, knjižničar Budja A. Odborniki: Knuplež Matija, Sande Jakob, Knuplež Ivan mlajši, Ornik Jožef mlajši ter Knuplež Rozalka. Iz poročila odbora je bila razvidno, da si je društvo v zadnjem letu nabavilo lepo število knjig, tako da je knjižnica bogajta na knjigah razne vsebine. Šentpeterča-ni se vabijo, da si knjige pridno izposojujejo. — Fantovski krožek ima v nedeljo dne 8. novembra svoj redni mesečni sestanek z zanimK vi m predavanjem.	.
Slivnica pri Mariboru. Tukajšnje bralno iif izobraževalno društvo je pridno na delu kato-:' liške prosvete. Meseca septembra je priredilo dramatično igro »Gruda umira«. Drama nam slika naše razmere, kako vse beži od domače grude in išče sreče po tujih krajih, pa je seva
Vest jim ni dala miru.
Župnik je na prižni-ci -oznanil, da mu je nekdo na nekem zborovanju ukradel dežnik. Tata pozna in ga bode, če še to noč ne povrne dežnika, naslednjo nedeljo z imenom razgla-Bil občinstvu. Drugo ju-itro je našel župnik na župnijskem vrtu, v veliko svoje začudenje — 14 dežnikov.
Najboljši dokaz.
Fotograf: »Smejte se, da bo fotorafija še lepša!
»Še na misel mi ne pride. To fotografijo moram ženi poslati na počitnice in če vidii, da se smejem, bo mislila, da se nabavam in koj Lom jo imel zopat na vratu.«
ali se je po dolgem na grapavo cestno kamenje zvalil. Konji pa so drveli. Za vozom so sikale in kričale grožnje in kletvico. A niso škodovale ne gospodi ne kočijažu ne konjem. Morda je priletel kak kamen za vozom, v voz. Zadel je rnanj nevarno, kot bi črna smrt, pred katero so bežali.
Mestne oblasti so imele dela polne roke. Ker je bil gospod mestni sodnik po nesreči v družini ves strt in bolan, sta morala prevzeti vso skrb za mesto gospod pisar in sin. Tako je mogel Dominik v teh časih malokdaj na Hajdino. Oče je potreboval dan na dan njegove pomoči, čile, vztrajne njegove mlade moči. Zakaj upravičeno se je bal, da bi mogli priti časi, kakršni so bili pred dvajsetimi leti, ko je bilo vse mesto zbegano, razburkano, vzbunjeno. Morda celo časi, o kakršnih še stari ljudje govore in pripoveduje mestna historija iz leta 1586. Tako strahotno je ljudstvo tedaj zdivjalo, da je bila brez moči mestna gosposka, brez moči celo cerkev. Grajski pisar je moral nastopiti s svojim vojaštvom, da je sodrgo ukrotil, napravil vsaj za silo red.
In res, gospod pisar se v svojih slutnjah in bojaznih ni motil: prišli so hudi časi. In je bilo treba ljudstvo dan na dan iznova miriti in tolažiti. Zakaj razni obupanci in nezadovoljneži so javno hujskali na upor in na nasilnosti: »Umreti bo tako treba. Zato poprej živimo! Naj dajo bogatini in skopuhi svoj
denar nam siromakom. Čemu jim pa bo? Saj pomrli bomo vsi. In mi stradamo! Lačni in žejni ne maramo umreti!«
Bili so hudi časi. Treba je bilo jasne glave in močne roke, da je množico brzdala in krotila.
Drugi so pridigali, naj se nihče več ne trudi, nihče ne dela. Je brez pomena: sodni dan je blizu!
Na voglih ulic, na trgih in sredi cest so postajali ti preroki, izvečine nemaniči in delomrzneži; včasih tudi taki, ki so bili mnogo dni po cerkvah preklečali, se v globoki spokornosti na prsi trkali, molili in zdi-hovali; a so naposled nad božjim usmiljenjem in nad seboj obupali. Pa so postali preroki nirvane, smrtni glasniki. Glasno so klicali na ulicah ljudi skupaj in so razkladali svoje obupne misli in svoj žalostni Evangelij vsakemu in vsem, ki so jih poslušati marali.
»Nespameten, kdor še dela. Čemu? Brez pomena, brez koristi je vse. Jejmo in pijmo in se veselimo, dokler še moremo! Saj bomo tako vsi pomrli!«
Take besede, z ognjem in srditim prepričanjem govorjene, so budile v zbeganem ljudstvu glasen odmev. Večje in večje gruče poslušalcev so se zbirale krog takih pridigarjev. Nemirna srca, strahu in obupa polna, ker nikjer in od nikoder pomoči ni bilo, so bila pripravljena, sprejemljiva tla za take nauke.	(Dalje sledi.)
tudi tam ne najde. V nedeljo dne 25. oktobra Je društvo vprizorilo Finžgarjevo igro »Divji lovec«, ki je nad vse krasno uspela. Igralci so svoje vloge prav dobro rešili, posebno še berač Tonček, ki smo se mu res od srca smejali. Pripravljamo novo igro za november. Želimo, da bi se ustanovil fantovski odsek, '"a bi naši fantje mogli v večjem številu sodelovati pri katoliških organizacijah. Po tej začrtam poti hodimo po njej in bodočnosti se lahko veselimo I
*
Slika s potovanja jugoslovanskih bojevnikov na Francosko od 3. do 18. junija 1931.
Pripeljali smo se v Verdun z železnico iz Pariza. Lep poletni dan je bil in solnce je neusmiljeno pripekalo. Peljali smo se skozi mesto po novih, asfaltiranih ulicah z redkimi in mladimi nasadi. Ob straneh so stale nove lične hiše, vse stare hiše so bile porušene v vojni. In še danes stojijo med novimi hišami ruševine starih in spominjajo tujca in domačina na čase pred 15 leti. Ne moremo se ubraniti utiša, da čuje-mo izpod razvalin jokanje in stokanje onih, ki s otrpeli med obleganjem. In še kakor da bi se domačini ne mogli otresti nečesa strašnega, je po ulicah mirno, ni kričečih reklam in celo zastave, ki so bile izvešene nam v čast in pozdrav, so bile majhne, kakor da bi s svojimi živahnimi barvami ne hotele motiti miru. — Čudna resnost je vladala povsod in tudi v veselju, ki so ga kazali domačini pri našem obisku, je bilo nekaj nedopovedljivo žalostnega, i Takoj za mestom smo se peljali mimo prvega pokopališča: na tisoče in tisoče belih križev z napisi in v sredini njih velika gomila z visokim križem, pod katerim spi šest neznanih junakov. Sedmega so vzeli iz gomile in ga prepeljali v Pariz, kjer počiva pod slavnostnim lokom (Arc de Triumph) v svetovno znanem grobu neznanega vojaka. Visoko gori nad križem plapola v lahkem vetru velika francoska troboj-nica. (Glej sliko na 3. strani »Naših slik«.)
Prispeli smo na vrh do razpotja, ■— kjer se cepi cesta na desno proti trdnjavi Veaux (izgovori: Vo) in na levo proti trdnjavi Duamont (izgovori: Dia-mon). Na desno stoji prvi spomenik: Na velikanskem podstavku iz marmorja leži mrtev lev. (Glej sliko!) »Aux mort's: »Mrtvim«, piše na podstavku, in so na njem navedene vse divizije, 7 po številu, ki so ostale tu na tem prostoru. Tu je namreč prostor, kamor so prodrli Nemci pri svojih napadih naj-dalje. Pripovedovali so nam, in zdelo se nam je, da je še danes tako, da je tu na položnem griču velikanska gomila, In da se je ta gomila še dolgo po vojni videla: Tu je padlo 820.000 ljudi na prostoru 2 km'. Nemci so namreč že zavzeli obe utrdbi Veaux in Duamont in so za vsako ceno hoteli prodreti proti mestu. Ako bi uspeli in prodrli, bi jim nadaljnega pohoda proti Parizu ne za-mogel nikdo braniti. Sam nemški prestolonaslednik je na črti 2 km napadal
tu tri dni in tri noči! Tri dni in tri noči so šli nemški vojaki v trumah v razdalji enega koraka drug poleg drugega proti neprodirnemu zidu francoskega topovskega ognja. Tisoči za tisočem so tu padli v napadu, a tudi mnogo, mnogo tisočev branilcev je ostalo in se niso več vrnili. Sedem celih francoskih divizij.
Pred vojno so bila tu polja in vinogradi in dve lepi vasici, a danes ni sledu več o njih. Le poldrug meter visok steber stoji na prostoru, kjer je bila je na teh grobovih bilo še nedavno dru-nekoč vas, napis na njem pa pravi, da gače.
Šli smo peš mimo razbite trdnjave Duamont. Ob cesti tablice z napisi: »Smrtno nevarno.« Vodja nam kaže neko malo dolinico in pripoveduje: Neke noči je bil poslan abtaljon francoskih vojakov, da zamenja tovariše v prednjem strelskem jarku pri trdnjavi Duamont. Vojaki so hiteli, ali prej ko je posijalo solnce v malo dolinico, v kateri so se nahajali, in predno so mogli dospeti v strelski jarek, so jih opazili Nemci in jih zasuli s topovskim ognjem. V nekoliko minutah ni bilo nobenega več. Od tes:a trenutka se imenuje ta dolinica »Dolina smrti«.
Pot preneha. Na desno vodi pod velikim betonskim obokom steza "na najstrašnejše mesto, do najstrašnejšega groba na svetu, do najveličastnejšega vojaškega spomenika. Pod ogromnim betonskim svodom na debelih okroglih stebrih leži zasut jarek (glej sliko na naslovni strani »Naših slik«). Nekoliko zravnan. To je bil prednji strelski jarek in v njem vojaki, pripravljeni na izpad. V trenutku, ko so vojaki vzeli svoje puške z nasajenimi bajoneti in se z drugo roko oprijeli roba jarka, da bi skočili iz njega za napad, je eksplodirala tik za jarkom nemška mina in zasula cel bataljon. Vseh 160 stoječih in pripravljenih za izpad. In še danes so tako! S puškami v rokah stojijo zasuti v jarku. Kakor da čakajo še vedno povelja za napad. Vsi, drug poleg drugega, ponekod kakor naslonjeni. In iz zemlje štrlijo konci njihovih pušk ter bajonetov. Tu pa tam še bele kosti ležijo na robu jarka poleg pušk in zdi se, da roke, tiste bele kosti, še danes držijo puške, še vedno tako čvrsto, kakor takrat in nam pravijo: »Ne bojte se, preko nas ne pride nikdo.« Naš vodja, francoski polkovnik Maršal, nam pravi: »Kdor namerava vojno, naj pride prej semkaj pogledat. Premislil si bo.« Brez besed, kakor smo prišli, se vračamo in si ogledujemo razbito trdnjavo
Duamont.	F. K.
*
Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha
kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bole činah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Jose-iova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah	7
vnnucwout
(SI
Maribor. V torek dne 27. oktobra zjutraj ji v tukajšnji splošni bolnici umrl njen dolgo-i' letni nadupravitelj g. Rajko Cvirn. Njegovo; delovanje na tem zavodu je bilo v ozki zvezi z napredkom naše bolnice. Rojen leta 1868 V Loki pri Šmarju kot sin poznejšega nadučiV telja v Stopercah, se je že v mladih letih1 posvetil bolnični upravni službi. Leta 1901 jef bil premeščen iz Vodtsberga v Maribor kot nadupravitelj bolnice. Bolnica v Mariboru se je baš takrat znatno povečala, dobila nove bolnične objekite, nova gospodarska poslopja in kuhinjo ter se je razvila iz malega zavoda v inje veliko, za takratne razmere modeiv tico. Vse te preureditve in ureditve in organizacija bivših štajerskih podežel-' ■ h bolnic je zahtevala mlade in agilne moči v gospodarstvu in v bolnični administra« ciji vsestransko znanje. Te lastnosti pa so v, veliki meri dičile blagopokojnega, zato mu je takratna nadzorstvena oblast poverila vodstvo druge največje bolnice v bivši Štajerski. Tekom svojega službovanja je posvetil vse svoje moči nadaljnemu razvoju bolnice, je hil priznan kot strokovnjak v bolnično-upra-vnih zadevah in učitelj vsega naraščaja bol-: nične upravne stroke. Svojim tovarišem in podrejenim je bil vedno blag predstojnik, ki se je toplo zavzemal za pravice vsega bolnič< nega osobja. Po svoji vpokojitvi leta 1924 se je umaknil na svoj lastni dom v Stopercah. Pa tudi itu ni počival, temveč je s pazljivostjo zasledoval napredek naših bolnic ter z dejanjem in nasveti pomagal svojim sovaščanom, kolikor so mu to dopuščale njegove moči. V, zadnjih letih je velikokrat v mariborski bolnici iskal in našel pomoči svoji zavratni bo-< lezni, dokler ga ni ugrabila neizprosna smrt. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomini
Maribor (Rajka Cvirn zadnja pot.) Skoraj verjeti nismo mogli, ko smo slišali, da nas je zapustil naš dobri Rajko. Žalost je napolnila nas vse, ki smo ga poznali, bodisi iz časa njegovega upraviteljevanja v splošni bolnici v Mariboru, bodisi bi.vajočega pozneje v Stopercah, kjer je vedno rad pomagal z zdravstve-i nimi nasveti vsem, ki so pri njem iskali pomoči. V četrtek ob 15. uri so se zbrali pred mritavašnico splošne bolnice v Mariboru, v ka« teri je zadnjič brezuspešno, kar je že sam slu-: tal, ko je ob vstopu izjavil č. sestri: »Zdaj sem pač prišel umret!«, iskal pomoči, številni nje-: govi znanci in prijatelji, predvsem vse uradniško osobje bolnice z višjim upravnikom gosp. Stegnarjem, gg. zdravniki z ravnateljem g. dr. Vrečkom, čč. usmiljenke s svojo prednico in z zastopstvom usmiljenih sester tudi iz Ptuja. Tukaj se je po slovesni blagoslovitvi telesnih ostankov blagopokojnika poslovil od njega vi-\ji upravnik splošne bolnice gospod Stegnar, 'ti je orisal potek njegovega izredno delavnega življenja in se spominjal njegovih nevenljivih zaslug za razširitev in izpopolnitev tukajšnje lolnice, vse to v blagor trpinu. Po poslovilnih lesedah g. višjega upravitelja se je pomikal veličastni sprevod, ki ga je vodil osebni, dolgo-* 'etni prijatelj rajnkega, preč. g. profesor M. Petelinšek, z asistenco na mestno pokopališče na Pobrežju. Ob odprtem grobu mu je izprego-i vorll v srce segajoče besede še preč. g. prof. M. Petelinšek, spominjajoč se ga kot svojega! dobrega! prijatelja ln posebej povdarjajoč nje-i govo vzorno praktično katoličanstvo. Obilna'
udeležba pri sprevodu, veliko število krasnih vencev, ki so povsem zakrili mrtvaški voz in vroče solze ne le njegovih priljubljenih sorodnikov, ampak tudi drugih navzočih, so jasna priča, kako visokooislan je bil rajni in kaj smo z njim izgubili. Svetila mu večna luči
Št. Peter pri Mariboru. Davica se je pojavila med otroci ene hiše v Trčovi, ni pa se dalje razširila, tako da ni nobene nadaljne nevarnosti. — Proračun našega krajevnega šolskega odbora za leto 1932 znaša Din 51.320, vsekakor precejšnje breme. — Z nadaljevanjem okrajne ceste Nebova—Ložane še vedno nič ni. Dane obljube se ne izpolnijo, čeravno je tozadeven kredit na razpolago.
Razbcr pri Slovenjgradcu. Dne 23. oktobra se je pod Urško goro med Plešivcem in Suhim dolom pripetila velika nesreča Francetu Priplat. Peljal je hlode na vozu njegov sin Ivan Priplat. Naenkrat pa mu zdrkne zadnje kolo z osi, in voz je začel po malem lesti na spodnjo stran. Ivan ni mogel voza več obdržati, prevrnil se je s ceste v globok jarek in potegnil za seboj oba konja in voz, tako da se je s težavo komaj Ivan sam rešil, konj pa je bil eden takoj mrtev, drugi in voz pa težko poškodovana. Franc Priplat utrpi nad 3 tisoč Din škode. — Tukajšnji občinski odbor je imel svojo sejo dne 22. oktobra, h kateri je bil povabljen tudi naš soobčan g. Josip Druškovič, lesni yeletrgovec v Slovenjgradcu, radi posvetovanja o občinski cesti Prevolnilc —Suhidol. Na prošnjo župana je za to cesto g. Druškovič daroval brezplačno za približno 250 m dolžine lesa za mostnice, za kar mu gre od strani občine najlepša hvala! Je pač malo talcih darovalcev!
Ribnica na Pohorju. Iz trgovine g. Sitarja j« bilo pokradenega manufaktumega blaga za 40.000 Din. Vlomilce, tri tujce, ki so nosili ukradeno blago, je zalotilo orožništvo pri Dravi in jih predalo v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Sitarju še ni vrnjeno vse pokradeno blago.
Gornja Radgona. Finančni stražnik je zadel ob prekmursko-avstrijski meji na tihotapsko družbo šest oseb, ki je hotela preko meje in je zbežala pri prvem srečanju pred Dnancarjem. Stražnik se je skril na prežo in res se mu je približala družba švercarjev v drugič. Ker tihotapci na poziv niso postali, je financar oddal dva strela Prvi strel je enega od tihotapcev ranil, a je ušel preko meje, od drugega strela zadeti pa se je zgrudil mrtev baš na avstrijsko-jugoslovanski meji. Komisiji iz avstrijske Radgone in Mur Bke Sobote sta ugotovili dejanski stan in na-611 pri ustreljenem nad 1000 Din gotovine. V žrtvi tihotapstva je prepoznal avstrijski žan-dar nekega Zvera iz Peklenice pri Čakovcu, ki je imel že večkrat opravka z avstrijsko obmejno stražo.
Sv. Urban pri Puju, V spomin blagemu možu Alojziju Januš! Nihče ne bi verjel, ke-dor ga je poznal, da ga smrt že tako blizu zalezuje. Akoravno že v 66. letu, je bil še videti korenjak, zdrav in čil. Kakor blisk pa te je raznesla novi "a, da Janušovega Lojza nI več med živimi. Pri svojem najljubšem delu, pri opravljanju sadja, katero mu je letos obilo obrodilo, je nenadoma pred očmi svojega sina, kateremu je deloma že izročil posestvo, padel in po parkratnih vzdihljajih izdahnil za vedno. Hud, nenaden udarec za ženo, s katero sta živela v srečnem zakonu čez 35 let. Bil je čez 30 let naročnik »Slovenskega Gospodarja« dn kot strogo krščanski mož vzrejal tudi svojih šest otrok v tem du-bu. Kot gospodarju mu 1" bili najljubše delo
negovanje sadnega drevja, katero je tudi v njegovi dobri rskrbi donašalo blagostanje k hiši. Bil je mož mirnega, strogo ' rščanskega značaja. Vsaka beseda, ki jo je izgovoril kot Iršnd gospodar, kot 301etni odbornik občine Sv. Urban, kot odbornik tukajšnje Hranilnice in posojilnice, jt bila mirno in premišljeno izgovorjena, da je nekaj pomenil ter. bila v blagor vseh, za katere je 1 ila namenjena Zato ga bomo tudi vsi jako pogrešali. Velika množica ljudstva, katera ga je spremljala na zadnji poti, je Hla dokaz, kako je bil pri vseh priljubljen. Pri odprtem t~robu je govoril poslovilne besede vlč. g. župnik in g. župan občine Sv. Urban. Akoravno si nas, dragi Lojze, naglo zapustil, vendar pamo vsi, ki smo poznali Tvoj značaj in Tvoje življenje, da Te smrt ni »iašla nepripravljenega, ker si bil zmiraj za vse dobro vnet in vesten izpolnjevalec dolžnosti Apostolstva mož. Počivaj v miru! Žena, otroci in vsi prijatelji imamo zaupanje, da vidimo se še enkrat nad zvezdami!
Bukovci. Prostovoljno gasilno društvo Bukovci pri Ptuju, si je zgradilo letos poleg gasilnega doma 12 metrov visok stolp, ki je stal precej truda in seveda tudi denarja. Ker pa še stroški niso povsem kriti, zato priredi društvo dne 15. it. m. ob 3. uri pop. v šoli pri Sv. Marku zanimivo žaloigro »Užitkarji«. Igra je nad vse krasna in zanimiva, vstopnina malenkostna, za to se vabite vsi prijatelji gasilstva in poštene zabave, da pridete. Ne bo vam žal! Z gasilskim pozdravom. Odbor.
Dražavas pri i.>®:i«sh. Pretečem četrtek dne 22. oktobra smo na domačem pokopališču v Žičah položili k zadnjemu počitku posestnika Ivana Ulčnik, ki je v 76. letu svoje starosti preminul po kratki bolezni. Kako zelo priljubljen je bil in spoštovan tudi izven domačega kraja, je pokazala obilna udeležba pri pogrebu. Skrben gospodar je bil, zvest svojemu prepričanju, ter dober družinski oče. Na pragu domačije mu je v slovo spregovoril vlč. g. duhovni svetnik Grobelšek. Kakor že večkrat popreje raz istega praga, je pokojnemu kot svojemu sorodniku ter dobremu prijatelju zaklical poslednji: »Na svidenje!« Domači gasilci, katerih podporni član je bil u-mrli, so nato dvignili krsto ter številne vence in v vrstah odkorakali v pogrebnem sprevodu, ki ga je izpred hiše žalosti vodil vlč. g. župnik Tomažič ob asistenci čč. gg. Žič-karja iz Loč, Rateja iz Trbovelj in Grobelška iz Gomilskega. Na domu, po sv. maši kakor ob odprtem grobu je pel ganljive žalostinke domači moški pevski zbor iz Konjic in Zič. Jasno in toplo jesensko solnce je, kakor v zadnji pozdrav rajnemu, pošiljalo zadnje jesenske žarke, ko so padle na krsto prve grude domače zemlje, ki jo je pokojni tako ljubil. Tudi mi mu želimo, naj v miru počiva! Užaloščeni rodbini pa naše iskreno sožalje!
Frankolovo. Po dolgotrajnem in trudapol-nem delu smo prišli pri nas do komisijskega ogleda že tako zaželjene in potrebne ceste Frankolovo—Socka—Dobrna. Dne 21. oktobra se je vršil ogled od strani banske uprave ter srezkega cestnega odbora. V komisiji so bile tudi po županih zastopane občine in interesenti po svojih zastopnikih. Komisija je končno določila, da se mora čimprej zgraditi cesta banska II. vrste, da je nujno potrebna in da pride pri banski upravi leta 1933 v proračun. Ta cesta bo korisit ne samo za intere-sirane občine, ampak tudi za sosedne ereze, kot konjiški In alovenjgraški.
Bele vode. Slavnostno streljanje, slovesno zvonenje, vitki mlaji, mični slavoloki in prav
lepo okinčana župna cerkev je proslavljala na nedeljo Kristusa Kralja inštalacijo našega novega župnika č. g. Franc Klasinca, bivšega ka-plona v Slov. Bistrica. Nad vse navdušeno pa ga je pozdravljala mladina in odrasli v vznesenih pozdravnih besedah, želeč najobilnejših sadov njegovemu ielovanju Našega navdušenja ni mogel ugasiti dež, ki je ves čas priprav in med slovesnostjo močno nalival, niiti trije junaki dneva, ki eo nas od nekulturne strani prišli izzivat. Mi pa smo z vztrajnostjo hoteli dokazati, da hočemo hiti z župnikom složni in edini v delovanju in žrtvah ter v skupnem prizadevanju temelj naši lepši bodočnosti. Dal Bog!
L.^ifcmer. Kmetska nadaljevalna šola v Ljutomeru, ki jo je v preteklem šolskem letu po-sečalo lepo število kmetskih mladeničev, prične, ako bo 'abo vreme onemogočilo kmetsko delo, s poukom v drugem tečaju. Zato vabi vse kmetske mladeniče iz občin Ljutomer, Slamnjak, Stročjavas, Presika, Kamenščak, Cezanjevci, Staracesta, Branoslavci, Noršinai in Cven, ki so lani posečali prvi tečaj te šole, naj se javijo dne 8. novembra ob pol 9. uri v pisarni meščanske šole, kjer bode vpisovanje. Pouk se bo vršil zopet ob četrtkih in sobotah od 2. do 5. ali 6. ure popoldne, predavali bodo isti predavatelji, kakor v preteklem šolskem letu. Sprejmejo pa se tudi kmetski mladeniči, stari 16 let, ki še niso posečali prvega tečaja, ker je učna snov razdeljena tako, da letos lahko poslušajo drugo polovico snovi, naslednje leto pa prvo polovico, ki se je obravnavala v preteklem šolskem letu. Tudi ti naj se javijo pri županstvih in pri vpisovanju. Pouk je seveda brezplačen, od učencev se samo zahteva, da redno prisostvujejo pouku. Vsak mladenič, ki je lani posečal-šoto naj sam med svojimi tovariši poagitira za čim večji poset šole. Naj nikdo ne zamudi prilike za nadaljnjo stanovsko izobrazbo!
Jurklošter. N:i res, da smo dne 15. tega meM seca usit.avili obratovanje radi tega, ker ne do« bimo od banke gotovino, res pa je da obratovanje nikdar nismo ustavili. Tovarna je počivala dne 16. in 17. oktobra, ker smo izvršili nujna in neodložljiva interna dela, katere prt polnem obratu ne moremo izvesti. Delavstvu smo dovolili, da si nahavi iz naših gozdov ob tej priliki les za kurjavo za zimo. Ni res, da j» tovarna nekdaj delala tudi ob nedeljah, res pa je, da smo delali leta 1929 trikrat ob nedeljah, ker smo bili k itemu prisiljeni radi nujnih naročil. Res je, da smo znižali delavcem mezde, k čemur smo bili radi neznosnega položaja na gospodarskem polju prisiljeni, vendar pa prejema naše delavstvo poleg drugih ugodnosti razmeroma boljše mezde kakor v drugih podjetjih celjskega okraja.« Zahvaljujoč Vam ▼ naprej za objavo 5 opravka, beležimo z odličnim spoštovanjem: Tovarna lesnih izdelkov v Jurkloštru.
Zibika. Nne 13. oktobra je na zagrebški gospodarsko-šumarski fakulteti položil diplomski izpit naš rojak g. Martin Čoki in sicer z odličnim uspehom. Mlademu inženerju iskreno častit amo!
Podčetrtek. Dne 22. oktobra je po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili ev. vere, preminula poseetnica Marija Plevnik v še n» visoki starosti 59 let. Pokojni ca je bila skrbna gospodinja, dobra žena in vzorna mati svojih peterih otrok, katere Jo vzgojila lepo v krščanskem duhu. Bila je splošno priljubljena ter spoštovana, kar je tudi pokazal njen pogreb, ki se ga je udeležilo prav veliko ljudi. Srčna hvala predvsem vlč. g. župniku Pircu za lep* tolažilne besede ob času Itežke bolezni blag«
pokojnice in za v srce segajoči nagrobni govor, dalje vsem darovalcem krasnega cvetja ln sploh vsem, ki so na katerikoli način izka-tali blagi pokojnici zadnjo čast in preostalim lajšali težko usodo. Nepozabni pokojnici naj sveti večna luč. Daj Bog, da bi bilo naše svidenje tako veselo, kot je balo žalostno naše slovo.
Pišece. Pogreb narednika. Nekaj dni se je že veselila Slopšekova obitelj v Dednjivasd na dopust svojega edinca Franceta, ki je služil vojake kot narednik pilot lovac v Zemunu. Namesto njega »o dobili k prazniku Vseli svetnikov hrzojav, da se je v pondeljek dne 26. m. m. v Zemunu z letalom smrtno ponesrečil i.i tam v bolnici usmiljenih sester umrl. Na željo hudo prizadetih staršev so ga v čeitrtek dne 29. m. m. pripeljali z vlakom v Brežice, od tam pa v mrliškem vozu globoške občine v Pišece. Po sv. maši se je vršil svečani pogreb na domače pokopališče. Na dolgem potu do hlad: ega groba ga je spremljal eden njegovih vojaških prijateljev ln 4 krasni venci, ki so mu Jih poklonili: njegov p' "c, podoficirji, mehaniča/rji ter oficirji v zadnji pozdrav. Tako so ga cenili in ljubili, gotovo radi njegove značajnosti, delavnosti in vestnosti. Z ljudskošolsko Izobrazbo je »pravil do narednika ln kot taki služil svoji dragi domovini z vsem srcem, še več, ji želel služiti celo svoje življenje. V 24. letu, torej veliko prezgodaj, se je to končalo. Dragi France, ostaneš za vzor, Vako iftrdne volje je treba mlademu človeku, da doseže svoj življenjski cilj. Pri Bogu uživaj zasluženo plačilo, duša plemenita I
se jim je posrečilo pobegniti. Na begu pa jih je zadela žalostna usoda. Ujelo jih je ljudožrsko pleme Papuancev ob Kavarga reki in jih — požrlo.
OZNANILA
250 Din dnevno zaslužite z obiskovanjem ljudi v Vašem okraju! »Kosmos« Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovor.	1579
Izjava. Podpisana Terezija Berlak obžalujem, da sem žalila ob priliki trgatve g. Franca Hr-*ga, posestnika v Pacinju, ter izjavljam, da so bile žalitve neresnične. Ptuj, dne 30. oktobra 1931. Terezija Berlak.	1584
Učenca zdravega za klobučarsko obrt sprejme Kvas, Maribor, Aleksandrova cesta 32. 1586
Pomočnika In vajenca skrejmem takoj. Oskrba v hiši. Franc Caf, čevljar, Zavrh 74, Sv. Lenart v Slov. gor.	1592
Ena družinska hiša z vrtom novo zidana, na Pobrežju-Maribor, prodam po nizki ceni. Ivan Jünger, Slovenska ulica 6, Maribor.
1587
Krojaški vajenec se sprejme z dobrim šolskim spričevalom. Ima v hiši hrano in stanovanje. Maribor, Prečna ulica št. 2. Juteršnik.
1586
Tudi v Ameriki je velika revščina. V
neki šoli v Čikagi se je pripetil sledeči slučaj: Učiteljica je vprašala malega Jimmija, ki je bil zadnje čase nekaj top in brezbrižen: »Kaj si imel danes za o-bed?« — »Nič«, odgovori Jimmie. — »Kaj si imel danes za zajutrek?« — »Nič, nisem bil danes na vrsti.« Preiskava je pozneje dognala, da je pet otrok v družini; družina pa je tako revna, da ne morejo vsi otroci dobiti vsak dan za-jutreka, marveč se morajo vrstiti, da pride vsakdo izmed njih samo vsak peti dan na vrsto. Enako tudi ni imela mati denarja, da bi ga dala otrokom, da si kupijo opoldne obed) tako so bili večkrat celi dan brez hrane. Ni to kak osamljen slučaj. Na tisoče in tisoče je takih družin v tem bogatem mestu.
Denar še ped zemljo ni varen. 68Iet-na A. Lulinski v Čikagu je, kakor že mnogo drugih ljudi, izgubila po zadnjih polomih vse svoje zaupanje v banke. Dvignila je zato svoj denar v znesku 13.000 dolarjev in ga zakopala v svoji hiši v kleti. Ko pa se je povrnila od nekega obiska iz Mičigana, je opazila, da je denar izginil. Menila je, da ga je kdo domačih vzel, in je zato čakala, da bo pri katerem članu družine opazila kako zapravljanje. Ker pa le ni bilo nikakega znamenja, je postala ne-* mirna in je naznanila celo zadevo — policiji.
Kanibali pojedli "sto komunistov. Iz
holandske Nove Guineje — otok blizu Avstralije — je došlo poročilo o žalostnem koncu, ki ga je storilo sto komunistov. Bili so zaprti v neki ječi, od koder
Zahvala.
Za takojšnjo izplačilo pripadajoče podpore po smrti mojega očeta gosp. Alojza Sterniša izrekam
»Ljudski samopomoči« v Mariboru najlepšo zahvalo.
I-Irastje-Mota, dne 23. okt. 1931. 1589	Andrej Sfarmš*.
Zahvala.
Po smrti mojega strica Mihaela Bezjak sem sprejel od
»Ljudske samopomoči«
v Mariboru takoj izplačano pripadajočo podporo, za katero se tem potom najlepše zahvaljujem. Krčevina pri Vurbergu, 24. okt. 1931.
Zahvala.
Podpisani izrekam podpornemu društvu
»Ljudski samopomoči«
v Mariboru najlepšo zahvala za takoj izplačano podporo po smrti moje žene Ivane Kurbus in priporočam to prekoristno društvo vsakomur v takojšnji pristop, ako še ni njega član.
Župetinci, dne 29. okt 1931. 1591	Jernej Kurbus.
Zahvala.
Za nemudoma izplačano podporo po smrti moje matere g. Marije Kocmut izrekam tem potom podpornemu društvu
»Ljudski samopomoči« v Mariboru najlepšo zahvalo in priporočam to društvo vsakomur.
Sv. Jurij ob Šč., dne 29. okt. 1931. 1592	Franc Kocmut.
fozni
veljaven od 4. oktobra 1931, se dobi v Tiskarni sv. Cirila v Maribora. Cena 2 Din.
Nameravate saditi sadno drevje? Jesensko sajenje je najboljše! Zahtevajte takoj našo ponudbo! V račun vzamemo dobro ohranjen vprežni okopalnik in istotako moško ko'o. Drevesnica Jelen, Št. IIj pri Velenju. 1588
Posestvo 1 Y< johe, zidana hiša z gospodarskim poslopjem, električna luč, voda v kuhinji, 4 sobe, primerno za rokodelca ali vpokojenca, trg Muta ob Dravi, cena 72.000 Din. Poizve se pri Ignacu Jevšenak, Slovenske Konjice št. 64.	1568
Krasno posestvo 10 oralov, v Spodnjih Erjavcih št. 29, naprodaj. Sv. Lenart v S' 1571
V Počefeovi (Košaki) se išče polje 1—2 orala v najem. Ponudbe na gostilno »Tržaški dvor« v Mariboru.	1572
Močen kelesclj z usnjato streho in čistilnik za žito se proda ali zamenja za rženovo slamo. Porfudbe na gostilno »Tržaški dvor« v Mariboru.	1573
V Mariboru na voglu Meljske in Aleksandrove ceste v novi hiši te postrežejo naibolie in ceno z naglavnimi robci, tkaninami vseh Oglejite si, predno greste drugam. — Maks Bračič.	1570
Zakonca brez otrok, bolehna, z lepim posestvom, sprejmeta dekle, pridno in pošteno, od 10 do 30 let staro, ki ima denarja ud 20 000 Din naprej. Ponudbe na upravo lista. 1567
Župni urad Sv. Andraž, pošta Velenie, sprejme samskega čevljarja za mežnarja. 1565
Majer in ofer se sprejme. Naslov v upravi lista.	1566
Viničarja s tremi delavnimi močmi v občini Malna št. 54 sprejme takoj Ludvik Kožar, Sv. Trojica v Slov. gor. 2.	157R*
Sprejme se pridni Učenec poštenih staršev za sedlarsko in tapetarsko obrt. Peter Troger, Mozirje.	1577
Majer ali oicr s štirimi delavnimi močmi se sprejme. Pismene ponudbe na upravo lis a pod »Št. Janž«.	1561
'iTrs, popravilo, gramofone, zlato za reklamno ceno samo pri Ackermann in Kindl, Ptuj.
1562
Dva šivalna stroja na protlaj: Dadieu, mehanična delavnica, Maribor, Vetrinjska ulica štev. 11.	1558
vsako množino prvovrstnih zimskih
samo vagonske mnoiine proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe prosimo brezpogojno z navedbo skrajne cene franko vagon nakladalna postaja na:
Štajersko sadjarsko zadrugo v Mari, boru, Miklošičeva ulica 2. 1559
Pohišivo - preproge
L i n o 1 e j, zavese, posteljne odeje, namizni prU, vzglavja, tubenti, šivana odejo, volnena pregrinjala, pregrinjal- za mobilije, gradi za matrace, kakor tudi vse vrsto lesenih, tapetniških ln ieleznih mobilij po čudoviio niz-k i h cenah pri:
Karolu Prcis - Maribor
Gosposka ulica 20.
Ceniki zastonj! 1367 Ceniki zastonj!
Bratje Grlmm.
(Konec.)
Ko je Ivo videl, kako sta se izgubila oba kamna v globočino, je pokleknil na tla ter je iskreno zahvalil Boga, da ga je rešil bremena, da ga je osvobodil težkih kamnov.
»Kako sem srečen«, je zaklical, ko se je zopet dvignil, »nihče ni srečnejši od meno.«
Nato je veselo poskočil ter je, prost vsakega bremena, tekel vse do hiše, kjer je mogel objeti svojo mater.
(Afriška povest.)
Kralj Žan! Pomnite, da to ni bil človek, ampak stara, pametna opica. Morda ni bila niti toliko pametna kolikor izobražena. Pa kaj takega se lahko pripeti tudi nam. Vobče je bil Žan toliko pameten, da je lepo vodil svojo kraljevino.
Ker je imel dolge roke, se je mogel vihteti kakor blisk od veje do veje. Tudi tekel je tako hitro in tako vztrajno, da ga ni 'mogel nihče dohiteti. Kralj Žan je hodil po dveh nogah, zato je veljal več od ostalih živali.
V tej povesti izveste, kako je Žan izgubil kraljevino in kako je nehal hoditi po dveh nogah in z njim vse druge opice.
Njegova kraljevina je obsegala del gozda. Največji njegov podanik je bil slon, najmanjši mravlja. Drugi podaniki so mu bili: pes, maček, miš, močvirje, palica in ogenj, goreč med dvema grmičema.
Gotovo ste opazovali, kako prasketa voda, če jo vlijete na ogenj. Pri močvirju kralja Žana tega ni bilo. Več ko so vode iz tega močvirja vlivali na ogenj, bolj se je ta razvil.
»To je zato, ker sta moje močvirje in moj ogenj dobra prijatelja«, je govoril ponosno Žan.
Pravtako se njegova miš ni niti najmanj bala mačka. Pes in maček sta bila najboljša prijatelja. Palica se je brigala za svoje posle in nikoli ni niti pomislila, da bi udarila psa. Mravlji tudi nikoli ni prišlo na um, da bi koga opekla.
Ne. Vsi so živeli v največji slogi in ljubezni. Pa nekega nesrečnega, dne je prišel h kralju ubogi krojač, po imenu Itkler, pa se je pritožil, da mu je nekdo preluknjal obleko.
Veste, kako je to: kakor če se najlepše igrate, pa pride kdo in vam prekine igro. N. p. mati vas pošlje spat, ali zvon vabi v šolo, ali vrtnar vas hoče tožiti očetu, da kvarite vrt.
Torej, vidite! Nekaj takega se je pripetilo v državi kralja Žana! Vsi so bili srečni in zadovoljni, dokler se ni pojavil tisti neumni krojač ter donesel svoj površnik, preluknjan na šestih mestih.
Ifl 'v Ui
ivu!
»Vaše Veličanstvo«, je rekel, »škoda se mi mora povrniti! Najprej sem mislil, da mi je to izmed Vaših podanikov napravila miš, ali ona krivi mačka. Maček trdi, da je videl, kako je nosil površnik pes v gobcu. Pes spravlja krivdo na palico, palica na ogenj in ta zopet na vodo. Voda zanikuje vse in pravi, da je te luknje napravil slon, slon pa obtožuje mravljo.
»In potom?« je vprašal kralj jezno.
»Pokliči jih, pa izprašuj po vrsti, da pridemo do resnice. Drugače bodo dolžili drug drugega, krivca pa ne najdemo.«
»Dolžijo drug drugega? Prepirajo se? Oh, nesreča! To se doslej še ni pripetilo. Porazgovo-ril se bom s svojim najstarejšim ministrom, ti pa sedi tu in čakaj!«
Krojač je sedel na travo, prekrižal noge ter izvlekel iz žepa nit in naprstnik.
»Kaj hočeš storiti? Ne zašij luknjic, ker tedaj bodo vsi rekli, da ni bilo nič«, je rekla pametna opica.
»Veličanstvo, ne dovolite, da Vam svetuje najstarejši minister. Mogoče Vam bode dal slab nasvet«, je odgovoril krojač.
Kralj Žan ga je jezno pogledal. Mnogo je dal na svojega prvega ministra. Sicer pa je krojač menil prav. Prvi minister je bil šakal (sličen našemu psu). To je bila podla žival in kdo je vprašal za svet, je slabo vozil.
Kralj Žan je torej poklical šakala ter mu je povedal, kaj se je pripetilo. Ko mu je minister stavil svoje predloge, je odšel in poklical vse podanike.
Prišli so vsi in so se postavili v red. Prva je bila miš, potem maček, dalje pes, palica ,ogenj in močvirje. Vzadi pa sta bila ogromni slon in vrh neke travice mravlja.
»Krojač«, je začel kralj Žan, »pokaži svoj površnik!«
Krojač je razprostrl površnik pred vsemi in na njem so videli šest okroglih luknjic.
»Kdo je to napravil?«
»Miš!« je zaklical krojač.
»Maček!« je vrisnila miš s tankim glasom.
»Pes!« je zaklical maček.
»Palica!« je pomumljal pes.
»Ogenj!« je zaklicala palica.
»Voda!« je siknil ogenj.
»Slon!« je prasketala voda.
»Mravlja!« je zatrobental slon skozi rilec.
»Vaše Veličanstvo se more sedaj lepo prepričati, da nihče ne priznava«, je menil maček.
(Konec prihodnjič.)
Utemeljitev.
Neka gospa je stopila v trgovino s čevlji ter zahtevala čevlje iz krokodilove kože. Hotela pa je tudi vedeti, ali so tudi nepremočljivi.
»Seveda so, gospa«, je odvrnil trgovec, »ker drugače bi bil krokodil vedno imel vodo v tre« buhu.«
Znati se more.
Škoti so znani skopuhi. Nekoč so prišli v cerkev trije sosedje. Ko je cerkovnik pričel pobirati po cerkvi mi-lodare s pušico, niso vedeli, kaj naj naredi« jo. Končno jim pride na misel, kako se iz« ogniti pobiranju. Eden je padel brž v omed« levico, druga dva 6ta ga pa nesla ven.
Gorenjska.
Tujec, ki se je peljal s kamniškim vlakom, je vprašal sopotnika, koliko je ura,
»Ne vem, na tem vla« ku vam ni (treba gle« dati na uro«, odvrne oni.
»Kam pa naj poglej dam?«	c"
»Na pratiko!«
Srajca/
Bregar: »Nekdaj na Dunaju iznašel noj vo srajco brez gumi bov.«
Flegar: »To ni nobe-i na nova iznajdba. Jai imam tako srajco že, odkar sem srečno po« ročen.«
Domišljavost.
Praktikant se pogači ja za službo.
»Sprejmem«, pravi, »plačali mi boste toli-i ko, kolikor sem vre« den.«
»Še več«, odvrne gospod ravnatelj, »dobdli boste celo nekolika plače.«
Čarovnik.
Nek človek, ki je vedel za vsakovrstne ča« rovnije, je razkazoval ljudem svoje umetno« sti. Pomagala mu Je izredno lepa pomočnl« ca. Ko se je čarovnllt baš pripravljal, da za« pre svojo pomočnico V nekako omaro in jo potem baje razreže na drobne kose, se oglasi nekdo iz občinstva:
»Počakajte, za božjo voljo, zaprite v omar^ rajši mojo staro!«
¡Pozor!
Novo I
PozorI
Cene §0 padlct
Blago za moške in ženskek obleke in vseh vrst manufakture za jesen kupite najceneje pri tvrdki
A. Jorgtovič ¥ Ormoža
Nova zaloga —novo blago nove cene!
sem pričel s
ceneno prodajo
zlmslse^a Blaga!
Izkoristite
priložnost I
Franc ftoleriC, trgovina Apače
1276
Kopirno jabolko
vsako množino, lepih, zdravih poga-čarjev, samo vagonsko množino proti ¡takojšnjemu plačilu. Ponudbe prosimo brezpogojno z navedbo skrajne cene ffranko vagon nakladalna postaja na:
¡Štajersko sadjarsko zadrugo, Maribor, Miklošičeva ulica 2. 1560
(I	^^konkurenčni v
Hia izdelavi, materija lu in trpežnosti zato najcenejši pri tvrdki
D. Dr$l£, cevtfarna
Celfe, Breg 5tev. 37
Ceniki na zahtevo brezplačno 1 1286
Blasn!kova
m prestopno leto
ki ima 366 dni.
„VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že 0(1 naših pradedov najbolj upoštevan in je šo danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Pratiki€ najdeJ vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine tnrke; — lunine spremembe! — — poštn« določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, v Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih;
—	popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami;
—	oznanila predmetov, ki jih rabi
kmetovalec in žena v hiši.
Cena 5 Din.
»VELIKA PRATIKA« se dobi ▼ vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku:
tiskarn! 1 Blasnifea nosi. d. d. v Ljubljani, un
HBBBHHBBjgggg Isissrirajie!
BBBBBBBBBBEB
Vam je neobhodno potrebna. Čevlji TRGOVSKEGA DOMA STERMECKI, CELJE 2i
niso samo trpežni in poceni, ampak so tudi elegantni in lahki, kjub temu pa trpežni za 2 para drugih. Na zalogi čevlji iz kravine 127 Din, iz teletine 145 Din, iz boksa 159 Din, dalje velika izbira domačih, telovadnih, lov-. ekih, turistovskih, smučarskih in raznih drugih čevljev za šport, ples in druge prilike. Veliki ilustrovani cenik zastonj!
Fran
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilih, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba.	2
Na drobno!
Na debelo!
Mlinarja takoj sprejmem: Anton Kopše, Zg. Polskava.	1548
Predam pekarno radi odhoda. Poizve se nri Ivo Lojen, Sv. Katarina, pošta Zagorska Sela.	1556
Mirna stranka išče majhno stanovanje v najem na deželi, najraje v Savinjski dolini ali v okolici. Naslov v upravi lista. 1555
Veliko izbiro vsakovrstnih pletenih oblek, jopic, vest, puloverjev itd. priporoča pletarna Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17. Naročila po meri, kakor vsa popravila se izvršijo točno in poceni.	1311
Hiša pod Sv. Jožefom pri Celju, pripravna za vpokojenca ali obrtnika, je na prodaj. Martin Pere, Celje, Cesta na grad.	1545
najboljše in najvarnejše pri
ipodnještajershi ljudski
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog t^T* nad 62,000.000 dinarjev. -^J
Z&. varnosi hranilni!? vlog famči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po njel ""^J
B
a □
a a
3
a a a a a a a a a a a a a h
Vrsta 9775-C3
Okusni atlasni čevlji z elegantno in visoko peto. Bela barva je ustrezna Vašim plesnim oblekam. Iz črnega klota za Din 69.—.
Vrsta 9845-03	Vrcta 9805-54
čevlji za vsako priliko. Imamo jib iz laka.	Elegantni in lepi čevlji s podplatom kačja
ševroa in semiša. Jako so enostavni in ele-	kože. Imamo veliko izbiro iz laka, semiša m
gantni. Za ulico in družbo so Vam ti čevlji vse-	boksa z raznimi temnejšimi odtenki, kakor potrebni.
¥ lastni, novozgrajeni palsči
lUIIIIIIIUIIIUIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllIM
Izvršile vse bančne pssle neikuiantn^e. l€h©C€Mi račune. -- Pooblaščeni
ASdssffiiirova ccsfa
Pre«J fraisCisliansfc© ceržsslfo
-- mmm ©fsresfovaisfe ¥!©g na hnfiltce to v srečSs	razrešite loterlfe.
N A
si prihranite, ako kupite sukno za moške ob leke, volneno za ženske obleke, platno za vsa kovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratni ke, kravate, dežnike, nogavice itd.

št
CeSfe, GSavr.1 Srg 9
Za obilen obisk se priporoča 318
ALOJ Z DROFEN IK
Zvonolivarna »Zvonoglas« v Mariboru kupi večjo količino suhega zdravega hrasta različne debelosti in dolžine.	1514
Na drobno 1	Na debelo!
Reporeznice
razne kotle, brzoparilnike (Alfe), pluge in njih dele, štedilnike in peči od najpriprostej-ših do najfinejših ter vse ostale potrebščine za jesen in zimo ima stalno in v veliki izbiri na zalogi trgovina z železnino
Anton Brenčič, Ptuj. 1350
Znižane cene!	Točna postrežba!
Naznanilo.
Usnjarno Jos. Bleha v Aleksandrovi cesti 24 sem odkuppil in jo opuščam, vse tam oddana kože v strojenje s dobijo za naprej pri
JOSIPU PIRICH trgovina usnja in nakup surovih kož Maribor, Aleksandrova cesta 21
Potrudil se bom vstr,eči, vsako predelavo In strojenje kož, kakor tudi nakup po najvest-nejših dnevnih cenah. Usnje, jermeni vsake vrste v zalogi. S solidno in ceno postrežbo si upam pridobiti naklonjenost slavnega občinstva. — Se priporočam!	571
BmiiniunniiuimiiiuuuuiiinniiiiuiiiiniHiiiii^nnmiu
Nafvaritefše in najboljše
0	W, 1 s	O fl
l!il!!ll!l!!I!!lll!!!!l!!!l!!!l!ll!!!ll!l!!l!!!llllllf
dsriar pri
regisirovani zadrugi z neomejeno zavezo
v notii listni poleči no oglu Kralja Petro ceste in Vodnikove ulice
Jlllllll!!!!llll!!llll!llllllllll!llllll!!lllllll!ll!!llllllllll!i:i!lll!i. Stanje hranilnih vlog znaša nid Din 100,000.000 -. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
192
!l!llllllllll!llll!Mlb Renlni davek plačuje posojilnica Iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.




i?
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. « Urednik: Januš Goleč, novinar y Mariboru. w Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.
010001022301020202000102010201020201000002000100020100063200110506050202110406010002010102020102020101010200090001000001000001090502010100320200020201000201020103060102020802010000010202020100020704040701000501020102020201000201020102020100020100000202