L. Sotlarjeva: Prizor iz ribiškega življenja. (Prizorišče: skalovita morska oba- j la v zalivu, v claljavi morje v večer- \ nem solncu. Ob skali sloni suka, blc-du v eriio odeta žena z opaukanii na nogab. Iz daljave se sliši): I Ifalo, potegni, sidra. mreže. ¦.' (sliši se butanjc Jadje. vrvi). Halo. po-tegni! (V nizkem molu mo.Ški glasovi. počasi, pobožno, najprej gtasucje, po-tera vedno tisje): Mi srao pogiimni. tvoji niornarji... (kakor oddaleč se še sliŠi): Ha-ba-looo-o. (Potem tiho. le enakoinerno šumenje morja, počasi se večeri. Oddalre se sliši igrtuije gosli in kitare: »Zar je morala dočc .., Žena vstane, najprej mirno gleda, potem si z roko zasenci obraz in sledi ladji na niorju ...) Žena: O morje, ti čudna, ti bajna dežela, ti moje niorje (z bolečiuo počasi). Poslušaj, inati sem ti, morje, me razumeš (obupno, mracno z glo-bokim žalostnim glasora): Moje zadnje iu ediuo si nii vzelo. Ali mi ga vrnes? Kdaj m.i ga vrnoŠ? — O, velik je tvoj greb, ti kruto. čudno morje, velik je tvoj greh. Kje naj ga išČem. ko skrivaŠ svoje steze, ko izpreininjaš svoja pota? O, kje naj se potožim, kje naj poprosim pomoči, ki bi izsilila iz tebe moje življenje — (nežno): \ idiš, vso noč sem čakala in upala in iako vsako noč (saujavo): Vprasala sem zvezde, pa vse le molči, kakor ti — Vprašala sem luno in ona stmhotno strmi — Poslušala sem cvetje, ki po naših bornih vrtovih dehti, a ujegovega imena ni bilo med njimi. — O morje, kako sirašen in star je tvoj greii, kako gruzna je zame tvoja tiha, molčeča, skrivuostna povest, ki nosi odstavek, ime inspomin mojega sina. — (strastno): Povej, kam naj pogledain, da ga ugledain? Zakaj moRiš in molčiš? Povej, kaj «aj mislim, da ga vsaj v mislih zaslišiin? -\e govoriš. — O, težak je Ivoj dolg in moja obsodba je grozna, ker v oieni ni krivde, ni krivde! (izgubljeno): Le molČi zvesto in hrani zaklad, moj zaklad. A jaz nisem več mati — (Žalostno se skloni in skrije obraz v dlani)- (Pri zadnjih besedah se slisi veselo petje otrok, za roke se drže in pri-plešejo): Aj, aj, aj, morje nas je raj! A na morju jadrnice. kakor bele golobice Aj, aj, aj ... {Otroci so hosit ko vidijo ženo mater obstoje, najmlajši se ji pribJiža): Mate: Na Kata, rože! 155 ^^ Kata; (Ga vzdignc, rairno bolestuo.): Mate, kaj ste po atka prišli? Mara: Po atka. Po ribe je šel, ker ni več kaj jesti doma. Ljuba: In naš atek je šel iu Jovo in ko se vrne nam prinese same dobrote. Tako sta rekla in iako tudi bo (živahno). D r a g a: (se žalostno ozira proti morju, ne skace.) Ljuba {jo sune): Draga, zarajajmo — potem pa vam vsem skupaj nekaj povem — Johu-hu —. Kata: {žalosino stnehljaje): — Otroci, lačni otroci (odide počasi.) Otroci (Zaringarujajo in pojo ono pesem). Ljuba: Dovolj je plesanja. Sedimo! Mate (živahno): Jaz k Ljubi! L j u h a : Povera vam povestieo ... Otroei (se usedejo, si manejo veselo roke.) Ljuba (slovesno): Povestico o kraljici Zvezcli v morju! Otroci : Da, da, o kraljici in niorju--------- L juba : Povem Vam jo, toda vse raorate verjeti. Veste, na dnu morja je čisto drugače, kot ua tem svetu. Čisto drugače (skrivnostno, sugerira, z roko kaže): ^vekako tako je: Ponoči je vse temno in luna sije. M ate (razoČarano): To je pa tako kot pri nas---------- L j u b a (pokara): Tiho, č« govorim---------in luna sije. Potem pa se iz druge dežele pripelje sonce v rdeči koeiji. Luna se skrije, sedaj šele se J vidi. kaku je v uiorju. 1'ovsod bajne skalo, pa s takimi duplinami, v ka- I tt-rili bi sc ijii Jahko Jcpo igrulil M Mara (živo): To bi bilo vendar lepo. ¦ Draga ; (gre medlem proti uiorju, si zasenči oči, poiem se vrne.) m Ljuba: No v takih luknjah stanujejo čudni ljudje. Nekateri so kot ¦ zvezde, nekateri kot — pa, saj je vseeno, čudni so, pa je. No, in ko se sonce I pripelje, se vsa vrata na stežaj odpro in prebivalstvo morskega kraljestva ne pokloni soncu (zmagostavDO gleda): V tem kraljestvu pa imajo tudi kraljcvsko obitelj! Otroci (napeto): Naprej, naprej!---------- Mate: To se pravi, kraljico in kralja? Ljuba: Da, toda žalostna je ia obitelj, očeta nimajo več. Kraljici je iinc Zvezda, zelene oČi ima xn rdcče koralde. Draga: O, Če bi rajši imcla rdeČe oČi in ... Ljuba: No tiho! \ladarja so izgubili v neki grozni vojski. Na mor-skeio dnu je namreč več kraljestev. In sedaj je ostala kraljica Zvezda sama s svojim sinora Zvezdanom in hčerko Zvezdanko. Draga: Pa je turli reva! Ljuba: Jokala je uoČi, vse aoči. Pa so si zmislili hvaležni državljani, tla ji napravijo godbo, takoj. ko se sonce pripelje in do večera, ko ae 3pet odpelje. In od tistega dne pridejo sviraci pred njen dvor, ona pa sedii na balkouu, vsa v svili in posluša. Starci pravijo, da se to sviranje tudi k nam včasih sliši, tako iued šumenjem vode. Mate : Jaz sein sliSa)! Mara: Meile bi bilo pa strah poslušat. Ljuba: In še nekaj. bogaia je država zveztl. Pravi starka Kata, da iraajo dragocene jetuike, ki so jim pa potrebni, ker jim svetijo ponoči. ¦ Draga: Pa menda niso kaki črni duhovi z rdečimi očmi... ¦ L j aba : Ne pravijo jim biseri*. To so baje zobje neke ogromne, vse- 1 mogoČne raorske posasti, ki gloda in izpodjeda otoke, da se potem zrusijo. I Ko g!oda, ji včasih izpade zob, kt je svetal kot sonce. Zob pada, pada in M 156 I pade v kraljestvo zvezd. Vendar je kraljica razpostavila tudi izven svojega kraljesiva vojake, ki grabijo takc bisere! VI nra: To je svetlo po dvorih tega kraljestva. L j u 1> a: Poslancev iz drugih držav pa kraljiia nc ljubi, ker niso iijej podobni in ker se je žc rfogodilo, da je neki repati poslanec hotel po-goltniti njenega sina. Draga: To bo pa menda tisti, ki je pogoltail Katiuega sina. Lj uba: Pa zvit je tisti. Pravijo, da je hotel nekoč z zvitostjo pro-mugati Zvezdo. V s i : Kako nekL Ljuba: On in njegovi vojaki so se zbrati in skrili v želodec nekcga morskega prebivalca, k.i se imenute Kit in je zaveslal pred Zvezdino palačo. Zvezda iu ujcui Ijudje pa takega še niso vidcli. Lepo so ga postregU. Ko pa je Kit odprl svoja usta, so zlezli iz njega sovražiuki in pravijo, da je bila taka vroea bitka. kot je na uašem svetu šc ni bilo. Draga: Zato so pa niorje včasiii tako grozno preinika! Mate: Najbrž imajo veckrat take boje- Ljuba (skrivnostno): Takrat se ladje potaJjajo. (\h-6 otroki nastajic napetost, gredo bolj proti morju). Mara: Kaj Če bi sedaj kaj takega nastalo? O t r o c i : Grozno! Mate: Pravijo, da ae včasih stepo motski duhovi. Draga (goreče): Oh, Če bi vsaj malo počakali, da bi se naš oČe vrnil clomov. Ljuba: Pojdi, pojdi Draga, niČ ne skrbi iu pomiri se. (V tem ire-nutku se sliši iz daljave, veclno glasneje v nizkih tonih): >\fi smo pogumni tvoji njornarjk---------(Ladja se pomika k obaii, otroci nerao pokleknejo, mahajo v pozdrav, izza skale pride žena Kata. poklekne. med peijem pade zaslor.)