" s* < V* .. $5 Nova tovarna „JUTRANJKE^ Največja jugoslovanska specializirana tovarna otroške konfekcije v novih prostorih. 28. novembra dopoldne so v sevniški tovarni otroške konfekcije JUTRANJKA slovesno izročili namenu nove proizvodne prostore. Slovesnost so združili s proslavo ob dnevu republike, za katero so mladinke domačega aktiva pripravile lep kulturni spored. Po uvodni besedi direktorja Karla Vehovarja je predsednik občine Marjan Gabrič prerezal trak pred vhodom v nove prostore. V novem obratu, kjer je uvedena modema tehnologija proizvodnje otroške konfekcije, bo dobilo zaposlitev novih 300 ljudi. Kolektiv JUTRANJKE bo že prihodnje leto štel 800 zaposleni!}. Proizvodnja se bo povečala za enkrat in računajo na 80 milijonov celotnega dohodka. INDUSTRIJA STAVBENEGA POHIŠTVA OKNA, POLKNA VRATA (tobru, vhodna, o oralna) PRODAJA NA KREDIT ZAHTEVAJTE PRMTEKTEI Gradnja novih prostorov, v katerih je 2500 kvadratnih metrov površin, je z opremo veljala približno 6 milijonov dinarjev. Stavbo je zgradilo gradbeno podjetje »ZAGORJE«, načrte pa je naredil inž. arh. Karel Filipčič iz projektivnega biroja REGION Brežice. M. V. Z avtom v vodo V torek ob 18.30 je voznika zastave 1300 Romana Zorko-ta (23) zaneslo pri Prečni. Z vozilom je podrl ograjo in zdrsnil v preplavljeno Temenico. Sopotnika Ferdo Kočar in Stanislav Kobe sta se rešila, medtem ko so avto in voznika Romana Zorkota gasilci zaman iskali vso noč in ju do jutra 3. decembra še niso našli. M. J. 16. in 17. decembra razprava o uboju Janeza Žiberne Okrožno sodišče v Novem mestu je za 16. in 17. december razpisalo javno obravnavo zoper Cirila Jamnika in Janeza Murna iz Novega mesta, ki sta sokriva smrti someščana Janeza Žiberne. O razpravi bomo obširno poročali. OD 4. DO 14. DECEMBRA Nekako od 6. do 8. decembra padavine s snegom do nižin. V ostalem suho vreme z mrazom ponoči, večkrat megla ves dan. Dr. V. M. Fantastično natančno! Nekaj naših bralcev nas je te dni spraševalo, zakaj smo tako malo pisali o Apollu 12. če res nismo temu najbolj širokosrčno in sijajno izpeljanemu tehničnemu spektaklu, kar ga je kdaj zasnoval človek, posvetili toliko prostora, kot bi mor-da zaslužil, nismo zato, ker se nam preprosto upira. Zdaj, ko postajajo cilji ameriškega raketnega programa jasnejši, ko se že tudi širši krog javnosti in iskrenih ameriških znan-stvenikov osvešča, da ima ta projekt globlje korenine v vojaških kot v znanstvenih interesih Združenih držav Amerike, šele lahko dojamemo smešnost našega'socialističnega »propagandnega strojčka«, ki se je tako napel, da bi prekosil svojega poklicnega (= dobro plačanega) ameriškega kolego — velikana — pošastni in prefinjeni kolos US propagande. Medtem ko je bil Apollo v ameriških neodvisnih časopisih dogodek tretjega razreda, bi nekaterim našim listom skoraj zmanjkalo kolon za mastne naslove na prvih straneh. Medtem ko so ameriške oblasti (brez cenzure!) lahko avtoritativno preprečile nekaterim sredstvom javnega obveščanja v ZDA poročanje z masovnega protestnega pohoda na Washington, ni pri nas skoraj nihče pomislil kakš-no uslugo delamo tistim, ki žele, da bi se s sistematično propagando tudi pri nas uveljavil njihov »način življenja«. No, saj se uveljavlja tudi brez njihovih posebnih naporov .. . če smo navdušeno vzkliknili, da je ameriški lunami modul »Intrepid« zadel s fantastično natančnostjo na določeno mesto na Luni, to pri njih ni pravzaprav nič novega: zelo precizno so zadeli v glavo svojega predsednika Johna F. Kennedyja, v srce Martina L. Kinga in v dušo ves vietnamski narod. Za nas, »objektivne opazovalce«, pa tako ni važno, kaj ciljajo — glav-no, da dobro zadenejo! Saj je šlo vendar za tri poglavitne simbole nekega svobodoljubnega naroda! V dneh, ko se je ves svet ogorčeno zgražal nad ameriškimi zločini v Vietnamu, ko vemo, da imajo ZDA v 21 tujih 'deželah po svetu več kot milijon vojakov in srhljivo smrtonosno raketno orožje, pač nismo mogli vzklikati hu-ra prav tem čudovitim raketam. Načrte zanje je snoval veliki ameriški raketni bog, ki mu je Hitler lastnoročno podelil naslov profesorja za natančno ciljanje z raketami V-2 na uporno srce Londona.. Upira se nam, da bi delali tako prisrčno reklamo za. rakete, ki bi lahko fantastično natančno padale tudi po nas! M. MOSKON Še vsi pod vtisom slovesnega vstopa v pionirsko organizacijo zapuščajo učenci prvih razredov proslavo v prosvetnem domu v Brežicah. V šoli so jim v petek pripravili pogostitev, na kateri so se najmlajši pionirji veselo razživeli. (Foto: Jožica Teppey) Sprejem pri predsedniku ObS Dva pomembna šahovska turnirja v Kočevju 28. novembra, pred dnevom republike, je predsednik občinske skupščine Kočevje Miro Hegler sprejel Alojza Petka, predsednika občinske zve ze za telesno kulturo, Iveta Staniča, predstavnika šahovskega kluba, in Rudija Ostermana, slovenskega šahovskega prvaka. Z njimi se je pogovarjal predvsem o organizaciji šahovskega turnirja mojstrskih kandidatov in prvokategornikov, ki bo med zimskimi šolskimi počitnicami, organizaciji pionirskega ekipnega šahovskega prvenstva Slovenije, ki bo za dan mladosti, in o financiranju teh dveh prireditev. Nekatere delovne organizacije (TRI-KON, TEKSTILANA, KREDITNA BANKA) so že oblju- bile finančno pomoč, v teh dneh pa se bodo dogovarjali še z ostalimi. Razen tega so se pogovarjali o nekaterih drugih zadevah s področja telesne kulture, vendar bomo o tem podrobneje poročali kasneje. ALI RES STRAŠI? Preberite na zadnji strani! V prvem snegu veliko prometnih nesreč 30. novembra zjutraj je začelo snežiti v Novem mestu in okolici. Do 9. ure se je nabralo že toliko snega, da so delavci Cestnega podjetja kljub 'praznikom kmalu začeli posipavata pesek. Kozole in Žičkarjeva sta v preiskavi Ob uboju Draga Požuna v Vel. Kamnu pri Senovem so priprli rudarja Leopolda Kozoleta in gostilničarko Marijo Žičkar - Preiskava teče Dejstvo je, da je letos 7. novembra proti večeru v zidanici Ivana Juga nad Velikim Kamnom od treh strelov zadet omahnil v smrt 18-letni Drago Požun. Dokazano je, da je streljal Leopold Kozole s Senovega, 39-letni rudar in oče treh otrok. Prva nesreča se je zgodila že ob 10. uri, ko je Ljubljančan Anton Konda pri odcepu za Novo mesto v Kartel j evem zapeljal v odbojno ograjo, Miodrag Petkovič, ki je vozil za njim, pa je zavil na levo stran ceste in trčil v osebni avtomobil Draga Grimšiča iz Zagreba, ki mu je pripeljal naproti. Na «eh treh vozilih znaša škoda 4.900 dinarjev. Nesreče so si potem kar sledile. Do 21.30 jih je bilo že 21. Skoda je znašala 52.000 din. 10 nesreč je bilo na cesti I. reda, 11 pa na ostalih cestah v občini Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj. Ocenjena škoda ie V zvezi z ubojem se na se-novškem koncu veliko govori in v naše uredništvo so prišle celo dopisnice z zahtevo, naj o uboju poročamo. Ljudske govorice in tudi nekatera časopisna poročila o tej zadevi so precej za lase privlečeni, lz česar nastaja zdaj nova »zadeva«. Za^o nismo mogli niti hoteli objaviti dvomlji- vih podatkov. Kaj so pristojni organi ugotovili doslej, Je izjavil Anton Trunkelj, preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu: — Zaradi utemeljenega suma uboja Draga Požuna smo na predlog okrožnega javnega tožilca uvedli preiskavo in (Nadaljevanje na 17. str.) PRVI SNEG — PHV ' VESELJE — NnjuV > jši na Znar.'evih njivaii v Novem mestu so si hitro naredili sankaško progo (Foto; & Dokl)« bila pri nekaterih nesrečah zelo visoka: pri eni 15.000 din, pri štirih 5.000 din, pri vseh ostalih pa okoli 1.000 din. Sneg je močno oviral promet. Zastoji so bili na vseh večjih klancih: Medvedjeku, Pluski, Poljanah. Avtomobili niso mogli premagati vzponov, vozniki so ostajali v snegu in čakali, da so cesto splužili. Do večera so bile ceste očiščene. Prenehalo je tudi snežiti. Na cestah je promet spet stekel, le da je bila v nekaterih predelih močna poledica in je bila vožnja zelo nevarna. Nenaden padec živega srebra pod ničlo je tudi letos presenetil voznike. V prazničnih dneh so namreč nekateri odšli na pot brez potrebne zimske opreme. To pa je po-vwo*ilo mnoge prometne nesreče. Št. 49 (1028) Leto XX NOVO MESTO,, četrtek, 4. decembra 1969 ★ ★ Direktor Jutranjke Karel Vehovar (na desni) razkazuje predsedniku Gabriču in predstavnikom družbenih organizacij nove proizvodne prostore. (Foto: M. Vesel) Odslej kruh iz nove pekarne V dveh izmenah lahko spečejo 15.000 kg kruha V četrtek, 27. novembra zvečer, so v Novem mestu slavnostno odprli novo industrijsko pekarno, ki jo je zgradil živilski kombinat 21-TO iz Ljubljane. Gostom, ki (Nadaljevanje na 3. str.) Esft! B 1 Ml g*!W. yyai ti jfp E h ^JESžisiS^ H Bi...... »Le če sami ne bomo mogli pozabiti, bomo drugim pomagali, da bodo lahko pozabili,« je dejal predsednik Zvezne republike Nemčije dr. Gustav Heineman med svojim obiskom na Nizozemskem, ki je bil hkrati prvi obisk zahod-nonemškega predsednika po vojni v tej deželi... Sodnik varšavskega sodišča je vprašal obtoženca, kakšen poklic ima. Obtoženec je odgovoril, da je po poklicu »priča«. Na dan je prišlo, da je »poklicna priča« pri umorih računala za svoje usluge 5000 zlotov, za vlome 3000 zlotov, za o-sebne žalitve 1000 zlotov. Tisk> je zapisal, da je treba to »pričo« eksemplarično kaznovati ... Rimski kardinal Angelo deli’Acqua je pozval vse duhovnike k »dnevu molitve« proti sprejetju zakona, ki bo v Italiji prvič omogočil ločitev zakonske zveze. Dvomljivo je, ali bodo vse molitve preprečile, da ne bi italijanski senat 19. decembra izglasoval ta zakon, o katerem je že. glasoval predstavniški dom. Doslej niso molitve preprečevale ločitve zakona v Italiji, ampak pritisk Vatikana ... Na Kubi so uradno sklenili, da bodo odslej praznovali novo leto — poleti. Hkrati so povedali, da so ukinili vse praznike, tudi državne. Vse to se je zgodilo zato, da bi ljudstvo lahko bolj nemoteno sekalo sladkorni trs in doseglo leta 1970 proizvodnjo deset milijonov ton sladkorja. Lani so na Kubi pridelali komaj 5 milijonov ton, toda generalni sekretar kubanske partije in predsednik vlade Fidel Castro je vztrajen človek ... Nekaj vidnih ameriških javnih delavcev je zahtevalo od Pentagona, naj poleg pokolov v vietnamskih vaseh razišče tudi trditve, da so ameriški vojaki metali ujete partizane iz helikopterjev — »zaradi športa«. Pentagon se dela nevednega ... V ČSSR so v zadnjem času obsodili več oseb pod obtožbo, da so delale nered med prihajanjem »bratskih«čet v deželo po 21. avgustu 1968. Očitno je, da imajo nekateri ljudje v ČSSR zelo dober spomin in dolge roke... Pocenitev gozdarske službe - želja vseh Odkazovanje drevja za posek naj ne bo formalnost, temveč gospodarska dejavnost - Odpraviti je treba vse stroške, ki ne prinašajo koristi. S prevračanjem stroškov gozdarske službe drug na drugega kmetje ne bodo prišli daleč. Zmeniti se morajo, kako stroške zmanjšati, ne pa, kdo naj plača večji delež. Tudi o tem je bilo med javno razpravo o gospodarjenju z zasebnimi gozdovi povedano veliko koristnega. TELEGRAMI MOSKVA — V sovjetskem glavnem mestu se je začel posvet na najvišji ravni. Udeležujejo se ga generalni sekretarji partij, premieri in zunanji ministri držav članic varšavske zveze. Domnevajo, da se posvetujejo o evropski varnosti in o politiki nov« zahodnonem-ške vlade do vzhodnoevropskih ! držav. MOSKVA — »Pravda« je ob albanskem nacionalnem prazniku 29. novembru izrazila upanje, da bo Albanija »spet prišla na dostojno mesto v vrstah držav socialistične skupnosti«. Sovjetska vlada in partija si prizadevata — piše »Pravda« — normalizirati odnose z Albanijo na temelju enakopravnosti nevmešavanja v notranje zadeve. PARIZ — Ameriški poslovni človek Cyrus Eaton je odpotoval v Hanoi, da bi ugotovil, »kaj lahko ZDA storijo za končanje vojne v Vietnamu«. LONDON — Zahodnonemški veleposlanik v London Herbert Blan-kenhom je podpisal v imenu svoje vlade mednarodni sporazum o prepovedi širjenja atomskega orožja, kakor sta to storila tudi njegova kolega v Moskvi in Washingtonu. BEJRUT — Libanonski minister za notranje zadeve je povedal, da je oktobra padlo v Libanonu nad 150 oseb v bojih med palestinskimi komandosi in libanonsko vojsko. NIKOZIJA — Clpraka vlada je pozvala armado, naj pomaga policiji pri zatiranju terorizma, ki se je razširil na otoku. Ta poziv je naparjen proti tajni organizaciji »nacionalna fronta«. DUNAJ — Kakih 250 političnih, kulturnih in Javnih delavcev iz 22 evropskih držav se je na Dunaju udeležilo tridnevne konference o evropski varnosti in sodelovanju vali drugi, če jih lastnik gozda ne more? Tudi različna mnenja o biološki amortizaciji iz zasebnih gozdov niso še dovolj proučena. V malih kmečkih gozdovih ne pogozduje nihče razen podjetnih lastnikov. Čiščenje gozda opravljajo sami, saj jim vsako suho drevesce ali večja suha rogovila prideta zelo prav za drva. Včasih morda želijo, da bi dobili brezplačno le nekaj sadik za svoj gozd. Posadili bi jih sami. Zato ne bi bilo prav, če bi njihovo sečnjo lesa obremenili z enako biološko ar mortizacijo kot sečnjo v velikih gozdovih. Ko ocenjujemo stvari tako, izginejo velika nasprotja med večjimi lastniki gozdov na Pahorju in v nekaterih drugih' krajih ter manjšimi lastniki na nižinskih in ravninskih območjih. Vsem je treba le omogočiti, da bodo sami odločali, kaj lahko storijo za svoje potrebe brej; plačila. Vsak naj prispeva, kar zmore sam, nihče naj ne živi na račun drugega. Le tako bomo prišli do pravega sodelovanja med lastniki gozdov, gozdnimi gospodarstvi in lesno industrijo ter do največjega možnega zadovoljstva. JOŽE PETEK tedenski zunanjepolitični pregled tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ PREDSEDNIK TITO O SAMOUPRAVLJANJU — V Sarajevu je bila v nedeljo slovesna seja Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, na kateri so predsedniku republike Titu izročili diplomo častnega člana te akademije. Potem, ko se je predsednik Tito zahvalil za visoko priznanje, je govoril o nekaterih vprašanjih samoupravljanja. Zlasti je poudaril globoki humanizem našega delavskega gibanja, ki je vedno imel pred očmi delovnega človeka. Tudi v najtežjih ofenzivah je imelo prednost reševanje ranjencev. V najtežjem času, ko smo bdlli še nerazviti in siromašni, obdani z ekonomsko blokado in ogrožanjem naše neodvisnosti, pa so naši delavci prevzeli podjetja v samoupravljanje. Zdaj pa, ko je spoznanje o nujnosti samoupravljanja prodrlo v vrste ne samo delavskega razreda, marveč budi vodilnih ljudi v mnogih državah, se pri nas pojavljajo nekateri ljudje, ki bi želeli samoupravljanje likvidirati. To so predvsem birokrati in tehnokrati, ki bi hoteli, da bi o vsem odločale ozke grupe. V deflavskih svetih nekaterih podjetij znatno zmanjšujejo število delavcev iz neposredne proizvodnje. S tam so tesno povezana tudi prizadevanja, da bi sploh zmanjšali število članov delavskih svetov in da bi njihov mandat podaljšali na 3 ali 4 leta. Za vsem tem so težnje, da bi okrepili oziroma uzakonili določene grupe, ki bi dejansko prevzele vso oblast v podjetjih. Ko je predsednik Tito ostro obsodil takšne težnje, je poudaril, da po- meni pozabiti na delovnega človeka pozabiti na vsebino in smisel socializma. ■ SLOVESNA PREMIERA »BITKE NA NERETVI« — Vrhunec vseh letošnjih proslav ob dnevu republike po vsej državi je pomenila sobotna slovesna svetovna premiera filma »Bitka na Neretvi«, ki ga je režiral Veljko Bulajić, v njem pa sodeluje na tisoče ljudi, med njlimi najuglednejša domači in tuji igralca, ki so se udeležili tudi premiere. Film prikazuje veliko Pozabiti na človeka pomeni pozabiti na smisel socializma epizodo narodnoosvobodilne borbe — bitko za ranjence. V družbi najuglednejših političnih osebnosti jz vseh republik se je premiere udeležil tudi predsednik Tito z ženo Jovanko. Film so že pred premiero prodali v 82 držav. ■ NAGRADE AVNOJ — Letošnje nagrade AVNOJ za ustvarjalnost in delo, ki je splošno pomembno za razvoj SFRJ, so med osmimi nagrajenci iz vse države prejeOi tudi najboljši jugoslovanski športnik vseh časov Miro Cerar iz Ljubljane, akademik dr. Alija Košir iz Ljubljane za delo na pod- ročju medicinske znanosti, akademik in pisatelj Miško Kranjec ter akademik dr. Makso Žnuderl iz Ljubljane za delo na področju pravne znanosti. ■ RAZPRAVA O ZVEZNEM PRORAČUNU — V zvezni skupščini so prejšnjo sredo začeli razpravljati o predlogu zveznega proračuna za prihodnje leto. Po besedah člana ZIS Dragiše Djoko-viča bo ZIS podprl le tak proračun, ki bo nadalje razbremenil gospodarstvo in omejil potrošnjo v že določene okvire. Predvidevajo, da bo v proračunu primanjkljaj, ker ne bo mogel kriti starih in tekočih obveznosti federacije. ■ GRLICKOV O EKONOMSKI POLITIKI — Prejšnji torek je obiskal Slovenijo podpredsednik ZIS Aleksandar Grličtoov. V pogovoru z gospodarstveniki je dejal, da se ekonomska politika za prihodnje leto zavzema za to, da bi kolikor mogoče pospeševala gospodarsko rast in s tem tudi povečanje standarda. To naj ba dosegli z uravnovešanjem oen na višji ravni in verjetno tudi z nadaljnjimi inflacijskimi posledicami. ■ PODRAŽITEV BENCINA IN CESTNINE? — Izvršni svet sabora Hrvatske predlaga, naj bi bencin podražili za 10 par pri litru, pove čale pa naj bi se tudi cestne takse za motoma vozila. ■ KMET — REKORDER — Kmet Sima Djordjevid iz vasi Bel-jajka v Srbiji je pridelal na hektarju lil .746 kg koruze in je tako postal jugoslovanski rekorder. »Ameriški vojaki so kratko in malo streljali s puškami M—16. Streljali so tudi na ljudi z minometi M—79. Kar naprej so streljali v ljudi. živo se spominjam moža, ki je šel proti nam. V eni roki je držal majhnega otroka, v drugi pa še enega otroka. Vsi trije so nas zagledali in prosili za milost. Dekletce je dejalo po angleško: »Ne, ne.« Potem je nenadoma zaregljal rafal in vsi trije so bili pokošeni. Neki vojak je ustrelil žensko in potem so vsi ciljali v njeno glavo In hkrati ustrelili. Drobci kosti so leteli po zraku ...« To je samo eno izmed pričevanj o pokolu v vietnamski vasi Song Ml (vojaški fotoreporter Ronild Haeber-le). Pričevanja se nizajo, odkar je pred nekaj dnevi bivši vojak, ki .je služil v eni izmed treh čet krivih za pokol v tej vasi poslal pismo predsedniku Nixonu, senatorjem in urednikom časopisov. V teh pismih je natanko opisal, kako so tri ameriške čete pod poveljstvom kapetana Medine in poročnika Williiima Calleva pobile vse vaščane v tistem »gnezdu«, vasi Song Mi. Potem se je v ZDA in po svetu sprožil plaz resnice, ki je tako strašna, da je začel tudi zahodni svet pri merjati ameriško bojevanje v Vietnamu z nacistično prakso streljanja ta'cev in požiganja vasi in »likvidacije« celih naselij v drugi svetovni vojni. Za zdaj so napovedali obravnavo samo proti poročniku Calleyu, čeprav je bil njegov predstojnik, kapetan Medina, takrat v vietnamski vasi In bi bil lahko preprečil pokol, če bi hotel. Pred tem velikim odkrit-/ jem so obtožili v ZDA osem oficirjev in vojakov »zelenih baretk« (posebnih odde'kov za vojskovanje proti partizanom), da so hladnokrvno umorili domnevnega južno-vietnamskega dvojnega agenta. Postopek proti tem ljudem je osebno ustavil predsednik Nixon, da ne bi prišli na dan nekateri nečedni posli centralne obveščevalne agencije (CIA). V začetku novembra letos je revija »Ne>.v tforker« objavila v skrajšanem obsegu knjigo Daniela Langa, ki pri- ADEN — Sn rrv*M med Južnim Jemenom ln Saudsko grabijo so se v zadnjih dneh vneli boji za kos PuS^avskefra ozemlju, kjer Je pred Časom neka amerlfika petrolejska družba s saudskim dovoljenjem začela iskati nafto HAVANA — PotniSko letalo brazilske letalske družbe »Varig«, ki Je letelo is Londona ▼ Rio de Ja-neiro, Je bilo »ugrabljeno« in se Je maralo zasilno spustiti na leta-liftftu prt Havani na Kubi. poveduje resničen dogodek. Pred tremi leti je pet ameriških vojakov ugrabilo vietnamsko dekle, štirje so jo posilili in so jo potem, da ne bi prišel njihov zločin na dan, živinsko umerili. Toda v obeh primerih so bili žrtve posamezniki, medtem ko je naslednje odkritje postavilo aireriško in svetovno javnost pred dejstvo, Song Mi da so Američani v Vietnamu zmožni takšnih z'očinov, ka* kršne so počenjali nacisti in kolonialni vojaki v najbolj črnih obdobjih kolonializma in v času, ko so si kolo-ial-ne sile z zadnjimi močmi prizadeva'e, da bi obdržale svoje kolonialne posesti. Ameriška javnost je prepadena. Celo tisti, ki zagovarjajo ameriško »navzočnost« v Vietnamu (»Mar ne branimo tam svobode vietnamskega ljudstva in ves svobodni svet pred komunistično nevarnostjo?«), so morali pogledati dejstvom v obraz. Ameriški tisk in televizija v zadnji'i dneh nenehno objav'j »ta dodatne podatke in pričevanra o pokolih v Vietnamu. Nasprotniki vojne v Vietnamu so dobili v teh odkritjih močnega zaveznika v svojem boju. Predsednik Nixon je zaukazal preiskavo. Pentagon, ki je najbolj pr.'zadet, je nemudoma spo-ročil, da se je začela preiskava proti poročniku Cal-leyu, a ne tudi proti kape-tanu Medini in kakemu višjemu oficirju. Tisk je že povedal, da je poročnik Cal-ley zelo »majhna riba«. Očitno je, da poskuša Pentagon zvaliti vso odgovornost za pokol v vasi Song Mi na to »ma’0 ribo«. Hkrati se je začela ofenziva tistih, ki bi radi to »zadevo« čimprej spravi i s sveta. Ministri, senatorji, odvetniki, sodniki in drugi zdaj zahtevajo, da je treba nemudoma pren°hati z navajanjem novih podatkov o ameriških zločinih v Vietnamu, češ da to zastrup'ja ozračje in moti priprave za objektivno in pravično obravnavo proti poročniku Calleyu. Vendar teh strahot ni mogoče potlačiti. Bruhnile so na dan kakor vulkan in pretresle Ameriko in svet. Po* stale so pretresljiv opomin za Ameriko in za svet, da vojna spreminja ljudi v pošasti. Kmetje, ki imajo večje gozdove in precej lesa za prodajo, se ne upirajo gozdarski službi, ki odkazuje drevje za posek, čeprav imajo sami veliko izkušenj pri delu v svojih gozdovih, se ne branijo gozdarskih strokovnjakov, kadar jih obiščejo. Menijo pa, da bi jim družba in gozdna gospodarstva lahko zaupala toliko, da posekanega lesa ne bi bilo treba pregledati in žigosati. če kdo to želi. pa lahko tudi opravi, le stroške naj plača sam. V malih kmečkih gozdovih pa sedanje odkazovanje drevja za posek ne koristi niti družbi niti lastnikom gozdov. Po mnenju kmetov imajo korist le kolektivi gozdnih gospodarstev, ker laže zaposlijo svoje ljudi. Odkazovanje drevja za posek v malih kmečkih gozdovih, kjer ni lesa za prodajo, ker vsega porabijo lastniki, bi torej bilo treba omejiti. Stroški so namreč veliko večji kot koristi lastnikov gozdov in družbe. Odkazovanje drevja za posek naj bi opustili ali odkazovali za pet let skupaj. Takrat bi se laže pogovarjali kdo naj plača stroške takega odkazovanja drevja. Taki predlogi so kar dobro utemeljeni. V malih kmečkih gozdovih, kot jih imajo v ptujski občini, v Posavju in Pomurju in še v nekaterih krajih, je dobro gospodarjenje močno odvisno od potreb lastnikov. Logar mora večkrat zamižati pri odkazova-nju drevja za posek, če hoče ugoditi njihovim željam. Za tako gozdarsko službo je škoda trošiti velika sredstva, saj zanje ni gospodarskega opravičila. Stroški pa so večji kot v velikih, donosnih gozdovih. Zakaj naj bi jih torej plače- PEDSEDNIK SVOBODA V IRANU — Predsednik češkoslovaške republike Ludvik Svoboda je bil šest dni na uradnem obisku v Iranu. Na sliki ga vidimo z ženo sredi iranskih deklet v plemenskih nošah v starodavnem Isfalianu v srednjem Iranu. (Telefoto: UPI) Lubi muji brauci! N6 -preveč lepu na kaže tu vreme. Muja Tina je u teh praznkeh taku prezebla de jo nej nč lušt iz bajte vn pogledat. »Za praznke pa tud jest na bom dama,v je rekla Tina. že enu letu nesm bla pr sestr u Lublan pa bjo rada vidla. Ampek Tina na zna sama po Lublan pa sm se mogu pelat še jest z no. Tina se je hotla sevede pokazat pa je oblekla tasvilene štum-fe pa tanove čevle pa smo šli. Lepu smu se prpelal do Lublane pa nena sestra je bla zlu prjazna pa nas je še en dan zadržala. Tadrug dan sm pa jest vidu de je odzun bul sve-tlu kukr endrukrat. Pa kaj nab blu ku je blu pa tise belu od snega Tud Tina je kr belu gledala ampek je rekla nej pa nč samu na hitru je rekla sest? adijo pa smo šli domu. Pol je pa celo pot nekej sama pr seb govo- rila pa ku sm jo uprašou kuga prau nej nč rekla. Pol sem pa že od deleč vidu de su okna u hiš odprta rože pa use na ok-neh pa take kukr deb jeh s kropm poliu_ Sm že mi-slu nekej reči pa ku sm vidu Tinin plou nus sm pa rajš moučau. Sevede 1 je blu tud na miz pa na klop u kuhn use belu od snega. No ja kar dobru se je zluftaluf sm reku Tini pa sm šu u štalo gledat kuga kej Siuka dela. Reva je bla taku sktimrana de je skor nesm poznou. No zdej že dva dni taku kurm u hiš de se kadi kukr iz kakšnga fabriške-ga raufnka pa se še zme-rem nej segrelu. Tina pa nuč in dan u tedebeleh štumfah na peč sedi pa nus u ruto tešči pa ne sme videt tasvileneh štum-fou. Vas lepu pozdraula vaš MART1NEK BREZSUL 50 LET ŠOLE NA DOLŽU Pesem mladosti, ki vabi na delo... Učenci in učitelji so proslavili pomemben jubiiej svoje šole Godec razstavlja v Kočevju Njegova razstava bo odprta do 21. decembra. 27. novembra so v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo slikarja Franceta Godca, ki bo trajala vse do 21. decembra. France Godec je priznan slovenski slikar, ki je v iskanju resnice prehodil dolgo pot. Učil se je pri naših velikih slikarjih in si tako pridobil znanje, ki ga s pridom uporablja pri slikanju narave. Barvita slovenska pokrajina ga je pritegnila, da jo ne- Rešitev je posebna šola V občini Črnomelj je bilo kategoriziranih 210 otrok, ki še vedno obiskujejo redne osnovne šole. Dejstvo, da zdravi in duševno manj razviti otroci sedijo v istih klopehin osvajajo isto učno snov, je eden izmed razlogov, da so splošni učm uspehi slabi Ce bo v letu 1^70 zgrajena posebna šola, bodf duševno manj razviti ctroci veliko laže prišli do spričevala o zaključeni osemletki, ker je učna snov v posebni šoli prilagojena njihovi zmogljivosti. Zdaj se je dogajalo, da so prizadeti otroci navadno obstali v 4. ali 5. rszredu, zato niso imeli možnosti za vključevanje v poklice. ' Star ali svež kruh? Prvi kilogrami kruha, kr so bili počeni v novi novomeški pekarni, so doživeli hudo kritiko kupcev: »Star, trd, slabo pečen! Ali bomo odslej jedli samo še star kruh?« Kruh iz nove pekarne res ni več vroč, kot smo ga bili navajeni kupovati doslej. V pojasnilo vsem, ki so pred prazniki kupili »star# kruh, so nam na upravi pekarne povedali: »Pravila določajo, da mora biti kruh vsaj 6 ur ohlajen, preden gre v prodajo in to bomo upoštevali. Doslej zaradi pomanjkanja prostorov in zmogljivosti to ni bilo mogoče. Potrošnike opozarjamo, da kruh v prodaji ne bo star, lahko pa se zgodi, da bo čez zimo zaradi mraza mod prevozom nekoliko bolj trd. Naši strokovnjaki so ugotovili, da je novi kruh res kvalitetnejši.« Zmagal je Mokronog Sest ekip se je udeležilo občinskega sindikalnega prvenstva v šahu, ki je bilo 27. novembra na Dobu. Zmagala Je ekipa mokrono Ske osnovne šole, ki je zbrala 14 točk. Drugo mesto je pripadlo Iskri Mokronog — 9 točk, tretje KZ Trebnje — obrat Mokronpg — 6 točk, četrto KPD Dob' in Dani z Mirne, ki sta dosegla po 5,5, šesto Pa tovarni Ema z Mirne. Zmagovalna ekipa Je nastopila v postavi Hočevar, žutlć in Videčnik. 2al ni nastopila nobena ekipa iz Trebnjega, čeprav Je tam dosti šahl-stov. n. d. utrudno upodablja .in odkriva njene nove lepote. Pot ga je zanesla tudi na Kočevsko, zato lahko na razstavi vidimo čudovite krajine in motive, ki jih je našel pri nas. Z ljubeznijo je upodobil številne motive, mimo katerih hodimo domačini vsak dan, a jih ne občutimo tako, kot jih je slikar France Godec. Veliko slikarjev je že upodabljalo kočevsko pokrajino, a le malo s tako prepričljivostjo. Slikarjev način izražanja je aktualen v vsakem času in obdobju, ker odkriva lepoto in resnico narave. Zato nas njegova dela vedno pritegnejo in prevzamejo. I. B. Pomoč železnici V črnomaljski občini so se začeli organ^irano ukvarjati i akcijo za vpis posojila, namenjen modernizaciji železnic. O tem sta že razpravljala občinski sindikalni svet in izvršni odbor občinske konference SZDL. Sklenili so, da bodo akcijo za vpis posojila močno podprli v vseh delovnih organizacijah in pri občanih. Upajo, da bodo v Črnomlju poslej z večjim-razumevanjem sodelovali pri prizadevanjih ia modernizacijo železnic, saj so, zlasti za izboljšanje razmer na pregi Novo me'to — Karlovac, zainteresirani vsi občani. Pred 50 leti je šolski svet v Ljubljani odobril otvoritev enorazredne šole na Dolžu. Pouk se je pričel 23. septembra 1919. Največ zaslug za obstoj in raz-- voj šole na Dolžu do danes imajo prosvetni delavci, ki so z veseljem, občutkom dolžnosti in s pomočjo prebivalcev vestno opravljali svoj poklic. Učenci in učitelji so ob tem pomembnem jubileju pripravili proslavo, ki je bila 28. novembra popoldne pred osnovno šolo na Dolžu. Pred 50 leti je na Dolž prišla učiteljica Ema Andrejčič — Lapajne, da bi 105 otrok učila brati in pisati, šolskega poslopja seveda še ni bilo in pouk je potekal kar v hiši Ane Veršček. To ge bila najprej enorazredna, pozneje pa dvorazredna šola. Danes se učenci ne stiskajo več v tesnih prostorih lesene hiše, ampak sedajo v toplih in svetlih razredih nove šole. Ti otroci pač ne poznajo, težav, s kakršnimi so se srečevali njihovi učitelji in starši, ki so se trudili, da bi ^im postavili dostojen dom znanja. Šele 1939. so zgradili na Dolžu prvo šolsko poslopje in učenci so se iz zasebne hiše preselili v pravo šolo. 1942 je v borbi za novo Jugoslavijo šola pogorela in otroci so Spet ostali brez pouka. Šele po vojni so vaščani in učitelji začeli šolo obnavljati, vendar se je 126 otrok do 1. 1949 spet mora- lo stiskaiti v hiši Franca Gre-denca. šele tisto leto so pri- Cesta do Kala -prihodnje leto že dobro desetletje je minilo, odkar so začeli graditi cesto Primštal — Kal, vendar je še vedno nedograjena. Zaustavilo se je pri enem samem kilometru cestišča, za katerega kljub mnogim pozivom ni bilo mogoče najti toliko denarja, da bi ga dogradili. Na zadnji seji občinske skupščine v Sevnici so pri obravnavanju šolskih prevozov znova obravnavali to vprašanje. Rečeno je bilo celo, da je sramota, če ni mogoče dati toliko pomoči, da bi ljudje iz tamkajšnjih krajev dogradili cesto. Skupščina je zatem sklenila, da mora biti prihodnje leto cesta dograjena. Ogenj v XII. bloku na Mestnih njivah V nedeljo, 30. novembra okrog 14.15, so se nenadoma vžgala drva, ki jih je sušil kurjač na peči centralne kurjave, v XII. bloku stanovanjskega naselja na Mestnih njivah v Novem mestu. Neprevidnost bi lahko imela hude posledice, ki pa so jih preprečili poklicani mestni gasilci. Ogenj so pravočasno pogasili in tako rešili naprave pred večjo škodo. V hiši smrdi kot pod ciganskim šotorom, saj se je stopnišče pošteno prekadilo. Posamezni prebivalci bloka so požrtvovalno pomagali, da je bil ogenj v kurilnici dokaj hitro zatrt. čeli pouk v pravi šoli. Prebivalci in učitelji so s skupnimi prizadevanji izboljšali delovne pogoje ter zagotovili obstoj in razvoj šole v tej vasi. Na šoli sedaj poučujejo štirje učitelji v štirih razredih. Tako vsaj prva leta o-trokom ni treba hoditi Učenci so ta pomembni ju-v šolo uro daleč in več. bilej svoje šole proslavili z lepo pripravljenim programom,''-pokroviteljica šole to-" vama LABOD pa je otrokom ob tej priložnosti podarila gramofon. Tovarišica Ema Andrejčič — Lapajne je povedala: »Srečna sem, da sem dočakala ta dan. Dolžani so bili vedno Naj cesto prevzame občina? Jamasta cesta od Metlike do Rosalnic je bila že večkrat predmet kritike, prav tako slaba pa je tudi cesta, ki veže Rosalnice z Vinome-rom. Vaščani Rosalnic so na nedavnem sestanku SZDL predlagali naj bi to cesto uvrstili med občinske, ker je zelo prometna, uporabljajo pa jo vsi, ne samo prebivalci rosalniške krajevne skupnosti. naklonjeni šoli in so mi zelo pomagali premagovati težave ob ustanovitvi šole. Spominjam se zim, ko zaradi visokega snega nismo mogli imeti pouka, in otrok, ki so se stiskali ab krušni peči v učilnici, ki je bila nad hlevom, pa viseče table s štirimi ploščami, na katere smo bili zelo ponosni, pa težav z učenci, ki so zaradi dela doma zanemarjali šolske obveznosti. Na vasi sem živela dovolj dolgo, da znam ceniti kmečko delo in delo prosvetnega delavca.« A. V. Nove naloge (Socialistične zveze Na območju črnomaljske občine se pripravljajo krajevne organizacije SZDL na letne konference, na katerih bodo sprejemali delovne načrte za novo obdobje. Predvideno je, da bodo organizacije po terenu pomagale pri zbiranju prispevkov za Ba njaluko, organizirale bodo proslave za državne praznike, pomagale pri razvoju kulturne dejavnosti, prirejale predavanja o kmetijstvu, turizmu in narodni obrambi itd. SZDL bo. pomagala tudi pri delu krajevnih skupnosti, športnih organizacij, turističnih društev, mladine in gasilcev, sodelovala pa bo še v pripravi programa javnih del za obdobje 1971 do 1976. ■ NOVO MESTO — Občinska zveza za telesno kulturo pripravlja seminarje za odbojkarske in košarkarske sodnike z območja štirih občin. Ce bo prijav dovolj, nameravajo prirediti tudi seminar aa sodnike rokometa. — (R. R.) Zaslužena priznanja za 10 ■ letno delo v BETI 27. novembra so na slavnostnem zasedanju delavskega sveta tovarne BETI nagradili člane kolektiva iz vseh štirih obratov Iz obrata Črnomelj so bili nagrajeni: Breda Bir-kelbah, Dragica Curk, Ana ^ Mokrovič, Ljudmila štru-celj, Marija Švajger in Ana Štukelj. Priznanja so dobili še: Ana Avbar, Štefka Avgustinčič, Ana Grah in Antonija Savšek iz obrata BETI v Mirni peči ter Marija Soltič in Marija Vrbančič iz obrata v Dobovi. Na slovesnost so bili povabljeni tudi upokojenci tovarne, katerim so razkazali napredek zadnjih let in se pogovorili z njimi o razvojnih načrtih kolektiva. Delavcem in uslužbencem tovarne BETI, ki so že nad 10 let v kolektivu, so se oddolžili z iskreno zahvalo in ročnimi urami znamke Doxa. Predsednik centralnega delavskega sveta Karel Vardijan je na prisrčni slovesnosti razdelil priznanja 22 članom kolektiva. Iz obrata BETI v Metliki so dobili priznanja: Ana črnugelj, Marija K >kol, Bariča Lilič Marija M/var Cveta Orlič, Milena Perko, Peter Vurjčič, Alojz Žugelj, Stane Judnič in Antonija Gornik. m, » * S četrtkove slovesnosti pred krškim obratom tovarne LABOD, ki obsega po obnovitvi tri tisoč kvadratnih metrov površine in zaposluje nad tristo delavcev. (Foto: Jožica Teppey) Odslej kruh iz nove pekarne (Nadaljevanje s 1. strani) so prišli na otvoritev, med njimi sta bila tudi podpredsednik IS SRS dr. France Hočevar in predsednik republiške gospodarske zbornice Leopold Krese, je razkazal novo pekarno glavni direktor kombinata Franc Puterle. V avtomatizirani pekami v Ločni lahko vsak dan spečejo 15.000 kg kruha in peciva. Z njim oskrbujejo Novo mesto in vso okolico. V Ločni je dobila nove prostore tudi DE SKLADIŠČE — dolenjsko področje, ^ki je bila doslej v Bršlinu. Gradnja prostorov v Ločni in vsa oprema je veljala oko- li 6 milijonov dinarjev. Vsa gradbena dela je v dogovorjenem roku zgradilo domače gradbeno podjetje PIONIR. Zanimivo je tudi to, da :e vsa oprema v novi pekami domače izdelave razen peči Aquator, v kateri pečejo pecivo in specialne kruhe in so jo uvozili iz Zahodne Nemčije. M. V. PTT obljublja izboljšave Na območju trebanjske občine v več krajih niso zadovoljni s sedanjo organizacijo m opremljenostjo poštne službe. Na sestankih se pogosto pritožujejo v Knežji vasi, Velikem Gabru in Trebnjem. Premalo je tudi telefonskih zvez, medtem ko teleprinterskih sploh še ni. Predstavniki pošte so povedali, da bodo izdelali program razvoja pošte v naslednjih letih, v katerem so predvideni tudi trije teleprinterski priključki, telefonska centrala v Velikem Gabru in še nekatere stvari, ki bodo prišle na vrsto v nekaj letih. Da bi varneje vozili! Na pobudo republiške komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu bodo do 31. januarja prihodnje leto v vseh občinah izvajali. akcijo »Več previdnosti na cesti«. O akciji, ki se je pričela 21. novembra, so med drugim govorili tudi 26. novembra na seji občinske komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu v Novem mestu. Dogovorili so se, da bodo v času akcije zlasti opozarjali voznike motornih vozil na nevarnosti, ki prežijo nanje v megli, dežju in anegu. V ta namen bodo vrteli vzgojne filme, kazali diapozitive in delih letake. Novo mesto pa bo obiskala tudi potujoča propagandna razstava, ki jo je pripravila republiška komisija. Posvet o alkoholizmu Dne 27. novembra je bil v Kočevju posvet predstavnikov družbenopolitičnih organizacij kočevske in ribniške občine, na katerem so se pogovorili o boju proti alkoholizmu. Ugotovili so, da je zdravljenje starih alkoholikov v glavnem drago in neuspešno, da pa bi se morali bolj prizadevati, da bi mladino odtegnili vplivu alkohola. Organizacija zdrave in kulturne zabave za mladino bo sicer draga, vendar cenejša kot plačevanje vzdr-ževalnine za mlade prestopnike v raznih vzgojnih in poboljševalnih zavodih. Sejmišča Na sejmu v Brežicah Zaradi praznikov je bil v Brežicah sejem že v petek, 28. novembra. Nadodaj je bilo 440 prašičkov, prodali pa so jih 348. Za mlajše prašičke so plačevali 11.50 do 12.50 din, za večje pa 6.50 do 7 din za kilogram žive teže. KAJ BI MORALI IN ČESA NISMO NAREDILI... ■ ■■■M-,. ■■ ' ' Mladoletnik je kot pesek. Krhek in droban. Ne moreš ga stisniti v pest, ker ti uhaja med prsti. Narediti mu moraš pot in ga spraviti tja, kamor bi ga rad. občutek varnosti. Njihova dejanja so drznejša, prestopki pa hujši. Povratnikov je malo, med njimi tudi nekaj bivših gojencev vzgojnih domov. V Število prestopkov raste in pada V zadnjih desetih letih je v naši državi mladinsko prestopništvo naglo naraslo. Na Dolenjskem je po podatkih občinskih sodišč, okrožnega sodišča in uprave javne varnosti mladinsko prestopništvo v nekaterih krajih nekoliko naraslo, drugod pa padlo. V občinah Novo mesto, Trebnje, Krško, Brežice, Sevnica, Ribnica, Kočevje, Metlika in Črnomelj je bilo lansko leto v postopku 530 mladinskih prestopnikov, letos pa jih bo nekoliko manj. Ta mali padec pa nas ne sme uspavati. Statistike kažejo, da mladinsko prestopništvo v Sloveniji v zadnjih desetih letih stalno narašča, čeprav se v določenih obdobjih število prestopnikov zmanjša. Po vrsti kaznivih dejanj so na prvem mestu tatvine, sledijo jim: odvzem tujega vozila, pretepi, lažje telesne poškodbe in seksualni delikti. Mladoletniki so največ-kradli iz nezaklenjenih stanovanj in premalo zavarovanih trgovin. Tehnični ukrepi in boljše zavarovanje javnih prostorov bi pomagali, da bi se število prestopkov zmanjšalo. Več denarja -manj sreče Stara resnica je, da morajo mladi ljudje imeti nekoga radi in da morajo tudi drugi imeti radi njih, če hočemo, da gredo po poti, ki smo jim jo začrtali, če v družini ni toplih vezi, gredo mladoletniki svojo pot. Svojo pot -že, toda kakšno? Tudi na Dolenjskem je čedalje več družin, v katerih je vse več materialnih dobrin, vse manj pa topline. Otroci iz takih družin bežijo od doma, se ne učijo, dolgočasijo se, iščejo družbo sovrstnikov, pogosto kradejo, da bi postali enaki drugim... Veliko mladih ljudi, med njimi tudi Katja, potrebuje našo pomoč. Priznati je treba, da smo zanje premalo storili. Kadar prosijo denar, za delo organizacije, ki vključujejo tudi mladino, smo škrti, da je le kaj. Na drugi strani pa moramo za zdravljenje in poboljšanje mladine, ki se je že kdaj znašla pred sodnikom, dajati veliko več denarja, 'če gre za mladinski klub ali podobno, zmajujemo z glavami in pravimo, da nimamo in ne irftremo dati toliko denarja za mladino. Avgusta lani je na drugem zasedanju v Ženevi zasedala konzultativna skupina OZN za preprečevanje kriminalitete in prestope z delinkventi. Na zasedanju so sklenili, da bodo državam članicam priporočili, naj v svoje razvojne načrte vključijo tudi razvoj služb za preprečevanje socialno patoloških pojavov. Z drugimi besedami bi se reklo: uspešen gospodarski razvoj prinaša večjo brezposelnost, selekcijo med ljudmi, vzporedno s tem pa rasteta prostitucija in kriminal. Sem sodi tudi porast mladinskega prestopništva. To bi morali upoštevati in preprečevati. Kaj bi morali narediti? Pri nas že nekaj let govorimo o vzgojnih posvetovalnicah. V Sloveniji je 12.000 otrok, ki bi potrebovali svetovalca, posvetovalnica pa je samo v Ljubljani. Že v vrtich in šolah bi morali imeti socialne delavce, ki bi pravočasno odkrivali motenost in pomagali. Specializirane organizacije, ki vljučujejo tudi mladino, bi morale imeti za svoje delo več denarja. Mladinska organizacija bi morala vključevati in obdržati stalen tesen stik s tistimi mladimi ljudmi, ki ne dokončajo osemletke in nekaj let čakajo na zaposlitev. Tudi med starejšimi ljudmi je premalo prostovoljcev, ki bi zastonj in radi delali z mladino in pomagali ter ji bili za vzor. Ko sem se poslavljala od Katje, mi je dejala, da je doslej še nihče nikoli ni razumel. Ni imela sreče, da bi v življenju naletela na ljudi, ki bi našli čas in razumevanje za sočloveka. Nikogar ni bilo, zato jo je življenje čudno zapletlo v vrtinec temnih medčloveških odnosov, žal je pri nas še več takih Katij. MARIJA PADOVAN Nihče ji ni ponudil Ko sem sedemnajstletni Katji prvič segla v roke, me je presunil njen uporniški pogled. Navajena je, tako mi je pozneje povedala, da se srečuje z ljudmi, ki silijo vanjo z vprašanji, da jo vrstniki obmetujejo s psovkami in posmehom, da se starejši dregajo s komolci in si šepetajo, kadar gre mimo njih ... Ljubko, dolgolaso, krhko dekletce je odraščalo nekje na Dolenjskem. Doma je bil pravi pekel. Oče je zaradi pijančevanja izgubil zaposlitev, mama je bila gospodinja. Katja ima še dva mlajša bratca. Domače življenje se ji je velikokrat uprlo. Ko jo je nekoč učiteljica vprašala, kjfe je njen oče, da nikoli ne pride v šolo, ji je odgovorila: »že dva dni ga ni. Pije. Odšel je in rekel, da nas bo vse zaklal, ko se vrne. Vse nože sem vrgla v smeti, odšla bom še na milico, da ga zaprejo.« - Takrat ji je bilo 10 let. Dve leti kasneje ji je umrla mama pri porodu. Zdaj so bili še štirje: oče, Katja in bratca. Za otroke je nekoliko skrbela teta, nekajkrat pa se je doma oglasila tudi socialna delavka. Oče je še naprej pijanče-val. Ko je pozno zvečer prihajal domov skoz vrata, so otroci bežali skoz okno. Ko je imela štirinajst let, jo je očetov prijatelj posilil. Oče ji je grozil, da jo bo ubil, če bo to komu pripovedovala. Preselili so se drugam, toda tudi tu ni bilo nič bolje. Denarja je bilo vedno premalo, še manj pa družinske sreče. Katja je hodila v šolo neredno, s štirinajstim letom je v šestem razredu zaključila šolanje. Prevzela je skrb za oba bratca. Večkrat so jo našli pri manjših in potem večjih tatvinah v sosednjem mestu. Zanikala je, da bi jo oče pošiljal na tako pot, toda tudi oče je jedel hrano, ki jo je izmaknila, in pil za denar, ki ga je od nekod prinesla. Potem se je začelo tisto najhujše, na kar Katja ni bila pripravljena. V hišo je začel zahajati moški, ki je dajal očetu denar. Bila je mlada in neizkušena, najraje je bila sama z bratcema. Moški je prinašal denar in darila za mala dva in zanjo, doma si je pridobila veljavo, kakršne doslej ni bila deležna. Ni ga odbijala, saj ga ni mogla. Morda ga je gledala celo v drugačni luči kot njen oče, ki je bil zadovoljen samo tedaj, če je imel denar za pijačo. Pozneje je v dekliškem vzgajališču prvič slišala za moralne norme, življenje, ki naj bi ga živela, čistost deklet in žena in za pot, ki naj jo ubere. Imela je polno želja in upanj, hotela je po pravi poti, čeprav je šele sedaj izvedela zanjo. Naučila se je nekoliko šivati in je mislila, da bo s tem lahko živela. Ko se je vrnila domov, se je zaposlila, toda na vsakem koraku je naletela na spolzke opazke, posmeh in zaničevanje. Nikogar ni bilo, ki bi mu zaupala. Doma jo je vsak dan čakal oče, ki je zahteval denar, lačna bratca ter moški, ki ga je prej poznala. Že dvakrat je pobegnila z doma, miličniki pa so jo pripeljali nazaj. Zdaj je spet v nekem zavodu in najbrž ji bo hudo, če bo kdaj brala svojo zgodbo, ki mi jo je pripovedovala v nevezanem razgovoru. Zaradi mladinskega pre- NE UPAMO Sl S ^topništva na Dolenjskem ** se m treba dvigati prepla- m -w •-TM ha, ker je število prestopni- PRSTOM POKAZATI... kov precej nižje od republi- škega povprečja. Tudi teh ne bi bilo treba, če bi jim pravočasno pomagali. Priznajmo si: - da smo za vzgojo staršev premalo naredili. V zadnjih letih ni ne v mestu ne na podeželju predavanj za starše. Današnji roditelji pa premalo vedo o vzgojnih problemih, o osnovnih psiholoških in mentalnohigienskih vprašanjih in se za vse to niti preveč ne menijo; - da šola ne stori dovolj. Poleg izobraževalnega ima šola tudi vzgojni smoter. Motenost otrok pravočasno odkrije le socialni delavec. Na naših šolah, razen redkih izjem, ni socialnih delavcev irKŠe ti so slabo plačani; - da je iz občinskega proračuna namenjeno za delo nekaterih specializiranih organizacij, ki vključujejo tudi mladino, le nekaj tisoč dinarjev ali pa še to ne; - da je socialna služba premalo razvita in da en sam socialni delavec ne more uspešno delati s 100 ali še več mladinskimi prestopniki. Tudi med odraslimi je za tako delo premalo prostovoljcev. In priznajmo tudi: - da si ne upamo s prstom pokazati ne na tistega, ki je kriv, ne na tistega, Jci je odgovoren! To ne bi bilo vljudno! Morda pa zato ne, ker bi bilo treba stopiti pred ogledalo? Kdo so mladi prestopniki Srečni bi bili lahko, če bi bil na Dolenjskem Katjin primer osamljen. Ne samo v Jugoslaviji, po vsem svetu opažajo, da je med mladimi ljudmi vse več prestopnikov. Zakon jih takole razvšrča: do 14. leta je človek otrok, od 14. do 16. leta je mlajši mladoletnik, med 16. in 18. letom pa je starejši mladoletnik. Na našem območju je bilo med lanskimi prestopniki največ fantov, starih od 14. do 16. let (402), in 138 deklet, predvsem starejših mladoletnic. Veliko^ je takih, ki nimajo dokončane osemletke in zato niso zaposleni. Prestopniki so večinoma iz neurejenih družin, — popolnih in nepopolnih. Nekateri delajo posamič (taki so v večini), ponekod pa v skupinah. Ti so najnevarnejši, kajti vsakemu posamezniku daje druščina pogum in kultura in ■ . • • • izobra- ževanje Prvi korak v boljše čase... Na naša vprašanja odgovarja Ivan Brudar, predsednik ZKPO občine Kočevje. Otroška likovna ' razstava V počastitev dneva republike bodo v Dolenjski galeriji jutri, 5. decembra, ob 17. uri odprli likovno razstavo učencev osnovne šole Katje Rupe-na v Novem mestu. Obiskovalci bodo videli več kot 200 del, ki sta jih iz širšega 'izbora odbrala Niko Golob in Ljubo žagar, predmetna učitelja za likovni pouk v novomeški šoli. Na razstavi bodo zastopane vse likovne zvrsti y- od risbe prek grafike do plastike. O razstavljenih delih bo na otvoritvi spregovoril Niko Golob. Učenci novomeške osnovne šole se bodo tako že drugič samostojno predstavili v Dolenjski galeriji. Pdieg tega so sodelovali na dveh medobčinskih likovnih prireditvah, ki sta bili v tem hramu umetnost. Magyar razstavlja ■ v Novart V severnoitalijanskem mestu Novari razstavlja svoja slikarska dela Viktor Magyar s Čateža pri Veliki Loki. Za razstavo, ki so jo odprli 28. novembra, je pripravil 20 del na lesu, nastalih lani in letos. Prireditelj je za ta dogodek izdal ličen katalog. Vanj je spremno besedo o slikarju Magyaru napisal ljubljanski likovni kritik Aleksander Bas-sin. Magyar se je tudi že v tujini dobro uveljavil. Ne bo treba zamrati! Ljudsko knjižnico bodo iz Straže bržkone preselili v Vavto vas, v dom TVD Partizan, kjer je nekoč že bila. Prostor, ki ga zaseda zdaj, potrebuje zase DPD Svoboda. Ko so o preselitvi razpravljali na seji društvenega odbora, so omenili možnost, da bi morda za knjižnico našli prostor tudi v šoli. Solniki in nekateri prosvetni delavci v Straži in V avti '^asi so menili, da se hočejo nekateri tako ljudske knjižnice znebiti, čeprav o ukinitvi ni nihče govoril. Kaže, da je prišlo do razburjenja predvsem zaradi Preslabe obveščenosti prizadetih. Kot so predstavniki DPD Svoboda prejšnji teden Se enkrat potrdili, knjižnici ne bo treba na cesto, ampak jo bo3o spimo preselili prek •no’- na desni breg Krke. Ali daje zakonski osnutek o kulturnih skupnostih in financiranju kulturnih dejavnos i dovolj spodbud za množično amatersko kulturo? »Predvsem premalo zagotavlja, da bi se lahko razvile vse tiste kulturne dejavnosti, ki so ve- zane na stalne denarne vire. Zakon ne pove, kakšne dohodke bi imele kulturne skupnosti, oblikovane po tej ali oni inačici. Potrebno bi bilo zagotoviti delež družbenega proizvoda. Vprašati se je tudi treba, kaj si lahko privošči občina Ko- čevje, ki je v kulturi bolj zadaj. Zakon ne pove, koliko naj bi družba zagotovila za kulturo. Mimo tega je zakon gotovo prvi korak k urejanju kulturnih vprašanja na samoupravni podlagi. Bolj kot do • zdaj bo potrebno v to področje vključiti tudi delovne organizacije, saj je kultura potreba vseh delovnih ljudi. Na Kočevskem pa tudi zakon ne bo razrešil teh vprašanj, če ne bo ljudi, pripravljenih na sodelovanje. O razvoju in obstoju amaterskih kulturnih skupin bo — o tem sem prepričan — odločala predvsem kvaliteta, saj so današnje potrebe in zahteve drugačne kot včasih.« Kako bi. recimo, vi zagotovili načelo samoupravnosti v kulturnih skupnostih? »O kulturni politiki v naši občini bi morali najprej spregovoriti ljudje, ki imajo večjo besedo. Za Kočevje bi bil potreben načrt dolgoročnega razvoja kulturne dejavnosti, hkrati pa bi morali dobiti denar. Tako bi zadostili tudi načelu samoupravnosti. Mislim, da ne bi bilo najbolj bistveno, kje bi imeli sedež kulturne skupnosti.« Ustanovljen je tabor likovnih samorastnikov Odločitev občinske skupščine Trebnje omogoča nadaljnji razvoj te likovne manifestacije Z odločbo o ustanovitvi Tabora slovenskih likovnih samorastnikov, ki jo je občinska skupščina Trebnje sprejela 27. novembra, je vsebinsko in formalno utrjena kulturna dejavnost, po kateri je Treb- Kobetova razstava zaprta Razstavo ilustracij Borisa Kobeta k Trdinovim bajkam, odprto v čast občinskega praznika v Dolenjski galeriji v Novem mestu, so zaradi velikega znimanja obiskovalcev podaljšali za teden dni in jo. 1. decembra zaprli. Ljubiteljem likovne umetnosti se Kobe ni priljubil le kot krajinar, ampak tudi kot izviren in domiseln ilustrator Trdinovih bajk. Najboljša športnika lobniške za lato 1969 ■ Leto gre h koncu Športna tek-■j movanja so v glavnem končana. Prav je, da se spomnimo vseh naših športnikov, ki so nam pripravili v letošnji' sezoni veliko lepih doživljajev. Naše športno uredništvo spet objavlja glasovni listek, s katerim boste izbrali najboljšega športnika in šprotnico Dolenjske. Pri izbiri upoštevajte najboljše, tako da bo deseterica res pravično izbrana. Opozoriti vas moramo, da bomo ob koncu leta objavili o njih tudi strokovno oceno naših znanih te-lesnovzgojnih delavcev in tako njihovo mnenje primerjali z rezultati glasovanja naših bralcev. ŠPORTNA ANKETA . . . glasovanje naših bralcev. NAČIN TEKMOVANJA: I. mesto — 5 točk, II. mesto — 4 točke, itd. Tako, bomo točkovali v moški in renski konkurenci. Vsak bralec ima pravico poslati uredništvu neomejeno število glasovalnih listkov, objavili pa jih bomo v dveh številkah Dolenjskega lista. Prosimo, da nam glasovalne listke pošljete najkasneje do 16. decembra na naslov: Dolenjski list. Novo mesto. Glavni trg 3, * oznako »ŠPORTNA ANKETA«. Najboljša športnika, ki ju boste izbrali, bost.a dobila 'ep ookal Do lenjskega lista v trajno last. drugo in tretje uvrščena šoortnika pa darila. Izmerd tistih, ki nam boste noslall anketo, bomo izbrali 10 hraleev in ,iih nagradili. Navedli bomo samo imena nekaterih športnikov iz oosameznih 5rv>rtn;h zvrsti, o katerih smo največkrat brali: PLAVANJE: Frane čare«. Neven- ka Jenkole, Meta Novak, Igor Turk, Dušan Zlatic; ROKOMET: Polde Rovan, Slavko Bosina, Tomislav Svažič, Vito Lozar, _ Jože Sile, Franc Ponikvar, Marjan Zaman, Vladka Bužančič, Stanka Molan, Vlasta Mišič, Niko la Radič. Jože Jelen, Rudi Iskra- NOGOMET: 2ika Maksimovič Emil Gaser, Dušan Andjclkovič, Jože_ Logar, Vinko Weiss, Stanko Kovčin, Dobrivoj Petrovič, Boško Klajič; ODBOJKA: Lojze Babnik, Peter Stor, Samo M 'dic, Mirko Koruzar, Cveto Arko, Miran Simič, Franci Opara, Marija Fila, Silvana Mozer; ATLETIKA: Igor Penko, Metod Žužek, Kost jr Virant, Branko Su-hy, Borut H >čevar, Ivica Jakše. Tatjana Gazvoda, Meta Zagorc, Stane Sega. Veta Pučko, Franci Kristan, Gabrijel Popovič; ŠAH: Rudi Osterman, Igor Penko, Anica Praznik, Tone Škerlj; TENIS: Pavle Uhl. Jože Splihal, Samo Medic; KOŠARKA: Jože Splihal, Marjan Kopač. Marko Polojac. Stane Mrvar, ložko Šetina; KEGI„TANJE; Tone Krušič. Jože Mrzlak; SMUČANJE: Janez Novinec, Marjan Šonc ml.: LETALSTVO: Adolf Šuštar, Jože Uhan. nušan Zunanc; NAMIZNI TFVIS: Marjan So- mrak. Ivo Kapš; SPFEDWAY: Ivan Molan; KARATE: Stane Iskra, Peter VukMiič: STRELLANJE: Julka Bratuž. Mariin Kos; AVTOMORTITZEM: Tone Kump. Božo Zupan. Marjan Hrastar. Mali kulturni barometer ■ 50 LET SLOVENSKE UNIVERZE — V dneh od 8. do 12. decembra bodo ▼ Ljubljani osrednje slovesnosti ob 50-letnici slo-■^enske univerze. To bo za vse slovensko ljudstvo dogodek izrednega Pomena, naj se Je Sele s pridobitno svoje univerze uveljavilo ▼ druftinJ kulturnih narodov. Nekaterim slavnim možem bodo odkrili snomenlke. slavnost na obeležili tiirt* * TMfblikRrtlfttnl, od katerih bo obseden zbornik izšel v Jrmt.v»rn pokrovltell proslave Je tovariš Tito, ki pa bo*o tudi promovirali za častnega doktorja. « AKADEMIK KOBLAR — OSEMDESETLETNIK — Znani *flHll TCHHV5 nn lz-revu locflrnve pohvalo m GIBANJE »GLASBENA MLA* I>TN\« — Prosvetno-kultumi zbor ■lovenske skupščine Je podprl po- budo za organizacijo gibanja »Glasbena mladina Slovenije«. Poudarili so, da Je to potrebno, ker se bo glasbena kultura še bolj 6rila med mladino. ■ PREŠEREN: DA ALI NE? — Odkritje prof. Marka Marina Je vzbudilo veliko zanimanja t slovenski Javnosti. Dogodek Je našel odmev tudd na kulturni strani »Dela« kjer se je C. Skodlar malone ponorčeval iz profesorja in Javnosti, češ »boste res verjeli, da smo dobili pravo Prešernovo podobo?« C Skodlar se v svojem zapisu opira na ugotovitev, da se Prešeren ni dal za življenja nikoli in nlkorriMr portretirati, zato tudi oodobs. ki Ji Je prof. Marin določil čas nastanka v letu 1838, nima prav nič skupnega niti s pesnikom niti s slikarjem Goldenstelnom. Zanimivo bo. kaj bodo Skodlarju odgovorili. M ZDRAVNIKI — FOTOAMATERJI _ V Škofji Loki 1e bila do danes odmrta razstava BO foto-»n-afM, delo Šestnajstih zdravnikov, ki s«* prnv s 3,5:2,5. Sevničani so oddajali na sevniškem gradu, Krmeljčani pa v domu TVD Partizan Boštanj. Rezultati posameznikov: Dvojmoč : Debelak 1:0. Maurer : Šribar remi, Hrstven.šek : Gačnik 0:1, Blas : Kos 1:0, Mejak : Žvar 0:1 in Brelih : Prosenik 1:0. — (B. D.) ■ SENOVO — V počastitev dneva republike je bil preteklo nedeljo odigran hitropotezni šahovski turnir, na katerem je sodelovalo 10 šahistov. Končni vrstni red: 1. Drnač 8,5, 2. M. Jankovič 7, 3. do 4. Brezovšek, Kožar 5,5, 5. J. Jankovič 5. G. Senica 3.5. 7. Mak 3. 8. Strnad 2,5. 9. Šinkovec 1.5. 10. Škoberne 1. — (J. K.) ■ KRMELI — Na ekipnem hitropoteznem šahovskem prvenstvu so med ekipami zmagali igralci krajevne organizaciir ♦ ZDL. ki so osvojili 10,5 točke. Sledijo »Svoboda« Krmelj 10, aktiv ZM^ Hinj-ce 8,5 in Metalna 7 točk. Pohvaliti je treba moštvo Hinje, ki je prvič nastanilo Zmagovita ekipa je nastopila v postavi: T. Hočevar, Zvar in Prosenih. V brzonoteznem turnirju posameznikov sta zmagala šribar in Debelak s 7,5 točke, sledilo: Prosenik 6, Kos 5.5. Markovič. Sihllia 5 itd. — (B. D.) HI NOVO MESTO — Na reviji ke®rl'ačev v počastitev dneva re-oublike je sodelovalo 19 novomeških kegljačev. Nekoliko presenetljivo 1e zmagal Štefan Hrovat, tekmovalec novomeškega Pionirja. Končni vrstni red- 1. S Hrovat (Pionir) 817. 2. Kastelic 'Tskra) 811. 3 Cotič (Iskra) 799 . 4. Fabian fPionir) 795 . 5. Krušič (Pionir) 792. fi Mrzlak (Pioniri 7R4 itd — (J. M.) "* NOVO MESTO - Končano ie tekmovanje v lesen^kem delu ob-čMiske kegljaške liee. Zmasrala le »kina »elemlčaria. ki je zbrala 22 točk. V zadnilh kolih so bili doseženi naslednll rezultati- Železničar : Luknia 302:478. Stari devet : D'onir 433-404 T.uVn'n • š<»nHerne1 50:0, Vs°h devet Želerrilfar 45R-454 KRKA : TSKRA •VW1-4R9, ■ KW\ 4RQ-445 Gem+ler-nel : Vseh devet 0:50. trkpa : T.uknln 35T458 Želo^nlčpr • Stari devet 501 -?64. Stari devet ■ ftent-50:0 PTONTR • TRtfPA 0 50. KRtta • železničar 409-506. Vs* rtnrr>o* . 4»r)ttprno< ■ TTP.trA n-50. Lijtmln • Stor* želeTTii^ir • Pion'r 50-0, Vvt*\ h »vet r T«:TaM tTrvrč- n1 i"-ctnl red: I želemlPnr 9.. PTOVru s. Vsoti d o vet. 4. KRKA. 5.. tcvp \ fi. T,uWa. 7. «5t!>v5 rte- vaI *•-, R __ 11 M ) ■ NOVO MESTO — Občinska zveza za telesno kulturo bo v kratkem pripravila seminar za sodnike \ smučanja iz Novega mesta. Prijavilo se je 24 kandidatov. Seminar bodo imeli v Novem mesta in Cr-mošnjicah. — (V. R.) ■ NOVO MESTO — Takoj po končanem tretjekategomiškem šahovskem turnirju se bo pričel dru-gokategomiški turnir, na katerega je vodstvo šahovskega kluba Novo mesto povabilo več kot 20 novomeških II kategomikov. — (I. P.) ■ KRŠKO — Pred dnevi je komisija za šport pri občinskem sindikalnem svetu objavila končni vrstni red ekip, ki so sodelovale na občinskem sindikalnem športnem tekmovanju. Vrstni red je naslednji: 1. Celulozar 230, 2. Prosveta 226, 3. SOP 202, 4. Obrtniki 188, 5. Rudnik 128, 6. Agrokombinat 115, 7. Kovinarska 114, 8. Ele-ktro 109, 9. ObS 108, 10. Pionir 49. Med ženskami sta nastopili samo dve ekipi: 1. Lisca : Senovo 200 in Agrokombinat : Krško 110. - (S. R.) ■ LJUBLJANA — V počastitev dneva republike je KZS po osmih letih znova organizirala revijo moških kegljaških ekip. Na tekmovanju je nastopilo 6 ekip v disciplini 6 x 200 lučajev. V tej konkurenci so nastopili tudi Novomeščani, vendar so ostali na zadnjem mestu. Vrstni red: 1. Gorenjska 5070 kegljev, 2. Maribor 4941, 3. Ljubljana 4913, 4. Koper 4674, 5. Celje 4626, 6. Novo mesto 4379. — (P- S.) ■ KOČEVJE — Na turnirju tretjekategomikov in četrtokategor-nikov je s prednostjo dveh točk zmagal Mirko čuk in potrdil tretjo kategorijo; drugi je bil Bojan Mohar, 3. do 4. Nada Gornik in Tatjana Šega, 5. do 6. Nada Gore in Majda Fartek, 7. Filip Sporčič itd. Tretjo kategorijo so dosegli: Nada Gore, Majda Fartek tn Filip Spor-čič; tretlo kategorijo so poleg Cuka potrdili še Bojan Mohar. Nada Gornik in Tatjana Šega. Turnirja se Jo udeležilo 18 tekmovalcev. — (I. S.) Spet zamuda - a spet brez naše krivde! V četrtek pred prazniki so zvonili telefoni v upravi našega lista z vseh koncev in krajev: pošte, naročniki, podjetja in .številni druga bralci so se jeczilli, ker niso dobili praznične številke domačega tednika! Hudo nam je, ko se moramo ponovno javno opravičevati: tiskarna DELO v Ljubljani je kljub temu, da smo z naše strani pravočasno in celo malo prej kot običajno zaključili tehnični prelom tednika, spet zamudila tisk. Zadnjii izvodi naše številke so zapustili stari rotacijski stroj v Tomšičevi ulici šele v četrtek ob 230 zjutraj — to pa je bilo prepozrnd; da bi pošta lahko iz Ljubljane prepeljala celotno naklado na področje vseh 9 občin in - drugam. Tiskarna nas je obvestila, da se je tisk zavlekel pozno v noč predvsem zaradi izredno slabega roto papirja in zavoljo nepričakovanih zapletov na starem rotacijskem strotju. V četrtek dopoldne smo ugotovili, da je v ekspedi-bu tiskarne obležalo približno polovico naše celotne naklade. Tudi pošta ni nič kriva! V petek dopoldne nas je obvestil tudi direktor Podjetja za PTT premet v Novem mestu, da dobivajo pošte pritožbe naših naročnikov zaradi nedostavljenega Dolenjskega lista, pri čemer pa pošta ni prav nič kriva. Mnoge pošte, zlasti v Spodnjem Posavju in v trebanjskem okolišu, so dobile naš list šele v petek zjutraj. V vseh krajih, kjer imajo sobotno dostavo pošte, tako naročniki naše 48. številke niso dobili vse do torka, 2. decembra! V zadnjih dveh mesecih se danes že četrtič javno opravičujemo našim naročnikom zaradi neljubih zamud, ki so nastale v tiskarni DELO brez sleherne naše krivde. Ponovno javno prosimo vodstvo tiskarne, da zagotovi nemoten tisk in odpremo celotne naklade Dolenjskega lista vsako sredo zvečer. KOLEKTIV DOLENJSKEGA LISTA Vabilo na „co Dunajska revija na ledu bo gos samo od 5. do 15. februarja Gospodinja Natalija Vindišman iz Stranske vasi (na sliki) stoji pred podrto vaško lipo, ki je bila okras vasi. Vojna zaradi podrte lipe? Vaščani Stranske vasi pri Novem mestu so ogorčeni. Več kot 200 let stara vaška lipa, ki je bila v okras vasi, je padla. Lastnica Jožefa Ho-tevc iz Dol. Lakovmic je naročila v petefe, 28. novembra podreti lipo; verjetno ni vedela, kaj bo s tem povzročila vaščanom S'ranske vasi. Brez izjeme vsi so jezni, upravičeno so hudi! O tej lipi, pod katero so se zbirali vaščani, že desetletja, krožijo najrazličnejše zgodbe. Verjetno ima tale v sebi še največ resnice. Ljudje pravijo, da je v njenih jeklenih koreninah stdklcnica, v kateri so imena vseh tistih, ki so jo posadili. Razen tega pa je v koreninah tudi še nekakšno izročila? Pod lipo so bile veselice, mladinski sestanki, igrali so se otroci; skratka bilo Je nekakšno vaško shajališče, ki "a imajo marsikje še na naši vasi. Kaj menijo o poseku lipe vaščani Stranske vasi: B JOŽE LOKAR — Stran ska vas 30: »Ta lipa je bila okras vasi. Ni mi jasno, zakaj jo je lastnica dala posekati?« ■ NATALIJA VINDIŠMAN — Stranska vas 25: »če bi bili moški doma, je ne bi podrli. Verjemite, nismo mislili, da bi se je kdo lotil. Ne vem, zakaj je bila komu na poti. Ogorčena sem, kot tudi vsi drugi vaščani!« m ALOJZ BERKOPEC — Stranska vas 39: »Ne vem kako in zalkaj se je to zgodilo. Kako smo hudi, lahko sodite sami! To vprašanje bomo obravnavali pred krajevno skupnostjo.« m TEREZIJA JENIC — Stranska vas 26: »Vaščani smo bili pripravljeni zbrati denar za odkup lipe. Drevo se nam je vsem priljubilo, t?£ko ga bomo preboleM. Tam, kjer je stala, je zdaj velika praznina.« S. DOKL Obisk na Petrovi gori, kjer leže kosti 1.700 partizanov in 2.500 žrtev fašističnega nasilja, kjer je bilo moralno zaledje hrvaških ljudi med NOV, kjer je nastala pesem: »Na Kordunu grod do groba ...« ■ JESEN JE STRESLA LISTJE z mladih bukev, gabrov in kostanjev. Petrova gora, legendama Petrova gora, ponos Korduna, se je odela v samoto, v mir. ■ KORAKI ZAGRIZEJO V HRIB — Tu in tam poči suhljad, drugega nič. Niti ptice ni. Kot da se prestrašene od davnih rafalov boje vrniti! ■ OBSTANEM PRED BUKVIJO. Na njej vrezan, a zaraščen napis. Puščica kaže na grob pod njim ... Najmlajši hraška partizan... Berem iz kronike: »Obroč je bil smrtonosen. Okoli 10.000 ustašev, domobrancev in Italijanov je obkoiliLo Petrovo goro, na kateri je bilo 730 partizanov in skoraj 10.000 civilnih prebivalcev. 14. maja 1W2 so partizani prebiii obroč na dveh mestih. To je bila-velika vojaška in moralna zmaga partizanskega orožja...« In dalje: »Ta čas fašistične surovosti in nasilja je najbolj prizadel civilno prebivalstvo. Oas dramatičnih prizorov. Matere so izročale svoje otroke v naročje izvotljenih bukev. Ljudje so bili za ljudi zveri. Okoli 1.300 žensk, otrok in starcev so usmrtili na Petrovi gori«. Preživelim je legla na srce otožna pesem: »Na Kordunu grob do groba, traži majka sina svoga...« Na Petrovi gori je ljudstvo prepevalo, ustvarjalo legende. Postala je simbol boja, moralno zaledje, skrivnost, up, svetišče. Na Petrovi gori leže kosti 1.700 partizanov in okoli 2.500 žrtev fašističnega nasilja. Skoraj vsak tretji prebivalec iz njene okolice je dal življenje za srečo drugih. Ljudje so govorili: »Vse se lahko zruši, le Petrova gora nikoli!« Neosvojljiva trdnjava revolucije ni bila med NOV nikoli zavzeta. Z nje so pozvali hrvaško ljudstvo na oboroženo vstajo, na njej so ustanovili prve oborožene partizanske enote, na njenem območju je bilo ustanovljeno poveljstvo glavnega štaba Hrvaške. Na Petrovi gori je že 1941 začela delati prva partizanska bolnišnica. Do konča vojne jih je bilo že sedem. Imeli so tiskamo, usnjamo, orodjarno. Oelo elektriko so proizvajali na Petrovi gori. Danes je Petrova gora (10.000 ha, 30 km od Karlovca) en sam spomenik, en sam muzej. Kar je lahko priča trpljenju ljudi pred četrt stoletja, so ohranili in uredili. Vsako orodje, vsak kirurški nožek, domala vsako ime, izpisano na steni barake ali vrezano na bukvi, je dragocen muzejski primerek. Na častnem mestu so napisana imena zdravnikov. Zemljanke, ki so bile zadnje zatočišče pred sovražnikom, so edinstvene. S posebnim spoštovanjem pokažejo obiskovalcem zemljanko, ob vhodu katere je pokopana partizanska zdravnica. Ko je umrla, je želela imeti tak grob, da bi tudi z mrtvim telesom zavarovala žive ... Kar se je dalo ohraniti, je na Petrovi gori ohranjeno, kar se je obdržalo, je zavarovano, kar manjka, nameščajo. Hočejo, da bo Petrova gora taka kot med NOV. Ob pogledu na množico lesenih, a otrhlenelih križev, ki označujejo grobove partizanov, se človek zdrzne, po njem zagomazi »memento«: »O, nemi kažipot, ob poti naše karavane, kaj niso vsi ti, ki troihne tu, pustili svojih kosti v svarilo nam, ki romamo dalje?« IVAN' ZORAN Zavod za spomeniško varstvo iz Ljubljane je pričel obnavljati Hudičev stolp v Soteski. Dela bi hitreje napredovala, če bi se našlo stanovanje za tamkajšnjega stanovalca (Foto: S. D.) Najstarejši Ribničan ni bil nikoli ^ su pa so ga začele izdajati noge' uporabljati palici. (Foto: Mohar) Oče Pildarček je dop° • -1 Bil je krošnjar, »purš«, delavec pošte in še mnogo drugega ampak tudi danel okoli poznaj darčku« — Bolan ni bil nikol' jajo noge Pred krakim je praznoval 90-1^ rejšri Ribničan France Pdlc, P0,^ Doma je iz znane gostilniške ^ obrtjo ukvarja že nad sto lert. K le noge ga težko nosijo in sW*V Izmed pijač najbolj cena cvičeK V gostilničar pa še belokranjska sednje Vi vođine. Prvič se je poročil 1904, a mu je žena po sedmih letih umrla, pokojni pa so že tudi vsi trije otroci, ki mu jih je rodila. S sedanjo ženo, ki mu je rodila 11 otrok — pet je še živih — se je poročil pred 57 leti. Oče Pildarček je bil še kot fant tri leta v Ameriki. Prvo svetovno vojno je preživel kot vojak v glavnem v zaledju, ker je bil »purš« pri nekem stotniku. Po vojni Je delal kot že njegov oče v domači gostilni in na kmetiji. Gostilna je bila vedno in je še danes na dobrem glasu. Poizkusil je tudi krošnjariti, vendar se mu je to težko delo kmalu zamerilo. 38 let je vozil do dvakrat na dan pošto od železniške postaje do ribniške pošte, enkrat na teden pa tudi v Dole- njo vft«, danes 11 Med ** njegov * tizanift' godka$ zabiti- Očet*» bi bil f pokuS3, či. čno j^ mo t/tf®1, je spi11 0 O srj novosrt1^ stvofffl * organi^ števil** ljudsK® Na sliki vidimo del centralne partizanske bolnišnice na Petrovi gori. Postavili so jo ob koncu leta 1941. V ospredju so leseni križi partizanskega pokopališča. Na Petrovi gori se je med NOV zdravilo več kot 10.000 ranjenih in obolelih partizanov, na pokopališču pa leži okoli 1700 borcev. Nikdar osvojena trdnjava revolucije vomeški Udeležili gim tudi kompas in drugi so pri® barvni fil taila« v i sau. Za ljubitelje plesne umetnosti na ledu so pripravili mojstri z Dunaja, mesta ob lepi modri Donavi, nov spored in ga imenovali »Cock-tail«. Sestavljen je iz devetih prizorov, v katerih se domiselnost plesnih figur prepleta z razkošjem kostumov. Mimogrede bodi povedano, da je revija preskrbela 600 kostumov, za katere so morali odšteti nič manj kot 3 milijone šilingov. v Za obiskovalce iz Jugoslavije, Italije in drugih zahodnih dežel gostuje dunajska revija na ledu vsako leto v dvorani celovškega velesejma. »Cocktail« bodo pripeljali v Celovec februarja, predstave pa bodo od 5. do 15. februarja. Z željo, da bi prireditve v Celovcu obiskalo čimveč slovenskih gledalcev, je prispel v našo republiko direktor celovškega velesejma dr. Josef Kleindienst s sodelavci. V sredo, 26. novembra zvečer, je dr. Kleindienst priredil tiskovno konferenco v no- uo pri ra z prost 1. me{ _ Z ne‘ 2 stre 1 z dol in P po$' mest' Poseb^ no de'0 po p*8* la sneje ® Rok P1 objavi' čas je tekel,in moral sem oditi na avtobusno postajo Pripeljal je avtobus. Iz njega so izstopili rudarji nasmejanih obrazov, jaz pa sem vstopil in se odpeljal proti rudniku na popoldansko izmeno. Skozi okno sem opazoval, kako rumeno listje odpada z drevja. Avtobus je ustavil in odhiteili smo proti jašku. Hitro smo se preoblekli v delovne obleke, na glave pa poveznili čelade s svetilkami. Napravili smo še nekaj korakov proti okencu, kjer delijo malico. V tem trenutku me je z globokim glasom pozdravil Ivan: »Srečno, Jože!« Smeje sem mu odzdravil: »Srečno, Ivah!« On pa je še dodal: »še en delovni dan, in potem sledi počitek.« Bila je namreč1 sobota in je mislil na zabavo v nedeljo. Ni slutil, da zanj ne bo več ne delovnih dni ne nedelj. že je poklical nadzornik: »Ej, tovariši, gremo delat!« Z Ivanom sva odšla proti dvigalu, ki vsak dan popelje mnogo rudarjev globoko pod zemljo- Dvigalo se je pričelo spuščati in vsi v njem smo prižgali svetilke. Gorele so svetlo, brez utripanja. Dvigalo je obstalo. Izstopili smo in se napotila daleč pod oboke črnega premoga, kamor smo vsak dan hodili prelivat znoj. Prispeli smo na delovno mesto in slekli gornji del delovne obleke ter srajco, še malo smo se ohladili, se malo pošalili, nato pa začeli z vsakdanjim delom. Kakor vedno je tudi ta dan Ivan delal poleg mene. Minile so kakšne tri ure trdega dela. Ravno bi morali oditi k malici, ko je nenadoma počilo. Pogledal sem okoli sebe in videl prestrašene obraze tovarišev. Zmeden sem pogledal še na mesto, kjer je delal Ivan, a sem videl le veliko gmoto premoga. Takoj zatem pa sem opazil pod to veliko grudo — Ivana. Na glas sem zavpil: »Tovariši, Ivan!« Poskušal sem odvaliti smrtonosno grudo z mrtvega tovariša, a bil sem prešibak. Priskočili so še drugi in skupaj smo jo odstranili. A bilo je prepozno ... Po vsem rudniku je zavladala tišina, slišali so se le glasovi jokajočih tovarišev. Odnesli so mrtvega tovariša iz jame in ga prepeljali domov k očetu in materi, ki že sedem let ni stopila na noge. Ko so mater prinesli v sobo, kjer je ležal mrtev njen edini sin, je bila tako onemogla, da ni spravila iz sebe niti glasu. Prišel je čas, ko smo se morali posloviti od tovariša in ga pospremiti še na zadnji poti. Vračali smo se brez njega, a v naših srcih bo ostal do konca našega življenja. Kjer je nekdaj delal in živel naš dobri tovariš Ivan, pa je ostala velika praznina. J02E ABINA (Honorar 100 din) — Danes samo še taki ljudje kot sta ti in vratar mislijo, da sem premalo oblečena! rtail“ vala v Celovcu 600 kostumov. estavraciji Breg. ) se je med dru-^stopniki podjetja turistični delavci tej priložnosti ■to dvajsetminutni 0 premieri »Cock-ftškem mestu Pas- i)oma v Loki danem mostu jisuje I delovni mesti za: tainsko sestro kletno prakso aiico ončano osemletko "kvalifikacijo na •nem delovnem T 5°goj je poskus-3 mesece. Plača Nastop de-^razumu, najka-l- 1. 1970. Iave 15 dni po l> v zadnjem ča-^ora pri hoji NO let r^eriki, voznik le v Ribnici, Pstilno »Pr'i Pil--ai pa ga fzda- I. ^jstva najsta-..jfcce Pildarček. ki se s to tl, ^ je dobrega, k ^koliko peša. o1 . Ker oa nmblpmov ni mogoč? odoraviM naenkrat, ie skuoščina sklenila naj strokovna ' služba skimai s temeljno izobrp^Ava^no svun-no^tio izdela nro^ram za oo^tonno. i^^lišanip r^mer v šolstvu. V niem naj bo jasno Ty>v°d"no kdai bo določena šola na vrsti in vatere stvari imajo prednost. O drncih točkah dn^vnesra reda poročamo posebej M. L. in impnovania Na zadnji seji občinske skuoščine je bila imenovana odborniška komisija, ki bo pripravila novo razooreditev katastrskih občin v skupine kar je izredne važnosti /a davčne obremenitve. Komisijo sestavljajo: Franc Tlaš, Ivan Pompe Milan Borštnar, Milan Jeraj, Kristina Janc, Rudi Malešič. Alolz Zalašček, Jože Ameršftk. Ciril Vidmar, Marjan Gabrič. Niko Mam in tovariš Starina. norolra v Minirah V Hinjcah pri Krmelju st,a v krogu domačih pred kratkim praznovala zlato poroko Franc in Julijana Zaman. Franc je upokojen rudar, star 76 let, Julijana pa je gospodinja in ima 71 let. V zakonu se jima je rodilo šest otrok, kd so že vsi poročeni. »Zlatemu paru«, ki je znan po svoji skromnosti, še mnogo let trdnega zdravja! B.D. Kot smo na kratko že poročali, je bila 26. novembra prva seja novoizvoljene občinske konference Zveze komunistov, ki šteje 41 članov. Sekretar občinskega komiteja Roman Ogrin je poročal o družbeno-političnem položaju v občini ter člane izčrpneje seznanil s položajem nekaterih podjetij v občini: TŠS Mirna, Dane, Iskre Mokronog, Emi z Mirne, Putnika Trebnje ter s pripravami za gradnjo tovarne za predelavo krompirja. V svojem poročilu je predvsem poudaril, da je potrebna večja spodbuda gospodarskih organizacij in vseh, ki lahko pripomorejo h gospodarskemu napredku, prav zdaj, ko je opazno spremenjen odnos republiških vod- Volitve in imenovanja Občinska skupščina Trebnje je na zadnji seji imenovala za sodnika za prekrške Toneta Glogovška, ki je že doslej opravljal to delo kot strokovni sodelavec. Zdaj je diplomiral na višji upravni šoli in s tem izpolnil zahteve. Na svojo željo je s prvim decembrom prenehal delati kot podpredsednik občinske skupščine odbornik Tone Gole, ki se je zaposlil kot predavatelj na poklicni kovinarski in avtomehanični šoli v Novem mestu. stev do problemov manj razvitih. V razpravi, v kateri so sodelovali Ludvik Golob, sekretar medobčinskega sveta ZK, Franc Zidar, Stane Hribar in še nekateri, so obravnavali zlasti zaostajanje nekaterih predelov občine, kot na primer Trebelnega in Dob m iške doline, kar zelo vpliva na razpoloženje tamkajšnjih ljudi, ki se počutijo zapostavljene. Končno je prevladalo mnenje, da je treba prizadetim ljudem jasno povedati, kaj je uresničljivo in kaj ni, ter Količniki še za nekatere Na zasedanju občinske skupščine Trebnje marca lani je bil sprejet sklep, po ka-. terem so prejemki funkcionarjev, ki jih voli ali imenuje občinska skupščina, vezani na povprečne Osebne dohodke v občini tako, da so pomnoženi s posebnimi količniki, ki jih je določila skupščina. Na zadnji seji je sklep še dopolnila s tem da je količnik za sodnike občinskega sodišča v razponu 2,2 do 2,6, uvedeni pa so tudi količniki za starešine temeljnih upravnih organov in sodnika za prekrške. Količnik znaša 2 do 2,8. Povprečni osebni dohodek v prvi polovici letošnjega leta je v občini znašal 879 dinarjev. Uvedena je kanalščina Občinska skupščina je 27. novembra končno sprejela odlok - Različna mnenja o plačevanju. Izmed desetih točk dnevnega reda četrtkovega zasedanja občinske skupščinie . v Trebnjem je »razburila duhove« ena sama — razprava o uvedbi plačevanja prispevka za vzdrževanje in gradnjo javne kanalizacije. Mnenja so bila zelo različna, in če ne bi bilo med odborniki veliko ljudi, ki jih odlok ne zadene, je vprašanje, kakšen bi bil izid glasovanja. Nekateri odborniki iz Trebnjega in z Mirne so menili, da uvedba kanalščine še ni dovolj preučena ali pa da je treba tudi kanalizacijo vzdrževati iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki ga v večjih naseljih že dalj časa plačujejo. Odločno besedo je zastavil predsednik občinske skupščine Ciril Pevec, ki je poudaril, da je dolžnost občinske skupščine zagotoviti namenski denar in gospodarja tudi za kanalizacijo, ki se ne Trebelno: v nedeljo o šoli Na Trebelnem bo v nedeljo, 7. decembra, zbor občanov, na katerem pa bodo razen o statutu občine in volitev novega sveta krajevne skupnosti govorili tudi o šoli v tem kraju in na Jelševcu. Zbora se bodo udeležili predstavniki občinske skupščine, temeljne izobraževalne skupnosti in Zavoda za šolstvo, da bi prizadetim ljudem kar najbolje pojasnili, kaj je s tem velikim problemom, ki se vileče že toliko časa. izdelati dolgoročnejši program razvoja teh območij, zlasti pa kmetijstva, ki je najvažnejša dejavnost. 2e sedaj je treba pomagati tem krajem in pri tem ne upoštevati samo gole ekonomike, je bilo rečeno na sej\. Po razpravi o problemih mladine in njihove organizacije je občinska konferenca sklenila, da bo naslednjo sejo posvetila temu vprašanju. M. L. Odgovor o cesti Mirna-Selo Na odbomiško vprašanje Franja Bulca glede vzdrževanja ceste Mirna—Selo odgovarja Komunalno obrtno podjetje Trebnje s podatki o vzdrževanju. V odgovoru je rečeno, da je bilo za to cesto porabljeno več gramoza, kot je v programu, in da ima ta cesta prednost, saj odpade nanjo le dobrih 9 odstotkov vseh cest četrtega reda, zanjo pa je bilo porabljenih čez 15 odstotkov celotnega gramoza. Cesta ima tudi svojega cestarja. Tak je odgovor, toda vprašanje je, če bo voznike zadovoljil, zakaj cesta je resnično zelo zdelana. Hitreje do stavbnega zemljišča Da ne bi bilo treba v nedogled ponavljati neuspešnih javnih dražb za oddajo stavbnih zemljišč, je po dopolnjenem odloku mogoče oddajata ta zemljišča tudi po pogodbi, če kupec izpolnjuje razpisane zahteve. Novost je uvedena zartidi tega, ker je bilo v bližnji preteklosti več neuspešnih dražb. V Trebnjem ha primer je bilo od 11 razpisanih parcel oddanih le nekaj, v Mokronogu pa od 9 samo ena. Zdaj ne bo treba čakati na dražbo za zemljišča, za katera ne bo veliko interesentov. vzdržuje iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča (kar je bilo rečeno že ob uvedbi omenjenega prispevka). Občinska skupščina ne more samo razpravljati o problemih, marveč mora iskati tudi možnosti za rešitve, pa četudi take, ki prizadenejo žepe prebivalcev. Končno je bil sprejet odlok, po katerem bodo morali plačevati kanalščino vsi, ki uporabljajo javno kanalizacijo. Po odloku bo znašala toliko kot vodarina. Odlok določa tudi pristojbino za priključitev na javno kanalizacijo. O drugih točkah dnevnega reda z omenjene seje skupščine bomo poročali posebej. M. L. Nihče se še ni oglasil Po javni obsodbi anonimnega pisma, ki ga je nekdo v imenu »skupine odbornikov« poslal republiški skupščini in republiški konferenci SZDL in v katerem je posumil v delo občinske volilne komisije ob lanskem refre-rendumu, se doslej še ni javil nihče, ki bi želel pregledati glasovnice in drugo gradivo za glasovanje. To potrjuje že izrečeno misel, da je bilo vse skupaj samo nepošteno podtikanje z namenom, da bi okrnili ugled občinske skupščine in družbeno-po-litičnih organizacij. TREBANJSKE IVERI ■ TEKMOVANJE TREBNJE — ŠOŠTANJ. V soboto, 6. decembra, bo ob 19.30 v prosvetni dvorani v Trebnjem javna radijska oddaja »Spoznavajmo svet in domovino«, v kateri bosta tekmovali 3-Clanski ekipi občinskih konferenc ZMS Šoštanja in Trebnjega. Na oddaji bodo zastavljena vprašanja tudi za poslušalce v dvorani, vsak pravilen odgovor pa nagrajen. ■ SLAB OBISK. V četrtek Je bila v Trebnjem proslava dneva republike, na kateri so nastopili mokronoški pevci, godba na pihala in recitatorji, o pomenu praznika pa je govoril Slavko Kržan. Obisk je bil zelo slab, verjetno za podobne priložnosti najslabši doslej. ■ VEČJE MOŽNOSTI ZA VADBO. TVD Partizan in osnovna šola Trebnje bosta plačala vsak polovico stroškov za ureditev nove, neonske razsvetljave v šolski telovadnici, kar bo veljalo okoli 2.000 Ndinarjev. Dosedanja razsvetljava za telovadnico ni bila primerna, ker je bila preslabotna in premalo zaščitena. Večerna vadba je bila doslej skora nemogoča. ■ SESTANEK PREDAVATELJEV. Te dni je bil sestanek predavateljev, ki bodo poučevali na večernih kmetijskih šolah. V sodelovanju s krajevnimi organizacijami in kmetijsko zadrugo pripravlja delavska univerza šole v več krajih. ■ KEGLJIŠČE BO AVTOMAT-SKO. Občinska strokovna komisija si je ogledala prostore, v katerih bo gostilničar Franci Opara naredil kegljišče. Komisija je odobrila zamisel. Kegljišče bo avtomatsko in dvostezno. SEVNIŠKI VESTNIK TREBANJSKE N<) VICE S SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZK RIBNICA Udeležba na javni razpravi o osnutku zakona o kulturnih skupnostih, ki jo je sklicala občinska konferenca SZDL Kočevje, je bila dobra, žal pa je v razpravi sodelovalo le malo domačih kulturnih delavcev (Foto: Primc)." Tudi kulturo v razvojne programe Še vedno dilema: kulturna skupnost za eno občino ali za več občin — Kultura je, primerjano z ostalimi delovnimi področji, zapostavljena Pred kratkim je bila v Kočevju javna razprava o osnutku zakona o kulturnih skupnostih. Sklicala jo je občinska konferenca SZDL, udeležili pa so se je kulturni delavci, predstavniki družbenopolitičnih in delovnih organizacij, poslanci ter predstavniki republiških organov in organizacij, Id delajo na področju kulture. Udeleženci razprave so soglasno ugotovili, da je danes kultura v primerjavi z ostalimi delovnimi področji zapostavljena. Zahtevali so, da mora tudi kultura dobiti v razvojnih programih občin in republike mesto, ki jii gre, in seveda tudi ustreano materialno osnovo. Zelo različnega mnenja pa so bili udeleženci razprave o tem, kakšno območje naj zajame nova regionalna kulturna skupnost. Nekateri so menili, da bi jo ustanovili za Jubilej vodovodne skupnosti Kolektiv Vodovodne skupnosti Kočevje-Ribnica bo 6. decembra praznoval 10-letnico obstoja. Vodovodna skupnost Kočevje-Ribnica je bila ustanovljena pred 10 leti z namenom, da izboljša preskrbo s pitno vodo na območju obeh sedanjih občin in da obnovi dotrajale vodovode oziroma da zgradi nove. Že v prvih letih obstoja je Vodovodna skupnost dosegla svoj naj večji uspeh, ko je dogradila skupinski vcđovođ za območje naselij Kočevje in Ribnica. SevecUĆ pa je Vodovodna skupnost sama ali s pomočjo občanov, delovnih Livold: voda iz kočevskega rezervoarja V Livoldu so 15. novembra ukinili vaški vodovod in se priključili na dolgovaškega, ki dobiva vodo iz rezervoarjev nad Kočevjem. Tako je poskrbljeno, da bo Livold v bodoče zadovoljivo oskrbovan s pitoo vodo. organizacij, občinskih skupščin m drugih gradila, razširjala in obnavljala tudi vodovode na podeželju in celo v nekaterih krajih sosednjih občin Delnice in Črnomelj. Prav zdaj Vodna skupnost ponovno obnavlja skupinski vodovod za Kočevje in Ribnico. Dela bodo predvidoma končana do februarja, ko bo zmogljivost vodovoda za polovico večja, kar bo zadostovalo za nemoteno preskrbo obeh krajev z naslednjtih 15 letih. Posamezne krajevne skupnosti v obeh občinah se zelo prizadevajo, da bi vse njihove vasi in celo nekateri zaselki dobili zdravo pitno vodo oziroma vodovod. Vodna skupnost j.im bo pri tem prizadevanjih tudi v bodoče pomagala, najprej seveda tistim območjem, kjer so prebivalci pripravljeni tudi sami kar največ prispevati. DROBNE IZ KOČEVJA in finance, na kateri so razpravljali o določitvi sredstev za vzgojo in izobraževanje, o omejitvi proračunskih sredstev, o financiranju proračunskih potreb občine za prvo tromesečje prihodnjega leta in o nekaterih drugih pravnih, davčnih in ostalih zadevah. ■ H ■ ZA JUTRI je sklicana seja sveta za gospodarstvo občinske skupščine, na kateri bodo razpravljali o zaposlovanju na območ- ■ ■ ■ RAZSTAVO »VERIGARJEV«, prvih Jugoslovanskih znamk, so odprli filatelisti 28. novembra v Domu telesne kulture. Razstava je bila posvečna dnevu republike in 50-letnici prvih Jugoslovanskih znamk. To je bil tudi prvi uspeli poizkus sodelovanja dolenjskih filatelistov. Na njej so razstavljali dani, mladinci in pionirji kočevskega filatelističnega društva, člani iz Novega mesta in Črnomlja in pionirji iz Žužemberka. Razstava je bila odprta do včeraj. ■ ■ ■ DRUGI SNEG to zimo Je začel padati 26. novembra. Vendar ni obstal', ker Je bil moker. Naslednjo noč Je zapadlo malo več snega, ki se je obdržal ponekod do 28. novembra. Dalj je obstal predvsem zato, ker je bilo mraz. Med prazniki je zapadlo 15 cm snega, ki so ga morali že plužiti. B ■ ■ DEBELO SIPO pri NAMI je razbil veter v noči med 25. in 26. novembrom. Veter Je ponoči zelo močno pihal in Je razbil po mestu Se več drugih Sip ter ponekod pometal z oken in balkonov cvetlične lončke. n m m ZA VČERAJ je bila sklicani sela sveta za družbeni plan iu občine, o poročilu o delavski univerzi Kočevje in izobraževanju odraslih, imenovali bodo komisijo za lovstvo in razpravljali Se o nekaterih drugih zadevah. ■ ■ IV razstava slikarja Franca Godca so odprli 27. novembra v Likovnem salonu, trajala pa bo vse do 21. decembra (odprta je ob sredah, sobotah in nedeljah). Na veliki večini slik je upodobil motive iz Kočevja in Kočevske. Prav zaradi tepra je med obiskovalci razstave (občani in predstavniki delavnih organizacij) še večje zanimanje za nakup slik. Zvedeli smo, da so slike naprodaj, in sicer no 500 in 800 din. RNK ZELO USPELA PROSLAVA dneva republike je bila 27. novembra zvečer v dvorani množičnih organizacij v Kočevju. Na nlej Je govoril predsednik" občinske skupščine Miro Hegler, v kulturnem delu snoreda pa so nastopali člani MKUD »Matej Bor« iz kočevske gimnazije. Naslednjega dno Je bilo več proslav po šolah. območje občine, drugi so predlagali za območje dveh bbčin (Ribnica, Kočevje), tretji naj bi se priključili k bodoči ljubljanski skupnosti (ker bo imela več denarja!) in četrti, da bi imeli eno skupnost za vso Dolenjsko in Belo krajino. Zagovorniki predlogov, naj bi bilo v eni skupnosti več občin, so dokazovali, da imajo občine več skupnih kulturnih značilnosti, zato naj bi, bile tudi združene v enotno kulturno skupnost. Nasprotniki tem trditvam niso oporekali, dokazovali so, da bo prav gotovo prišlo , do razcepa take skupnosti, ko se bodo dogovarjali o njenem financiranju ali pa kasneje, ko bo kulturna skupnost dodeljevala iz svoje blagajne denar za potrebe kulture v posamezni občini. Predstavniki vsake občine bodo namreč dokazovali, da dajejo v skup no blagajno preveč in da hkrati premalo iz nje dobijo. Dokončne rešitve tega vprašanja niso našli. Sklenili so, da se bodo pred odločitvijo posvetovali še s predstavniki sosednjih občin. Razgovore o tem bodo vodili člani sekcije za kulturo pri občinski konferenci SZDL, ki so jo izvolili na tej javni razpravi. Predgrad: nov vodovod V novembru je dobila vodovod tudi severna polovica vasi Predgrad, medtem ko ga je imela doslej le južna. Za njegovo dograditev so prispevali vaščani v obliki krajevnega samoprispevka, ki so ga plačevali dve leti, in v obliki prostovoljnega dela nad 46.000 din, razen tega je predvsem za material prispevala Vodovodna skupnost nad 20.000 din. Za dograditev so se zelo prizadevali vaščani, vodstvo krajevne skupnosti in občinski odbornik Jože Kastelic. Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli petok so veljale v trgovinah s sadlem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: Kočevje Ribnica (cene v din za kg) krompir 0.78 0.80 sveže zolje 1.70 1,70 kislo zelje 2,30 2.20 kisla repa 2.20 2.10 ohrovt 2.60 — cvetača 3.70 3.00 fižol v zrnju 5.15 do 7.05 4.50 čebula 3.40 3.70 česen 11,90 13.00 solata 7.00 4.20 paradižnik — 8.00 korenje 2.00 — 2.00 peteršilj 4.10 3.50 zelena 2 60 — Jabolka 1.40 in 1.80 1.00 hruške 3.00 — grozdje 4.30 3.60 in 4.20 limone 5.80 ln 6.20 6.20 pomaranče 5.80 in 6.00 6.00 mandarina 8.00 — banano 6.20 6.20 Jajca (cena za kos) 0.70 do 0.85 0.82 ln 0,87 Sklepe ZK počasi izpolnjujejo Komunisti na vodilnih položajih se premalo zavedajo, da so oni najbolj odgovorni za izpolnjevanje sklepov, ki jih sprejemajo organi ZK Prva seja nove občinske konference ZK Ribnica je bila 26. novembra. Zanimivo je, da so se seje udeležili vsi člani konference. Na njej so sprejeli sklep o organiziranosti ZK v občini in p"» lovnik medobčinskega sveta ZK Ljubljana. Izvolili so novi občinski komite, pet komisij in častno razsodišče. Za sekretarja konference so ponovno izvolili Danila Moharja, za člana medobčinskega sveta ZK Ljubljana pa Franca Lapajneta. Poročilo o delu komunistov in nalogah v naslednjem dveletnem mandatnem obdobju je padal sekretar Danilo Mohar. V poročilu in razpravi je bilo poudarjeno, da je občinska konferenca ZK (pa tudi drujfi njeni organi) sprejela pomembne sklepe v zvezi s finansiranjem družbeno-poli-tičnih dejavnosti, delom krajevne samouprave in s področja stanovanjsko-komunal-nih zadev, vendar poteka izpolnjevanje teh sklepov zelo počasi. Sklepi so zelo kon- V RIKO kmalu milijarda Sredi decembra bo RIKO prvič v svoji zgodovini dosegel milijardo starih dinarjev letne proizvodnje. Delovni dan ribniških kovinarjev, članov delovnega kolektiva RIKO se je po sklepu delavskega sveta začasno podaljšal za 4 ure. Kolektiv je ta sklep sprejel zato, ker imajo toliko naročil, da v rednem delovnem času ne bi mogli vseh izpolniti. Samo zahodnonemška firma SCHMID je pri RIKU naročila za 100.000 DM snežnih plugov, ki jih mora RIKO dobaviti do 15. januarja. Vse Sekretar ponovno Mohar Danila Moharja, znanega dolgoletnega družbeno-politi-čnega delavca, so na prvi seji nove občinske konference ZK Ribnica 26. novembra ponovno izvolili za sekretarja. Mohar izhaja iz napredne družine. V partizane je odšel še zelo mlad. Vrsto let je služboval v JLA in bil v njenih enotah na odgovornih položajih. Kljub odgovornemu delu v JLA je vedno našel čas za družbenopolitično delo. Med ljudmi je zaradi, svoj ega dela priljubljen in spoštovan. Volitve in imenovanja Na nedavni prvi seji nove občinske konference ZK Ribnica so bili izvoljeni v komite: Veno Cihal, Fani Gelze, Franc Lapajne, Ivan Lavrič, Danilo Mohar, Ančka Pakiž, Vinko Šparovec, Franc Tanko in Ivan Petrič; za predsednika revizijske komisije Ivan Francelj, za predsednika komisije za organiziranost in razvoj ZK ter statutarna vprašanja Matija Zobec, za predsednika komisije za idejno-politične in dru-žbeno-politične zadeve Franc Koprivec, za predsednika komisije za družbeno-ekonom-ske odnose in ekonomsko politiko Franc Ilc, za predsednika komisije za mednarodna politična in gospodarska vprašanja Maks Nosan in za predsednika častnega razsodišča Vinko Drobnič. Več pristojnosti Komisije za usklajevanje samoupravnih aktov v delovnih organizacijah v ribniški občini so opravile že precej dela. Statuti in drugi akti bodo v marsičem boljši, kot so sedanji, predvsem pa bo v njih dana večja pristojnost delavskim svetom. Osnutek novega statuta podjetja RIKO predvideva, dane bodo imeli več upravnega odbora in strokovnega kolegija, ker bo to delo v bodoče opravljal poslovni odbor; razen tega bo delavski svet dobil več novih pristojnosti. kaže, da bo to nemško podjetje tudi v prihodnjem letu naročilo pri RIKU pluge. Delovni kolektiv podjetja, ki je največji izdelovalec snežnih plugov pri nas, je upravičeno ponosen na letošnje uspehe. Letni plan bodo izpolnili že v prvi polovici decembra, ko bodo prvič v svoji zgodovini dosegli letno proizvodnjo v vrednosti milijarde starih dinarjev oziroma 10 milijonov novih din. Hkrati s porastom proizvodnje naraščajo tudi osebni dohodki zaposlenih. V prvih devetih mesecih so se v primerjavi z istim obdobjem lani povečali za 11 odstotkov in znašajo v povprečju 1058 din. Pričakujejo pa, da bo ta številka do konca leta še večja. Praznična »Naša vez« Tik pred dnevom republike je izšla praznična številka »Naše vezi«, glasila delavne skupnosti INLES Ribnica. Uvodnik je posvečen prazniku, največ člankov pa delu podjetja (delu samoupravnih organov, poročilom iz delovnih enot, delu mladinske organizacije, delu Počitniške skupnosti itd.). Zadnja stran je namenjena predvsem športu, objavljen pa je tudi sestavek, posvečen 60-letnici urednika »Naše vezi«, Franceta Levstika. Obnovljena trgovina Poročali smo že, da trgovsko podjetje JELKA lz Ribnice obnavlja trgovino na Travi v kočevski občini. Gradbena dela so bila končana že pred dnevom republike; novo opremo zanjo pa so dobili te dni. Preureditev prodajalne bo veljala okoli 50.000 din. kretni, zato ne bi smelo biti ovir za njihovo izpolnitev. Vse kaže, da se komunisti, ki so na vodilnih položajih, premalo zavedajo, da so predvsem oni odgovorni, da bodo ti sklepi tudi izpolnjeni. V razpravi je bilo ugotovljeno, da se je delavnost komunistov v zadnjih dveh letih okrepila. Kritično pa so ocenili delo komisij občinske konference, ki (z izjemo revizijske) niso v celoti izpolnile svojih nalog. Krajevne organizacije in aktivi ZK so svoje naloge v glavnem zadovoljivo opravljali. Vendar bi predvsem aktivi v delovnih organizacijah lahko še uspešnejše pomlajevali svoje vrste. Za uspešnejše bodoče delo bo morala poskrbeti tudi krajevna organizacija ZK Ribnica. Komunisti so opozorili, da je treba pri izdelovanju srednjeročnega programa razvoja občine tesnaje sodelovati s sosednjimi občinami, predvsem s kočevsko. Razpravljali pa so tudi o pojavih nacionalizma in delu razrednih sovražnikov. Usklajujejo predpise Usklajevanje samoupravnih aktov v delovnih organizacijah v ribniški občini poteka uspešno. Marsikje so opravili že precej dela, usklajevanje pa bo zaključeno predvidoma do kanca leta. Stari kmetje in davki Starejši in onemogli kmetje v ribniški občina ne plačujejo redno davkov. Občinski odboruniki so na zadnji seji predlagali, naj bodo plačevanja davkov oproščeni le tisti ostareli kmetje, ki nimajo svojcev, da bi jih preživljali. Ostali morajo plačevati davek sami ali pa njihovi otroci, ki bodo podedovali posest. Ce davka ne bodo plačali, naj se občina vknjiži na njihovo posest. Tako so zahtevali odborniki, ki so tako priporočilo izglasovali svetu za družbeni plan in finance pri občinski skupščini. Zaradili so vodovod Poročali smo, da so vaščani Globeli pri Sodražici začeli graditi vodovod in zdaj je dograjen. Vodu že teče po njem in ne bo jim več treba ponjo do vaškega studenca, kjer je bila ob deževju komaj še pitna. Zdaj si bodo lahko uredili kopalnice in kupili pralne stroje. Vodovod je veljal vsakega izmed desetih vaščanov okoli 8000 din. Pričakujejo, da jim bo del stroškov povrnila skupnost. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ ■ ■ ON DAN som kot običajno vprašal tajnika občinske skupščine, če ima kakšen zobotrebec (namreč prispevek za to rubriko). Tajnik, ki je hkrati bral neki dopis, je začel prizadevno br. skaU po malem žepu pri suknjiču, končno izvlekel prazno roko in se opravičil: »2al nimam nobenega.« Mislil je namreč,'da telim pravi zobotrebec. ■ D ■ DE2EVJE v noči od 25. na 26. november je povzročilo, da so potoki v Ribniški dolini hitro naTastli. Voda je poplavila precej zemlje, ponekod pa tudi ceste. Malo je tudi manjkalo, da ni Bistrica spet poplavila trpa v Ribnici, kot pa je že pred leti. ■ P M ZMOGLJIVOST BENCINSKE ČRPALKE v Žlebiču bodo povečali. Z deli so že začeli in bodo kmalu zaključena Petrolova bencinska črpalka Ima vedno večji promet. Vozil Je zmeraj več, pa tudi kočevska cesta je vedno bolj prometna. PRH IZGUBO JE IMELA v prvih devetih mesecih lotos za- družna destilarna v Dolenji vasi, in sicer kar 6000 din. Do konca leta bo verjetno izguba še večja. Zadruga destilarne ne opusti samo zato, da kmetje nekaj zaslužijo s prodajo smrečja, ki ga destilarna predeluje. nun PODJETJA BODO PRISPEVALA za ureditev dvorane. Tako so sklenili na nedavnem posvetu ribniških delovnih in družbenopolitičnih organizacij. Dvorana Je v novem gozdarskem domu, v njej pa Jo prostora za okoli 50 ljudi. ITporabljali jo bodo za občinske in kraievne potrebe. Bi n m KONCERT ZABAVNE GLASBE bo v domu »Partizana« ▼ Ribnici 7. decembra. Na njem bodo nastoolli znani pevci zabavno glasbe: Marlnna Deržaj, Nino Robič, Irena Kohont in Braco Koren v spremstvu velikega in malega orkestra ljubljanske garnizije. REŠETO KOČEVSKE ^NOVICE NA OBČINSKI KONFERENCI SZDL V ČRNOMLJU Družba naj pomaga nerazvitim občinam »Ni treba dotacij, nočemo nič zastonj, le posojila, da bi okrepili lastno ekonomsko moč in omogočili razvoj gospodarstvu 26. novembra je zasedala v Črnomlju občinska konferenca SZDL, na kateri so ocenjevali politični položaj v občini in razpravljala o tem, kako bi se čimprej znebili pečata nerazvitosti. V uvodnem referatu je predsednik Lojze šterk dejal, da so bila v občini precejšnja prizadevanja za napredek, saj je družbeni bruto produk od leta 1960 porasel za 255 odst., narodni dohodek-Pa se je v tem času povečal za 278 odst., vendar je še zmerom pod 50.000 dinarjev. To pomeni, da je občina še vedno uvrščena med nerazvita področja Slovenije. V zvezi s tem je dejal: »Občani ne zanikajo družbene pomoči, zavedamo pa se, da republiške dotacije niso rešitev za naš hitrejši gospodarski razvoj. Upravičeno želimo gospodarsko osa- 7. decembra zaseda sindikat Vsebinske in kadrovske priprave na občni zbor občinskega sindikalnega sveta gredo h kraju Tako bo 7. decembra zašeaal občinski sindikalni svet Črnomelj, kjer bodo ocenjevali uspehe in neuspehe preteklega dela, obenem pa sprejeli smernice za delo novega vodstva. mosvojitev in družbeno pomoč v obliki posojil. Prizadevanja gredo to pot, dosežen je napredek, kljub temu pa je razkorak med občino Črnomelj in razvitimi območji vedno večji.« Razprava se je v glavnem sukala okoli položaja kmetijstva, kjer so znova ugotavljali, da je treba kmetom zagotoviti družbeno pomoč pod Letos 5 delovnih sporov Občinsko sodišče v Črnomlju je v 10 mesecih letošnjega leta obravnavalo pet delovnih sporov, od tega štiri zaradi nezakonite odpovedi in enega zaradi nezakonitega sklepa o ocenitvi delovnega mesta. Tri tožbe so bile rešene v delavčevo korist, ena v prid delovne organizacije, ena tožba pa še ni končana. Na občinskem sindikalnem svetu menijo, da bi se število takih tožb lahko zmanjšalo, če bi delovne organizacije bolj poznale splošno in interno zakonodajo. Danes idealni delovni pogcji Ob 20-Ietnem uspešnem delu črnomaljske lekarne pogovor z upravnikom mr. Milanom Dujcem Skromen kot je, je magister farmacije Milan Dujec najprej poudaril, di ob 20-letnici ni bilo nobenega pompa, temveč da so jubilej le tiho počastili v kolektivu. — V kakšnih pogojih je začela lekarna delati pred 20 leti? — V lokalu, kjer je danes prodajalna obutve Borovo, je bila nekdaj Vrankovičeva lekarna. Tu je začela delati naša delovna skupnost. Dobrih 14 let smo tam poslovali. Staro lekarno smo sicer preuredili, a vseeno ni bilo pogojev za delo na taki ravni, kot ga zahtevamo danes. Če bi ostali v tistih prostorih, bi bil napredek ustanove zadržan. To je danes dokazano, kajti v zadnjih 6 letih, kar poslujemo v novih prostorih, se je dejavnost povečala za 130 odstotkov, finančni uspeh pa je še večji. — Je razen vas še kdo v kolektivu vseh 20 let? — Marija Papeževa, farmacevtska tehnica, je od prvega dne pri nas. Se danes je moja desna 10-ka in gotovo ima za razvoj lekarne toliko zaslug, da je en vogal prav gotovo njen. — Koliko vas je zaposlenih danes? — Dva farmacevta in Štirje tehniki sestavljamo strokovno ekipo. Kar imamo kadrov in kar smo jih imeli, a so že odšli, smo vse vzgojili sami, s štipendiranjem. — In kakšni so delovni pogoji? — Ko smo 1964 z veliko pomočjo nove občine dobili nove lekarniške prostore, smo dobili idealne pogoje za delo. Vsa leta imamo zelo dobre odnose tudi z zdravstvenimi delavci in veterinarji, kar je pri našem delu zelo pomembno. — Je potemtakem vaS kolektiv popolnoma brez težav? — če izvzamemo obilico dela in dejstvo, da strokovni kader beži iz odročnih krajev, kakršen je Črnomelj, potem pri nas res ni težav. R. B. ČRNOMALJSKI DROBIR ■ OBČANI 2ELIJO boljše vzdrževanje Ulice 21. oktobra, kjer Je asfalt precej uničen, vožnja a motornimi vozili pa po ostrih robovih kvari gume. Cesta Je uničena največ zaradi velikega prometa iz rudnika, ki dovaža s težkimi tovornjaki premog na postajo. ■ 70 KRVODAJALCEV iz občine Črnomelj Je pred kratim darovalo kri na novomeški transfuzijski postajd. Posebna pohvala gre prebivalcem Gribelj ln zaposlenim v obratu IMV in BE7TI ter v poklicni kovinarski šoli, od koder )e bdlo največ prijavljenih. NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE »nujno«, kjer prav slabi ekonomski položaj kmeta kvari politično vzdušje. Več je primerov, da ostareli kmetje — borci ostajajo sami na kmetijah in ne morejo plačevati obveznosti, zato nimajo niti zdravstvenega varstva. Konferenca je zavzela stališče, da v letu 1979 prispevki, ki zadevajo kmečki živelj, nikakor ne bi smeli I narasti. Menili so, da je tre- 1 ba kmetom z družbeno po- i močjo zagotoviti socialno in starostno zavarovanje. V razpravi je znova prevladalo mišljenje, da je edini izhod v rešitvi odprtih in bolečih vprašanj v krepitvi lastne gospodarske moči. Kakor pa so se po eni strani zavzemali za izdatnejšo družbeno pomoč nerazvitim, so poudarjali tudi, da ne pričakujejo nič zastonj. Ne želijo nobenih dotacij, menijo pa, da so upravičeni zahtevati, naj širša družbena skupnost s posojili pomaga razvoju domačega gospodarstva. Ne razlik med kmečkimi in delavskimi otroki! 12. novembra se je v Črnomlju sestalo vodstvo občinske zveze DPM. Sklenili so, da bodo ob sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo slovesnosti, na katerih bodo malčkom poklonili rutice, čepice in pionirske značke. Pogovarjali so se tudi o organizaciji letošnjih novoletnih prireditev. Bili so mnenja, da je treba pripraviti osrednjo slovesnost dedka Mraza in ne več po delovnih kolektivih, ker je to ustvarjalo prevelike razlike med kmečkimi in delavskimi otroki. Občinska zveza DPM bo takoj začela zbirati denar za novoletno prireditev. V začetku decembra bodo izvedli tudi občni zbor občinske zveze DPM, kajti po odhodu predsednika in sekretarja vodi to organizacijo le začasno vodstvo. ■ SINDIKAT JE MOČNA ORGANIZACIJA — V občani Črnomelj deluje 32 sindikalnih organizacij s 3449 člani. Najštevilnejši je sindikat industrije in rudarstva, v katerem je včlanjenih 2262 delavcev in uslužbencev. ■ SVEČAN SPREJEM PIONIR-JEV — 28. novembra je bil v Prosvetnem domu svečan sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Vodstvo pionirskega odreda je pripravilo govor o nalogah pionirske organizacije, zatem pa razdelilo učencem prvih razredov pionirske rutice, kape, značke in pravila. V kulturnem programu so nastopili učenci nižjih razredov. Denar za nabavo rutic, kap in drugih rekvizitov, ki so jih podarili novosprejetim pionirjem, je prispevala občinska zveza DPM. ■ UCENCI OSNOVNE ŠOLE ČRNOMELJ so zbrali za šolo solidarnosti v Banjaluki 1.432 din. Prispevke ao pobirali v vseh razredih in naleteli na lep odziv. SZDL vabi na letne konference Vabimo občane na redne letne konference SZDL in zbore volivcev, na katerih bodo obravnavali poročilo o delu krajevnih organizacij, program javnih del in poročilo sklada za stanovanjsko izgradnjo borcev. Obenem bo sprejet program dela Socialistične zveze. V soboto, 6xlecembra, bodo konference ob 19. uri: v osnovni šoli Bojanci, v osnovni šoli Prelo-ka, pri Petriču v Tuševem dolu in v gasilskem domu Vranoviči. V nedeljo, 7. decembra, pa bodo konference: najprej ob 10. uri v osnovni šoli Sinji vrh, ob 11. uri v osnovni šoli Stari trg. Ob 14. uri bodo konference v naslednjih krajih: v gasilskem domu Cerkvišče, v gasilskem lomu Butoraj, v gasilskem domu Griblje, na železniški postaji Rožni dol, v osnovni šoli Stara Lipa in v gasilskem domu Talčji vrh. V drugih krajih bodo konference 13. in 14. decembra. Najmlajši Metličani so ob otvoritvi vrtca nastopili pred gosti in pokaza <„ naj so jih tovarišice doslej naučile. V novi stavbi bodo delovni pogoji še veliko boljši. (Foto: Ria Bačer) Metlika je slavila občinski praznik Po slavnostni seji občinske skupščine so odprli novo otroško varstveno ustanovo in podelili priznanja najboljšim vinogradnikom Praznik 26. november je Metlika pričakala s številnim cvetjem in zastavama. Odborniki in gostje so se zbrali najprej na slavnostni seji občinske skupščine. Med gosti so bili nekateri poslanci, predstavnika sosednjih občin in vodstva vseh občinskih družbenopolitičnih organizacij. Slavnostni govor je imel predsednik občinske skupščine Ivan žele, kf je med drugim dejal: »Ob vsakoletnem prazniku imamo veliko povedati. Ugotavljamo nove uspehe in napredek, vendar pa z doseženim nismo nikdar zadovoljni.« Govoril je o deležu metliške občine v času NOB, o letih prve povojne graditve, ko večjega napredka ni bilo, ter o vzponu gospodarstva v zadnjih desetih letih, ko se je narodni dohodek za osemkrat povečal. Ta čas je za razvoj občine najbolj pomemben, saj je razvoj industrije potegnil za seboj tudi napredek vseh drugih dejavnosti. Predsednik je omenil, da je bilo še po vojni komaj 200 ljudi zaposlenih, danes pa ima službo 2.000 ljudi, kar je tretjina vsega prebivalstva. Ob koncu se je govornik iskreno zahvalil delovnim kolektivom in občanom, ki z velikim razumevanjem že deset let sprejemajo samoprispevke, namenjene komunalnemu napredku in reševanju skupnih težav.. . S slavnostnega zasedanja skupščine sta dve delegaciji odnesli vence pred spomenik na Suhorju in k spominski plošči v parku, nato je bila v novem naselju otvoritev otroške varstvene ustanove. Poleg udeležencev slavnostne seje se je otvoritve vrtca udeležilo tudi veliko staršev Zadružni odkup močno upada Iz obširne m zares temeljito pripravljene analize o stanju kmetijstva v občini, ki so jo obravnavali na občinski seji, povzemamo tudi podatek, da zadružni odkup močno nazaduje. V letu 1960 je zadruga odkupila še ’730 pitanih prašičev in 360 telet, letos do konca oktobra pa so odkupili komaj 59 svinj in 5 telet. Podatek kaže, da je zanimanje kmetovalcev za rejo prašičev in živine veliko manjše, kar pa vzredijo, gre v prodajo večinoma mimo zadruge, na sejmih. otrok in šoloka mladina. Po k-ajših nagovorih so malčki izvedli prisrčen program, s prevzemom traku pa je novo varstveno ustanovo simbolično odprla predsednica izvršnega odbora republiške skupnosti otroškega varstva Marija Ivkovič. Vrtec, ki je veljal nekaj nad 1 milijon dinarjev, je bil prav tako zgrajen s prispevki občanov in delovnih organizacij, gradnjo pa je z ugodnimi posojili podprla tudi republiška skupnost otroškega varstva. Nova varstvena ustanova za predšolske otroke je urejena in opremljena tako, da ji na širšem Dolenjskem ni para. • Praznični dan je bil zaključen v hotelu »Bela krajina«, kjer so podelili nagrade, diplome in priznanja najboljšim vinogradnikom, obenem pa odprli pokušnjo nagrajenih vin. R. B. Vsi so pomagali delati Dan pred otvoritvijo no-/ega vrtca v Metliki je bilo oreba prostore očistiti, namestiti opremo itd. Priza-ievnim vzgojiteljicam so požrtvovalno pomagale pri ielu učenke poklicne šole BETI, zvecet pa sc na pomoč priskočili še o) čani iz sosednjih stanovanjskih blokov. Ne samo starši itrok, ki bodo obiskovali sovi vrtec, temveč tudi drugi ljudje so delali pozno v noč. Vsekakor je to lep primer složnega dela tn smisla za skupno stvar. 66 Ijfidi hodi v temi Lokvica je ena izmed vasi v neposredni bližini Metlike, od koder vsak dan 66 ljudi hodi v službo v razna metliška podjetja. Ko gredo zjutraj od doma pred 6. uro, je trda tema, zato zaposleni želijo vsaj tu in tam kakšno cestno svetilko. O tem so razpravljali na nedavni krajevni konferenci SZDL, obenem pa naročili novemu vodstvu organizacije pod predsedstvom Franca štefaniča, naj na krajevne težave opozarja pristojne občinske organe. Referendum je uspel! 27. novembra sta se kolektiva BETI in gostinskega podjetja z referendumom odločala za pripojitev gostinskega podjetja it BETI. Kaže, da so v obeh delovnih kolektivih razumeli, za kaj gre, saj je v BETI 63,5 odst. volilnih upravičencev glasovalo za, v gostinskem oodjetju pa je referendum doživel celo 80-od-stotni uspeh. Po 1. januarju 1970 bo torej prišlo do formalne pripojitve, nakar bo BETI začela z gostinstvom uresničevati svoje velike načrte, o katerih bomo še poročali. SPREHOD P0 METLIKI POPRAVEK V prejšnji številki našega lista smo na metliški strani objavili izjave s seje občinske skupščine brez komentarja. Žal se je pripetila tiskarska napaka pri izjavi poslanca Franca Vrviščarja. Pravilno se njegova izjava glasi:... Veseli me, da ni prevelikega tarnanja in da smo pripravljeni pomagati; medtem ko je pisalo namesto tarnanja »znanje«, kar pa je nesmiselno. ■ VINSKA POKUŠNJA OBISKANA — Nagrajena vina najboljših domačih vinogradnikov so vzbujala precej pozornosti. V zgornji sobi hotela Bela krajina je bila vinska poskušnja odprta nekaj dni in ni jih bilo malo, ki so hvalili dobro kapljico. ■ PRISPEVKI ZA BANJALUKO Pri občinskem odboru RK v Metliki so na spisku darovalcev naslednji: Mercatorjeva poslovna enota z 2.000 din prispevka. Lekarna 500 din, kolektiv lekarne 200 din, pekarija 200 din, podjetje MeUika-trans 3040 din, tovarna Beti je darovala za 8.000 din izdelkov, sindikat podjetja pa še za 2.000 din blaga, obrat Novoteksa je dal 6.000 din, delavci v Kometu pa so se odločili za prispevek v obliki enodnevnega zaslužka. Med krajevnimi organizacijami RK so zbrali v Gradcu 1.090 din, na Radoviči 622 din, na Jugorju 150 din, na Hrastu 223 din, v Drašičih 280 din, v Podzemlju 338 din. Podmladek podzemeljske šole je zbral 136 din. ■ 50 LET SKUPNEGA ŽIVLJE-NJ \ sta pred kratkim slavila Peter in Terezija Pezdirc iz Krastača. Njihova hiša je bila skoraj pre- majhna za vse sorodstvo, ki se Je zbralo na domaći Slovesnosti. Poleg svojih otrok imata' Pezdirčeva še 31 vnukov in 6 pravnukov. Gospodar Peter je star 78 let in je bil v Gradcu župan od 1934 do 1942, potem pa je bil odstavljen, ker ni hotel podpisati dokumenta o hvaležnosti slovenskega ljudstva do italijanskega kralja Bmmanuela in fašista Mussolinija. Naj slavljenca Se dolgo let srečno živita! ■ V PETEK, 28. NOVEMBRA, Je bila v avli osnovne šole lepa slovesnost ob sprejemu 60 prvošolčkov v pionirsko organizacijo. Priredili so jim kulturni program, jim razdelili pionirske kape, rutice, značke in izkaznice, nato pa so bili cicibani deležni še skromne pogostitve. metlišk-i tednik Plaketa dvema Novomeščanoma V počastitev 50-letnice ZKJ, SKOJ in sindikata je bilo nedavno v ljubljanskem klubu poslancev srečanje aktivistov ljudske tehnike iz Slovenije. Ob tej priložnosti so z najvišjem priznanjem, plaketo Borisa Kidriča, nagradili več zaslužnih delavcev Ljudske tehnike. Med nagrajenci sta tudi dva Novomeščana: Miha Žmavc, ki je prejel srebrno, in Milan Gorenc, ki je dobil bronasto plaketo. Nagrajencema iskrene čestitke! V bolnišnici sprejeli upokojence 26. novembra so v novomeški bolnišnici pripravili sprejem za upokojence tega zavoda. Povabilu se je odzvalo 23 nekdanjih članov kolektiva, ki so bili presenečeni nad toplim sprejemom. Povabljence je nagovoril in pozdravil prof. primarij Oton Bajc. Po prigrizku so upokojenci prejeli še skromno darilo S SF.IF OBČINSKE SKUPŠČINE Slabši kot v Sloveniji in v SFRJ Izobrazbeni sestav zaposlenih v občini je vse prej takšen kot bi bilo želeti - Dosedanja priporočila skupščine niso zalegla Dnevni red zadnje občinske seje je bil sorazmerno kratek, saj je obsegal le 8 točk. Največ razprave je bilo v 2- točki, kjer so govorili o kadrovski politiki, ter o 3. in 4. točki, kd sta bili posvečeni urbanizmu. Pred prehodom na dnevni red se je ponovno razvila razprava o pošti v šmarjeti, o čemer smo poročali že v prejšnji številki. Odborniki so soglašali s predloženim gradivom o problematiki zaposlovanja, o naporih za pridobitev novih kadrov, za pripravništvo in organizacijo kadrovsko socialnih služb. Predlagano priporočilo so v razpravi dopolnili z nekaj dodatki. Osnovna ugotovitev v tej točki je bilat da kljub ponovnim opozorilom v izobrazbenem sestavu zaposlenih niso bili doseženi takšni premiki, kot jih terja čas. Izobrazbeni sestav zaposlenih Novomeška kronika ■ NOVOMEŠKI TABORNIKI »Vodomci« iz čete Porečrnov so se. pred nedavnim udeležili delovne akcije v Suhi krajini. Taborniki, ki se udeležujejo povečinoma vsih akcij, ki jih sami organizirajo, tudi tokrat niso hoteli ostati ob it rani novomeškim srednješolcem. S svojim delom so se zares izkazali. ■ JUTRI ZVEČER bo v Domu kulture koncert zabavnih melodij. Ob spremljavi velikega in malega plesnega orkestra vojaške godbe iz ljubljanske garnizije bodo peli Marjana Deržaj, Irena Kohont, Nino Robič in Damir Koren. Dirigiral bo Ladislav Šeško. Cene vstopnic so 7, 8, 10 in 11 din. ■ ZA GRIPO je zadnji teden zbolelo tudi v Novem mestu in okolici precej ljudi. Dežurni zdravniki so morali večkrat obiskati bolnike tudi na domu. V lekarni in zdravstvenem domu trdijo, da so imeli pred prazniki polne roke dela. ■ 1200 KG PAPIRJA in veliko obleke in obutve so doslej zbrali novomeški pionirji. Zahvaljujejo sc posameznikom, ker so jim oddali toliko papirja. Obleko in obute* ter nekaj igrač in šolskih potrebščin so prek občinskega odbora RK že odposlali banjaluškim sovrstnikom, ki so prišli v Slovenijo. Dapir pa so prodali Dinosu Tudi ta denar so nakazali Banja; lučanom. H SLOVESNE PROSLAVE ZA 29. NOVEMBER so bile dobro pripravljene. Učenci osnovne šole. ki so sodelovali na proslavi, so nastopili v Domu kulture kar trikrat, da so se lahko zvrstili vsi šolarji. Tudi «ojenke dijaškega doma Silen so se tokrat 7. na- stopom izkazale. Mesto je bilo -dl j/uj -oim oiaz iifjuzBjd pa ui tošnji sneg je marsikomu prekrižal načrte o izletu v naravo ali obisku sorodnikov in znancev. Snega so se najbolj razveselili otroci. ■ NA TRGU so se cene gibale takole: gTOzdje 3 in 4 din, solata 5 din, jabolka 1,4 in 2 din, banane 6 din, kislo zelje 2 din, paprika 4 din, hruške 4 din, limone 7 din, pomaranče 5 din, cvetača 4,5 din za kg. Jajca so bila po 90 par. ■ RODILI STA: Jožica Kaplan iz Zagrebške 16 — dečka in .Terezija Hribar iz Ulice Majde Sile 14 — dečka. — Ena gospa je rekla, da si bo v maju 1970 zaneslji.ivo kupila zimske avtomobilske gume za sezono 1970/1971, ker da jih bodo takrat naše trgovine pa prav zagotovo imelel Zdaj so jih povsod — »že naročile«! v občini je boljši kot republiško povprečje samo pri visoko izobraženih strokovnjakih, v vseh drugih skupinah pa zaostaja za republiškim povprečjem. V primerjavi s stanjem v SFRJ smo v občini glede vseh kadrov na slabšem, kot je zvezno povprečje. Izhod iz zagate je mogoč v več smereh. Delovne organizacije naj sodelujejo z denarjem v občinskem skladu za štipendiranje, ki bi skrbel tudi za šolanje tistih strokovnjakov, ki jih potrebujejo podjetja. K sodelovanju v tem skladu je treba pritegniti predstavnike študentov in mladine. Zamujeno bo mogoče nadoknaditi s pospešenim izobraževanjem na delovnem mestu, ki je že precej razvito. Dopolnilno izobraževanje pa je potrebno tudi za delavce s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Izkušnje kažejo, da v kadrovsi politiki ni uspehov tudi zato, ker skorajda v nobenem podjetju nimajo ustrezno urejene kadrovsko socialne službe. Delavce, ki so še sposobni za izobraževanje, naj podjetja spodbudijo k strokovnemu Slapnik predsednik dr. Kapš podpredsednik 25. novembra zvečer se je v Novem mestu sestal novoizvoljeni občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin, kakor se je po sklepu republiške skupščine preimenovala ZZROP. Za predsednika je bil izvoljen polkovnik Ivan Slapnik, za podpredsednika dr. Peter Kapš, za sekretarja po podpolkovnik Jože Lužar. Odbor je ustano vil tudi dve komisiji: komisijo za strokovni program bo vodil podpolkovnik Željko Gerbec, komisijo za splošna in kadrovska vprašanja pa Kostja Virant. Odbor je dokončno oblikoval tudi sklepe občinske konference in razpravljal o delovnem načrtu v naslednjem obdobju. izpopolnjevanju s predpisi v svoji notranji kakonodaji, s temi predpisi pa je treba urediti tudi položaj pripravnikov. Na seji so sprejeli predlagano spremembo urbanističnega načrta Novega mesta in zazidalnega načrta za prehrambno industrijo v Ločni ter zazidalne načrte za industrijske rezervate KRKE v Ločni in Cegelnici ter za NO-VOTEKS in LABOD. Predlagano je bilo, naj bi za zazidane stanovanjske površine, ki so v prihodnosti predvidene za industrijo, našli ustrezne površine za zamenjavo. Kmečki odborniki so imeli več vprašanj v zvezi z poročilom o uporabi zazidalnega načrta za IMV. Danes razprava o dveh č^konih Okoli 50 ljudi je vabljenih na javno razpravo o osnutkih republiških zakonov o zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo danes ob 17. uri v sindikalni dvorani v Novem mestu. Na razpravo so povabili izvršni odbor občinske konference Socialistične zveze, predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, predstavnike zdravstvene službe in večjih delovnih organizacij ter druge. Uvodno besedo o zakonu o zdravstvu bo imel dr. Albin Pečavar, o novostih zakona o zdravstvenem zavarovanju pa bo spregovoril Franc Gričar. Res človek človeku volk? Ljudje povzročamo drug drugemu veliko gorja Človeški odnosi so čudno zamotani. Vsakega od nas življenje po svoje kuje, zato prinašamo sočloveku zdaj radost, zdaj žalost. Sklepamo nova prijateljstva in razdiramo stara. Vso to mešanico človeških razpoloženj, ki pOgosto kažejo resničnost reka, da je človek človeku volk, je spoznala pri svojem delu tudi socialna delavka Anica Janko iz Novega mesta. — Ste pogosto razočarani nad ljudmi in njihovimi medsebojnimi odnosi? »Ko sem še študirala, sem na življenje gledala z drugačnimi očmi. Bila sem mlada in orizadeta ob vsakem najmanjšem dogodku. Zato sem sprva, ko sem se zaposlila kot socialna delavka, prihajala iz službe zamorjena in sem včasih tudi jokala Sčasoma sem otopela, začela sem na ljudi gledati v pravi luči, brez slehernih olepšav.« — Kaj vas je doslej najbolj prizadelo? »Kljub vsem predpisom ostajam čuteča ženska in človek takrat, kadar duševno prizadetim materam na silo odvzamemo otroka in ga oddamo v rejo. Take matere ne znajo vzgajata otrok, nanje pa so običajno tako navezane. da samo še na pol živijo, ko jim ga odvzamemo. Čustva tu ne pomenijo mnogo, treba je misliti naprej in zato to delamo. Verjemite mi, da taki koraki niso lahki.« — Ali mislite, da je rek, da je človek človeku volk, resničen? — Na žalost res. Toliko brezbrižnih mater in neodgovornih očetov, toliko krivičnih sosedov in lažnih prijateljev sem pri svojem delu srečala, da bi skoraj verjela tej ugotovitvi. Prava sreča je, da se tudti tu najdejo izjeme.« MARIJA PADOVAN Predsednik občinske skupščine Franc Kuhar je 28. novembra podelil Rudiju Hrvatinu in Stanetu Zupančiču red dela s srebrnim vencem, ki sta ga prejela po ukazu predsednika republike Josipa Broza Tita za svoje dolgoletno in uspešno sindikalno delo. Odlikovancema naše iskrene čestitke! Na sliki: pogled na slavnostno podelitev (Foto: M. Jakopec) 45 —.Ali je prav razumel njen pogled? Uboga Marija! Njene vroče oči so mu izdajale skrivnost, ki je doslej ni slutil. Molče je meril med Marijo in Grajžarjem. Poteza med obrvmi se mu je poglobila. V srcu je začutil bolečino, da bi planil in zbežal... A že se mu je vračala kri v obraz in v njem se je dvignil posmeh nad samim seboj: — Janez Vajkard Valvasor, ne bodi smešen! Grobu se bližaš, ona pa komaj življenju!... Nihče, nihče ne sme nikdar slutiti, kaj je v meni — najmanj ona! »Vidijo, velečastiti, na pravo struno sem udaril!« se je prisilil k šaljivemu tonu. »Tudi ne verujem, da bi moja Marija ne imela poguma pomeriti se v takšnem delu z umetnikom Grajžarjem. Ali ne, Marija?« »Poguma!« je dekle dvignilo glavo in se zaničljivo ozrlo. »Haha! Za dva Grajžarja, ali ne, frater Inocenc?« se je baron naslajal ob fratrovi zadregi in pomežiknil gvardijanu V popoldanski vročini sta se Marija in Katka odpravili z doma. Katka v kmetiški obleki, z ošpet-ljem iz domačega platna, povrh pa modrček in krilo iz grobega rjavega sukna, na glavi belo pečo, ki ji ^® P^kutala zadaj po hrbtu. Marija v sivo modri obleki z ozkim životom, pošitim spredaj z lestvico modnh pentelj, z dvojnim krilom — vrhnjim temnejše modrim, na obe strani zavihanim in na bokih nasceperjenim, ter spodnjim v isti barvi kakor život v ?u?al^° gležnjev padajočim. Njene male noge so pokrivali šolni z rdečimi petami. Vsa je bila kakor imenitna mestna gospodična, le frizura moška. Gladki, kakor gavran črni, na onceh nekoliko zaviti gosti lasje so ji padali brez m ILKA VAŠTETOVaT^S^ VRAŽJE DEKLE (Zgodovinski roman) okraska mehko ob dolgem, ozkem obrazu na ramena. »Lepa je, vsi se ozirajo za njo,« je opazila Katka sama pri sebi. Po postavah in po obrazih sta si bili dekleti čudovito podobni. Le svetli Katkini lasje in njena kmetiška noša so vsakogar premotili, da ni opazil podobnosti med njima. Podobnost so zabrisala tudi bleda, bolehna Katkina lica nasproti zdravim, zagorelim Marijinim. Z roko v roki sta dekleti stopili v kapucinsko cerkev. Mariji je bilo srce, da jo je dušilo v grlu. Pri vhodu v zakristijo ropot, šumenje vejevja. Z velikega kupa je frater Inocenc izbiral dolge bršlja-nove vejice in jih obešal na cerkveno klop. čul jć klopotanje lesenih pet, a se ni ozrl. Dovolj jasno je čutil, kdo se mu bliža. Vroč val krvi mu je zalil bledi obraz. Ne da bi dekleti pozdravil, je dejal, ko sta pristopili: »Ako vam je prav, okrasimo cerkveno ladjo samo z bršljanom, prezbiterij pa z rožami.« 2e je Marija skomignila z rameni. Njej je bilo vse prav. A srečala je njegove hladno zastrte oči in dvignila glavo. »Lepše bi bilo, če pomečemo vse tisto neokusno papirnato cvetje z oltarjev in okrasimo vso cerkev samo z bršljanom,« je dejala odločno in kljubovalno. * Nekaj se je zabliskalo v njegovih očeh. . »Imate prav,« je odvrnil preprosto, prijel lestev, jo nesel h glavnemu oltarju in začel pobirati umetno cvetje z bleščečega oltarjevega nastavka. Marija je vzela po klopi razvrščene vejice in jih nesla za njim. Molče mu jih je podajala da jih je prepenjal na oltar Zopet so zašklepetale sandale; iz zakristije je stopil pater Jurij in držal z obema rokama kite in šopke rožno rdečega papirnatega cvetja. Za njim se je prikazal pater Hieronim, debeluhast menih z rdečim nosom in meglenim pogledom. Tudi on je nesel umetno cvetje. Večno sladki nasmeh patra Jurija je vzdramil ■ Marijo. Z gnusom je umaknila oči. »Tole cvetje je ostalo še od majnika. Vpletla ga bosta med bršljan,« je dejal pater in hotel odložiti vse na oltar. »Hvala, oče Jurij, ne bova ga potrebovala, zadostuje nama bršljan.« »Vendar ne bosta okrasila cerkve s samim zelenjem?« »Poizkusila bova,« je mirno odgovoril frater Inocenc in vrgel šopek umetnih rdečih in zlatih rož z oltarja na tla ter ovil prazno mesto s tanko bršlja-novo vejico. »In častivredna »mater spiritualis« ne bodo protestirali?« je še vedno smehljaje se obrnil pater svetle oči k Mariji. Ni ga pogledala. Telesno neprijetno je čutila bližino zoprnega človeka. »Umetne rože so neokusne,« se je odrezala in odšla h Katki po bršljan. I^NOVOMEŠKEg • Pretekli teden so v novomeški Porodnišnici rodile: Milka Rugelj *2 Dešeče vasi — Jožeta, Ljudmila Kozole s Senovega — Simono, Stanka 1’odroliarac iz Mišincev — Mnria, Ana Zahrasnlk iz Kostanje-vice — Katarino, Hermina Koren iz Žužemberka — Štefana. Rozalija Marinčič iz škenjljčvca — Brank?.. Ana Vidmar iz I^omna — Darjo, Ljubica Ivičič iz Brihova —' Zlatka, Ljerka Ilič iz Bršljina — Lidijo, Ana Krgič iz Cešče vasi — Zd&nko, Mariia (lodlar iz Veniš Marjanco, Vida Pod padec iz Kam ne?a potoka — Janeza, Angela Skrbe iz Gornjega Ajdovca — Rudiju. Milena Koncilja '7. Vrbovca -^"'Martino; Ana Šavor iz Velike B’Jčne vasi — Stanka, Marija Krnc iz Dobrave — Marjana. Marta Po voc z Rakovnika — Boruta. Jožefa Ormovšek iz Trebnjega — Simona, Ana M;ihič iz Malega Podliubna — Dušana. Ana Kolenc iz Romanje vasi — deklico. Alojzija Žnidaršič 12 Slepška — dečka, Terezija 'Železnik z Brusnic — deklico. Aloj-**ja Turk iz Praproč — dečka. Ana Sotlar z Luže — deklico. Cirila Surla iz Straško vasi dečka, Ana Fortuna z Babne gore dftklico. Frančiška Štukelj iz Pobiič — deklico 'n Marija Luzar 12 Ostroga — deklico. Prejšnji teden je bila v Novem mestu še ena zlata poroka. Pred odbornikom občinske skupščine Rudijem Mrazom sta si po 50 letih skupnega življenja obljubila nadaljnjo zakonsko zvestobo Ana in Jože Rukse iz Hrušice pri Stopičah. Rukše je bil v prvi svetovni vojni ruski ujetnik in priča dogodkov oktobrske revolucije. Med NOV je bil partizan, v partizane sta mu sledila tudi sin Martin in hči Anica. Zlatoporo-čencema prisrčno čestitamo (Foto: Ivan Zoran) Vsa/c četrtek DOLENJSKI UST IZBIRA PRVA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZK SPREJEMNIKOV v ELEKTROTEHNI v Novem mestu boste najlažje izbrali radijski ali televizijski sprejemnik. Sprejemnike prodajajo tudi na ugoden potrošniški kredit. Bitka bo v osnovnih organizacijah Ugotovili so, da bo treba predvsem z delovanjem v osnovnih organizacijah odpravljati neskladje med delom in stališči ter sklepi —»»tsflk v zameystvo Portret tega tedna Petra sem dobila doma ob mizi, na kateri je ležal kupček znamk. — Ali jih zbiraš? »Da, vendar šele kratek čas. Bolj se navdušujem za kaktuse. Preden sem šel k vojakom, sem jih imel kar lepo število. Ko sem se vrnil, sem jih začel zopet gojiti.« Prižge si cigareto. — Kam boš šel po opravljenem stažu? »V službo na občino, ki me je budi štipendirala.« — Kaj pa načrti za bližnjo prihodnost? »Ne vidim možnosti, da bi jih lahko uresničil.« — Zakaj si se odločil za medicino? Pravijo, da je to eden najtežjih študijev. »Vsak študij je težak, še sam ne vem, zakaj sem se vpisal prav na medicino. Prav tako bi bil lahko vrtnar. Toda sedaj mi ni žal« — Kaj po tvojem mnenju v zdravstvu škriplje? »Organizacija zdravstvene službe. Treba bi bilo spremeniti vse od temeljev. — Svobodna izbira zdravnika je zaradi regionalnih skupnosti samo na papirju, še vedno je pre-^ več pacientov na enega zdravnika.« — Kaj bereš in koliko? »Malo, ker ne utegnem. Tudi časopise zelo malo berem. Če bi imel čas, bi bral poljudnoznanstvene knjige.« — Kaj pa glasba? »Za klasiko nisem nikoli imel časa, popevk ne maram, ker so enodnevnice, rad pa imam jazz.« ( Peter Žiberna — pravkar končal zdravniški staž — In tvoj zdravniški nasvet bralcem »Dolenjca«? »Naj skrbijo za zdravje! Samo hermelika ne pomaga veliko. Naj ne hodijo v tesnih čevljih, da ne bodo dobili žuljev — Lahko se zgodi, da jim socialno zavarovanje ne bi plačalo tega zdravljenja.« A. V. 2. - In spet so padli piščanci in pute pod fiožem. Spet je zacvrčalo in zadišalo po kuhinji. Vse gosteje so odmevali Klarini delovni koraki po hiši; priprave so šle h kraju. Še •^alo in na pragu so stali nabiti kovčki, pred hišo pa je z odprtim prtljažnikom hrzal od Neučakanosti naš kabriolet. - Ni dolgo hrzal. Radio je bil ugasnjen, pipe zaprte, kuhalnik izključen in hiša zaklenjena. Pokadilo se je iz glušnika in zaškrtalo je po pesku. Paradižnika sta zavozila po glavni ulici rodnega mesta. Klepetulje za zagrnjenimi okni so obstrmele in hip nato spet staknile brezzobe čeljusti: »Že spet gresta! Le od-kod jima denar?« Avto pa je medtem že pustil za seboj zadnje plotove Košate lipe. vsem naloga osnovnih organizacij, da bodo ta stališča konkretizirale in prilagodile okolju, v katerem delujejo. V delo družbenih organizacij v krajevni skupnosti morajo vnašati politični ton. Sestanki bodo postali zanimivi samo, če jih bomo znali spremeniti v delovni dogovor o akciji. Pri tako spremenjenem delu naj se osnovne organizacije poslužujejo bolj kot do zdaj zanemarjenih oblik dela, kot so aktivi, komisije in posveti. Komunisti morajo v organizacijah delovati v treh smereh: v krajevni skupnosti, v delovni organizaciji in v svoji organizaciji ZK. Kot krajevno skupnost pa pri tem ne smemo pojmovati samo sveta te skupnosti, pač pa vse organizacije, ki v njei delujejo in celotni splet vprašanj in problemov, ki se v krajevni skupnosti pojavljajo. Sprejemanje mladih in novih članov, so poudarili na konferenci, naj ne bo samo kampanja. Komunisti in organizacije se bodo morali ob tako zastavljenem delu opredeljevati za to, kaj je dobro in kaj ni. Samo s konkretizacijo stališč bo mogoče dovolj zaostriti odgovornost in preprečiti izgovarjanje. M. J. Toplicam za novo šolo Občinska skupščina je na seji 25. novembra sprejela sklep o razpisu referendum \ za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dol. Toplice. Prebivalci tega območja so se po mnogih enako lepih zgledih v drugih krajevnih skupnostih odločili prispevati del svojega dohodka za gradnjo nove šole, ki je v Di>l. Toplicah več kot potrebna Dokončna odločitev o tem bo padla na referendumu, vendar pa lahko zaradi velike pripravljenosti, ki je prišla do izraza že v uvodnih razgovorih, pričakujemo, da se bo potrebna večina prebivalcev na referendumu odločila za samoprispevek LOVSKE SPECIALITETE »Imaš potne liste?« je dahnila Klara.^ »Tu so!« se je udaril po prsnem žepu Paradižnik. »In dolarji?« je vprašal. »Ne skrbi!« ga je nežno potolažila soproga. Da, dolarji! Prav tisti, ki jih je teta iz Clevelanda tako vestno pošiljate v Košato lipo. Enega po enega. Bili so dišeče in rumeno zapečateni v rozinovem kolaču! Pretežni del razprave na prvi seji občinske konference ZK je bil posvečen kritični oceni dela osnovnih organizacij. V razpravi so menili, da bo treba težišče bitke za vsebinsko preobrazbo ZK prenesti v te organizacije. 2ivo so razpravljali tudi o predlaganem sklepu o organiziranosti ZK v občini. Prodajalna je založena tudi s transistorskimi sprejemniki, magnetofoni, domačimi in uvoženimi gramofoni ter vsem elektrotehničnim materialom. Obiščite ELEKTROTEHNO in prepričajte se! En sodnik več Čeprav bi lahko govorili na konferenci o velikih uspehih, ki jih je doseglo gospodarstvo v občini, so se raje pomudili tam, kjer ZK v svojem delovanju ni dosegla zastavljenih smotrov. Ugotovili so, da je informiranost članov o delu višjih organov ZK boljša kot kdaj prej, da so konferenca, komite in komisije po reorganizaciji našle pot do članstva, da pa so prav osnovne organizacije še preveč zaprte vase. sklepi in stališči ter dejanji vedno večja. Stališča zadnjih plenumov so že toliko konkretna, da ne moremo več govoriti o preveliki posplošenosti in ponavljanju v vrhu. Zdaj je pred- Dijaki so obiskali bolnike Pred praznikom republike so dijaki šole za zdravstvene delavce iz Novega mesta imeli uspelo kulturno prireditev na novomeškem pljučnem oddelku. Bolniki so z navdušenjem spremljali nastop deklet. S sklepom občinske skup-; ščine, sprejetim na zadnji se ji. bo odslej pri občinsi:2m sodišču v Novem mestu ae-lalo 7 sodnikov. Povečanje števila sodnikov za enega je bilo potrebno zato, ker dosedanji sodniki niso zmogli dela. Razprave v njih so preveč posplošene in zato nezanimive, prav to pa odvrača mnoge komuniste. Tudi zavoljo tega postaja neskladnost med tem, kar govorimo, med Za sladokusce: jelen, srna divji prašič in druga divjad POIZKUSITE! v novomeškem hotelu KANDIJA CENA J DINARJE vedno Srčna**? »DOLENJKA* Vas pričakuje v svojih trgovinah na Dolenjskem * in v Beli krajini * AGRARI A, kmetijsko in trgovsko podjetje Brežice razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev, ki bo 18. 12. 1969 ob 9. uri pri upravi podjetja, in sicer naslednjih osnovnih sredstev: 2 tovornih avtomobilov znamke »AVALA« (3t) v voznem stanju 1 tovornega avtomobila znamke »TAM« 2t hladilnik v voznem stanju. Ker so vozila še v obratovanju, je ogled možen šele od 15. 12. do 18. 12. od 7. do 15. ure. 1 KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA | Preteki: teden so darovali kri na novomeški transfuzijski g = postaji: Alojz Zupančič, Jože Turk, Vilma Manček, Anton = = Kučera, Fanika Mrak, Jože Florjančič, Jože Korasa, Frančiška == = Tomazin, Matija Golob, Marinka Šmalc, Štefka Mežik, Joža s j= Mohar, Jožica Rajk in Ana Mervič, člani Krke, tovarne zdra- g = vil, Novo mesto; Ana Cesar, Vera Drganc in Malka Mežnar- ee = šič, gospodinje iz Prečne; Marko Mesojedec, kmet iz Oešče = HI vasi; Pepca Jerman, gospodinja tz Ločne; Valentin Malnarič, s = delavec iz Metlike; Tilka /oran, članica Dolenjke, Novo me- = = sto; Ivan Ambrožič, kmet iz Šentjošta; Jože Cesar, kmet iz g = Prečne; Marija Bartol j, Štefka Murn, Jožica Špringcr, Pavla = = Košir, Marija Kramaršič in Marija Vidmar, gospodinje iz = == Dolnje Straže; Alojz Murn, kmet z Velikega Orehka; Mihaela = = Kozoglav, Marija Gazvoda in Lojzka Cimermančič, gospodinje = = iz Šentjošta; Štefan Črnec, član Pionirja, Novo mesto; Angel s = Blatnik, član splošne bolnice Novo mesto; Nežka Gazvoda, g = gospodinja iz Hrušice; Tončka Brudar, gospodinja iz Plember- = = ka; Janez Gazvoda, član Opremalesa, Gotna vas; Jožefa Luzar, s = gospodinja iz Črmošrjic; Ana Somrak, gospodinja s Kuzar = = jevega Kala, Jožica Uršič in Stanka Menart, članice Novo == = lesa, Straža; Ivan Kastclic, član IMV Novo mesto; Marija g = Kafol, gospodinja z Verduna; Franc Les, kmetijski tehnik iz =§ = Novega mesta; Ivan Križan in Ciril Ceiič, člana Kovinarja, =§ Novo mesto; Ivanka Pavček, gospodinja iz Podgore, Iskrena hvala' 7riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiii>iii (IB? BREŽICE ^ LASTNIKI MOTORNIH VOZIL | POZOR! & $ & & $ Vse rezervne dele, avto gume, letne in zimske, za vaša motorna vozila dobite po kon* kurenčnih cenah v naši trgovini AVTOMATERIAL V BREŽICAH, Pod obzidjem 32! Razpisna komisija ZAVODA ZA KULTURO BREŽICE * razpisuje na osnovi sklepa seje delovne skupnosti z dne 17. nov. 1969 naslednji prosti delovni mesti 1. HIŠNIKA - KURJAČA 2. STROKOVNEGA SODELAVCA za družbenoekonomsko izobraževanje pri Delavski univerzi Brežice Kandidata morata po pravilniku o notranji organizaciji, sistemizaciji in vrednosti delovnih mest poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje; 1. kvalificirani kurjač 2. višja ali srednja izobrazba kot osnova za družbenoekonomsko izobraževanje s polovičnim delovnim časom za določeno dobo. Stanovanja ni. Ponudbe z opisom dosedanjihf del in dokazila o izobrazbi naj kandidati pošljejo na naslov: Razpisna komisija Zavoda za kulturo Brežice. Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa. Nastop službe 1. januarja 1970. leta. POZIV REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO — % poziva vse osebe, ki so žrtve fašističnega nasilja, civilne žrtve vojne ali žrtve vojnega materiala in imajo 60 do 90-odstotno telesno okvaro, da se v času od 2. decembra 1969 do 15. januarja 1970 prijavijo pri službah za socialno varstvo pristojnih občinskih skupščin oziroma pri centrih (zavodih) za socialno delo. Osebe, katerim je bila stopnja okvare že zdravniško ugotovljena oziroma imajo o telesni okvari kakršnokoli dokumentacijo, naj prinesejo s seboj vse dokumente. Podrobnejša pojasnila dtobijo zainteresirani pri službah za socialno varstvo pristojnih občinskih skupščin oziroma pri centrih (zavodih) za socialno delo. Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo V skladu z načelom reelekcije po 61. 73 statuta RAZPISNA KOMISIJA ŠOLSKEGA CENTRA ZA GOSTINSTVO / NOVO MESTO raapisuje prosto delovno mesto RAVNATEUA Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. visoka strokovna izobrazba s strokovnim izpitom in vsaj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse in 3 leta prakse v gostinstvu; 2. višja strokovna izobrazba s strokovnim izpitom in vsaj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse in 3 leta prakse v gostinstvu. I Ponudbe s priloženim kratkim življenjepisom, dokazilo o izpolnjevanju pogojev in podatke o dosedanjem delu naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa Šolskemu centru za gostinstvo Novo mesto — razpisna komisija. ZRNO DO ZRNA POGAČA. KAMEN DO KAMNA PALAČA! Ta pregovor lahko tudi za vas postane resnica, če boste začeli namensko varčevati pri Dolenjski banki in hranilnici v NOVEM MESTU ali njenih poslovnih enotah v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI! TUDI HRANILNO KNJIŽICO lahko dobite vsak čas pri vseh poštah v občinah Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje! DBH Novo mesto obrestuje navadne hranilne vloge po 6 odstotkov, vezane pa do 7,5 odstotka. DECEMBRSKO NAGRADNO žrebanj: VSEH HRANILNIH VLOG NAGRADE: AVTO ZASTAVA 750, 30 POTOVANJ PO 10 DNI V PARIZ IN LONDON IN ŠE 94 DENARNIH DOBITKOV. 13. decembra 1969 V BREŽICAH KREDITNA BANKA de n&bđa (c ttaKMMVZ S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI: % OSREDNJA ENOTA CELJE: Z EKSPOZITURAMI: ŽALEC, MOZIRJE, LAŠKO, SEVNICA, BREŽICE, ROGAŠKA SLATINA, ŠMARJE PRI JELŠAH, ŠENTJUR PRI CELJU IN SLOVENSKE KONJICE % PODRUŽNICA SLOVENJ GRADEC Z EKSPOZITURAMI: DRAVOGRAD, RAVNE NA KOROŠKEM, RADLJE OB DRAVI, PREVALJE IN MEŽICA # PODRUŽNICA VELENJE Z EKSPOZITURO V ŠOŠTANJU % PODRUŽNICA SLOVENSKA BISTRICA % PODRUŽNICA CELJSKA MESTNA HRANILNICA % PODRUŽNICA ZA KMETIJSTVO V CELJU vam daje vse informacije o denarnih zadevah, svetuje, skrbi za najugodnejše poslovno sodelovanje v bančnih poslih in je na voljo s svojimi storitvami gospodarskim organizacijam in občanom. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 15.00,_ 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan ' glasbeni spored od 4.30 do 8.00. S PETEK, 5. DECEMBRA: 8.04 Operna matineja. 9.35 Z ansamblom Moj mira Sepeta. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Viktor Repanšek: Rezultati letošnjih sortnih poskusov s krompirjem. 12.40 Nastop zbora »Stane Žagar« iz Krope. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in Pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.15 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Rad imam glasbo — studio Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Štirje kovači. 20.30 Top-pops 13. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22-15 Besede in zvoki iz logov domačih. B SOBOTA, 6. DECEMBRA: 8.04 Glasbena matineja. 9.35 Čez travnike zelene. 9.50 »Naš avtostop«. 10.15 Pri vas doma 11.00 Porodila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — uiž. Andrej Salehar: Lastnosti plemenskih merjascev iz obrata Ihan. 12.40 z ansambli domačih napevov. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.25 Lahka glasba za razvedrilo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19-00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute 7. ansamblom bratov Avsenik. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 22.15 Oddaja za naše izseljence. E NEDELJA, 7. DECEMBRA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.04 Radijska igra za otrcke — Marjan Marinc: »Kukavica«. 9.05 Srečanje v studiu 14. 10.05 še pomnite, tovariši . . . Vid Jerič: Med Savo in Krko. 10.25 Pesmi borbe . in dela. 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 1'J 15 Obvestila in zabavna glasba 13.30—15.30 Nedeljsko športno popoldne. 15.30 Humoreska tega tedna — A. P. Čehov: Tragik po sili. 15.50 Z novimi ansambli domač’h napevov. 16.30 »Po domače« 17.30 Radijska igra — Ludvik Aškenazy: »To je bilo na vaš račun«. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Plesna g!a^>a. ■ PONEDELJEK, 8. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Tugomir Cajnko: O poteku in pobudah iz razprave o gospodarstvu. 12.40 Majhen koncer* pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Operni koncert. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom štirje kovači. 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK, 9. DECEMBRA: 8.04 Operna matineja. 9.35 Z ansamblom Mojmira Sepeta. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Janez Saksida: Možnosti oskrbe oljarn z domačimi surovinami. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.40 Mladinska reportaža: Na poti s kitaro. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja. 20.00 Prodajalna melodij. 20.30 Radijska igra — Michel Dčon: »Kletka«. 22.15 Jugoslovanska glasba. ■ SREDA, 10. DECEMBRA: 8.04 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Valentin Benedičič: O Apimondiji. 12.40 Trio Borisa Franka z vokalnim tercetom. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naš] poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »Ti in opera«.' 22.15 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno ■ ČETRTEK, 11. DECEMBRA: 8.04 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milena Jazbec: Zakaj obrezujemo sadno drevje. 12.40 Cez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 »Pesem iz mladih grl«. 14.40 Lirika za otroke: »Mehurčki«. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Morda vam bo všeč«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Ninom Robičem. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 22.15 Večer pri hrvatskih skladateljih ČISTI TON IN JASNA SLIKA - samo z antenami ELRADA! obogatite praznike s skodelico KAVE zastopstvo konsignacija z AET pri2igalcem štedilniki, hladilniki pralni in pomivalni stroji, peči na olje 20.00 TV D (Zg) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV NEDELJA, 7. decembra 9.00 9.30 9.35 10.00 10.45 10.50 18.10 19.45 20.00 20.30 20.35 21.20 21.35 22.05 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Bg) PO DOMAČE (Lj) KMETIJSKI RAZGLEDI: Gnojila, Kako se razmnožujejo rastline (Lj) KMETIJSKA ODDAJA (Bg) PROPAGANDNA ODiDAJA (Ljubljana) OTROŠKA MATINEJA: Nove dogodivščine Huckleberryja Finna, Stan in Olio (Lj) TV KAŽIPOT (Lj) ŠPORTNO POPOLDNE AVTOBUSNA POSTAJA -.imeriški čelov film (Lj) CIKCAK (Lj) TV DNEVNIK (Bg) 3-2—1 (Lj) HUMORISTIČNA . ODDAJA < Beograd) VIDEOFON (Zg) ŠPORTNI PREGLED (JRT) TVD (Beograd) PONEDELJEK, 8. DEC. 9.35 TV V SOLI (Zg) 10.30 NEMŠČINA (Zg) \0.45 ANGLEŠČINA (Zg) H.OO OSNOVE SPLOŠNE IZOBRA-ZBE (do 11.30) (Bg) 4.45 TV V SOLI — ponovitev ,, (Zagreb) 5.40 NEMŠČINA — ponovitev (Zg) •d5 ANGLEŠČINA — ponovitev }6.10 FRANCOŠČINA (Bg) ■45 MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd) •50 OSTR2EK — mladinski film ir ™ Ljubljana) : -00 PO SLOVENIJI (Lj) tt w ££^GANDNA ODDAJA 18-30 PRIPRAVA HUDO POŠKODOVANEGA ALI OBOLELEGA ZA TRANSPORT NIZOZEMSKA GLASBENO DOKUMENTARNA ODDAJA , (Zagreb) t“-20 KALEJDOSKOP (Lj) 45 CIKCAK (Lj) TV DNEVNIK (Lj) «.30 3-2-1 (Lj) 35 Ivan Cankar: POLIKARP — TV drama (Lj) Ftanz Liszt: PRELUDIJ (Lj) POROČILA (LJ) spored: |7.30 VEČERNI ZASLON (Saraj.) }7-45 TV VRTEC (Zg) ff.OO MALI SVET (Zg) r®-20 ZNANOST (Bg) {«•50 GLASBENA ODDAJA (Zg) }9.20TV POŠTA (Zg) i»-45 TV PROSPEKT (Zg) 20-00 TVD (Bg) *1-00 SPORED ITALIJANSKE TV TOREK, 9. DECEMBRA 9.35 TV V ŠOLI (Zg) 10.30 RUŠČINA (Zg) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Bg) 14.45 TV V ŠOLI — ponovitev (Zg) 15.40 RUŠČINA — ponovitev (Zg) 16.10 ANGLEŠČINA (Bg) 16.40 ODDAJA ZA PROSVETNE DELAVCE (Bg) 17.50 RISANKA (Lj) 18.00 LUTKOVNA ODDAJA (Sk) 18.20 OBRE2JE — oddaja za italijansko narodnostno skupino (Ljubljana) 18.40 TORKOV VEČER POD LIPO (Jelovcica) (Lj) 19.05 NA SEDMI STEZI (Lj) 19.45 CIKCAK (Lj) 20.00 TV DNEVNIK (Lj) 20.30 3—2—1 (Lj) 20.35 VELIKA IMENA SODOBNEGA FILMA: Luchino Visconti — OBSEDENOST .— italijanski film (Lj) 22.40 POROČILA (Lj) Drugi spored: 17.25 POROČILA (Zg) 17.30 KRONIKA (Zg) 17.45 RISANKA (Bg) 18.00 LUTKOVNA ODDAJA (Sk) 18.20 SVET NA ZASLONU (Zg) 19.00 NARODNA GLASBA (Bg) 19.15 REPORTAŽA (Bg) 19.45 PROPAGANDNA ODDAJA (Sarajevo) 20.00 TVD (Zg) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV SREDA, 10. DECEMBRA 9.35 TV V SOH (Zg) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Bg) 17.45 RASTIMO — oddaja za otroke (Bg) 18.30 PISANI TRAK (Lj) 18.45 ČLOVEK — serijski film (Lj) 19.15 ZAGREBŠKI GLASBENI BIENALE (Zg) 19.45 CIKCAK (Lj) 20.00 TV DNEVNIK (Lj) 20.30 3—2—1 (Lj) 20.35 SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 50-LETNICI SLOVENSKE FILHARMONIJE (Lj) 21.35 NOGOMET ANGLIJA : PORTUGALSKA — posnetek (Lj) 23.06 POROČILA (Lj) Drugi spored: 17.25 POROČILA (Zg) 17.30 KRONIKA (Zg) 17.RASTIMO (Bg) 18.30 VELIKA PUSTOLOVŠČINA (Beograd) 19.00 ZAKONSKA POSVETOVALNICA (Bg) 19.15 GLASBENA ODDAJA (Zg) 19.45 CIKCAK (Lj) EMO ■ ■ m n—■■ VSAK KUPEC sobne peči EMO sodeluje pri NAGRADNEM ŽREBANJU Lanskoletni nagrajenec IVAN OCEPEK iz,Ljubljane je dvakrat zadovoljen. Mogoče boste letos vi... EMO 5 sobna peč na olje Sooo kcal/h z AET prižigalcem i jr- " - m KAMIN EMO 5 sobna peč na premog 5ooo kcal/h EMO 8 sobna peč na olje 75oo kcal/h z AET prižigalcem 1. nagrada RENAULT 16 TS 2.-26.nagrada POTOVANJE V TUJINO za dve osebi 27-60.nagrada IZDELKI „EMO” Žrebanje meseca decembra v Beogradu EMO 3 sobna peč na olje 3ooo-4ooo koal h ČETRTEK, 11. DECEMBRA 9.35 TV V ŠOLI (Zg) 10.30 NEMŠČINA (Zg) 10.45 ANGLEŠČINA (Zg) 11.00 FRANCOŠČINA (Zg) 14.45 TV V ŠOLI — ponovitev (Zg) 15.40 NEMŠČINA — ponovitev (Zg) 15.55 ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (do 16.40) (Bg) 18.00 TIKTAK: O belem mačku, ki je bil čisto črn (Lj) 18.15 PO SLOVENIJI (Lj) 18.40 SPOMINI EDVARDA KAR- 19.10 DUBROVNIŠKE POLETNE PRIREDITVE (Zg) 19.45 CIKCAK (Lj) 20.00 TVD (Lj) 20.30 3—2—1 (Lj) 20.35 T. Mann — BUDDENBRO-OKOVI — nadaljevanje (Lj) 21.20 KULTURNE DIAGONALE (L ) 22.05 SHENANDOAH - serijski film (Lj) 22.30 POROČILA (Lj) - PETEK, 12. DECEMBRA 9.35 TV V ŠOLI iZg) 11.00 ANGLEŠČINA (Bg) 14.45 TV V SOLI — ponovitev (Zg) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Bg) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Bg) 17.45 NOVE DOGODIVŠČINE HUC-KLEBERRYJA FINNA — serijski film (Lj) 18.15 MLADINSKI KONCERT (Bg) 19.00 SVET NA ZASLONU (Lj) 19.50 CIKCAK (Lj) 20.00 TV DNEVNIK (Li) 20.30 3—2—1 (Lj) 20.35 MOJSTRI BESEDE NA FILM. SKEJ.I TRAKU: Glad — dan- sko-norveški-švedski film (Lj) 22.23 TOP-POPS — posnetek radijske oddaje (LJ) 22.55 POROČILA (Lj) Kasnejši indijski podkralj Curzon je bil na obisku v Indiji. Na Ceylonu je vprašal domačine, kje bi se lahko kopal, ne da bi se mu bilo treba bati krokodilov. Ustregli so mu in pokazali iskani prostor. Ko se je okopal, ga je zanimalo, zakaj tam ni krokodilov. Prijazni Indijec mu je povedal, da je na tistem mestu navadno mnogo morskih psov in se ga zato krokodili izogibajo. SOBOTA, 13. DECEMBRA 9.35 TV V ŠOLI (Zg) 17.45 NARODNA GLASBA (Bg) 18.15 VELIKI POTEPUH — mladinska igra (Zg) 19.15 OBDOBJE SVETOVNE VOJNE — oddaja Sprehod skozi čas (Lj) 19.40 PET MINUT ZA BOLJŠI JEZIK (LJ) 19.45 CIKCAi: (Lj) 20.00 TV DNEVNIK (Lj) 20.30 3—2—1 (LJ' 20.35 FESTIVAL JLA — prenos (Beograd) 21.45 REZERVIRANO ZA SMEH (Ljubljana) 22.00 NOVI ROD — serijski film (Ljubljana) 22.50 TV KAŽIPOT (Lj) 23.10 POROČILA (Lj) 23.15 FINALE FESTIVALA JLA (Beograd) vsak četrtek ZA MLADE PO SRCU DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! lesnina 23 V TEM TEDNU VAS ZANIMA + Petek. 5 decembra — Stojan Sobota. 6. decembra — Miklavž Nedelja, 7. decembra — Urban Ponedeljek, 8. decembra — Marija Torek, 9. decembra — Valerija Sreda, 10. decembra — Smiljan Četrtek, 11. decembra — Danijel Decembrsko vreme v pregovorih če v grudnu bliska, grmi, za drugo leto vetrove budi. — Ge je na Barbaro mraz, bo trajal ves zimski čas. — O Tomažu vetra suho petje, suha pomlad, sušno poletje. — Zelen božič — bela velika noč. — Božič na trati — velika noč za pečjo. — če Štefana burja pri- nese, vinogradniku pridelek odnese. — Tepež-ni dan oblačen, k letu ne boš kruha lačen l/ONINt MENfc: 9. 12. © ob 10,42 16. 12. 3 ob 02,09 23. 12. ® ob 18.35 Brežice: 5. in 6. 12. francoski barvni film »Veliki manevri«. 7. in 8. 12 ruski barvni film »Vojna in mir«. 9. in 10. 12. Jugoslovanski barvni film -»Tri ure za ljubezen«. Kočevje — »Jadran«: Od 5. do 7. 12. mehiški barvni film »Zlati petelin«. 8 12. italijanski film »Intimne ure«. 9. 12. Jugoslovanski barvni film »Most«. 10. 12. nemški barvni film »Iščem moža«. 11. 12. domači film »Ko golobi polete«. Kostanjevica: 7. 12. francoski barvni film »žandar v Nfew Yorku«. Mirna: 6. in 7. 12. ameriški film »Znanilec smrti«. Mokronog: 6. ih 7. 12. angleški barvni film »Heroji Telemarka«. Novo mesto: Od 5. do 8. 12. ameriški barvni film »Revolveraš z Rdeče reke«. 9. in 10. 12. angleški barvni film »Nihče ne more pobegniti«. 9. do 12. 12. nemški barvni film »Leteče čudo«. — POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 5. do 9. 12. italijanski' barvni film »V senci revolverja«. Ribnica: 6. in 7 12. ameriški barvni film »Happening«. Sevnica: 6. in 7. 12. ameriški film »Allvarez Kelly«. 10. 12. angleški film »Naloga eskadrile 633«. Sodražica: 6. in 7. 12. ameriški barvni film »Vražji fantje v letečih škatlah«. Trebnje: 6. in 7. 12. ameriški barvni film — komedija »Tigrica«. Ob bridki izgubi našega moža in očeta FRANCA JUREJEVČIČA iz Podzemlja 11 se naj iskrenje zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in drugim, ki so ga spremljali na zadnji poti in darovali vence ter cvetje. Hvala tudi gasilskemu društvu, g. župniku in društvu upokojencev za izrečene poslovilne besede. Žalujoči: žena Ivana, sin Milan in hčerka Mimica z družinama darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni KO ZB Škocjan, KO ZKS Škocjan, goznemu obratu Koscanjevica, gozdnemu sedmega razreda šole Škocjan in vsem za podarjene vence in spremstvo, Romanu Celesniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, novomeški godbi za spremstvo ter vsem, ki ste nam stali ob strani in nas tolažili. Iskrena hvala! Žalujoči: žena Mici, sinova Tine, Franci in hčerka Ida Dobruška vas, 25. 11. ’ 1969 Ob težki izgubi ljubljenega moža in strica AVGUSTA ŽIDANKA- s Trške gore pri Otočcu se najiskreneje zahvaljujemo darovalcem cvetja, govornikom za poslovilne besede in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu tovarne IMV in NOVOTEKSU v Novem mestu. Žalujoči: žena Majda, hčeri Majdi in Zdenka in drugo sorodstvo Ob izgubi naše drage in dobre mame, babice, prababice, sestre, tete, svakinje in tašče URŠULE PETEK, roj. LEGAN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ld so jo spremili na poslednji poti, z nami sočustvovali, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, ji poklonili vence in cvetje ter na kakršenkoli način počastili njen spomin. Iskrena hvala gospodu dekanu Mihaelu Zevniku za globoko občutene besede ob odprtem grobu. Vsem prav iskrena hvalaK Svojci Dobrnič, 20. 11. 1969 Ob nenadni in prerani izgubi našega moža in očeta MARTINA PRIMCA iz Dobruške vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu SLUŽBO DOBI TAK«,.j jiiusjMISM gospodinjsko pomocrnco k dvema odraslima osebama. Pogoji zelo ugodni. Ponuabe pod »Ljubljana«. SPKi.J.rii^M elektroinstalaterja ta koj. Plača po dogovoru. Stanovanje preskrbljeno. Elektroinšta-lacija in mehanika Vili Godnja-vec, Vodmatska 30, Ljubljana. MIZARSKEGA POMOČNIKA stavbna in pohištvena dela sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Stanovanje in prehrana v hiši. Jože Peternelj, strojno mizarstvo, Grajska pot 14, Škofja Loka. 1SCEM pomoč v gospodinjstvu, tudi mlajšo upokojenko ali kmečko dekle. Dobri pogoji: Anica Polak. Kranj, Partizanska 6. ISCEMO GOSPODINJSKO PO-MOCNICO k tričlanski družini v Ljubljani za varstvo petletnega otroka. Lahko začetnica. Nudimo hrano, stanovanje, plačo. Ponudbe na naslov: Janez Škulj, Gregorčičeva 11, Ljubljana. STANOVANJA SOBO IN KUHINJO (ali tudi le souporabo kuhinje) iščem v Novem mestu: Boro Pustid, Novo mesto, Samski dom Pionirja. PRODAM PRODAM trofazni motor z vodno črpalko. Jože Zagorc, Mokronog 23. POCENI PRODAM nekaj kosov pohištva, radijski aparat — vse v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (2282/69). DGODNO PRODAM brezhiben dve-•taUtrskl hitrofor * trofaznim elektromotorjem, imormacije ob nedeljah od 10. do 12. ure. Rožič, Brežice, Cesta prvih borcev 40/1. PRODAM malo mlatilnico z dokončnim čiščenjem, kotel za žganjekuho (120 1), mali invalidski avto BMW 300 v zelo dobrem stanju. Ivan Gnidica, Podgorje, Zabukovje pri Sevnici. POSEST PRODAM vinograd v Rodicah (40 arov) z zidanico, vodo in elektriko na lepi legi, z lepim razgledom. Prodam skupno ali posamezno. štrukelj, Rožanec 18, Črnomelj. PRODAM enostanovanjsko hišo z gostinskim lokalom na Logu ob glavni cesti BoštanJ—Krško. Naslov: Ludvik Kirar, Log 65, BoštanJ. RAZNO PROSIM OSEBO, ki mi Je vzela denarnico z dokumenti in denarjem 6. 11. 1969 v trgovini obutve v Mokronogu, naj mi vrne vsaj dokumente, ker je bila opazovana. V nasprotnem primeru jo bom prijavil postaji milice. Ciril Beretlč, šmarjeta 14 OD TRGOVINE »LOVEC« do Bršll-na sem 28. novembra popoldne izgubil moške hlače. Lepo prosim poštenega najditelja, da Jih izroči proti nagradi v Bršlinu 27. ALI NE DELUJEJO želodec, Jetra, žolč, črevesje? Uredite Jih z rogaško DONAT vodo! V zalogi Jo Imajo trg. podjetje STANDARD (MERCATOR), trg. podjetje HMELJNIK ln DOLENJKA v Novem mestu. CE Sl TRAJEN in lep spomin želite, k zlatarstvu v Gosposiko 5 stopite! Soveda: v Ljubljani —-polog univerze! Ob tragični smrti in ob prezgodaj odprtem grobu nadvse dobrega očka JOŽETA OVNIČKA iz Gotne vasi, Karlovška 18 se najlepše zahvaljujemo za vsestransko pomoč, požrtvovalnost in spremstvo od kraja nesreče do doma in do zadnjega bivališča pokojnika. Neizmerna zahvala velja tov. Mihaelu Cimermančiču iz Hriba za izkazano prvo pomoč, prav tako tudi sosedom. Nadalje se zahvaljujemo podjetju OPREMA-LES in tovarni zdravil KRKA za podarjene vence, za izrečeno sožalje in govor pri odprtem grobu, osnovni šoli Šmihel ter vsem sosedom in domačim za podarjene vence, duhovščini ‘za spremstvo pri pogrebu ter šoferjem za prevoz od doma do žalnega bivališča in nazaj. Žalujoči: žena ter hčerki Slavka in Jožica z bližnjim sorodstvom Gotna vas, Dolž, Stopiče, Podgrad, Ljubljana, Ptuj, Tržišče na Dolenjskem, Beograd Ob tragični smrti našega dobrega očeta JOŽETA BAJUKA iz Bojanje vasi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, Zvezi borcev za podarjene vence, vsem, ki ste nas v težkih urah tolažili in nam izrekli sožalje ter v tako velikem številu spremili pokojnika na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo konfekciji tovarne BETI v Metliki in duhovniku z Radoviče za spremstvo ter vsem za poslovilne besede. Žalujoča žena, hčerke, bratje, sestre in vnuki nici Opekarne Brežice, občinskemu komiteju ZK Brežice, družbeno-po-litičnim organizacijam iz Brežic ter družinama Bobnar in Leš za pomoč v težkih trenutkih. Naj lepša hvala tudi govornikom tov. Ludviku Metelku, prof. Ivanu Kroflu in dijakinjama za govor pri odprtem grobu, pevskemu zboru Svobode »Bratov Milavec«, pevskemu zboru gimnazije Brežice in brežiški godbi na pihala ter vsem, ki so ga tako številno spremili na zadnji poti do preranega groba, še enkrat vsem prisrčna hvala. Žalujoči starši in brat Ob nepričakovani in prerani izgubi dragega moža, očeta, brata in strica JOŽETA STEZINARJA iz Metlike se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam izrazili sožalje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Prav posebno se za-‘ bvaljujemo Komunalnemu podjetju Metlika za vsestransko pomoč in ganljive poslovilne besede ter ostalim organzacijam in delovnim kolektivom za darovane vence in cvetje. Enako se zahvaljujemo gospodu kaplanu za poslovilni govor in izrečeno sožalje, mestni godbi in pevcem. Prav vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija z otroki, bratje in sestre z družinami Ob izgubi dobrega moža, očeta in starega očeta JANEZA TURKA iz Lopate se iskreno zahvaljujemo tov. Rojcu za podarjeni venec, Marčevi teti za izrečene poslovilne besede, pevcem, sosedom in vsem ostalim, ki so nam kakorkoli stali ob strani v najtežjih trenutkih. Žalujoči: žena Jožefa, sinovi Ivan, Tone, Stanko, Feliks, Mirko in Franc z družinami, hčerke Julka, Tinka, Micka, Angelca z družinami ter sin Milan in hčerka Ivanka Lokata, Švica, Belgija, Nemčija, Kočevje, Krško, Struge, Ljubljana Ob bridki in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega sina in brata, dijaka n. a razreda gimnazije Brežice DRAGECA NOVOSELCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, dijakom H. a razreda z razrednikom, profesorjem, šolski skupnosti, mladinskemu aktivu in III. b razredu gimnazije Brežice, VIII. b razredu z razrednikom osnovne šole »Bratov Ribarjev« iz Brežic, uslužbencem in celotnemu kolektivu Opekarne Brežice, prosvetnemu društvu Svoboda »Bratov Milavec« Brežice in dramski sekciji, občinskemu komiteju ZMS Brežice in krajevni organizaciji ZK Brežice-okolica za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnice Brežice za trud in lajšanje bolečin. Posebej za zahvaljujemo tov. Marinčiču, predstavniku Kom. podjetja Brežice, ravnatelju gimnazije tov. Gregoriču, sindikalni podruž- Mariji Kos-Hudoklin za rojstni dan iskreno čestitajo in želijo veliko zdravih let Jože, Franci in Ciril z družinami. Dragi mami in stari mami Mariji Križan iz Otoka 19 pri Metliki iskreno čestita za 80-letnico življenja in njen god in ji želi še mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih let sin Martin z družino. mmm Alojzija Juvančič, Orešje 32, Šmarjeta, prepovedujem pašo kokoši po mojih njivah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Podpisani Metod Počervina, Jurka vas 10, Straža, preklicujem, kar sem neresničnega govoril o Tereziji Murn iz Jurke vasi 5, in se Ji zahvaljujem, da }e odstopila od zasebne tožbe. Smrtna nesreča pri Ribnici 21-letni Srečko Lepešič je okoli 19.45 pešačil po cesti prvega reda iz Ribnice proti Brežicam. Za njim je pripeljal z osebnim avtomobilom Rade Kovačevič iz Brežic. Kovačevič je vozil z zasenčenimi lučmi. Prav tedaj mu je naproti pripeljal avtomobil. Nenadoma je opazil na sredini vozišča dva pešca. Naglo je zavrl, vendar je že zadel Lepešiča v nogo, da je par del na vetrobransko steklo, potem pa zdrsnil na tla. Poškodbe so bile tako hude, da jim je Lepešič takoj podlegel. Na avtomobilu je škode za 2.500 din. Mopedist se je smrtno ponesrečil 26. novembra popoldne se je v Ločni smrtno ponesrečil mopedist, 43-letni Avgust 2idanik, avtoklepar iz IMV. Židanik se je peljal z mopedom iz Novega mesta proti Mačkovcu. Na ostrem ovinku v Ločni je moped zaneslo z desne strani na levo, vozil je nekaj časa po levem robu, nato pa se je prekucnil. Židanik je tako nesrečno udaril z glavo v betonsko ograjo, da je takoj podlegel poškodbam. Medvedjek: enega v gozdiček, drugega po nasipu Voznik osebnega avtomobila Ser gej Kerševan iz Mime je 24. novembra zjutraj pri Medvedjeku prehiteval tovornjak, ko mu je naproti pripeljal z osebnim avtomobilom Ljubljančan Milivoj Ma cura. Vozili sta se med srečanjem oplazili. Kerševana je zanes- lo čez levi rob v gozdiček, Ljubljančana pa po nasipu navzdol, da se je avtomobil prekucnil na bok. Voznika in njuna sopotnika so se pri nesreči lažje poškodovali. Škodo na obeh vozilih so ocenili na 23.000 din. Pluska: verižno trčenje 26. novembra zjutraj je vozil v koloni po klancu navzgor v Pluski osebni avtomobil Zagrebčan Peter Došen. Za njim sta vozila osebni avtomobil Vjekoslav Hudina ter tovornjak Beograjčan Borivoje Pan-telič. Pri Pluski je tovornjak prehitel osebni avtomobil, ki ga Je vozil Zagrebčan Jožef Podplatnik. Ker se Je začela na cesti polna črta, se je uvrstil pred tovornjakom. Trčil je v Hudinov avtomobil, v zadnji del Podplatnikovega avtomobila pa je tedaj trčil tudi tovornjak, ki je porinil oba avtomobila naprej. Na vseh treh avtomobilih je za 12.500 din škode. Prav je, da zveste: Ali res straši? ■ »KO SE JE NAMREČ OBLAČILA za večerjo, sta ji nenadoma legli na ramena dve koščeni roki. Dobila je napad, od katerega nri nikoli več povsem ozdravela...« Kdo, kdaj, kje, zakaj? Vprašanja dežujejo od vseh strani, odgovor nanje pa boste dobili prihodnji četrtek na stalni bralni strani DOLENJSKEGA LISTA, na kateri bomo začeli objavljati prikupno in očarljivo zgodbo o »Cantervillskemu duhu«. Za naš časnik jo je prevedel književnik Severin šali, domiselne in prijetne humoristične ilustracije pa bodo razen napete romance razveselile vse naSe bralce ter naročnike. Torej ne zamudite: prihodnji četrtek: naš novi, skoraj bi lahko rekli »kriminalni roman«, ki pa to pravzaprav ni — zgodba z grajskim duhom Vam bo prav gotovo všeč! NESREČNI ZAMUDNIKI U IZMED SKORAJ TRIDESET TISOČ naroč-nikov našega lista jih moramo zdaj kakih 400 še enkrat opominjati na plačilo zapadle polletne naročnine! Njihovo število je sicer sila majhno v primerjavi z vsemi našimi naročniki, vendar — pred novim letom moramo do kraja urediti naše knjige in brez dolgov vstopiti v 1970. leto. Zato samo kratko povabilo: vsi zamudniki naj poravnajo naročnino takoj, sicer jim bomo morali časnik ustaviti. LEPE POZDRAVE VSEM NAROČNIKOM! VAS DOLENJSKI LIST foa/ESTILA I Janko Aido Denarnico s spiskom Petrolovih računov za kreditirane objave smo našli v Dilančevi ulici v Novem mestu, na njem pa Je gornje ime. Lastnik lahko dvigne denarnico in dokumente v upravi Dolenjskega Usta v Novem mestu. Uprava DL EKSPRESNO OČISTI oblačila, vsakovrstno perilo opere Pralnica ln kemična čistilnica, Novo mesto, Germova 5. TOPLE KOPELI nudi javno kopališče, Novo mesto, Prešernov trg 5. Skopice: počila zračnica Ismet Topčič, voznik pri ljubljanskem »Gradisu« je 28. novembra popoldne vozil kombi proti Zagrebu. Pri Skopicah mu je počila zračnica, vozilo je začelo zanašati, tako da je zdrknilo na bankino in se prekucnilo čez streho na bok. Sopotnik Jovo Kostič se je pri nesreči laže ranil. Na vozilu je škode za 10.000 din. Velika vas: po nasipu navzdol Rozalija Bratovž se je 29. novembra zjutraj peljala z osebnim avtomobilom mimo Velike vasi proti Zagrebu, ko ji je naproti po levi strani pripeljal neznan voznik z osebnim avtomobilom. Bratov-ževa se je umaknila na skrajni rob, nato pa po srečanju nenadoma zavila na cesto, pri tem pa zapeljala na levo stran, podrla betonski smernik in se prekucnila po nasipu. Skoda na vozilu znaša 10.000 din. Korenitka: potniki padli iz avtomobila Novomeščan Marjan Kruljac je 29. novembra zjutraj pripeljal z osebnim avtom do Koremitke. Zapeljal je čez bankino, avtomobil pa se je nato prevračal po nasipu ter obstal 30 m daleč na travniku. Med prevračanjem so potniki pad- li iz avtomobila. Voznik in sopotnik Janez Šuštaršič sta se laže poškodovala, težje pa je bila poškodovana Frančiška Bajec. Škodo na vozilu so ocenili na 15.000 din. Lutrško selo: ponjava pokrila avto 1. decembra popoldne se je prt Lutrškem selu ustavil ob cestd tovornjak avtotransportnega podjetja Sjenica. Voznik je vozilo ustavil, ker je začela goreti zadnja guma. Prav tedaj je mimo pripeljal s tovornjakom Anton Vučko iz Kočevja. Med prehitevanjem je zadel v stoječi tovornjak in odtrgal ogrodje streh, stranico in ponjavo. Vse skupaj je odletelo na levo stran ceste in padlo na osebni avtomobil Dubravka Bmčiča iz Zagreba, ki je prav tedaj pripeljal nasproti. Gmotne škode na vseh treh vozilih znaša 10.000 din, nihče pa ni bil poškodovan. REŠEVALCEM KRIŽANK! Ker so mnogi naročniki dobili zadnjo številko našega lista zaradi zamude v tiskarni šele v torek, 2. decembra, podaljšujemo rok za oddajo rešitev nagradne križanke do četrtka, 11. decembra 1969. UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA OBVESTILO Zaradi tridnevnega oddiha v tiskarni izdajamo danes samo 16 strani časnika (v dveh pokrajinskih izdajah), prilogo oz. novo številko DOLENJSKIH RAZGLEDOV pa smo dali postaviti že pred tem, tako da bodo bralci vseeno dobili običajnih 24 strani tednika. Prihodnji teden bomo izšli na 32 straneh. UPRAVA IN UREDNIŠTVO DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference UZDI Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško. Metlika, Noyo mesto Ribnica, Sevnica tn Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošmk (glavni m odgovorni urednik), Ria Bačer. Slavko Dokl. Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Padovan, Jože Primc, Jožica Teppey m Ivan Zoran Tehnični urednik: Marjan Mošlfcon IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 N din *3200 S din), polletna naročnina 10 novih dinarjev (1000 Sdln); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 62.50 novih dinarjev (6.250 Sdln) oz. 5 ameriških dolarjev — Tekoči račun on podr SDK v Novem mestu: 521—8—9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 - Poštni predal: 33 — rele fon: (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov ln fotografi) ne vračamo - Tiska CGP »Delo« v Ljubljani