Iskra
I JL 1
^diJsIca ka
»1-000 Kran
L
si c a
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - številka 45.-leto XII.-15. december 1973
Iskra-Naprave Ljubljana
Kaj želimo doseči z združevanjem
Že več kot leto dni teče v naši organizaciji akcija za še tesnejše povezovanje s tovarnami, ki so nam bodisi v razvoju, proizvodnji ali prodaji podobne, ali pa se naše smeri dela dopolnjujejo. V zvezi s tem govorimo o združevanju v »branžo« z organizacijami v Kranju in Horjulu, pa morda še s katerimi.
V tem obdobju smo predvsem izmenjali mnenja in poglede o tem, kako in na katerih področjih se bomo združevali. Omembe vredni dogodki v tem času so vsekakor sklep delavskega sveta naše tovarne o pristopu k branžni organizaciji, sestanek v Kranju, na katerem smo izmenjali stališča s tovariši iz »Elek-tromehanike« in »Elektronike« iz Horjula ter končno sestanek v naši tovarni, kjer smo ob udeležbi generalnega direktorja Vladimira Logarja, predsednika sindikata ZP Jožeta
Čebele, sekretarja ZK Marjana komiteja ZK, članice CK ZKS Alek-
Vrabca ter predstavnice občinskega
— organizacija našega poslovanja (čeprav smo med seboj pogostokrat kritični) je zelo dobro prilagojena srednjim in majhnim serijam in posamični proizvodnji. Te organizacijske posebnosti ne smemo izgubiti, čeprav si želimo velikih serij in množične proizvodnje;
— v odnosu do JLA smo najmočnejši partner v ZP. Nesporno je tudi, da smo se z vsemi izdelki, ali projekti, ki jih za tega kupca izdelujemo, izredno uveljavili, tako z razvojnimi rešitvami, kot s kvaliteto in izpolnjevanjem rokov. Podprti z branžno (Nadaljevanje na 4. strani)
ISKRA-Zavod za avtomatizacijo Ljubljana
Uporaba laserja za halo-grafski zapis informacij
sandre Gorjupove, v živahni razpravi prikazali vse naše želje in poglede na združevanje.
Seveda, ob povezovanju organizacij, ki so tako različne po nastanku, velikosti, usmeritvi in lokaciji, je razumljivo, da si nekatere podrobnosti povezovanja zamišljamo vsak po svoje, kaže pa, da teh razlik ne bo težko uskladiti.
Poglejmo, kaj želi doseči naša organizacija v nameravanem združevanju:
—	skupen nastop na trgu bo še uspešnejši, če bomo povezani tudi v proizvodnji, če bomo imeli usklajene perspektivne piane. Laže bomo razporejali, v kateri razvoj se je treba spustiti, katero proizvodnjo je treba začasno znižati, katero hitro in z velikimi vlaganji povečati. Znali in mogli bomo vskladiti naše interese tudi tedaj, ko je treba na trgu odstopiti od neke prodaje v korist druge, ugodnejše;
—	ponujajo se nam projekti, ki zahtevajo velika finančna sredstva, n. pr. samo razvoj enega artikla, ki je za našo organizacijo izredno pomemben, zahteva v naslednjih letih kakih 20 milijonov dinarjev vlaganj. To bomo laže zmogli, če bomo povezani z velikimi partnerji. Končno, če hočemo dobiti velike posle, potrebujemo že "zaradi ugleda pri kupcu in varnosti kar se da veliko zaledje, saj naših 100 milijonov dinarjev letne proizvodnje ne zadošča. Tudi banke laže dajejo kredite tovarnam z velikim prometom;
— vsaka dejavnost, tudi elektronska, ki je izredno perspektivna, ima svoje slabe čase. .Ob takih priložnostih je koristno imeti zaslombo velike proizvodne skupine. Seveda moramo računati s tem, da bomo sedaj, ko poslujemo z lepim dobičkom, tudi mi prispevali nekaj za tiste, ki so slabši;
—	razvoj tehnike gre v smer, da ponekod elektronika nadomešča mehaniko, elektromehaniko. To pomeni, da se bodo pota nekaterih tovarn ZP Iskra čez nekaj let zbližala. S skupnimi plani se tedaj lahko izognemo sporom o programu, ki bi gotovo izbruhnili čez čas;
—	verjetno se lahko s povezovanjem izognemo nekaterim nepotrebnim investicijam, bolje izrabimo kadre in sredstva, ali pa bodoči partnerji izrabijo naše, še vedno proste zmogljivosti, kar bo povečalo našo stopnjo dobička. Če bomo povezani, se bomo brez strahu odločali za taka prenašanja in oddajanja dela proizvodnje, kadar enemu od partnerjev primanjkuje zmogljivosti. Danes se za take prenose teže odločamo, morda iz strahu, da delo ne bo v redu teklo, v branžni organizaciji, ob vsklajenem planiranju pa bodo taki pomisleki odveč.
Morda bo kdo menil, da ni pametno govoriti samo o tem, na kaj računamo ob povezovanju v branže?
Pa poglejmo še, kaj lahko nudimo!
—	brez nepotrebne skromnosti lahko ugotovimo, da imamo v proizvodnji elektronskih komunikacijskih sredstev velike izkušnje; v panogi usmerjenih zvez, telegrafiji in še čem v Jugoslaviji prednjačimo in prednosti ne nameravamo izpustiti iz rok;
V Zavodu za avtomatizacijo — oddelku za elektrooptiko že nekaj let raziskujejo uporabo laserja v holografiji, pri čemer so bili doseženi že lepi rezultati. Naj podrobneje omenim možnost holo-grafskega zapisa informacij, ki odpira velike možnosti shranjevanja informacij na zelo malem prostoru, kar je še posebno pomembno v tehnologiji računalnikov.
Holografija je fotografski postopek, ki je bil izumljen že leta 1948. Ker zahteva svetlobo takih lastnosti, ki se dosežejo le z laserji, se uporablja šele dobro desetletje. Ta čas je bil v glavnem posvečen raziskavam lastnosti holografskega zapisa in možnostim praktične uporabe. Te so tolikšne, da je izumitelj holografije Dennis Gabor dobil leta 1971 Nobelovo nagrado.
Pri snemanju holograma nadomešča leče pomožna (primerjalna) svetloba, ki skupaj s svetlobo od predmeta učinkuje na film. Posledica je mikroskopsko drobna mreža interferenčnih črt. Pri ponovni osvetlitvi s pomožno svetlobo obnovijo črtice svetlobno valovanje, kakršno je ob snemanju prihajalo od predmeta. Skozi hologram je videti slika predmeta tako resnična, da marsikdo seže po njej. Če se smer svetlobe obrne za 180 stopinj, pro-jecira hologram realno sliko. To sliko lahko ujamemo na zaslon, če ga postavimo na mesto, kjer je bil ob snemanju predmet. Vsaka točka predmeta je zapisana po vsem hologramu in vsak delček holograma obnovi sliko celotnega predmeta. Zato lahko razrežemo hologram na drobne delce, pa se skozi vsakega vidi celotna slika, prav tako vsak delček projecira na zaslon celotno sliko, kadar se smer svetlobe obrne. Na isto ploskev filma se lahko posname več hologramov, ki so naloženi eden preko drugega (superponi-rani). Katera slika se bo pokazala ali projecirala, je odvisno od kota, pod katerim je hologram osvetljen.
Naštete lastnosti holograma moremo s pridom uporabiti za zapis informacij. Te so lahko v obliki teksta, slik ali pa v binarnem jeziku (da-ne oz. svetlo-temno) kakršne se uporablja v računalništvu. Hologram v velikosti 1 kv. milimetra (Nadaljevanje na 4. strani)
V industriji čedalje več žensk prevzema »moška dela«. Na sliki: MARIJA SITAR pri ozobčanju v produkciji kranjske tovarne.
S SEJE DS »ELEKTROMEHANIKE« KRANJ
Naslednje leto 551 večja proizvodnja
TOVARNA VEGA BO PRIPOJENA K PODJETJU ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ KOT TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA S 1. JANUARJEM 1974	—
POTRJENE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV ZA NASLEDNJE LETO — POTRJENA POGODBA S FIRMO PERLES V ŠVICI O PROIZVODNI KOOPERACIJI PRI IZDELAVI ELEKTRIČNIH ROČNIH ORODIJ — SPREJET PROGRAM SOCIALNE POLITIKE
Na 12. seji 27. novembra je v prvi točki dnevnega reda DS obravnaval in potrdil poročilo o 9-mesečnem poslovanju. Plan proizvodnje je bil realiziran s 105 %, v primerjavi z lansko proizvodnjo pa s 119 %. Zatem je DS obravnaval in potrdil predlog plana proizvodnje in izvoza za leto 1974 v naslednjih vrednostih:
—	plan proizvodnje 1.324,000.000 din
—	plan izvoza 20,348.651 $.
Kot smo poročali v prejšnji številki, so na zborih delavcev obravnavali predlog pripojitve tovarne VEGA iz Ljubljane k Elektro-mehaniki in ga potrdili z veliko večino glasov. DS je na tej osnovi ugotovil, da bo tovarna Vega pripojena k podjetju Iskra Elektromeha-nika Kranj kot temeljna organizacija združenega dela s 1. 1. 1974. V zvezi s tem je DS sklenil naslednje:


ais^DEF i abcdef&i
ABCDEFGHIk abcdefghijk L j
ABC D E F GH IJ K L f
n h c d e f A h ik l m n f
* #•
>•	4	4	4 > *	*» ti • •	»* l|

* *> *


Projekcija slike iz holograma, ki je bil zapisan v kristal Kd. Uporabili so kristal s prostornino cca 2,5 kubičnih centimetrov.
L Delavski svet zadolžuje vodstvo podjetja, da sprejme vse ustrezne ukrepe, da se s 1. 1. 1974 zagotovi poslovanje v Vegi, ki bo usklajeno s poslovanjem Elektromehanike.
2.	Delavski svet in pristojni odbori bodo sprejeli ustrezne sklepe za poslovanje v prehodnem času. Vodstvo podjetja in pristojna področja so zadolžena, da predlagajo vsak za svoje področje ustrezne sklepe.
3.. Do novih volitev organov upravljanja imenujejo delavski svet Vege 2 predstavnika v delavski svet podjetja.
V	nadaljevanju seje je delavski svet potrdil spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi OD z veljavnostjo od 1. 1. 1974 in sicer:
a)	V pravilniku za priučevanje delavcev po normi se dosedanja formula, ki služi za obračun, zamenja z naslednjo novo formulo: (EU x 1,4 — NU) x 0,72.
Izjemoma se pri navijanju žic na kontakte (pištoliranje) v dobi priu-čevanja priznajo delavcem posebne nagrade (premije), če prekoračijo zahtevani normativ za posamezni mesec. Nagrada se obračuna po posebni lestvici, ki je potrdi odbor za nagrajevanje.
b)	S spremembami samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov kovinske in elektro industrije SRS se uskladi pravilnik o delitvi OD, in sicer:
Dodatek za delo na dan narodnega ali državnega praznika se poveča od dosedanjih 5Q % na % od obračunske postavke. S tem v zvezi se spremeni in dopolni 29. člen pravilnika o delitvi OD.
Nadomestilo OD za prvih 30 dni bolovanja ne more biti manjše od 90 % poprečnega OD delavca v preteklem letu.
V	čl. 37 se navedena nadomestila povečajo naslednje:
—	nega svojcev se poveča od 80 na 90 % osnove
—	nadomestilo delavcem, ki prvič stopajo na delo in še nimajo 9-me-sečne delovne dobe, se poveča od 80 % na 90 % od osnove
—	vsa ostala nadomestila, ki so s 37. členom določena nižje od 90 %, se povečajo na 90 % od osnove (nado-
mestila delavcem v času zdravljenja v bolnici)
Nagrade starostno in invalidsko upokojenim delavcem in pomoč ob smrti člana Elektromehanike so naslednje:
Po samoupravnem sporazumu se v te namene prizna enkratna odpravnina v višini dveh poprečnih neto mesečnih OD v SRS v preteklem letu (1.935 x 2 — 3.870 din za leto 1973)
Pravilnik daje v navedenih primerih pravico do nagrade (pomoči) od eno do trimesečnega poprečnega OD posameznika za tekoče leto.
Delavski svet je v tej zvezi sprejel predlog odbora za nagrajevanje, da se ohranijo dosedanje osnove za nagrado (pomoč) s tem, da se upošteva določilo samoupravnega sporazuma samo v primeru, če je to ugodneje za delavca.
Ustrezno temu se dopolnita člena 43 in 44 pravilnika:
— V primeru, da je po čl. 43 in 44 izračunana nagrada (pomoč) manjša od odpravnine, določene z 20. členom samoupravnega sporazuma, se delavcu izplača nagrada (pomoč) v višini dveh poprečnih mesečnih OD v SRS v preteklem letu.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Razgibane priprave na sprejem Samoupravnega sporazuma
Politični aktiv ZP Iskra bo v ponedeljek 17/12-1973 pretresel pomen in potek sprejemanja samoupravnega dogovora ZP Iskra ter se dogovoril o skupni akciji vseh družbenopolitičnih organizacij pri razpravah in njegovem sprejemanju po temeljnih organizacijah združenega dela ZP. Tudi Poslovni odbor ZP, ki bo zasedal v torek 19. 12. 1973, bo imel v eni izmed točk dnevnega reda — sprejemanje tega pomembnega dokumenta v TOZD Iskre. Priprave tečejo v vseh smereh, pri čemer se bodo še posebej angažirale posamezne strokovne službe naših organizacij, zlasti pa še sekretarji in pravniki, o čemer so se pogovorili na svojem rednem delovnem sestanku v petek 14. 12. 1973. I. S.
ISKRA-Zavod za avtomatizacijo Ljubljana
Za praznik republike priznanja jubilantom dela
V prostorih Kluba poslancev SRS je bila pred praznikom republike vsakoletna slavnost, na kateri dajo priznanja in nagradijo jubilante 10, 20 in 25 letnega dela iz Zavoda za avtomatizacijo. To pot so dali priznanje trem članom kolektiva, ki so v Iskri izpolnili že 25 let delovne dobe, nadalje 19 sodelavcem, ki so letos dopolnili že dvajseto leto službovanja v Iskri in slednjič 62 članom tega kolektiva, ki so izpolnili že deset let dela v ZZA.
vili tudi od osmih sodelavcev, ki odhajajo v zasluženi pokoj.
Priznanje in nagrado za desetletno delo so to pot prejeli: Karl "Bizilj, Natalija Bric, Vida Cvelbar, Franc Čepelnik, Jožica Černe, Janez Eržen, Šarika Filipčič, Tone Friško-vec, Jože Gajšek, Pavla Grofelnik, Ivan Guzelj, Marija Hribar, Marjan Hrženjak, Franc Jugovič, Janez Kadunc, Jože Klun, Ivan Kocen, Sonja Kotnik, Slobodana Kovač, Milena Križnar, Todor Lazarevič, Angelca
Trije jubilanti 25-letnega dela: Milan Slokan, Slavko Sorn in Jože Wedam.
V uvodu je zbrane jubilante najprej pozdravil sekretar ZZA Janez Čebulj, nato glavni direktor ZZA Erik Vrenko in generalni direktor ZP Iskra Vladimir Logar ter sekretar ZKS in predsednik sindikata ZZA. Priznanja in nagrade je jubilantom desetletnega dela najprej razdelil glavni direktor ZZA, medtem ko je jubilantom 20 in 25 letnega dela v Iskri priznanja in nagrade podelil generalni direktor ZP Iskra. Ob tej priložnosti so se poslo-
V zasluženi pokoj je po dolgoletnem sodelovanju letos odšlo osem sodelavcev. Pet izmed njih je na sliki: od leve na desno: Franc Bucik, Jože štrukelj, Nada Novak, Erno Petrič, Slavko Šorn.
Ob pomanjkljivi »režiji« so se med jubilante desetletnega dela v ZZA pomešali še nekateri, ki se lahko pohvalijo z daljšim stažem.
Iskra-Aparati Ljubljana
V novembru za 6,4 odstotka več kot v oktobru
Deset izmed devetnajstih letošnjih jubilantov dvajsetletnega dela v ZZA. Od leve na desno: Adolf Ahačič, Franc Čepelnik, Silvo Majnik, Zdenka Kink, Jože Ivkovec, Gvido Deržaj, Pavel Matjašič, Franc Logar, Emanuel Filipa-šič, Marjanca Kobe.
Legen, Franc Leskovšek, Matjaž Leskovšek, Tatjana Likar, Stane Lipo-glavšek, Djordje Mandrino, Emil Martelj, Franc Martinčič, Cvetka Mohorčič, Emilija Mrzlikar, Janez Mešek, Marjan Nečemer, Breda Noč, Frančiška Novak, Nada Pav-lovič-Stres, Janez Pavšek, Sonja Piškurič, Stanislav Pleško, Beti Prašnikar, Štefka Pustavrh, Anica Sajk, Franc Stanovnik, Jule Stojan, Arif Sulejman, Marija Sv j er, Stanislava Šebenik, Marta Sime, Jože Štanger, Darko Štaudohar, Francka Štefančič, Jože Šušteršič, Ana Švajger, Miran Toplak, Franc Urbančič, Majda Varoga, Greta Vehovec, Milena Vezočnik, Jože Zalaznik, Anton Zdešar, Janez Žnidaršič, Klara Wedam.
Za dvajsetletno delo so bili nagrajeni: Adolf Ahačič, Marija Bizjak, Frač Čepelnik, Gvido Deržaj, Emanuel Filipašič, Anton Furlan, Jože Jekovec, Zdenka Kink, Marjanca Kobe, Mara Koprivec, Vida Kuntarič, Franc Logar, Silvo Majnik, Pavel Matijašič, Lojzka Mešek, Jože Oblak, Marija Oblak, Jožefa Šobar, Marjan Štok, za 25 letno delo v Iskri pa so bili nagrajeni: Milan Slokan, Slavko Šorn in Jože Wedam.
Mesečni dinamični proizvodni načrt za november smo v skupni proizvodnji dosegli s kazalnikom 95,95. Pri tem je kazalnik kumulativne izpolnitve 84,71. Od tega smo načrtovane naloge za potrebe jugoslovanskih kupcev izpolnili v mesecu 96 % oziroma za enajst mesecev s kazalnikom 86,12. Tudi izvoz je bil v mesecu novembru dokaj ugoden, saj je kazalnik skoraj enak, kot pri proizvodnji za domači trg, to je 95,95. Kumulativno pa nekoliko bolj zaostajamo, saj je ta kazalnik le 78,83.
Čeprav načrtovanih nalog nismo v celoti izpolnili, pa je razveseljiv podatek, da absolutni obseg proizvodnje iz meseca v mesec vztrajno narašča in je bila tako proizvodnja v novembru za 4,76 % večja kot v predhodnem mesecu, oziroma za 19,81 % večja od poprečne mesečne proizvodnje v prvih desetih mesecih.
Po posameznih skupinah izdelkov je bil proizvodni načrt dosežen dokaj različno, precej velika pa so celo odstopanja v posamezni skupini v odnosu na proizvodnjo za domači trg ali za izvoz. To najbolje ilustrira naslednja tabela:
% izpolnitve načrta A — domače tržišče
mesec kumul^tiva
—	stikalni aparati	41,59 90,83
—	industrijske elektronske
naprave	156,60	97,00
—	zaščitni releji, elementi
avtomatike in signalne naprave	81,15	81,41
—	rezervni deli in usluge 58,01 74,93 B — izvoz
—	stikalni aparati — manjši nenačrtovani izvoz
—	industrijske elektronske
naprave	8,53	59,02
—	zaščitni releji, elementi
avtomatike in signalne naprave	119,26	92,67
Opomba: nenačrtovani izvoz pri stikalnih aparatih v skupini ne moremo primerjati, kot seštevek pa ga upoštevamo pri primerjavi skupnega izvoza.
Po absolutni vrednosti je največji zaostanek v skupini zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalnih naprav, saj je ta skupina v strukturi načrta najmočnejša. Izpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje proizvodnega načrta prav v tej skupini zelo presodno vpliva na uspešnost celotne proizvodnje, ne samo v odnosu na sam proizvodni načrt, pač pa na celotno gospodarjenje v tovarni. Zato moramo predvsem v tej skupini ugotoviti vzroke za zaostajanje in jih skušati čimbolj izločiti, ne samo zaradi proizvodnje v letošnjem letu, kjer bomo v mesecu decembru lahko storili le še malo, pač pa zlasti v odnosu na prihodnje leto, ko bo omenjeni vpliv še nekoliko večji in izrazitejši.
V mesecu novembru smo se
ponovno srečevali s podobnimi težavami kot jih opažamo že daljše obdobje, le da so bile nekatere izmed njih'še bolj potencirane z redukcijami električne energije ob koncu meseca.
V	vezalnici je obseg finalizacije v opadanju predvsem zaradi tehnično-tehnoloških težav z nedodelano razvojno dokumentacijo, kar ima za posledico nevsklajeno proizvodno in operativno dokumentacijo ter pogoste spremembe gradiva. Ker so tu predvsem izdelki z velikim predhodnim vložkom dela in zaradi tega tudi z visokimi prodajnimi cenami, je izpad hitro zelo občuten. Vznemirljivo pri tem pa je dejstvo, da te vzroke odpravljamo prepočasi in z malo uspeha.
Kvaliteta dobavljenega gradiva iz uvoza, zlasti za programatorje za pralne stroje, je tudi že dalj časa eden od vzrokov za zmanjšano fina-lizacijo na tem področju. Če že ni popolnega zastoja, pa nam takšno stanje povečuje proizvodne čase, zmanjšuje produktivnost in po nepotrebnem povečuje zaloge reprodukcijskega gradiva.
Ob tem pa ugotavljamo še pomanjkanje kapacitet zaradi občutnih bolniških izpadov, posebno na justiranju stranic. Čeprav je bila skupina že kadrovsko ojačana, pa nastopajo ti izpadi predvsem pri izkušenejših justirkah, kar zelo moti načrtovani sistem proizvodnje v osnovni liniji, ker le-ta ne dobiva dovolj podsestavov. Kako so ti problemi pereči, ilustrirajo naslednji podatki:
V	novembru je bila proizvodnja kosovno za 14,32 % nižja od poprečne mesečne proizvodnje v obdobju I-IX, oziroma kar za 19,65 % nižja od
poprečne mesečne proizvodnje v obdobju I—VII, ko problematika kvalitete in bolniških izpadov ni bila tako izrazito kritična. Celoten odnos povprečne mesečne proizvodnje v obdobju VIII-XI pa je za 12,53 % nižji kot v odbobju I—VII, kar kaže na sicer počasno, vendar vztrajno naraščanje tega problema. Ker predstavlja ta proizvodnja dobro četrtino celotnega obsega, je nujno, da problematiko v najkrajšem možnem času rešimo in da se v to reševanje vključijo, vsi dejavniki v tovarni.
Oskrba z reprodukcijskim gradivom je v splošnem v zadnjem obdobju manj problematična, kot je bila v začetku leta, če gledamo globalno le s stališča nabave. Še vedno pa je kritična struktura dobav, posebno v odnosu na dobavne roke, ki zelo nihajo. Zato imamo še vedno zastoje, ker posamezne pozicije zelo kasnijo. Zelo občutna je ta problematika posebno na področju kooperacij, kjer skoraj dnevno čakamo na kakšno pozicijo, ker so kapacitete kooperantov nezadostne. Istočasno pa pomanjkanje gradiv na eni strani povzroča poleg motenj v proizvodnji še nepotrebno povečevanje drugih zalog, ker odvzem ni po načrtu.
Kot večjo težavo, ki nas tudi stalno spremlja, bi omenil ob koncu še problem specialnih orodij in njihovega vzdrževanja. Čeprav za načrtom zaostajamo, smo obseg proizvodnje v obdobju I—XI povečali za 17,42 % v primerjavi z obsegom istega obdobja lani. Zato so vsa orodja, posebno tista za bolj množično proizvodnjo, zelo obremenjena in prihaja pri njih tudi bolj pogosto do kvarov. V vzrokih zastojev v osnovni delavnici je ta problematika stalno prisotna in čeprav smo tu že ukrepali, še vedno negativnega vpliva nismo uspeli v zadostni meri odstraniti. Je pa v celoti to dolgoročna naloga in jo moramo tako tudi ocenjevati. Upamo, da bomo v prihodnjem letu z boljšim načrtovanjem orodjarskih kapacitet na tem področju naredili bistveni korak naprej.	,
Naslednje leto 551 večja proizvodnja
(Nadaljevanje s 1. strani)
— Črta se določilo, ki omejuje izplačilo nagrade (pomoči) delavcu, ki je manj kot dve leti zaposlen v Iskri.
Na osnovi sklepa zborov delavcev TOZD z dne 24. 11. 1973, ki so soglasno potrdili predlog samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov za leto 1974, je DS ugotovil da je samoupravni sporazum o delitvi OD podjetja Iskra Elektromehanika Kranj za leto 1974 sprejet. Samoupravni sporazum o delitvi OD bo veljal od 1. januarja 1974 za tiste TOZD, kjer ga podpiše 2/3 delavcev.
Iskra-Elektromehanika Kranj
Uspešen tečaj - analiza vrednosti
V času od 12. do 23. novembra je bil v Kranju tečaj o analizi vrednosti, ki se ga je udeležila skupina članov Elektromehanike, izvedli pa strokovnjaki iz Zavoda za avtomatizacijo v Ljubljani. Od skupnega števila (25 slušateljev) je kar 22 tečajnikov uspešno opravilo zaključni izpit. Priprave na izpit so bile precej intenzivne, saj so tečajniki skoraj vsak dan pred začetkom predavanja imeli enourni pismeni test,
2 ISKRA
Številka 46 — 15. decembra 1973
ki je zahteval priprave tudi doma v popoldanskem času. Sam zaključni izpit je bil tudi pismen in je trajal štiri ure.
In kaj je pravzaprav analiza vrednosti? To je sistematična metoda, ki vsak racionalizacijski postopek razširi še na postopek zniževanja stroškov. V nasprotju z znanimi postopki zniževanja stroškov pri tej analizi vrednosti objekt sam po sebi ni cilj opazovanja, temveč so to njegove funkcije (npr. pri izdelku, podsesta-vu in polizdelku) in pripadajoče stroškovne vrednosti. Zadevno se raziskave pri zniževanju stroškov izvajajo tako, da ostanejo nedotaknjene vse tiste funkcije, ki bistveno
vplivajo na dejansko uporabnost objekta. Tako se lahko analiza vrednosti uspešno uporablja pri uvajanju novih proizvodov, kakor tudi pri vrednostni primerjavi izdelkov s konkurenčnimi.
Glavni cilj analize vrednosti je usmerjen v povečanje nove vrednosti (domačega dela). Iz tega izvirajoče naloge je treba vzporedno opravljati in sicer:
—	izdelku dodajati funkcije, ki zvišujejo novo vrednost in s tem prodajno ceno,
—	vse nepotrebne funkcije odstranjevati (tiste, ki jih trg ne priznava in jih je težko prodati ter ne dajejo pozitivnega rezultata).
Karakteristične lastnosti analize vrednosti so: analiza funkcij, skupinsko delo (sodelujejo tehnični in ekonomski strokovnjaki iz razvoja, konstrukcije, priprave dela, nabave, finančnega in ekonomskega področja ipd.) in enoten postopek po delovnem planu.
Bistvo za analizo vrednosti je v tem, da s sistematskim delom pokaže na notranje rezerve in tako zniža lastno ceno izdelka ali storitve. Vsekakor je to izredno velikega pomena za tovarno ali obrat oziroma za izdelek. Pomembno je, da bodo tečajniki pridobljeno znanje in s tem metodo (analiza vrednosti v praksi) na svojih delovnih mestih uporabljali po enem izmed važnih načel analize vrednosti, ki pravi: Postaviti visoke, toda dosegljive cilje!«.
Zatem je DS na osnovi sklepov zborov delavcev temeljnih organizacij združenega dela, ki so soglasno potrdili predlog samoupravnega sporazuma o združenem delu podjetja ugotovil, da je samoupravni sporazum o združenem delu podjetja Iskra Elektromehanika sprejet. Samoupravni sporazum velja od
1.	1. 1974 za tiste TOZD, kjer ga podpiše 2/3 delavcev.
V nadaljevanju seje je delavski svet potrdil pogodbo s firmo Perles, Švica o proizvodni kooperaciji, za izdelavo električnih ročnih orodij. Sprejel je tudi program socialne politike podjetja Iskra Elektromehanika. Predloženo gradivo je bilo dopolnjeno z naslednjim besedilom:
Medtem, ko je za ustrezno izvajanje poslovne politike odgovoren direktor podjetja, pa je za izvajanje socialne politike najbolj odgovoren direktor kadrovskega področja, ki koordinira vse dejavnike socialne politike podjetja. Za izvajanje socialne politike v posamezni TOZD pa je odgovoren predvsem direktor TOZD. Pretežni del funkcij s področja službe kadrovskega področja. Nosilci teh funkcij pa so tudi ustrezna služba in organi v TOZD. Nosilec finančne funkcije je ekonomsko finančno področje.
DS je sklenil, da se slušateljem osnovne šole za odrasle iz Elektromehanike, ki obiskujejo šolo pri Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj, plačajo stroški šolanja, vendar samo za tiste, ki uspešno zaključijo posamezni razred. Odobreno je tudi 72.000,00 din za izplačilo novoletnih nagrad upokojencem podjetja. Višina nagrade, ki jo prejme vsak upokojenec, znaša 100,00 din.
Samoupravni sporazum
o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela— ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA
X
I.	Uvodne določbe
II.	Pravni položaj
III.	Organizacija združenega podjetja
IV.	Medsebojni ekonomski odnosi
V.	Informacijski sistem združenega podjetja
VI.	Planiranje
VII.	Tehnični dosežki in spoznanja
VIII.	Samoupravljanje
IX.	Odgovornost za neizpolnjevanje samoupravnega sporazuma
X.	Družbeno—politične organizacije
XI.	Pristopanje in izstopanje
iz združenega podjetja
XII.	Veljavnost, spremembe
in dopolnitve sporazuma
XIII.	Prehodne
in končne določbe

\
\
Na temelju XVI. in XIX. dopolnila k Ustavi SRS in XXI. ter XII. dopolnila k Ustavi SFRJ in ob spoznanju ter z namenom, da le z združenim delom v Iskrini skupnosti lahko najuspešnejše zagotovijo možnost hitrejšega in stabilnejšega vsestranskega razvoja v gospodarsko močno, sodobno organizirano in poslovno učinkovito industrijsko podjetje, ki bo sposobno proizvajati kvalitetne izdelke na visoki ravni produktivnosti in ekonomičnosti in sposobno z dinamičnim poslovnim obnašanjem hitro in učinkovito reagirati na tržne pogoje in zahteve ter se uspešno prilagajati razmeram na domačem in tujem gospodarskem prostoru, vzpostavijo:
— tako organizacijo dela in upravljanja, ki omogoča čimbolj neposredno vsem zaposlenim delavcem odločati o temeljni politiki podjetja in rezultatih svojega dela ter razvijati oblike združevanja sredstev in dela ter razne oblike medsebojnega sodelovanja za dosego čimboljših poslovnih rezultatov;
—	taka razmerja, samoupravna in poslovna, ki omogočajo vsklajevati interese delavcev s skupnimi interesi združenega podjetja kot celote ter na teh osnovah razvijati takšne medsebojne odnose, ki zagotavljajo večjo poslovno in socialno varnost delavcev v združenem delu;
—	možnost enakopravnega vključevanja v mednarodno delitev dela z uporabo novega znanja in dosežkov lastne ustvarjalne misli, ki mora predvsem sloneti na rezultatih lastnega inovacijskega procesa pri nastajanju industrijskih izdelkov, s katerimi se dopolnjuje, zamenjuje in širi proizvodni asortiment združenega podjetja;
—	možnost nenehne gospodarske rasti delovne skupnosti ISKRE, osebnega in družbenega standarda vseh delavcev, združenih v tej delovni skupnosti sklenejo delavci v temeljnih
posredno ali po svoji delovni organizaciji:
organizacijah združenega dela in drugih oblikah združevanja ne-
1.	ISKRA — Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektro-mehaniko, Kranj
z naslednjimi temeljnimi organizacijami združenega dela:
Tovarna avtomatskih telefonskih central, Kranj
Tovarna telefonskih elementov in
aparatov, Kranj
Tovarna števcev, Kranj
Tovarna stikal, Kranj
Tovarna mehanizmov, Lipnica
Tovarna električnega ročnega orodja,
Kranj
Tovarna Vega, Ljubljana Koordinacijska področja, Kranj Družbeni standard, Kranj
2.	ISKRA — Industrija elementov in zabavne elektronike, Ljubljana
z naslednjimi temeljnimi organizacijami združenega dela:
Avtomatika, Ljubljana
Feriti, Ljubljana
Keramika, Ljubljana
Magneti, Ljubljana
Orodjarna, Ljubljana
Žarnice, Ljubljana
Elektroliti, Mokronog
Keramični kondenzatorji, Žužemberk
Upori, Šentjernej
3.	ISKRA — Industrija EMO, Celje
z naslednjimi temeljnimi organizacijami združenega dela:
Tovarna frit, Celje Tovarna posode, Celje Tovarna kotlov, Celje Tovarna radiatorjev, Celje Tovarna odpreskov in avtokoles, Celje Tovarna Tobi, Bistrica pri Limbušu Tvornica kupačih kada, Kruševac Tovarna kontejnerjev, Celje Orodjarna, Celje
Elektronski računski center Celje
4.	ISKRA — Tovarna antenskih naprav, Vrhnika
5.	ISKRA — Tovarna električnih aparatov, Ljubljana
6.	ISKRA — Tovarna avtoelektričnih izdelkov, Nova Gorica
z naslednjimi temeljnimi organizacijami združenega dela:
VZ — Skupna proizvodnja in proizvodnja dinam, velikih zaganjalnikov in rezervnih delov
G — Proizvodnja vžigalnih tuljav, NR alternatorja, MVL in elektronika MZ — Proizvodnja malih zaganjalnikov
DES — Preskrba, konstrukcija, izdelava in vzdrževanje sredstev za delo
7.	ISKRA — Tovarna baterij Zmaj, Ljubljana
8.	ISKRA — Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov, Železniki
z naslednjima temeljnima organizacijama združenega dela:
Proizvodni oddelki, Železniki Montažni oddelki, Idrija
9.	ISKRA — Tovarna elektronskih instrumentov, Horjul
10.	ISKRA — Tovarna gospodinjskih aparatov, Škofja Loka
11.	ISKRA — Tovarna industrijske opreme, Lesce
12.	ISKRA — Tovarna električnih merilnih instrumentov, Otoče
13.	ISKRA — Tovarna kondenzatorjev, Semič
14.	ISKRA — Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana
15.	ISKRA — Tovarna orodij, Ljubljana
16.	ISKRA — Tovarna polprevodnikov, Trbovlje
17.	ISKRA — Tovarna radijskih sprejemnikov, Sežana
18.	ISKRA — Tovarna usmerniških naprav, Novo mesto
19.	ISKRA — Commerce, Ljubljana
z naslednjimi temeljnimi organizacijami združenega dela:
Domači trg, Ljubljana Zunanja trgovina, Ljubljana Branžna prodaja, Ljubljana Telekomunikacije, Ljubljana Skupne službe, Ljubljana
20.	ISKRA — Raziskovalni inštitut Ljubljana
z naslednjimi temeljnimi organizacijami združenega dela:
Inštitut za tehnične raziskave, Ljubljana
Biro za industrijski inženiring, Ljubljana
21.	ISKRA — Center za avtomatsko obdelavo podatkov, Ljubljana
naslednji
Samoupravni sporazum o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela — ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA
L Uvodne določbe
Člen 1
Delavci ISKRE, organizirani v raznih oblikah združenega dela so sporazumni, da bodo v skladu z določbami tega sporazuma urejali:
—	poslovna in medsebojna samoupravna razmerja,
-i- zadeve, ki jih zaradi skupnih poslovnih, gospodarskih in družbenih interesov združujejo v skupno poslovanje,
—	razmerja, za katera so sporazumni, da morajo biti enotno urejena,
—	razmerja združenega podjetja in podpisnic do tretjih oseb.
Člen 2
Podpisnice vzpostavljajo samoupravna, poslovna in druga razmerja samo na podlagi določb in v mejah pravic in dolžnosti, dogovorjenih s tem samoupravnim sporazumom ter na njem temelječih sporazumih 7 in splošnih aktih.
Člen 3
V poslovnem prometu nastopajo podpisnice samostojno; v zadevah skupnega pomena in V zadevah, za katere so se podpisnice dogovorile, da jih bodo urejale skupno, pa tako, kot so to določile s tem samoupravnim sporazumom, s samoupravnimi sporazumi o združevanju v delovne organizacije ter z drugimi dogovori.
Člen 4
Podpisnice soglašajo, da bodo zadeve, za katere so se s tem samoupravnim sporazumom dogovorile, da jih bodo urejale skupno in niso v njem definitivno urejene, podrobneje uredile s posebnimi samoupravnimi sporazumi in splošnimi akti združenega podjetja.
II.	Pravni položaj
Pravni položaj Združenega podjetja Iskra
Člen 5
Združeno podjetje ISKRA (v nadaljnjem besedilu:	»združeno podjetje«) je
sestavljena organizacija združenega dela ter pravna oseba s sedežem v Kranju, Savska loka 4. Z izgradnjo Poslovno prodajnega centra ISKRA v Ljubljani, se sedež združenega podjetja prenese v Ljubljano, Trg revolucije.
Člen 6
Firma združenega podjetja je: ISKRA — združeno podjetje, Kranj z o. sub. o. (z omejeno subsidiarno odgovornostjo).
Skrajšana firma je: ISKRA — z. p. Kranj z
o.	sub. o. Firma v angleškem jeziku se glasi: ISKRA — Z. P. Kranj, Vugoslavia. Podpisnice so sporazumne, da je ime ISKRA začetni sestavni del njihovih firm.
Člen 7
Zaščitni znak združenega podjetja je simetrična zvezda s petimi kraki, ,od katerih so gornji in oba spodnja daljša, zvezda ima središče v krogu, ki ga njeni kraki simetrično sekajo, pod zvezdo pa je v krogu beseda »ISKRA« s tiskanimi črkami. Zaščitni znak in njegove dovoljene velikosti so določene s posebnim standardom. Zaščitni znak je registriran pri Zvezni Upravi za patente pod št. 15741 kot blagovna znamka.
Člen 8
Zaščitni znak obvezno uporabljajo vse podpisnice na dopisih, žigih, izdelkih, v ekonomski propagandi in ostali poslovni dokumentaciji; poleg zaščitnega znaka pa lahko uporabljajo tudi svoje zaščitne znake.
Člen 9
Podpisnice se obvezujejo, da bodo" pri izdelkih, zgradbah, lokalih, opremj, reklamah, publikacijah, razstavah in povsod tam, kjer nastopa element zunanje estetike, uporabljale značilen stil združenega podjetja.
Odgovornost
Člen 10
Med podpisnicami ni medsebojne odgovornosti za obveznosti do tretjih oseb, razen v primerih, kadar se za tako odgovornost dogovorijo s posebnim sporazumom.
Člen 11
Podpisnice se lahko s pogodbo ali sporazumom dogovorijo o medsebojni odgovornosti za pokrivanje obveznosti v celoti ali do dogovorjene višine, kadar gre za sprejemanje skupnega poslovnega rizika na osnovi uresničevanja skupno sprejetih planov, skupnega vlaganja, združevanja sredstev in drugih kreditnih in finančnih aranžmajev ter za ustanavljanje podjetij v tujini, če je ustanovitelj teh podjetij združeno podjetje.
Združeno podjetje lahko prevzema obveznosti ali odgovornost za pokrivanje obveznosti delovnih organizacij združenega podjetja v celoti ali do določene višine, le na podlagi soglasja vseh temeljnih organizacij združenega dela.
Združeno podjetje lahko sprejema obveznosti do tretjih oseb v imenu in za
račun posameznih podpisnic, če ga za to pooblastijo. Podpisnice se v teh primerih neposredno dogovorijo o oblikah medsebojne odgovornosti.
Člen 12
Podpisnice prevzamejo subsidiarno odgovornost za tiste obveznosti združenega podjetja, ki so sprejete v okviru soglasnega dogovora vseh podpisnic in v dogovorjeni višini ali pa največ do višine prispevka vsake od njih v sklad skupnih rezerv združenega podjetja, ki je določen z letnim gospodarskim planom združenega podjetja.
Člen 13
V združenem podjetju opravljajo podpisnice naslednje dejavnosti: izdelovanje izdelkov in naprav s področja elektronike, telekomunikacij, elektromehanike, avtomatike, elementov, kovinske, elektrotehnične, kemične industrije, izdelava in predelava nekovin, projektiranje, montažo, servisiranje, inženiring, notranjo in zunanjo trgovinsko dejavnost, raziskovalno-razvojno dejavnost, splošno-tehnično dejavnost, avtomatsko obdelavo podatkov, skupne strokovne dejavnosti, bančne posle in počitniško dejavnost.
Poslovni predmeti posameznih podpisnic so konkretno določeni v njihovih samoupravnih sporazumih oziroma statutih.
Podpisnice so sporazumne, da bodo v organizacijah skupnega pomena v obsegu dogovorjenem s tem sporazumom skupno opravljale naslednje dejavnosti:
—	v Raziskovalnem inštitutu: razisko-valno-razvojno dejavnost, splošno-tehnično dejavnost;
—	v ISKRA-Commerce: notranjo in zunanjo trgovinsko dejavnost, projektiranje, montažo, servisiranje, inženiring ter marketing;
—	v Banki ISKRE: bančne posle;
—	v Centru za avtomatsko obdelavo podatkov: avtomatsko obdelavo podatkov.
Podpisnice poverjajo skupnim službam v skupno opravljanje naslednje dejavnosti:
1.	V področju za programsko-razvojno
politiko:	načrtovanje in pospeševanje
inovacijske dejavnosti, koordinacijo in usmerjanje raziskovalne dejavnosti, sploš-no-tehnične dejavnosti, programsko in proizvodno usmeritev podpisnic;
2.	V področju za kvaliteto in zanesljivost: dejavnosti v zvezi z akcijami za dvig ravni kvalitete in zanesljivosti izdelkov;
3.	V področju za ekonomiko in finance: dejavnosti v zvezi z načrtovanjem gospodarskega razvoja združenega podjetja in predpisane finančne funkcije;
4.	V področju za organizacijo: dejavnosti v zvezi z uveljavljanjem poslovnega in samoupravnega sistema v združenem podjetju, usmerjanje in koordinacija razvoja poslovnega in informacijskega sistema ter obdelave podatkov za združeno podjetje;
5.	V področju za kadrovske zadeve: dejavnosti z načrtovanjem razvoja kadrovske strukture, razvoja enotnih načel politike nagrajevanja, izobraževanja, štipendiranja in družbenega standarda ter rekreacije;
6.	V sekretariatu: splošne in pravne posle za združeno podjetje;
7.	dejavnosti za stike z javnostjo in usmerjanje institucialne propagande združenega podjetja;
8.	rekreacijska in gostinska dejavnost.
O spremembah poslovnega predmeta
združenega podjetja odločajo podpisnice po določilih, ki veljajo za spremembe tega samoupravnega sporazuma.
Predstavljanje in zastopanje združenega podjetja
Člen 14
Združeno podjetje predstavlja predsednik skupščine združenega podjetja in podpisuje:
—	samoupravne sporazume, h katerim pristopa združeno podjetje kot celota,
—	pogodbo med združenim podjetjem in skupnimi službami, pogodbe o včlanje-nju združenega podjetja v širše asociacije,
—	vse akte, katere sprejme skupščina,
—	akte, za katere ga posebej pooblasti skupščina združenega podjetja.
Člen 15
Združeno podjetje zastopa generalni direktor in zanj podpisuje:
—	poslovne pogodbe združenega podjetja,
—	akte, ki po svojem značaju predstavljajo poslovnd dokumentacijo združenega podjetja,
—	vse akte, za katere je pooblaščen s strani delovnih organizacij, organov upravljanja in kolegijskega poslovodnega organa združenega podjetja,
—	zadeve v zvezi s formiranjem podjetij v tujini, če je ustanovitelj združeno podjetje,
—	akte v zadevah splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite,
—	akte, na osnovi zakonitih predpisov.
III.	Organizacija združenega podjetja
Organizacijska struktura
Člen 16
Združeno podjetje sestavljajo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela.
Temeljne organizacije združenega dela se združujejo po načelih branžne pripadnosti, bodisi v delovne organizacije bodisi v širše skupnosti temeljnih organizacij združenega dela.
V združenem podjetju delujejo proizvodne delovne organizacije in organizacije skupnega pomena.
Proizvodne delovne organizacije
Člen 17
Proizvodne delovne organizacije tvorijo proizvodne in druge temeljne organizacije združenega dela in skupnosti temeljnih organizacij združenega dela, ki so medsebojno povezane v poslovnem in delovnem procesu s skupnimi interesi in oblikami združevanja dela in sredstev. Osnovni namen združevanja je v zagotavljanju proizvodnje materialnih dobrin in storitev ter skupnem opravljanju tistih skupnih dejavnosti, ki so nujne za učinkovito poslovanje, skladno gospodarsko rast in za zagotavljanje poslovne učinkovitosti.
Temeljne organizacije združenega dela stopajo v poslovne odnose z delovnimi organizacijami skupnega pomena in delovnimi skupnostmi združenega podjetja v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo.
Člen 18
Notranjo organizacijo kot tudi samoupravna, ekonomska in poslovna razmerja v delovnih organizacijah urejajo samoupravni sporazumi, ki jih sklepajo temeljne organizacije združenega dela o združevanju v delovno organizacijo oziroma statuti delovnih organizacij, v kolikor v svoji sestavi nimajo organiziranih temeljnih organizacij združenega dela.
Člen 19
Podpisnice sporazuma soglašajo, da je večja programska, tehnološka in poslovna povezanost temeljnih organizacij združenega dela osnova za gospodarski in organi-
zacijski razvoj združenega podjetja. Zato je smiselno, da se temeljne organizacije združenega dela združujejo v branžno orientirane delovne organizacije — industrije, v okviru katere se izvede specializacija proizvodnje, racionalna organizacija sorodnih tehnoloških procesov in princip optimalne delitve dela, da se uresničijo skupni interesi v združenem delu in z združenimi sredstvi.
Člen 20
Podpisnice so sporazumne, da bodo po sklenitvi tega sporazuma izdelale analize o združevanju po branžnem principu. Z analizami je treba ugotoviti ekonomsko, tehnološko in organizacijsko utemeljenost branžnega združevanja.
Člen 21
Združeno podjetje usmerja proces povezovanja po branžah in na osnovi tega samoupravnega sporazuma vzpodbuja uveljavljanje dogovorjene programske usmerjenosti in specializacije po branžnem principu.
Organizacije skupnega pomena
Člen 22
Delovne organizacije in delovne skupnosti skupnega pomena opravljajo po tem sporazumu združene specializirane dejavnosti.
Medsebojna poslovna in druga razmerja urejajo proizvodne delovne organizacije z organizacijami skupnega pomena neposredno s posebnimi samoupravnimi sporazumi ali pogodbami, s katerimi zagotavljajo in vsklajujejo medsebojne pravice in obveznosti pri načrtovanju poslovne dejavnosti, pri delitvi rezultatov skupnega dela in pri prevzemanju skupnih poslovnih rizi-kov. Udeležba na ustvarjenem rezultatu in riziku pa mora biti odvisna od vloženega dela in sredstev.
Člen 23
Delavci v proizvodnih temeljnih organizacijah združenega dela podpisnic so sporazumni, da je izvajanje raziskovalnih in tržnih funcij kot delov enotnega delovnega procesa, trajni interes in potreba celotne delovne skupnosti združenega podjetja in obenem tudi trajna obveznost podpisnic tega sporazuma za razvoj teh dejavnosti.
Člen 24
Delovne organizacije skupnega pomena v združenem podjetju so dolžne, da v svo-
jih samoupravnih sporazumih o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v delovne organizacije oziroma statutih in drugih splošnih aktih, urede svoje notranje odnose tako, da bodo v celoti upoštevana določila tega sporazuma.
Člen 25
Skupne službe združenega podjetja so organizacije skupnega pomena in organizirane kot delovna skupnost.
S pogodbo med delovno skupnostjo skupnih služb in podpisnicami tega sporazuma se posebej določijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v tej delovni skupnosti in podpisnicami. Pogodba mora biti v skladu z določili tega samoupravnega sporazuma.
Iskra-Raziskovalni
inštitut
Člen 26
Raziskovalni inštitut je delovna organizacija skupnega pomena, ki opravlja raziskovalno dejavnost združenega podjetja, s katero prispeva k aplikaciji znanstvenih spoznanj, izumov in tehničnih izboljšav v neposrednem proizvodnem procesu.
Raziskovalni inštitut deluje samostojno, vendar pa mora biti njegova dejavnost v skladu s programi razvoja združenega podjetja in tem sporazumom.
Člen 27
Podpisnice sporazuma soglašajo, da se Raziskovalnemu inštitutu poverijo naslednje dejavnosti:
—	usmerjene raziskave, ki imajo skupen pomen za razvoj združenega podjetja, po programu, ki ga sprejme skupščina združenega podjetja,
t- usmerjene raziskave po pogodbah, ki jih sklepa Raziskovalni inštitut s posameznimi podpisnicami tega sporazuma,
—	razvoj izdelkov po pogodbah,
—	splošno-tehnične dejavnosti in druge intelektualne in proizvodne storitve,
—	zaščita industrijske lastnine.
Člen 28
Programiranje znanstveno-raziskoval-nega dela oziroma usmerjenih raziskav je sestavina planov razvoja združenega podjetja kot celote. Ta plan vsebuje kot sintezo tudi programe, ki izhajajo iz ciljev posameznih podpisnic in programa raziskav, ki jih kot določene cilje postavlja združeno podjetje kot celota. Program usmerjenih raziskav se kot sestavina programov razvo- . 10
ja združenega podjetja sprejema v skupščini združenega podjetja. Plan razvoja izdelkov pa se sestavlja med Raziskovalnim inštitutom in posameznimi podpisnicami neposredno.
Člen 29
Podpisnice soglašajo, da se Raziskovalni inštitut s svojim strokovnim potencialom vključuje tudi v napovedovanje razvoja tehnike, izvaja potrebne tehnične analize trga in posreduje tehnične ocene licenčnih projektov. Te svoje naloge raziskovalni inštitut opravlja v okviru koordinacijskih funkcij, ki so organizirane v združenem podjetju.
Za strokovnost teh prognoz, analiz in ocen nosi Raziskovalni inštitut polno odgovornost.
Člen 30
Kot skupne dejavnosti so v Raziskovalni inštitut vključene tudi splošno-tehnične dejavnosti, ki obsegajo:
—	standardizacijo in tipizacijo,
—	razvoj klasifikacijskih in številčnih sistemov,
—	razvoj sistemov študija dela,
—	raziskave in preizkuse kakovosti in zanesljivosti in
—	informacijsko dokumentacijo.
Za te dejavnosti mora biti izdelan vsakoletni program, ki se sprejema v združenem podjetju, po predhodnem soglasju podpisnic tega sporazuma.
Člen 31
Podpisnice soglašajo, da lahko raziskovalni inštitut opravlja tudi tisto proizvodno dejavnost specializiranih naprav za podpisnice ali zunanje naročnike, ki ni poslovni predmet podpisnic ali za tako proizvodnjo pri podpisnicah ni pogojev za razvijanje takih naprav v njihovih rednih proizvodnih programih. Ta dejavnost raziskovalnega inštituta pa ne sme iti v breme sredstev, namenjenih za znanstveno raziskovalno delo in ne v škodo opravljanja osnovne dejavnosti Raziskovalnega inštituta in obveznosti, ki jih Raziskovalni inštitut sprejema s posebnim sporazumom ali pogodbami s podpisnicami.
Člen 32
Za dejavnosti, ki jih Raziskovalni inštitut opravlja po pogodbah za posamezne podpisnice sporazuma, sklepa Raziskovalni inštitut s podpisnicami posebne sporazume ali konkretne pogodbe, ki morajo upoštevati načela, ki urejajo medsebojno ekonomsko in poslovno povezanost. Ta načela so zlasti:
—	skupno vrednotenje raziskovalno-razvojnih storitev, ki jih Raziskovalni in-
X1 štitut izvaja za podpisnice,
—	merila za delitev dohodka, ki ga je Raziskovalni inštitut ustvaril s svojim delom,
—	merila za delitev poslovnega rizika,
—	določila v pogledu kvalitete raziskav, razvojnih storitev ter financiranja in rokov,
—	določila za vlaganje sredstev v širjenje raziskovalno razvojnih kapacitet,
—	merila za stimulacijo za doseganje čim boljših delovnih rezultatov.
Člen 33
Raziskovalna in razvojna dela ter druge intelektualne storitve lahko opravlja in prodaja Raziskovalni inštitut naročnikom izven združenega podjetja samo v primerih, ko obseg teh dejavnosti ne gre v škodo izvajanju osnovnih dejavnosti Raziskovalnega inštituta in uresničevanju obveznosti do podpisnic in da to ni v nasprotju s poslovno politiko združenega podjetja.
Člen 34
Podrobnejša določila o izvajanju tistih skupnih dejavnosti, ki jih podpisnice s tem sporazumom zaupajo Raziskovalnemu inštitutu, vsebuje statut ali samoupravni sporazum Raziskovalnega inštituta, ki pa ne smejo biti v nasprotju z določili tega sporazuma.
Iskra Commerce
Člen 35
Podpisnice so sporazumne, da ISKRA-Commerce izvaja in razvija za vse podpisnice tiste skupne tržne funkcije, ki so bistvenega pomena za zagotovitev učinkovitega in enotnega nastopa združenega podjetja na domačem in tujem tržišču in v katerih razvoj zato temeljne organizacije združenega dela trajno vlagajo materialna sredstva.
Podpisnice sporazuma v celoti poverijo ISKRA-Commerce naslednje tržne funkcije:
—	zunanjetrgovnisko dejavnost,
—	organiziranje Iskrine servisne mreže in mreže industrijskih prodajaln,
—	predstavniško, zastopniško in akvi-zicijsko dejavnost na domačem trgu,
—	organiziranje raziskave tržišč in izvajanje raziskav skupnega pomena,
—	izvajanje institucionalne propagande,
—	razvoj Iskrinega stila industrijskega oblikovanja.
Ob sklepanju sporazumov o opravljanju tržnih funkcij, ali dolgoročnih pogodb o medsebojnih razmerjih med posameznimi podpisnicami in ISKRA-Commerce se pod-
pisnice odločijo, ali bodo in v kakšnem obsegu opravljale ostale tržne funcije samostojno.
Če se odločijo, da bodo prodajo izdelkov na domačem trgu opravljale same, prevzemajo s to odločitvijo tudi odgovornost, da organizirajo tudi vzporedne dejavnosti, kot so: servisiranje, montažo, inženiring dejavnost, ekonomsko propagando in druge dejavnosti, s katerimi se zagotavlja uspešna izvedba prodaje.
V interesu vseh podpisnic je, da nastopa združeno podjetje na domačem in tujem tržišču z enotno poslovno politiko, zato se podpisnice obvezujejo, da se bodo v primeru, če opravljajo del tržnih funkcij samostojno, ravnale po skupno sprejetih načelih v pogledu izvajanja poslovne politike.
Člen 36
Zaradi zagotovitve trajne in enotne prisotnosti združenega podjetja na tržiščih se delavci v delovnih skupnostih združenega podjetja in ISKRA-Commerce dogovorijo, da bodo medsebojna razmerja urejali s sporazumi ali dolgoročnimi pogodbami in trajno vlagali potrebna sredstva za vzdrževanje in širjenje enotne trgovske mreže združenega podjetja, doma kot v tujini.
Medsebojna razmerja med podpisnicami in ISKRA-Commerce urejajo sporazumi ali dolgoročne pogodbe, ki morajo upoštevati načela, ki trajno urejajo medsebojno ekonomsko in poslovno povezanost. Ta načela so zlasti:
—	skupno določanje prodajne cene, v katero so vkalkulirani vsi stroški (material, sredstva, razvoj, proizvodnja, prodaja);
—	merila za delitev skupno ustvarjenega dohodka po načelu vloženega dela in sredstev, ter merila za vlaganje v razširjeno reprodukcijo (v razvoj, proizvodnjo in prodajo);
—	merila za delitev poslovnega rizika;
—	medsebojne obveznosti za količine, kvaliteto izdelkov in storitev ter izpolnjevanje rokov;
—	določila za vlaganje sredstev v razvoj, proizvodnjo in prodajo;
—	medsebojne obveznosti glede naročanja izdelkov in storitev ter kratkoročnega in srednjeročnega planiranja;
—	merila za medsebojno stimulacijo za doseganje čimboljših poslovnih rezultatov.
Člen 37
Podpisnice so dolžne tudi v primerih, ko samostojno sklepajo določene posle, upoštevati interese drugih delovnih organizacij združenega podjetja in celovitost skupnega opravljanja tržnih funkcij.
V' spornih primerih odloča notranja arbitraža.
Samostojno sklepanje poslov, ki so sicer poverjeni ISKRA-Commercu pa ne odvezuje podpisnice, da povrnejo dejanske stroške ISKRA-Commerce pri pridobivanju teh poslov in plačila tistega dela prispevka za vzdrževanje in širjenje enotne trgovinske mreže združenega podjetja doma in v tujini, ki se plačuje iz provizije.
Člen 38
ISKRA-Commerce opravlja naslednje dejavnosti:
—	prodajo, uvoz in izvoz izdelkov, polizdelkov, rezervnih delov, opreme in surovin,
—	posredovanje prodaje in nakupa licenc in drugih intelektualnih storitev na domačem in tujih trgih,
—	skupne nabave repro materiala na domačem trgu,
—	projektiranje, instaliranje, montaža, vzdrževanje in servisiranje naprav in izdelkov,
—	izvajanje inženiringa, opravljanje zastopniških poslov, opravljanje investicijskih poslov, posredovanje v zunanjetrgovinskem prometu, skladiščenje blaga ter opravljanje carinskih in špediterskih poslov,
—	tržne raziskave, ekonomska in institucionalna propaganda ter industrijsko oblikovanje.
ISKRA-Commerce opravlja tudi druge komercialne posle na podlagi naročil podpisnic.
Člen 39
ISKRA-Commerce lahko opravlja tržne funkcije tudi za tretje osebe, če to ne gre v škodo podpisnic in v breme sredstev, ki so jih podpisnice vložile za izvajanje tržnih funkcij v ISKRA-Commerce in, da to ni v nasprotju z morebitnimi interesi podpisnic.
Člen 40
Podpisnice so soglasne, da poverijo ustanavljanje in vodenje poslovanja zunanjetrgovinskih organizacij (firm in predstavništev in drugih) ISKRA-Commerce po programu, ki ga sprejema skupščina združenega podjetja.
Člen 41
Podpisnice so sporazumne, da ima nadzor nad inozemskimi trgovskimi organizacijami združenega podjetja posebni nadzorni organ, ki ga imenuje skupščina združenega podjetja.
Rezultati poslovanja inozemskih trgovskih organizacij združenega podjetja morajo biti v periodičnih obračunih in zaključnem računu ISKRA-Commerce prikazani posebej. Za delitev dohodka, ki ga dosežejo 3.2
s svojim poslovanjem te trgovske organizacije, veljajo ista merila kot za ostale dejavnosti ISKRA-Commerce.
Člen 42
Podpisnice poverijo ISKRA-Commerce tudi opravljanje določenih funkcij v pogledu programiranja razvoja združenega podjetja, predvsem glede posredovanja tržnih informacij, ki so potrebne za dolgoročno orientacijo združenega podjetja.
Banka Iskre
Člen 43
Podpisnice sporazuma soglašajo, da ustanovijo Banko združenega podjetja kot posebno organizacijo skupnega pomena in jo organizirajo tako, da bo s tem začet proces razvijanja oblik, pridobivanja in združevanja sredstev za uresničevanje poslovnih interesov na principih optimalnosti gospodarjenja z združenimi sredstvi. V skladu z razvojem združenega podjetja in z nastankom ustreznih pogojev bo Banka prevzemala tudi dodatne funkcije v smislu oblikovanja industrijsko-komercialne banke združenega podjetja.
Banko združenega podjetja ustanovijo podpisnice in druge organizacije združenega dela,'ki se temu sporazumu pridružijo s posebnim samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Banke združenega podjetja (v nadaljevanju: »ustanoviteljice«).
Ustanoviteljice v Banki združenega podjetja združujejo svoja sredstva in upravljajo Banko združenega podjetja skladno z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi banke in statutom Banke združenega podjetja, ki mora biti v skladu s tem sporazumom.
Člen 44
Ustanoviteljice združujejo v Banki združenega podjetja svoja sredstva skladov in druga prosta sredstva, s pravico odločanja o plasmaju teh sredstev ter s pravico na udeležbi na dohodku oziroma izgubi, ki se s temi sredstvi ustvari.
Odločitve o finančnih tokovih in uporabi sredstev v Banki združenega podjetja so v pristojnosti ustanoviteljic.
Člen 45
Banka združenega podjetja organizira v skladu z zakonskimi določili hranilno službo.
Člen 46
Poslovanje Banke združenega podjetja določajo: ta sporazum ih pravila Banke združenega podjetja.
Člen 47
Banka združenega podjetja opravlja naslednje funkcije:
—	gotovinski in negotovinski plačilni promet po nalogu ustanoviteljic,
—	vodi devizne račune ustanoviteljic,
—	organizira in vodi hranilno kreditno službo za delavce v združenem podjetju,
—	organizira zbiranje namenskih sredstev,
—	združuje sredstva za skupne naložbe,
—	po pooblastilu nastopa kot garant do finančnih institucij in v medsebojnih odnosih ustanoviteljic,
—	najema in posreduje kredite,
—	po pooblastilu ustanoviteljic najema in posoja kredite,
—	opravlja po naročilu ustanoviteljic strokovne storitve in sicer:
kontrolo koriščenja kreditov, bonitetno službo, interno finančno kontrolo, sodeluje pri določanju pogojev za realizacijo skupnih naložb med združenim podjetjem in domačimi ter tujimi partnerji.
Člen 48
Banka združenega podjetja v imenu ustanoviteljic opravlja promet:
—	z združenimi sredstvi,
—	s sredstvi, ki so v obliki kreditov pridobljena s strani zunanjih kreditorjev,
—	s sredstvi, ki so zbrana na podlagi internih posojil ali hranilnih vlog,
—	z drugimi sredstvi, ki jih zbira pri svojem poslovanju.
Člen 49
Za sredstva, ki jih Banka združenega podjetja združuje, vodi tekočo evidenco po vrstah in virih.
Banka združenega podjetja dostavlja ustanoviteljicam dnevne izpiske iz njihovih žiro računov, deviznih računov, računov rezervnih in ostalih skladov.
Člen 50
Banka združenega podjetja opravlja za ustanoviteljice externi in interni plačilni promet le na osnovi nalogov ustanoviteljic. Ustanoviteljice prosto razpolagajo s sredstvi na svojih žiro računih, razen v primerih, kadar so omejitve določene z zakonom ali s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Banke združenega podjetja.
Člen 51
Podpisnice so sporazumne, da bodo v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Banke združenega podjetja določile način in obseg razpolaganja s prostimi sredstvi ustanoviteljic.
-ose
Člen 52
Ustanoviteljice prevzemajo neposredno odgovornost za svojo likvidnost, s tem pa tudi neposredno odgovornost, da pravočasno zagotovijo sredstva za izplačila zakonskih obveznosti, izplačila menic in akceptnih nalogov, izplačila osebnih dohodkov in njih prispevkov in ostala izplačila, ki izvirajo iz njihovega poslovanja.
Člen 53
Banka združenega podjetja posluje v imenu združenega podjetja in za račun ustanoviteljic ali v imenu in za račun ustanoviteljic.
Člen 54
Banko združenega podjetja upravlja zbor Banke, ki ga sestavljajo delegati temeljnih organizacij združenega dela ustanoviteljic Banke. Zbor Banke ima naslednje naloge in pristojnosti:
t— sprejema statut Banke združenega podjetja
—	sprejema smernice za delo Banke združenega podjetja
—	sprejema kreditni plan Banke združenega podjetja in pogoje kreditiranja
—	daje posebna pooblastila izvršilnemu odboru in direktorju Banke združenega podjetja za razpolaganje s sredstvi zaradi izvajanja splošne kreditne politike Banke združenega podjetja
—	sprejema gospodarski načrt in zaključni račun.
Člen 55
Zbor Banke izvoli izmed svojih članov 7:—9 članski izvršilni odbor Banke združenega podjetja. Mandatna doba članov izvršilnega odbora traja eno leto.
Člen 56
Individualni poslovodni organ Banke je direktor. Imenuje ga zbor Banke na osnovi razpisa.
Člen 57
Poslovanje Banke združenega podjetja urejajo splošna pravila, ki jih sprejema zbor Banke soglasno.
Člen 58
Odločitve zbora Banke morajo temeljiti na skupno sprejeti politiki združenega podjetja, na sprejetih kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih poslovnih ciljih in programskem razvoju, tako združenega podjetja kot ustanoviteljic v skladu z družbenim planom SRS in SFRJ in težnjami za razvoj sodobne tehnologije in uspešno uveljavljanje na domačem in tujem gospodarskem prostoru.
Center za avtomatsko obdelavo podatkov
Člen 59
Podpisnice, ki so se odločile, da bodo avtomatsko obdelavo podatkov opravljale skupno, ustanovijo v ta namen organizacijo — Center za avtomatsko obdelavo podatkov.
Center za avtomatsko obdelavo podatkov opravlja tudi avtomatsko obdelavo podatkov in predlaga enotne osnove informacijskega sistema za potrebe združenega podjetja..
Člen 60
Ustanoviteljice določijo naloge in pristojnosti Centra za avtomatsko obdelavo podatkov ter medsebojna razmerja s samoupravnim sporazumom.
Člen 61
Podpisnice, ki so vložile sredstva v republiški računski center, se sporazumejo, da bodo s temi sredstvi skupno upravljale.
Skupne službe združenega podjetja
Člen 62
Za strokovno opravljanje funkcij, ki jih podpisnice poverjajo združenemu podjetju za koordiniranje skupnih interesov in načrtovanje razvoja celotnega integracijskega sistema združenega podjetja ter za izvajanje skupno sprejetih odločitev in sklepov skupščine združenega podjetja se organizirajo skupne službe združenega podjetja.
Njihove dejavnosti vsebuje predmet poslovanja združenega podjetja — skupne službe v členu 13.
. Člen 63
Skupne službe združenega podjetja zastopa sekretar. Delovanje skupnih služb nadzira generalni direktor, oceno o delovanju skupnih služb pa daje skupščina združenega podjetja.
Člen 64
Skupne službe združenega podjetja morajo biti organizirane tako, da zagotavljajo strokovno in uspešno izvajanje nalog. Skupne slhžbe se v svojem delovanju povezujejo z zunanjimi institucijami in družbe-no-političnimi skupnostmi, kakor tudi z ustreznimi službami v delovnih organizacijah, da bi s tem zagotovile neposredno sodelovanje pri načrtovanju poslovne usmeritve združenega podjetja in vplivanje na sprejemanje sistemskih rešitev v širših družbeno-političnih skupnostih.
Člen 65
Počitniška skupnost združenega podjetja deluje v okviru skupnih služb z namenom, da opravlja za delavce združenega podjetja, njihove svojce, upokojence in štipendiste združenega podjetja naslednje dejavnosti:
—	organizira in nudi gostinske-počitni-ške storitve v združenem podjetju in tujih počitniških domovih, kampih in drugih turističnih centrih;
—	organizira izlete, ekskurzije in druge rekreativne prireditve.
Za opravljanje dejavnosti Počitniške skupnosti vlagajo temeljne organizacije združenega dela dogovorjena sredstva.
Člen 66
Delo Počitniške skupnosti organizira in vodi upravnik Počitniške skupnosti, ki ga imenuje delavski svet skupnih služb na podlagi javnega razpisa.
Člen 67
Notranjo organizacijo skupnih služb urejajo pravila, ki morajo biti v skladu s tem sporazumom. Pravila sprejme delavski svet skupnih služb, nanje pa daje soglasje skupščina združenega podjetja. *
Šolski center Iskra
Člen 68
Podpisnice^ so soustanovitelji Šolskega centra združenega podjetja, ki je samostojna delovna organizacija izven združenega podjetja in opravlja izobraževalno dejavnost za potrebe Iskrine skupnosti.
Podpisnice tega sporazuma pooblaščajo združeno podjetje, da izvaja ustanoviteljske pravice do Šolskega centra združenega podjetja.
IV.	Medsebojni ekonomski odnosi
Splošna načela
Člen 69
Podpisnice se s tem samoupravnim sporazumom dogovorijo, da se bodo v medsebojnem poslovanju in v poslovanju navzven ravnale po naslednjih načelih:
1. da bodo skupno definirale poslovne cilje — poslovno politiko združenega podjetja, tako da bodo medsebojno koordinirale programe razvoja ter predmet poslovanja ter svoje poslovanje vskladile s tako oblikovanimi skupnimi interesi;
2.	da bodo v poslovanju navzven zagotavljale enoten nastop združenega podjetja tako, da bodo medsebojno koordinirale in povezovale posle, kadar s takim ravnanjem dosežejo večje ugodnosti za združeno podjetje kot celoto;
3.	da bodo v medsebojnem poslovanju uveljavljale ekonomske in tržne zakonitosti; z dogovorjeno predkupno pravico in s pravico naj večjih ugodnosti v prometu s proizvodi, storitvami, industrijsko lastnino in s sredstvi;
4.	da bodo vselej, kadar je to gospodarsko utemeljeno in tehnično možno, medsebojno poslovanje izvajale brez posrednikov;
5.	cja si samovoljno ne bodo prevzemale proizvodnih programov in poslov, ki spadajo v dejavnost druge podpisnice;
6.	da bodo uporabljale dogovorjeno tehniko obračuna in poslovanja;
7.	da bodo reševale medsebojne spore prek ineterne arbitraže.
Člen 70
Podpisnice poslujejo samostojno in prevzemajo vso odgovornost za ekonomičnost poslovanja ter za izpolnitev planiranja nalog in poslovnih ciljev.
Podpisnice sprejemajo poslovno politiko, ki izraža skupne interese in cilje združenega podjetja in posameznih delovnih organizacij s programom razvoja, srednjeročnim programom in letnim gospodarskim planom.
Člen 71
Podpisnice se dogovorijo, da bodo potrebe za svoje poslovanje, ki so predmet poslovanja združenega podjetja, krile prvenstveno z naročili pri ustrezni podpisnici le v izjemnih primerih pa tudi izven združenega podjetja, če je to za podpisnico — naročnika ugodnejše in če to ne nasprotuje skupni politiki in ciljem združenega podjetja. V teh izjemnih primerih je potrebno informirati podpisnico — dobavitelja pred sklenitvijo posla.
Člen 72
Podpisnice se zavezujejo, da bodo izdelki, storitve in ostale dejavnosti podpisnic na kvalitetni ravni, ki zagotavlja optimalne rezultate in uspešen konkurenčni nastop na tržišču.
Člen 73
Podpisnice se zavezujejo, da bodo izvajale dejavnosti skupnega pomena prek v zato organiziranih skupnih organizacij in s tem prevzemajo obveznosti, da jim zagoto^ vijo materialne pogoje za delovanje in razvoj.
Člen 74
Podpisnice so dolžne v samoupravnih sporazumih, dolgoročnih in letnih pogodbah ter drugih aktih zagotoviti uveljavitev teh načel in poslovnih ciljev.
Sredstva
Člen 75
Upravljanje z družbenimi sredstvi je v celoti v pristojnosti temeljnih organizacij združenega dela, kar vključuje tudi tista sredstva, ki so jih temeljne organizacije združenega dela s samoupravnimi sporazumi združile z namenom, da jih bodo upravljale skupno v svojih delovnih organizacijah, organizacijah skupnega pomena in združenem podjetju.
Upravljanje z družbenimi sredstvi mora biti v skadu z načelom dobrega gospodarjenja in v skladu z zakonitimi predpisi in s tem sporazumom.
Dohodek
in delitev dohodka
Člen 76
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela pridobivajo dohodek, ki v celoti pripada temeljnim organizacijam združenega dela, upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije ter odločajo' o dohodku, ki ga kot del skupnega družbenega dohodka ustvarijo.
V svojem in skupnem interesu delijo delavci dohodek po načelu delitve po delu in solidarnosti ter v- skladu z zakonitimi predpisi, samoupravnimi sporazumi in drugimi splošnimi akti.
Člen 77
Pri odločanju o delitvi dohodka so delavcem organizacij združenega dela vodilo njihovi trajni, posamični in skupni interesi ter potrebe po razširjanju materialnih osnov, zaradi česar morajo upoštevati zlasti to, da:
a)	dohodek, ki ga temeljne organizacije združenega dela skupaj dosežejo z združitvijo dela in sredstev, delijo v sorazmerju z vloženim delom in sredstvi;
b)	zagotavljajo vlagajo sredstev v razširjanje materialnih osnov za nadaljnji gospodarski razvoj temeljnih organizacij združenega dela, delovnih organizacij, organizacij skupnega pomena in združenega podjetja kot celote;
c)	zagotovijo sredstva za skladno rast osebnih dohodkov, sredstev skupne porabe, življenjske ravni delavcev, notranjih in zunanjih rezerv ter sredstva za pokrivanje potreb širših družbenih skupnosti.
Člen 78
Podpisnica si v primeru izgube lahko pridobi sredstva iz svojega rezervnega sklada, od drugih podpisnic in iz sredstev sklada skupnih rezerv združenega podjetja, če je izvedla ukrepe iz člena 77 tega sporazuma. Podpisnica pa je dolžna, da pridobi za pokrivanje izgube tudi sredstva iz drugih virov (sredstva družbeno političnih skupnosti, občine, republike in drugod).
Podpisnice se s tem sporazumom dogovorijo, da bodo po načelu solidarnosti pomagale v okviru ekonomskih možnosti podpisnici, ki posluje z izgubo.
Združevanje sredstev v združeno podjetje
Člen 79
Za doseganje skupnih ciljev in za zagotovitev večje poslovne varnosti in za uspešno delovanje skupnih dejavnosti, podpisnice sporazuma združujejo del svojih sredstev v združenem podjetju in to v:
a)	Skupnih skladih:
—	sklad skupnih rezerv
—	znanstveno-raziskovalni sklad;
b)	Združenih sredstvih za opravljanje skupnih dejavnosti:
—	združena sredstva za marketing dejavnost
—	združena sredstva za osvajanje tujih tržišč
—	združena sredstva za splošno-teh-nično dejavnost
—	združena sredstva za zaščito industrijske lastnine
—	združena sredstva za pridobivanje in izobraževanje kadrov
—	združena sredstva za skupne službe združenega podjetja
—	združena sredstva za delovanje počitniške skupnosti združenega podjetja;
c)	Združenih sredstvih za skupna vlaganja.
Podpisnice se lahko dogovorijo tudi za druge oblike združevanja sredstev za določene namene.
Poslovanje skladov se ureja s pravili skladov, ki jih sprejema skupščina združenega podjetja soglasno.
Koriščenje združenih sredstev pod tč. b) se izvaja po sprejetih programih, ki jih skupno z gospodarskim planom sprejemajo podpisnice.
Za skupna vlaganja in za druge oblike združevanja sredstev se podpisnice dogovorijo neposredno za vsak primer posebej.
Sredstva skladov in sredstva za skupna vlaganja so združena sredstva vseh temeljnih organizacij združenega dela.	16
Člen 80
Ce je v samoupravnem sporazumu o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo dogovorjeno solidarno jamstvo, podpisnice vlagajo svoja sredstva v skupne sklade in namenska združena sredstva, solidarno.
V	skupne sklade in skupna združena sredstva ne vlagajo temeljne organizacije združenega dela družbenega standarda zaprtega tipa.
SKLAD SKUPNIH REZERV Člen 81
Temeljne organizacije združenega dela združujejo del svojih sredstev v skladu skupnih rezerv z namenom, da si medsebojno zagotovijo večjo poslovno in socialno varnost.
Višina sredstev tega sklada se sporazumno dogovori z vsakoletnim gospodarskim planom združenega podjetja. Sklad skupnih rezerv se formira po naslednjih kriterijih:
—	10 % vseh sredstev vlagajo temeljne organizacije združenega dela v enakih deležih;
—	90 % vseh sredstev pa od doseženega dohodka temeljnih organizacij združenega dela v tekočem letu.
V	ta sklad vlagajo podpisnice tudi sredstva v višini 2/3 tistih sredstev, ki naj bi jih sicer odvajale v republiški in občinski rezervni sklad (v primeru sprejetja tako predlaganega zakonskega določila).
V	ta sklad se stekajo tudi sredstva, ki dotekajo na osnovi uveljavljanja regresne pravice združenega podjetja do posameznih temeljnih organizacij združenega dela oziroma delovnih organizacij iz razlike pri obračunu davka na osebne dohodke po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
Ta sklad upravlja skupščina združenega podjetja.
Sredstva tega sklada se dajejo praviloma kot posojilo.
ZNANSTVENO-RAZISKOVALNI
SKLAD
Člen 82
Za finansiranje znanstveno-raziskoval-ne dejavnosti, temeljne organizacije združenega dela sporazumno združujejo del svojih sredstev v znanstveno-raziskovalni sklad. Višina sredstev tega sklada se določi z vsakoletnim gospodarskim planom na osnovi programa razvojno-raziskovalnih nalog, ki ga predloži skupščini združenega podjetja programsko-razvojno področje. Osnova za formiranje tega sklada je odsto-17 tek od celotnega dohodka v preteklem letu.
Z zn anst veno-raziskovalnim skladom upravlja skupščina združenega podjetja. Sredstva sklada za znanstvenoraziskovalno delo se razdelujejo na osnovi razpisa za izvedbo znanstveno-raziskovalnih nalog. Iz sredstev sklada za znanstveno-raziskovalno delo se odobravajo predvsem sredstva za dolgoročne znanstvene raziskave, ki so V skupnem interesu. V izjemnih primerih in pod pogojem, da ima sklad lastna sredstva, jih lahko daje tudi podpisnicam tega sporazuma kot posojilo za izvršitev določene raziskovalne naloge za njene potrebe. Rezultati znanstveno-raz-iskovalnega dela, ki se financirajo iz znan-stveno-raziskovalnega sklada lahko uporabljajo vse temeljne organizacije združenega dela, vendar le v okviru svojega predmeta poslovanja proti plačilu po realni vrednosti, ki je lahko enkratno v obliki kredita, ali v obliki rojalitija. Sredstva, ki se zbirajo iz odprodaje rezultatov znanstvenih raziskav se ponovno stekajo v znan-stveno-raziskovalni sklad z namenom, da se tako povečujejo sredstva sklada.
Sklad ima svoj pravilnik, s katerim ureja svoje poslovanje in pogoje za kreditiranje, ki jih sprejema skupščina soglasno.
ZDRUŽENA SREDSTVA ZA MARKETING DEJAVNOST
Člen 83
Za financiranje skupnih marketing dejavnosti, združujejo temeljne organizacije združenega dela sredstva za pokrivanje stroškov te dejavnosti.. Iz teh sredstev se financirajo predvsem:
—	raziskave tržišč
—	institucionalna propaganda
—	razvoj hišnega stila.
Višina sredstev oziroma prispevkov posameznih temeljnih organizacij združenega dela se določi z vsakoletnim gospodarskim planom združenega podjetja na osnovi programa za skupne marketing dejavnosti, ki ga izdela ISKRA-Commerce. Osnova za združevanje sredstev za marketing dejavnost je odstotek od planiranega celotnega dohodka za tekoče leto.
Dodeljena sredstva za izvrševanje posameznih nalog se smatrajo kot posojilo vse dotlej, dokler niso opravičene z izvršenimi nalogami.
S sredstvi upravlja skupščina združenega podjetja.
ZDRUŽENA SREDSTVA ZA OSVAJANJE TUJIH TRŽIŠČ
Člen 84
Za pokrivanje stroškov pri osvajanju novih tržišč in za širjenje zunanje trgovinske mreže, združujejo temeljne organizacije združenega dela sredstva, katerih vi-
sina je določena z vsakoletnim gospodarskim planom na osnovi programa za osvajanje tujih tržišč in za širjenje zunanje trgovinske mreže, ki ga izdela ISKRA-Commerce.
Osnove za prispevek posameznih temeljnih organizacij združenega dela so:
— 10 % vseh sredstev vlagajo temeljne organizacije združenega dela v enakih deležih,
—	45 % v odvisnosti od doseženega dohodka v preteklem letu,
—	45 % v odvisnosti od doseženega izvoza v pretekelm letu.
S sredstvi upravlja skupščina združenega podjetja.
ZDRUŽENA SREDSTVA ZA SPLOŠNO-TEHNlCNO DEJAVNOST
Člen 85
Za financiranje splošno-tehničnih dejavnosti in službe industrijske lastnine združujejo temeljne organizacije združenega dela sredstva, katerih višina je določena z vsakoletnim gospodarskim planom na osnovi programov, ki jih predloži Raziskovalni inštitut.
Višina prispevkov posameznih temeljnih organizacij združenega dela se določi na naslednjih osnovah:
—	10 % vseh sredstev vlagajo temeljne organizacije združenega dela v enakih deležih,
90 % na osnovi povprečno doseženega dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela v zadnjih treh letih.
Dodeljena sredstva so namenska. Uporaba sredstev mora biti dokumentirana z izvršenimi nalogami v skladu s sprejetimi programi.	,
S sredstvi upravlja skupščina združenega podjetja.
ZDRUŽENA SREDSTVA ZA PRIDOBIVANJE IN IZOBRAŽEVANJE KADROV
Člen 86
Za financiranje dejavnosti za pridobivanje in izobraževanje kadrov, združujejo temeljne organizacije združenega dela sredstva, katerih višina je določena z vsakoletnim gospodarskim planom na osnovi programa, ki ga predlaga kadrovsko področje združenega podjetja. Iz teh sredstev se financirajo predvsem:
—	akcije za pridobivanje kadrov
—	akcije za izobraževanje kadrov
—	dejavnost kluba štipendistov
ISKRE
—	razne oblike pomoči šolam in drugo.
Višina prispevkov posameznih temeljnih organizacij združenega dela je določena na osnovi izplačanih osebnih dohodkov temeljnih organizacij združenega dela v preteklem letu.
Dodeljena sredstva so namenska. S sredstvi upravlja skupščina združenega podjetja.
ZDRUŽENA SREDSTVA ZA SKUPNE SLUŽBE ZDRUŽENEGA PODJETJA
Člen 87
Za financiranje posameznih dejavnosti skupnih služb združenega podjetja združujejo temeljne organizacije združenega dela sredstva, katerih višina je določena z vsakoletnim gospodarskim planom. Višino sredstev se določa na podlagi vrednotenja nalog za posamezne dejavnosti v skupnih službah združenega podjetja.
Predlog izdelajo skupne službe združenega podjetja.
Višina prispevkov posameznih temeljnih organizacij združenega dela se določi na naslednjih osnovah:
—	10 % vseh sredstev vlagajo temeljne organizacije združenega dela v enakih deležih,
—	90 % v odvisnosti od dohodka v preteklem letu.
Prispevek posameznih temeljnih organizacij združenega dela se avtomatično korigira v odvisnosti od doseženih rezultatov v temeljnih organizacijah združenega dela, ki so izkazani v periodičnih in zaključnih računih. Korekcija je odivsna od razmerja med planiranim in doseženim dohodkom in od planiranih in doseženih osebnih dohodkov v tekočem letu.
ZDRUŽENA SREDSTVA ZA DELOVANJE POČITNIŠKE SKUPNOSTI ISKRA
Člen 88
Za pokrivanje dela stroškov Počitniške skupnosti združujejo temeljne organizacije združenega dela sredstva, katerih višina je določena z vsakoletnim gospodarskim planom. Za vskoletni gospodarski plan izdela Počitniška skupnost program in predlaga predračun stroškov. Višina prispevkov posameznih temeljnih organizacij združenega dela se določi v odvisnosti od obsega počitniških storitev, ki so jih posamezne temeljne organizacije koristile v zadnjih treh letih.
Dodeljena sredstva so namenska. S sredstvi upravlja skupščina združenega podjetja. Združena sredstva se uporabljajo predvsem za:
—	vzdrževanje obstoječih počitniških kapacitet,
—	razširitev obstoječih kapacitet,
—	izgradnjo novih kapacitet.
Člen 89
Organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so organizirane za opravljanje skupnih dejavnosti združenega podjetja (ISKRA-Commerce, Raziskovalni inštitut, Center za avtomatsko obdelavo podatkov, Skupne službe združenega podjetja, Banka ISKRE), prispevajo sredstva za sklade, za združena sredstva in za financiranje skupnih služb združenega podjetja samo za tisti del sredstev, ki izhaja iz dohodka, ki ga ustvarijo s poslovanjem za zunanje naročnike, odnosno za dejavnosti, ki niso neposredno vezane na proizvodne organizacije ISKRE.
Prispevki za sklade, združena sredstva in za financiranje skupnih služb teh organizacij združenega dela se izračunajo po enakih osnovah, kakor za ostale podpisnice, s tem da se tako izračunane prispevke pomnoži s koeficiehtom, ki izhaja iz razmerja med celotnim dohodkom, ki ga ustvarijo s poslovanjem za zunanje naročnike oziroma za dejavnosti, ki niso neposredno vezane na proizvodne dejavnosti združenega podjetja in njihovim celotnim dohodkom.
Sredstva organizacij skupnega pomena
A.	RAZISKOVALNI INŠTITUT
Člen 90
Sredstva za poslovanje Raziskovalnega inštituta se formirajo na osnovi realiziranih naročil:
—	iz sredstev znanstveno-raziskoval-nega sklada združenega podjetja na osnovi realiziranih naročil,
—	iz zunanjih namenskih skladov za financiranje raziskovalne skupnosti,
—	iz namenskih sredstev za skupne dejavnosti,
—	iz prodaje intelektualnih in proizvodnih storitev,
—	iz ostalih prihodkov, ki se po zakonitih predpisih štejejo v celotni dohodek.
Člen 91
Podpisnice zavezujejo Raziskovalni inštitut, da vodi tako evidenco koriščenja združenih sredstev za dejavnosti, ki so mu jih poverile podpisnice, da bo mogoče ugotavljati rezultate dela in določati pravice,
-i q ki izhajajo iz minulega dela podpisnic in Raziskovalnega inštituta.
Sprememba namenske porabe sredstev je možna samo s soglasjem odbora za inovacijsko dejavnost v okviru pooblastil, ki jih je dobil od skupščine združenega pod-
Podpisnice priznavajo Raziskovalnemu inštitutu kot prispevek pri združevanju dela in sredstev, iz katerega imajo podpisnice pdopisnice pravico na udeležbo v dohodku Razsikovalnega inštituta, znanje, delo in sredstva, ki jih je prispeval za izvedbo razvoja. Vrednost te naložbe se določa s posebno pogodbo za vsak primer posebej.
Člen 93
Podpisnice so sporazumne, da bodo tekoče zagotavljale sredstva, ki so po tem sporazumu določena za financiranje skupnih dejavnosti, katere opravlja Raziskovalni inštitut za celotno združeno podjetje po sprejetem programu in sredstva za kritje obveznosti in pogodb in sporazumov, ki jih posamezne podpisnice sklenejo z Raziskovalnim inštitutom.
Člen 94
Podpisnice so sporazumne, da se razširitev materialne osnove za znanstvenoraziskovalno delo financira iz sredstev za financiranje znanstveno-raziskovalnih nalog. Pri tem pa se Raziskovalni inštitut obvezuje, da bo za razširitev materialnih osnov Raziskovalnega inštituta prispeval tudi vsa sredstva, ki jih po zaključnem računu namenja za enostavno in razširjeno reprodukcijo
Člen 95
Raziskovalni inštitut poroča skupščini združenega podjetja o opravljanju zaupanih funkcij in o trošenju združenih sredstev.
B.	ISKRA COMMERCE
Člen 96
Sredstva za poslovanje ISKRA Commerce se formirajo iz naslednjih virov:
a)	realizirani rabati in razlika v ceni pri prodaji blaga združenega podjetja na domačem trgu,
b)	razlike v ceni za prodano blago na domačem trgu, ki ni proizvedeno v združenem podjetju in se z njim trguje kot z dopolnilnim asortimentom,
c)	provizije za izvozno in uvozno dejavnost na račun organizacij združenega podjetja,
d)	provizije za izvozno in uvozno dejavnost na račun drugih,
e)	provizije za nabavo na domačem trgu za potrebe organizacij združenega podjetja,
f)	dohodkov iz inženiringov,
g)	zastopniške provizije od zastopanja inozemskih firm,
h)	dohodkov od storitev projektivnih, servisnih in montažnih dejavnosti,
i)	iz realiziranih stroškov in nalog, ki se financirajo in združenih namenskih sredstev za osvajanje tujih tržišč,
j)	iz realiziranih nalog, ki se financirajo iz združenih namenskih sredstev za marketing dejavnost.
Dohodki pod tč. a), c) in e) se formirajo v višini, dogovorjeni med ISKRA Commerce in posameznimi podpisnicami, na osnovi letnih pogodb, ali pa na osnovi dogovorov za posamezne posle.
Podpisnice in ISKRA Commerce se sporazumejo, da bodo ob periodičnih obračunih, predvsem pa po zaključnem računu, opravile korekcijo dogovorjenih stopenj rabatov v primerih, če so po periodičnem obračunu oz. po zaključnem računu, zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja, dosežena drugačna delilna razmerja, kot so bila predvidena z gospodarskimi plani.
Člen 97
ISKRA Commerce se obvezuje, da bosta višina in način oblikovanja dohodkov pod tč. b), d) in h) formirana tako, da ne bosta posredno, ali neposredno vplivala na ekonomske učinke proizvodnje, ali na dobro ime Združenega podjetja.
. Člen 98
Vlaganje v razširjene materialne osnove prodajne in servisne mreže predstavlja trajno obveznost ISKRA Commerce in podpisnic sporazuma; ISKRA Commerce je obvezan izvajati dogovorjeno poslovno politiko in zagotoviti optimalne rezultate pri plasmanu izdelkov.
O investicijah v osnovna in obratna sredstva na področju trajnih tržnih tunkcij odločajo podpisnice sporazuma na osnovi programa, ki ga predloži ISKRA Commerce. Program sprejme skupščina združenega podjetja.
Člen 99
ISKRA Commerce se obvezuje, da bo skupščini združenega podjetja poročal o izvajanju poverjenih skupnih funkcij in porabi združenih sredstev.
Podpisnice so sporazumne, da je stimulacijski del osebnih dohodkov medsebojno odvisen. Konkretne oblike in način korekcije se določijo v skladu z členom 37 tega sporazuma s pogodbo, ki jo delovne organizacije sklenejo z ISKRA Čommerce.-
C.	BANKA ZDRUŽENEGA PODJETJA
Člen 100
Sredstva Banke združenega podjetja za pokrivanje stroškov poslovanja določijo ustanoviteljice v posebnem samoupravnem sporazumu o ustanovitvi banke.
D.	POČITNIŠKA SKUPNOST ZDRUŽENEGA PODJETJA
Člen 101
Počitniška skupnost združenega podjetja se financira s prodajo storitev in s prispevki podpisnic. Sredstva, ki jih na ta način formira Počitniška skupnost združenega podjetja, se uporabljajo razen za pokrivanje stroškov tudi za vzdrževanje objektov in opreme, s katerimi upravlja.
E.	CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV
Člen 102
Center za avtomatsko obdelavo podatkov se financira s prispevki podpisnic za opravljanje sistemskih nalog in plačil za konkretne naloge, ki jih Center za avtomatsko obdelavo podatkov opravlja za posamezne zainteresirane podpisnice.
V.	Informacijski sistem združenega podjetja
Člen 103
Podpisnice so sporazumne, da zagotovijo ustrezne podatke za informacijski sistem v združenem podjetju. Informacijski sistem združenega podjetja zajema vse tiste informacije, ki so nujne za opravljanje skupnih funkcij združenega podjetja, predvidenih s tem sporazumom in za načrtovanje kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne politike združenega podjetja.
Člen 104
Podpisnice so sporazumne, da bodo v ta namen uskladile svoj notranji informacijski sistem in se zavezujejo, da bodo pri tem razvijale sodobno metodo obdelave podatkov in, da bodo dogovorjene podatke pravočasno posredovale za nadaljnjo obdelavo v združenem podjetju.
Člen 105
Podpisnice in združeno podjetje se zavezujejo, da bodo zagotovili redno, objek-
tivno in celovito obveščanje delavcev združenega podjetja o doseganju in delitvi dohodka, o uporabi sredstev, o materialnem in finančnem stanju in poslovanju, o izpolnjevanju planov ter o vseh drugih zadevah, ki so pomembne za njihovo delo in odločanje ter za nadzor nad izvrševanjem odločitev in nad delom vseh organov in služb.
Člen 106
Podpisnice so se sporazumele, da bodo v združenem podjetju zagotovile medsebojno obveščanje delavcev združenega podjetja o vseh pomembnejših zadevah skupnega pomena, ki bi lahko vplivale na družbeno ekonomske odnose znotraj združenega podjetja, kakor tudi za njegove odnose z drugimi skupnostmi in družbo nasploh. V ta namen bodo v združenem podjetju ustanovile ustrezna sredstva obveščanja o skupnih zadevah.
Člen 107
Podpisnice so se tudi sporazumele, da bodo opredelile pogoje in način obveščanja širše dejavnosti o zadevah skupnega pomena, oz. o dejavnosti združenega podjetja kot celote, v smislu veljavnih norm o zagotavljanju javnosti dela.
VI.	Planiranje
Člen 108
Podpisnice planirajo svoj kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni razvoj v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih organizacijah in v združenem podjetju v smislu skupno dogovorjenih in sprejetih poslovnih ciljev in soglašajo, da bodo s svojimi plani uresničevale svoje in skupne interese, usklajevale medsebojne poslovne odnose, odnose do drugih organizacij in pravnih oseb izven združenega podjetja in odnose do družbenopolitičnih skupnosti.
Člen 109
Podpisnice se obvezujejo, da bodo pri planiranju upoštevale skupno sprejete smernice, katere za vsako leto posebej do 30. septembra sprejme skupščina združenega podjetja. V smernicah morajo biti obrazloženi osnovni cilji, ki naj jih združeno podjetje kot celota doseže v določenih obdobjih.
K smernicam morajo biti priloženi tudi programi tistih dejavnosti, za katere podpisnice združujejo svoja sredstva in katere so poverile organizacijam skupnega pomena. Smernice morajo vsebovati tudi metodologijo za prikaz podatkov, ki so v pogledu gospodarskega planiranja potrebni 21 za gospodarski plan združenega podjetja.
Člen 110
Podpisnice se obvezujejo, da bodo vsako leto do 31. decembra sprejele svoje letne gospodarske načrte za naslednje leto. Na osnovi gospodarskih načrtov podpisnic sestavijo skupne službe združenega podjetja zbirni gospodarski načrt za celotno združeno podjetje. Sprejema ga skupščina združenega podjetja.
Člen 111
Podpisnice in združeno podjetje morajo imeti tudi srednjeročni načrt razvoja, ki obsega obdobje petih let. Razčlenjen je na enoletna obdobja, s stalnim pomikom za eno leto.
Člen 112
Vloga združenega podjetja pri načrtovanju razvoja podpisnic je koordinativnega značaja v smislu izbora optimalnih možnosti za doseganje skupnih poslovnih ciljev in uresničevanja skupnih interesov. To svojo funkcijo opravlja združeno podjetje predvsem pri načrtovanju srednjeročnega in dolgoročnega razvoja v pogledu proizvodne orientacije, oz. programske usmeritve posameznih podpisnic.
VIL Tehnični dosežki in spoznanja
Člen 113
Podpisnice se obvezujejo, da bodo v vsakoletnih gospodarskih načrtih predvidele sredstva za ustvarjanje inovacij in za modernizacijo svojega proizvodnega programa v obsegu, ki bo zagotavljal uporabo sodobne tehnologije ter ustrezno kvalitetno raven in asortiment izdelkov.
Vsaka temeljna organizacija združenega dela je dolžna, da v lastnem in skupnem interesu pospešuje izumiteljsko, novator-sko in drugo inventivno dejavnost v največji možni meri. Pri teh svojih naporih se neposredno povezujejo z ustrezno službo v Raziskovalnem inštitutu.
Člen 114
Rezultati inovacijskega procesa, pravice, ki iz njih izvirajo in dohodek iz teh rezultatov, pripadajo tisti temeljni organizaciji združenega dela, v kateri so bili ustvarjeni z lastnim delom in sredstvi, ali pridobljeni na drug način.
Če so inovacije rezultat združevanja dela in sredstev več temeljnih organizacij združenega dela, pripadajo rezultati in dohodki, ki izvirajo iz tako združenega dela in sredstev, vsaki od njih v razmerju, v katerem so k njemu prispevale.
Člen 115
Pravica do izkoriščanja inovacij pripada v enaki meri vsem temeljnim organizacijam združenega dela v združenem podjetju v okviru njihovega poslovnega predmeta. Temeljne organizacije združenega dela, ki koristijo inovacije, morajo sorazmerno svojemu gospodarskemu izkoriščanju inovacij povrniti ustrezni del stroškov in del presežnega dohodka tistim temeljnim organizacijam združenega dela, ki so inovacije ustvarile. Pri tem pa način uporabe inovacij ne sme škoditi dejavnosti tistih temeljnih organizacij združenega dela, katerim inovacije pripadajo.
Člen 116
Pogoji za izkoriščanje, čas izkoriščanja in način delitve rezultatov in dohodka, ki se dosega z uporabo inovacij, urejajo prizadete temeljne organizacije združenega dela z medsebojnimi pogodbami.
Člen 117
Podpisnice se obvezujejo, da se prek službe za industrijsko lastnino, ki je organizirana v Raziskovalnem inštitutu medsebojno tekoče obveščajo o rezultatih svoje inovacijske dejavnosti in si tako tudi omogočajo njihovo uporabo.
Člen 118 .
Pravice delavcev, ki so avtorji inovacij, so zajamčene s pozitivnimi predpisi in splošnimi akti združenega podjetja.
Člen 119
Podpisnice se obvezujejo, da v lastnem in skupnem interesu rezultate inovacijskega procesa in druge rezultate združenega dela pravno varujejo, zlasti s pridobitvijo pravic industrijske lastnine (patenti, licence, know how, blagovne in storitvene znamke, vzorci in modeli) doma in v tujini.
Iz skupnih interesov, ki izhajajo iz ekonomskih in zlasti tržnih zakonitosti, se vse pravice industrijske lastnine glasijo na združeno podjetje.
Člen 120
Za pridobitev in obrambo pravic industrijske lastnine je pooblaščena služba za industrijsko lastnino v Raziskovalnem inštitutu. ^ Delokrog pravic in dolžnosti te službe ureja poseben splošni akt združenega podjetja.
Člen 121
Pri prometu lastninskih pravic do industrijske lastnine s tretjimi osebami se temeljne organizacije združenega dela zavezujejo, da bodo predhodno pridobile strokovno mnenje in oceno službe za industrij-
sko lastnino v Raziskovalnem inštitutu.
V teh primerih kot pogodbena stranka nastopa združeno podjetje po pooblastilu temeljne organizacije združenega dela oz. podpisnice sporazuma.
VIII.	Samoupravljanje
Člen 122
Neodtujljiva pravica vsakega delavca v združenem podjetju je, da uresničuje pravico dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela in v vseh drugih oblikah združenega dela in sredstev, odloča o delu in poslovanju organizacij združenega dela, o zadevah in sredstvih celotnih odnosov družbene reprodukcije, ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združenega dela in sredstev in si pridobiva osebni dohodek. Delavci uresničujejo samoupravljanje v temeljnih organizacijah združenega dela, v katerih delajo in v drugih organizacijah združenega dela: na zborih delovnih ljudi, z referendumi, po delegatih v delavskih svetih, skupščini in v drugih voljenih organih upravljanja, s kontrolo nad izvrševanjem odločitev ter kontrolo nad delom organov in služb v vseh organizacijah združenega dela.
Sprejemanje skupnih odločitev
Čleri 123
Delavci odločajo o vseh svojih neodtujljivih pravicah v svojih temeljnih organizacijah združenega dela, tudi o tistih, za katere so se dogovorili, da jih bodo upravljali skupno z drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela.
Ko delavci odločajo o svojih neodtujljivih pravicah, za katere so se dogovorili, da jih bodo upravljali skupno z delavci drugih temeljnih organizacij združenega dela, sprejemajo sklepe v skupnih organih upravljanja soglasno. Kadar soglasje ni doseženo, imenujejo komisijo, da izvede usklajevalni postopek. Če se tudi z usklajevalnim postopkom ne doseže soglasja, prične pristojni organ arbitražni postopek.
Pravica iniciative, dajanja pripomb in predlogov, pregled izvrševanja sklepov
Člen 124
Podpisnice morajo zagotoviti delavcem tako organizacijo samoupravljanja, da ob zanje sprejemljivih pogojih in načinih lahko dajejo iniciativo za čimboljšo pošlo- 22
vanje in upravljanje temeljnih organizacij združenega dela, delovne organizacije in združenega podjetja ter da lahko na vseh organih upravljanja in poslovanja dajejo pripombe in predloge.
Delavci morajo biti obveščeni, kako so bili upoštevani njihovi predlogi in pripombe, kakor tudi o tem, kako se izpolnjujejo sklepi zborov delavcev ter organov upravljanja.
Referendum
Člen 125
Z referendumom se odločajo delavci o vprašanjih, ki so določeni z zakonom, njihovimi samoupravnimi sporazumi o združevanju v delovne, organizacije, ali statutih, delovnih organizacij, ki v svojem sestavu nimajo temeljnih organizacij združenega dela.
Samoupravni sporazumi v združenem podjetju
Člen 126
Podpisnice se sporazumejo, da bodo skupno in enotno uredile družbeno-eko-nomski položaj članov svojih delovnih skupnosti z naslednjimi samoupravnimi sporazumi:
—	samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov,
—	samoupravni sporazum o načelih za urejanje medsebojnih razmerij v združenem delu.
Podpisnice se lahko dogovorijo tudi za druge samoupravne sporazume.
Cl6n 127
Podpisnice se sporazumejo, da bodo s splošnimi akti združenega podjetja urejale tiste zadeve, za katere so se odločile, da jih bodo urejale skupno. To so predvsem:
—	enoten posloveni informacijski sistem,
—	varovanje poslovne skrivnosti,
—	zagotavljanje javnosti dela,
—	nagrajevanje posebnih dosežkov na področju gospodarjenja,
—	osnove kadrovske politike,
—	podpisnice se lahko dogovorijo tudi za druge splošne akte.
Skupščina združenega podjetja
Člen 128
Podpisnice poverjajo upravljanje skupnih zadev v združenem podjetju skupščini združenega podjetja in njenim kolegijskim 23 izvršilnim organom.
Člen 129
Skupščina združenega podjetja je skupni organ upravljanja, sporazumevanja, dogovarjanja in usklajevanja delavcev temeljnih organizacij združenega dela v Združenem podjetju za urejanje zadev, za katere so se s tem samoupravnim sporazumom dogovorile, da jih bodo upravljali skupno.
Člen 130
Skupščino združenega podjetja sestavljajo delegati vseh temeljnih organizacij združenega dela podpisnic, ki so neposredno izvoljeni po postopku, kot ga določa statut temeljne organizacije združenega dela, oz. statut delovnih organizacij, ki v svoji sestavi nimajo temeljnih organizacij združenega dela.
V delu skupščine deluje enakopravno tudi delegat delovne skupnosti skupnih služb, kadar so v obravnavi zadeve, ki zadevajo s statusno pogodbo dogovorjene pravice in obveznosti delavcev delovne skupnosti skupnih služb.
Vsaka temeljna organizacija združenega dela ima v skupščini en glas.
Člen 131
Skupščina ima naslednje pristojnosti:
1.	SOGLASNO:
a)	sprejema:
—	programsko-razvojno usmeritev združenega.pbdjetja kot celote,
—	poslovno politiko in cilje združenega podjetja,
—	smernice za gospodarsko planiranje in gospodarske plane,
—	poroštvo združenega podjetja za pokrivanje obveznosti podpisnic,
—	predlog samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov združenega podjetja z drugimi organizacijami združenega dela in njihovimi asociacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi,
—	politiko koriščenja sredstev skupnih skladov,
—	program trošenja sredstev sklada skupnih rezerv.
2.	Z VEČINO glasov vseh DELEGATOV
a)	sprejema:
—	poslovnik o delu organov upravljanja združenega podjetja,
—	splošne akte združenega podjetja,
—	enotne osnove sistema poslovno informacijske dejavnosti za združeno podjetje;
b)	obravnava in zavzema stališča o:
—	izvajanju gospodarskega plana združenega podjetja,
—	zaključnem računu združenega podjetja,
—	predlogu samoupravnih sporazumov med podpisnicami združenega podjetja,
—	delu kolegijskih izvršilnih organov, poslovodnih organov in delu skupnih
m služb;
c)	odloča:
—	o ugovorih proti odločbam izvršilnih in poslovodnih organov združenega podjetja,
—	o ukrepanju v primerih neizpolnjevanja sklepov skupščine in kolegijskih izvršilnih organov združenega podjetja, samoupravnih sporazumov, zakonskih določil in določil splošnih aktov združenega podjetja, kadar je to v njeni pristojnosti;
d)	sklepa:
—	statusno pogodbo z delovno skupnostjo skupnih služb združenega podjetja;
e)	soodloča:
—	enakopravno s samoupravnimi organi organizacij skupnega pomena o zadevah, ki so ji jih vse podpisnice poverile v upravljanje s tem sporazumom, predvsem o statusnih zadevah, razporeditvi dohodka in naložbah,
—	o imenovanju in razrešitvi individualnega poslovodnega organa — direktorja organizacije skupnega pomena:
f)	daje soglasje:
—	k temeljnim splošnim aktom delovne skupnosti skupne službe združenega podjetja;
g)	razpravlja:
—	o odločitvi temeljnih organizacij združenega dela o izstopu iz združenega podjetja;
h)	voli in razrešuje:
—	kolegijske izvršilne organe skupščine združenega podjetja, njihove predsednike in namestnike predsednikov,
—	kolegijske poslovodne organe združenega podjetja,
—	predsednika in namestnika predsednika skupščine združenega podjetja,
—	individualne poslovodne organe združenega podjetja;
i)	imenuje in razrešuje:
—	komisije skupščine združenega podjetja in druga delovna telesa,
—	člane arbitraže, kadar je v sporu združeno podjetje,
—	člane stalnega razsodišča,
—	delegate v organe upravljanja Šolskega centra^
—	delegate v razpisne komisije za razpis individualnih poslovodnih organov organizacij skupnega pomena;
j)	razpisuje:
•	— referendum;	„
k)	določa:
—	rok za izvolitev delegatov temeljnih organizacij združenega dela v skupščino združenega podjetja;
l)	nadzoruje:
—	izvrševanje svojih sklepov,
—	izvajanje samoupravnih sporazumov združenega podjetja,
—	delo kolektivnih izvršilnih organov,
—	delo individualnih poslovodnih organov in kolektivnega poslovodnega organa,
—	izvrševanje gospodarskega plana združenega podjetja, srednjeročnih in dolgoročnih programov razvoja združenega podjetja;
m)	ugotavlja:
—	izid glasovanja po temeljnih organizacijah združenega dela o skupnih zadevah.
Člen 132
Skupščina združenega podjetja ima pravico razveljaviti sklepe kolektivnih izvršilnih organo. združenega podjetja, če so sklepi sprejeti v nasprotju z določili tega sporazuma.
Skupščina združenega podjetja ima pravico razveljaviti in odpraviti vsak akt izvršilnega, ali poslovodnega organa združenega podjetja, če je ta v nasprotju z določili tega sporazuma, s splošnimi predpisi, splošnimi akti združenega podjetja in sklepi skupščine združenega podjetja.
Razveljavitev sklepov lahko predlagajo delavski sveti podpisnic, vodstva družbenopolitičnih organizacij, predsednik skupščine ingeneralnidirektor. Predlog za razveljavitev sklepa predloži skupščini predsednik, skupščina pa mora biti pred sklepanjem seznanjena tudi s stališčem organa, čigar sklep se razveljavlja.
Predsedstvo skupščine združenega podjetja
Člen 133
Predsedstvo skupščine se ustanovi z namenom, da programira in koordinira delo skupščine združenega podjetja in njenih izvršilnih organov, da usklajuje priprave za 24
seje skupščine , za izvršilna opravila po pooblastilih skupščine združenega podjetja. Predsedstvo po svoji presoji predhodno obravnava zadeve, ki so predložene skupščini.
V predsedstvu se usklajuje tudi delovanje organov upravljanja in družbeno-po-litičnih organizacij.
Stališča predsedstva so oblikovana kot predlogi in priporočila.
Člen 134
Predsedstvo skupščine sestavljajo: predsednik skupščine in njegov namestnik ter predsedniki odborov skupščine. V delo predsedstva skupščine se vključujejo tudi predsedniki družbeno-političnih organizacij združenega podjetja.
Predsednik skupščine je hkrati tudi predsednik predsedstva.
Kolegijski izvršilni organi
Člen 135
Kolegijski izvršilni organi združenega podjetja izvajajo in sprejemajo odločitve za izvrševanje nalog iz svoje pristojnosti, nadzorujejo izvrševanje sklepov skupščine ter dajejo oceno predlogov poslovodnih organov pred-obravnavo v skupščini.
Kolegijski izvršilni organi so:
1.	odbor za razvojno in programsko politiko združenega podjetja
2.	odbor za gospodarsko-finančne zadeve
3.	odbor za inovacijsko dejavnost
4.	odbor za marketing in informatiko
5.	odbor za organizacijske zadeve
6.	odbor ža kadrovske in socialne zadeve.
Pri skupščini združenega podjetja delujeta tudi:
—	odbor za samoupravni nadzor in
—	odbor za splošni ljudski odpor.
Člen 136
Odbor za razvojno in programsko politiko šteje 15 članov, ostali odbori pa po 11 članov. Predsedniki odborov za gospodarsko-finančne zadeve, inovacijsko dejavnost, marketing in informatiko, organizacijske, kadrovske in socialne zadeve, so po položaju člani odbora za razvojno in pro-gramsko politiko združenega podjetja.
Člen 137
Odbor za razvojno in programsko politiko združenega podjetja ima naslednje pristojnosti:
—	obravnava predloge smernic razvojnega programa in gospodarskega plana
25 združenega podjetja,
—	obravnava predloge in sprejema stališča do programov razvoja združenega podjetja,
—	nadzoruje izvajanje sprejetih programov razvoja združenega podjetja,
—	obravnava smernice gospodarskega planiranja ter gospodarskega plana združenega podjetja.
Člen 138
Odbor za gospodarsko-finančne zadeve ima naslednje pristojnosti:
—	obravnava predloge smernic razvojnega programa in gospodarskega plana združenega podjetja,
—	obravnava ekonomske in finančne analize za združeno podjetje,
—	obravnava predloge investicijskih in ostalih ekonomskih elaboratov za združeno podjetje, -
■ — obravnava smernice gospodarskega planiranja in gospodarski plan združenega podjetja,
—	obravnava analize rezultatov poslovanja ter naložb za združeno podjetje,
—	obravnava periodične obračune poslovanja združenega podjetja,
—	obravnava predloge za izboljšanje ekonomike poslovanja združenega podjetja,
—	nadzoruje porabo sredstev skladov skupnih rezerv združenega podjetja.
Člen 139
Odbor za inovacijsko dejavnost ima
naslednje pristojnosti:
—	obravnava predloge smernic razvojnega programa in gospodarskega plana združenega podjetja,
—	obravnava smernice in programe inovacijskih dejavnosti združenega podjetja,
—	obravnava predlog programa raziskovalne dejavnosti združenega podjetja,
—	usmerja in obravnava dejavnost službe za industrijsko lastnino,
—	obravnava predlog in delovanje sistemov integralnega vodenja kvalitete,
—	nadzira porabo sredstev za realizacijo razvojnih nalog in nalog s področja splošno-tehnične dejavnosti.
Člen 140
Odbor za marketing in informatiko
ima naslednje pristojnosti:
—	obravnava predloge smernic razvojnega programa in gospodarskega plana združenega podjetja,
—	obravnava program tržnih raziskav in dejavnost službe marketinga,
—	nadzoruje koriščenje združenih sredstev za marketing dejavnost in združenih sredstev za osvajanje tujih tržišč,
—	obravnava sistem poslovne informacijske dejavnosti v združenem podjetju,
—	usmerja avtomatsko obdelavo podatkov v združenem podjetju,'
—	nadzoruje zunanjetrgovinsko poslovanje združenega podjetja.
Člen 141
Odbor za organizacijske zadeve ima
naslednje pristojnosti:
—	obravnava predloge smernic razvojnega programa in gospodarskega plana združenega podjetja,
—	obravnava predloge v zvezi z razvojem celotnega organizacijskega in samoupravnega sistema združenega podjetja,
—	sprejema in podvzema ukrepe za zagotovitev sprejetih organizacijskih rešitev,
—	obravnava vse pobude za sklenitev samoupravnega sporazuma in družbenih dogovorov, h katerim pristopa združeno podjetje,
—	obravnava predloge samoupravnih in splošnih aktov združenega podjetja ter predlog za statusne spremembe združenega podjetja.
Člen 142
Odbor za kadrovske in socialne zadeve ima naslednje pristojnosti:
—	obravnava predloge smernic razvojnega programa in gospodarskega plana združenega podjetja.
—	obravnava predlog srednjeročnega in perspektivnega programa razvoja kadrovske strukture združenega podjetja,
—	obravnava program porabe sredstev sklada za kadre,
—	nadzira namensko uporabo sredstev sklada za kadre,
—	obravnava politiko samoupravnega sporazumevanja o nagrajevanju v združenem podjetju in predloge samoupravnih sporazumov,
—	obravnava programe kulturne in rekreacijske dejavnosti v združenem podjetju.
Člen 143
' Odbor za samoupravni nadzor ima
naslednje pristojnosti:
—	nadzoruje izvajanje samoupravno dogovorjenega delovanja podpisnic v združenem podjetju,
—	nadzoruje skladnost delovanja z določili samoupravnih sporazumov, zakonskimi predpisi, sprejeto poslovno politiko in družbeno-političnimi stališči vseh tistih organizacijskih enot združenega podjetja, katerim so poverjene v izvrševanje skupne funkcije in naloge podpisnic,
—	predlaga ukrepe, kadar podpisnice in druge organizacijske enote združenega podjetja ne delujejo tako, kot so se samoupravno dogovorile, ali v nasprotju s sprejeto politiko poslovanja združenega podjetja, zakonitimi predpisi, ali družbenopolitičnimi stališči,
—	obravnava tudi druge konkretne pojave na predlog delavcev, temeljnih organizacij združenega dela, delovnih organizacij, družbeno-političnih organizacij, ki zadevajo medsebojne odnose v združenem delu in sprejema ustrezne sklepe.
Člen 144
Odbor za splošni ljudski odpor vodi, usmerja in izvaja naloge združenega podjetja s področja splošno ljudskega odpora.
Člen 145
Kolegijski izvršilni organi obravnavajo in nadzorujejo delovanje organizacij skupnega pomena pri izvrševanju zadev, ki so jim poverjene s tem samoupravnim sporazumom.
Člen 146
Mandatna doba kolegijskih izvršilnih organov skupščine združenega podjetja je enaka mandatni dobi skupščine združenega podjetja.
Predsednik skupščine združenega podjetja
- Člen 147
Predsednik skupščine združenega podjetja vodi in usmerja delo skupščine. Voli ga skupščina za svojo mandatno dobo iz vrst delegatov na predlog družbeno-političnih organizacij in po postopku, ki ga določa splošni akt.
Po istem postopku skupščina izvoli tudi namestnika predsednika.
Delo predsednika je profesionalno, v času trajanja mandata pa mu pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz dela v organizaciji, kjer je bil v delovnem razmerju, mirujejo.
Člen 148
Predsednik ima naslednje pristojnosti:
—	predstavlja združeno podjetje in skupščino združenega podjetja,
—	sklicuje zasedanje skupščine in ga vodi,
—	podpisuje akte in sklepe skupščine združenega podjetja, usmerja in usklajuje delo kolegijskih izvršilnih organov,
—	vodi delo predsedstva skupščine in poroča o njegovem delu,
—	nadzoruje izvajanje sklepov skupščine,
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine.
Člen 149
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini združenega podjetja.
Člen 150
Če predsednik ugotovi, da je neki akt, ali sklep skupščine združenega podjetja v nasprotju s tem samoupravnim sporazumom, ali drugimi samoupravnimi sporazumi, ali splošnimi akti združenega podjetja, opozori na to skupščino združenega podjetja.
Če skupščina združenega podjetja kljub opozorilu vztraja pri svoji odločitvi, predlaga predsednik krajevno pristojni občinski skupščini, da tak akt zadrži. Tak akt se do odločitve pristojnih organov ne sme izvršiti.
Člen 151
Če predsednik spozna, da je nek akt kolegijskih in individualnih poslovodnih organov ter kolegijskih izvršilnih organov združenega podjetja v nasprotju s tem sporazumom, ali drugimi samoupravnimi sporazumi, splošnimi akti združenega podjetja, ali sklepi skupščine, opozori na to ta organ. Če ta organ kljub temu vztraja pri odločitvi, predsednik predloži zadeve v odločitev skupščini združenega podjetja.
Dokler ni sprejeta odločitev skupščine se izvršitev akta zadrži.
—	vodi in koordinira delo kolegijskega poslovodnega organa,
—	koordinira delo organizacij skupnega pomena in skupnih služb,
—	skrbi za zakonitost dela združenega podjetja,
—	odgovarja za izvajanje sklepov skupščine združenega podjetja in njenih kolektivnih izvršilnih organov v okviru svojih pristojnosti,
—	izdaja odločbe iz svoje pristojnosti na osnovi prejetih pooblastil,
—	opravlja ostale naloge, ki so mu določene s splošnimi akti in sklepi pristojnih organov.
Člen 154
Individualni poslovodni organi poleg generalnega direktorja so tudi:
—	direktor področja za program in razvoj
—	direktor področja za kvaliteto in zanesljivost
—	direktor področja za ekonomiko in finance
—	direktor področja za organizacijo
—	direktor področja za kadrovske in socialne zadeve
—	direktor področja za stike z javnostjo
—	sekretar združenega podjetja.
Poslovodni organi združenega podjetja
Člen 152
Individualne in kolegijske poslovodne organe imenuje skupščina združenega podjetja na predlog razpisne komisije in po postopku, predpisanem z zakonom, izmed kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje.
Kandidati morajo-poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	da imajo visoko, ali višjo strokovno izobrazbo,
—	da imajo najmanj 10 let ustreznih delovnih izkušenj,
—	da so sposobni voditi in organizirati delo,
—	da imajo moralno politične kvalitete,
—	da obvladajo najmanj enega svetovnih jezikov.
Člen 153
Individualni poslovodni organ združenega podjetja je generalni direktor, ki ima naslednje pristojnosti:
—	zastopa združeno podjetje kot njegov zakoniti zastopnik,
Člen 155
Individualni poslovodni organi iz člena 154 so odgovorni:
—	za pripravljanje in izvrševanje sklepov skupščine in njenih kolegijskih izvršilnih organov, kakor tudi sklepov kolegijskega poslovodnega organa ter generalnega direktorja s svojega področja dela,
—	da vodijo delo določenega področja,
—	za vsklajevanje celotne dejavnosti v združenem podjetju na svojem področju,
—	za izvrševanja ostalih nalog, ki so mu določene s splošnimi akti in sklepi pristojnih organov.
Člen 156
Kolegijski poslovodni organ šteje 9—11 članov. Po položaju so člani generalni direktor združenega podjetja ter individualni poslovodni organi — direktorji ISKRA-Commerce, Raziskovalnega inštituta in Banke združenega podjetja ter individualni poslovodni organi delovnih organizacij — direktorji branžnih podjetij.
Sestav kolegijskih poslovodnih organov predlaga skupščini generalni direktor.
Člen 157
Kolegijski poslovodni organ ima naslednje pristojnosti:
— organizira in nadzira izvrševanje sklepov skupščine in kolegijskih izvršilnih organov združenega podjetja ter zakonskih obveznosti,
skupno dogovorjene poslovne politike ter programsko razvojnih ciljev,
— predlaga, obravnava in vsklajuje stališča glede vseh predlogov skupščini ter planov in programov pred obravnavo na skupščini in njenih organih.
IX.	Odgovornost za neizpolnjevanje samoupravnega sporazuma
Člen 158
Podpisnice so dolžne izpolnjevati s tem sporazumom dogovorjene obveznosti in se ravnati po dogovorjenih načelih.
Člen 159
V kolikor pride med podpisnicami, ali med podpisnicami in združenim podjetjem do spora iz notranjih odnosov v zvezi z urejanjem in uresničevanjem samoupravnih in poslovodnih odnosov, obvezno rešuje te spore notranja arbitraža, katere odločitev je dokončna in ima moč izvršilnega naslova.
— koordinira delo poslovodnih organov podpisnic zaradi zagotavljanja in izvajanja
Člen 160
Notranja arbitraža je stvarno pristojna reševati iz pristojnosti prejšnjega člena vse spore, ki nastanejo v zvezi z izvrševanjem določb samoupravnih sporazumov, v zvezi s sklenitvijo in izvrševanjem pogodb in iz medsebojnih poslovnih razmerij.
Notranja arbitraža ima 6 članov in predsednika.
Vsaka stranka, ne glede na to, koliko podpisnic jo tvori (sosporništvo) imenuje v arbitražo po 3 člane — vsi člani skupaj pa imenujejo predsednika kot sedmega člana.
Za postopek pred notranjo arbitražo se smiselno uporabljajo načela . zakona o pravdnem postopku.
Podrobnosti o uvedbi postopka, formiranju notranje arbitraže in o postopku pred arbitražo, vključno s procesualnimi roki, ureja splošni akt.
Člen 161
Podpisnice so za neizpolnitev, ali za nepravilno izpolnitev določb tega sporazuma, ali na njem temelječih poznejših sporazumov in splošnih aktov, odgovorne delovni in družbeni skupnosti materialno in moralno.
Za storitve in opustitve iz prejšnjega odstavka odgovarjajo odgovorne-osebe disciplinsko in materialno.
Člen 162
Člani delovnih skupnosti podpisnic in organi podpisnic, člani delovnih skupnosti in organi drugih delov združenega podjetja so dolžni odboru za samoupravni nadzor prijaviti neizpolnjevanje in kršitve določb tega sporazuma, ali na njem temelječih poznejših sporazumov, ali splošnih aktov.
Odbor za samoupravni nadzor tudi zasleduje neizpolnjevanje in kršitev iz prejšnjega odstavka.
Postopek in ukrepanje proti kršiteljem določa poseben splošni akt.
Člen 163
Proti podpisnici, ki ne izpolnjuje obveznosti po tem sporazumu, predlaga skupščina združenega podjetja njenim delavcem, da izvedejo enega naslednjih ukrepov:
—	postopek za' ugotavljanje disciplinske in materialne odgovornosti,
—	razrešitev individualnih, ali kolegijskih poslovodnih organov,
—	odpoklic delegatov oz. razrešitev organov upravljanja in razpis novih volitev.
Sklep o tem sprejme skupščina združenega podjetja na predlog odbora za samoupravni nadzor z večino glasov.
Sklepe skupščine mora delovna skupnost obravnavati ter zavzeti do njih svoja stališča.
Člen 164
Kolikor podpisnica ne zagotovi izpolnjevanja obveznosti po tem sporazumu, odloča skupščina združenega podjetja o uvedbi postopka pred razsodiščem, ki se ustanovi v skladu z zakonom.
O uvedbi postopka pred stalnim razsodiščem odloča skupščina z večino glasov.
X.	Družbeno—politične organizacije
Člen 165
Pri podpisnicah v združenem podjetju delujejo naslednje družbeno-politične organizacije:
— Zveza komunistov (ZK)
— Zveza sindikatov (ZS)
— Zveza mladine (ZM)
— Zveza borcev (ZB).
Člen 166
Podpisnice so dolžne zagotoviti druž-beno-političnim organizacijam ustrezne pogoje za njihovo delo.
Organi upravljanja, poslovodni organi in skupne službe podpisnic morajo družbe-no-politične organizacije obveščati in jim dostavljati gradivo o vseh pomembnih zadevah poslovanja.
Člen 167
Organi podpisnic morajo obravnavati predloge družbeno-političnih organizacij in do njih sprejeti stališča ter o tem obvestiti predlagatelje.
Člen 168
Osnovne naloge družbeno-političnih organizacij v samoupravnem sistemu združenega podjetja so predvsem naslednje:
—	dajejo pobudo za uresničevanje pravic in dolžnosti članov delovne skupnosti združenega podjetja,
—	dajejo mnenja in predloge k samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom in drugim splošnim aktom združenega podjetja,
—	oblikujejo načela kadrovske politike za izbiro članov organov upravljanja in poslovodnih organov,
—	dajejo pobudo za sklic zborov delovnih ljudi za izvedbo referenduma ter vseh oblik posrednega upravljanja v združenem podjetju,
—	dajejo družbeno-politično oceno o predlogih, ukrepih in rezultatih,
—	dajejo družbeno-politično oceno o delovanju organov upravljanja in njihovih izvršilnih organov ter poslovodnih organov in drugih vodilnih delavcev,
—	ščitijo interese delavcev.
Člen 169
Poleg pristojnosti iz prejšnjega člena ima sindikalna organizacija v združenem podjetju v smislu zagotavljanja svojega vpliva na družbeno oblikovanje in zagotavljanje samoupravnih pravic delavca, še naslednje naloge:
—	prizadevanje za izboljšanje delovnih in življenjskih razm,er delavcev,
—	zavzemanje za uresničevanje in za-čito pravic delavcev v združenem delu, pri čemer ima pred organi delovne organizacije enake pravice kot prizadeti delavec,
—	vsklajevanje interesov na temelju samoupravljanja, delitve po rezultatih dela, vzajemnosti, solidarnosti in sodelovanje pri sklepanju samoupravnih sporazumov in sprejemanju splošnih aktov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov,
—	predlaganje kandidatne liste za člane organov upravljanja in sodelovanje pri izbiri kandidatov za poslovodne organe,
—	dajanje pobud za sprejetje ali spremembo samoupravnih aktov.
XI.	Pristopanje in izstopanje
iz združenega podjetja
Člen 170
Združeno podjetje je odprta skupnost za vse organizacije združenega dela, ki imajo sorodno programsko usmeritev.
Organizacija združenega dela, ki želi vstopiti v združeno podjetje, sprejme ta samoupravni sporazum in s tem vse pravice in obveznosti, ki iz njega izhajajo.
O pristopu nove organizacije združenega dela odločajo vse podpisnice v skladu z zakonom.
Člen 171
Izstop iz združenega podjetja je mogoč le pod pogojem, da se s tem ne kršijo temeljni interes delavcev drugih podpisnic ter interesi in pravice združenega podjetja kot celote, ki izvirajo iz združenega dela in sredstev ter medsebojnih obveznosti med podpisnicami.
Vsaka izmed podpisnic ima pravico, če meni, da so z izstopom kršene njene pravice iz prejšnjega odstavka, sprožiti spor pred pristojnim gospodarskim sodiščem.
XII.	Veljavnost, spremembe
in dopolnitve sporazuma
Člen 172
Sporazum prične veljati, ko sprejme 2/3 delavcev v vseh temeljnih organizacijah združenega dela podpisnic sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma in ko podpišejo ta sporazum pooblaščeni delavci organizacij združenega dela — podpisnic.
Člen 173
Spremembe in dopolnitve sporazuma lahko predlaga vsak delavec, postopek za spremembo in dopolnitev pa se mora pričeti, če podajo obrazložen predlog:
—	podpisnice
—	družbeno-politične organizacije
—	skupščina združenega podjetja
—	pristojna družbeno-politična skupnost.
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sklepajo na osnovi sprejetih odločitev po postopku kot velja za sklepanje samoupravnega sporazuma.
XIII.	Prehodne in končne določbe
Člen 174
Delavski svet je pooblaščen, da sklepa o razpisu volitev v skupščino združenega podjetja. Volitve morajo biti razpisane najkasneje 30 dni po veljavnosti sporazuma.
Do časa konstituiranja skupščine združenega podjetja opravlja to funkcijo sedanji delavski svet združenega podjetja.
Člen 175
Do sprejetja splošnih aktov se uporabljajo sedanji statut in splošni akti združenega podjetja, v kolikor ne nasprotujejo določilom tega sporazuma.
Določbe statuta in splošnih aktov, ki ostanejo v veljavi, je treba uporabljati in tolmačiti v smislu določb tega sporazuma.
Člen 176
Vse splošne akte združenega podjetja je treba vskladiti z določili tega sporazuma
v roku 6 mesecev od dneva, ko je sporazum pričel veljati.
Člen 177
Analize iz člena 20 morajo biti izdelane do 30. 6. 1974, odločitev pa dokončno sprejeta do 31. 10. 1974.
Člen 178
Do oblikovanja branžnih podjetij v roku, predvidenem v členu 177, so člani kolegijskega poslovodnega organa združenega podjetja vsi individualni' poslovodni organi — direktorji delovnih organizacij v sestavu združenega podjetja.
Člen 179
Obvezno tolmačenje tega sporazuma daje skupščina soglasno.
Člen 180
Sklenjeni samoupravni sporazum se objavi v glasilu »Iskra«. Iste določbe veljajo tudi za objavo sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma.
I
/



/
v
I
x •
i**
V r

Iskra-EMO Celje
Po 44. letih
dela v zasluženi pokoj
Pretekli mesec je odšel v zasluženi pokoj Leopold Ahtik, ki je prvič prestopil prag tovarne v mesecu marcu 1928. leta. V orodjarni se je izučil za strugarja in to delo je opravljal vsa ■ dolga leta bivanja v podjetju. Še danes se živo spominja prvih dni prihoda v tovarno. Težko je bilo takrat mladim ljudem, vajenci niso bili tako zaščiteni kot so danes. Če ni bilo vse kot je treba, mu je mojster ali pomočnik kaj hitro primazal klofuto. Poleg učenja pa je bilo treba opravljati razna druga dela. O kaki plači ni bilo govora. Nekaj fickov je sicer padlo tu pa tam, vendar to ni zadostovalo za vsakdanji kruh.
Tudi njegov oče je delal kot delavec dolga leta v tovarni in to mu je nekako lajšalo tegobe v mladih letih.
Leopold Ahtik je delal dolga leta kot strugar v surovinskem obratu kjer so ga njegovi sodelavci zelo cenili in spoštovali.
Zanimivo je, da je delal vse do da-
ADI PENEŠ
V	soboto, 8. decembra je po kratki in težki bolezni umrl Adi Peneš, zaposlen v Iskrini tovarni »Elektromehanika« v Kranju. Ob odprtem grobu so se poslovili od njega sodelavci, ki so med drugim dejali: »Neizprosna smrt te je nepričakovano iztrgala iz naše srede. Tvoje mlado življenje je ugasnilo v času, ko si družini ustvaril prijeten in topel dom ter lepše življenje.
Vsa tvoja mladost je bila eno samo veliko upanje, od tistih dni, ko si kot otrok številne delavske družine spoznal, kako grenka je včasih usoda do ljudi, predvsem do tistih, ki imajo le delavne roke in upanje. Našemu kolektivu si se pridružil pred 10 leti. Delal si in rastel s tem kolektivom in z njim doživel veselje in zadovoljstvo nad napredkom, v katerega si vložil tudi ti svoje moči. Osnoval si družino, si zaželel svoj dom in verjel, da boš zdaj lahko živel polno življenje. Ko se ti je to uresničilo, si omahnil v smrt star komaj 31 let.
V	tvojem domu bo sedaj
ostala praznina, ostala bo nema bolečina, ki jo mi, tvoji sodelavci delimo s tvojo ženo. in sinkom. Tako, kot te bo pogrešala tvoja družina, te bomo pogrešali tudi mi, vendar nam bo v tolažbo to, da bo tvoja družina uživala sadove tvojega trdega dela, mi pa te bomo ohranili v lepem spominu, kot zvestega in delovnega tovariša.«	Sodelavci
našnjih dni na isti stružnici, na kateri je nekoč pred davnimi leti delal Franc Leskošek-Luka. Ahtik zadovoljen pravi, da je ta stružnica še danes dobra, čeprav že desetletja obratuje.
Včasih je bila bolj stroga disciplina pri delu kot je danes, ugotavlja v razgovoru. Delovni čas je bilo treba popolnoma izkoristiti.
Po vojni se je Ahtik takoj vključil v društvo LT ISKRA-EMO in je deloval največ v fotoamaterskem krožku. Kot izkušen fotograf-amater je
slikal vse faze rekonstrukcije v tovarni. Že trinajst let pa vodi tečaje za fotoamaterje. V mladosti je igral nogomet in namizni tenis.
Glede napredka v ISKRA-EMO meni, da se je tehnika sicer izboljšala, da pa se premalo gleda na proizvodne stroje. Ti so stari in potrebni zamenjave.
Na tovarno je bil ves čas zelo navezan. V njej je delalo več članov njegove družine. Poleg očeta je bil zaposlen v tovarni še očetov brat in sestra. Tovarna je bila takorekoč družinska zadeVa.
Stroga samodisciplina pri delu in v privatnem življenju je izoblikovala Ahtika v razsodnega in dobrega človeka, ki želi vsakemu in vsem dovolj dela in obilo kruha ter drugih materialnih in kulturnih dobrin, ki jih tako bogato nudi naša sedanjost.
E. J
Visoko priznanje
Konrad Končan spada med tiste delavce v ISKRA-EMO, ki zelo malo govorijo pa mnogo delajo. Marljiv in prizadeven je na svojem delovnem mestu in v društvih ter družbeno političnih organizacijah.
Zveza za telesno kulturo Slovenije, Žirija za Bloudkovo nagrado in Bloudkovo plaketo je našemu marljivemu Konradu podelila BLOUDKOVO PLAKETO za leto 1973, za organizacijsko delo pri razvoju splošne telesne vzgoje.
V utemeljitvi žirije je rečeno, da je Končan Konrad vse svoje dosedanje življenje posvetil telesni kulturi. V mlajših letih se je udejstvoval v orodni telovadbi, namiznem tenisu, odb(yki in streljanju, kasneje pa je postal vodnik mladinskih in članskih oddelkov v telesnovzgojnem društvu Partizan Celje—Gaberje. Kot dolgoletni tajnik društva in predsednik tehnične komisije je zaslužen, da vsi društveni oddelki, vključno s šport-no-tekmovalnimi zvrstmi, uspešno nastopajo v republiškem in zveznem merilu. Poleg aktivnosti v društvu je že vrsto let član vodstva občinske zveze za telesno kulturo Celje, oz. sveta za telesno kulturo pri občinski skupščini v Celju. Za svoje nesebično amatersko delo na področju telesne kulture je prejel že več družbenih priznanj.
Celoten razvoj povojne celjske telesne kulture je v veliki meri povezan z imenom Končan Konrada.
Konrad je imel zelo rad telovadbo. Že z dvanajstimi leti je začel telo-
vaditi pri Sokolu in ni nehal vse do danes.
Poleg svoje priljubljene telovadbe in učenja mladega naraščaja pa se Konrad udejstvuje zelo aktivno pri društvu LT ISKRA-EMO v fotoamaterskem krožku.
Kljub odgovornemu delu v podjetju in društvu najde vedno čas za udejstvovanje v sindikalni organizaciji, večkrat pa je bil tudi izvoljen v organe samoupravljanja v podjetju.
E. Jejčič
Predlog samoupravnega sporazuma pred sprejemanjem v temeljnih organizacijah združenega dela v ZP ISKRA
Akcijski odbor Združenega podjetja Iskra je v petek, 7/12-1973 sprejel dokončni tekst predloga samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v Združeno podjetje Iskra.
Predlog samoupravnega sporazuma je rezultat dela — več kot enoletnega — in snovanja delavcev Iskre, družbenopolitičnih organizacij Iskre, strokovnih teamov in komisij, delavskih svetov organizacij v sestavi ZP, delavskega sveta ZP in poslovnega odbora ZP ter mnogih družbenopolitičnih delavcev SRS in Akcijskega odbora ZP.
Akcijski odbor ZP smatra, da predlog izraža in konkretizira interese delavcev Iskre, ter zato predlaga delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela, da ga v celoti in v nespremenjenem besedilu sprejmejo.
Sprejemanje samoupravnega sporazuma ZP Iskra, ki bo potekalo med 17. in 24. decembrom letos naj poteče kot naša skupna manifestacija pripadnosti velikemu delovnemu kolektivu združene Iskre, ki bo združena še hitreje napredovala v našo trajno, skupno, splošno in osebno korist.	L S.
Obvestilo
Iskra je dosegla ugoden dogovor med redakcijama glasila Iskra in Pavlihe, koristen za oba partnerja:
Glasilo Iskra bo redno tedensko objavljalo aktualno karikaturo iz najnovejše številke Pavlihe — lista za pametne Slovence — in s tem poživilo svoj časopis, naše bralce pa vzpodbudilo k nakupu Pavlihe, tega prijetnega in našega edinega »servisa za smeh«.	I. S.
V ROMUNIJI SO NAŠTELI VEC KOT ŠTIRISTO PREBIVALCEV SO STARI NAD STO LET.
Tudi pri nas bo precej stoletnikov, ko bomo dočakali stanovanja!
Sodelovanje znanosti in proizvodnje
V prejšnji številki (43) glasila »Iskra« smo objavili vest ob podpisu sporazuma o sodelovanju med Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani in Elektromeha-niko v Kranju. Zadevno smo prosili pomočnika glavnega direktorja za področje telekomunikacij v Elektromehaniki ing. Aleksandra Miheva, ki je za kranjsko podjetje podpisal zadevni sporazum, da odgovori na nekaj vprašanj. Razgovor v krajšem sestavku posredujemo našim bralcem.
Vprašanje:
Preden preidemo na glavno vprašanje bi želeli krajšo pojasnitev o vedno bolj pojavljajočih se besedah — »tehnološka revolucija«. Kako bi našim bralcem na kratko pojasnili zadevni pomen?
Odgovor:
V razvoju elektronike sledimo zadnja leta pravi revoluciji. O revoluciji v tehniki lahko govorimo tedaj, ko neka nova tehnologija
postane zelo pomembna in predstavlja velik kvalitetni skok v primerjavi s tehnologijami, ki so obstajale do tedaj.
V elektroniki se je začela revolucija z iznajdbo elektronske cevi. Naslednja desetletja se je elektronika razvijala samo na bazi elektronk. Leta 1948 so odkrili transi-stor. To bi lahko imenovali kot drugo revolucijo v elektroniki. Transistorji so praktično zamenjali elektronske cevi na vseh področjih elektronike. Kot tretjo revolucijo lahko štejemo izdelavo integriranih vezij. To so vezja, kjer je na eni ploščici (substratu) izdelano eno ali več električnih vezij. Prav radi pa imenujemo tehniko MOS%LSI »četrto revolucijo« na področju elektronike.
Vprašanje:
Zakaj imenujemo skoraj vsako razvojno fazo v elektroniki — tehnološka revolucija?
Odgovor:
Vzemimo npr. napravo, ki je grajena z diskretnimi elementi (transistorji, upori, diodami itd.). Ta naprava naj ima recimo okrog 10.000 komponent. Torej bo težka nekaj kg in velika nekaj kub. decimetrov, če pa poskusimo tako napravo narediti
iz elementov »četrte revolucije« oz. generacije, torej LSI, zadošča eno samo vezje, ki je veliko 1—2 kv. cm, da o teži sploh težko govorimo. Razlika med obema tehnologijama je več kot očitna. Poglejmo to tehniko še iz proizvodnega ali ekonomskega vidika. Ta tehnika prinaša bistvene spremembe v način in delitev dela dela v celotni elektroindustriji, saj bo razvojno delo kakršnega poznamo danes, dokaj spremenjeno, ker bomo za standardna vezja dobili gotove izdelke. Če vse to imenujemo »tehnološka revolucija« menim, da je izraz kar pravilen.
Vprašanje:
Obstaja mnenje oz. celo trditev, da ta sporazum zadeva predvsem perspektivo. Drži?1*
Odgovor:
Da sodelujemo s Fakulteto za elektrotehniko na področju mikro elektronike oziroma, da smo se odločili za novo tehnologijo.v lastni hiši, je odločilo spoznanje, da moramo gledati naprej, saj vse kaže, da bo naslednja generacija naprav zgrajena v tej tehnologiji. To velja predvsem za profesionalne naprave, ki zahtevajo množično uporabo komponent in komplicirana električna vezja. Tako vidimo prav v telefoniji bodočnost v MOS/LSI tehnologiji. Telefonija je tako specifična panoga, da bo poleg standardnih vezij potrebovala še precej specialnih vezij, ki jih na tržišču ne bo mogoče dobiti. Ta vezja bo potrebno razviti na osnovi specifičnih zahtev. V primeru, da bi se za taka vezja obrnili na nekega velikega proizvajalca, kot je npr. Texas Instruments, bodo ta vezja zelo draga, saj bo proizvodnja omejena le za določenega kupca.
Vprašanje:
Bistveni pomen sodelovanja?
Odgovor:
Sodelovanje z omenjeno fakulteto ima v glavnem naslednji namen: usposobiti kadre in si nabrati izkušenj, da bomo lahko v danem trenutku začeli proizvodnjo specifičnih vezij, predvsem za naše specifične potrebe v profesionalni elektroniki. Standardna vezja bomo verjetno še vedno kupovali, ker bodo cenejša, če jih kupimo od velikega proizvajalca, specifična vezja pa bi delali sami v sodelovanju s fakulteto.
To je smisel tega sporazuma, ki ga imamo s Fakulteto za elektrotehniko. Osebno sem prepričan, da je ta korak popolnoma upravičen in, da je ves denar, ki ga bomo v to investirali, dobro naložen.
STROKOVNJAKI TEHNIČNE i IN EKONOMSKE SMERI!
SE ŽELITE PREUSMERITI ALI DOPOLNILNO USPOSOBITI ZA DELO V ZUNANJI TRGOVINI?
Združeno podjetje Iskra se hitro^razvija in potrebuje nove sodelavce za prodajo obsežnega in pestrega asortimana svojih izdelkov, za nabavo opreme ter repromateriala za proizvodnjo.
Zato vabimo dinamične, razgledane, samostojne kandidate s komercialnimi sposobnostmi in ambicijami, da se prijavijo za
strokovni tečaj za zunanjo trgovino
Tečaj se bo začel februarja 1974, trajal bo tri mesece in bo zajel celotni program za opravljanje zunanjetrgovinske dejavnosti v Iskri. Organiziran bo v Ljubljani.
Želimo si kandidate, ki:
—	imajo diplomo visoke ali višje šole, tehnične ali ekonomske smeri, izjemoma tudi spričevalo srednje šole;
—	imajo nekajletno delovno prakso v eni izmed delovnih organizacij ZP Iskra ali drugih podjetij;
—	vsaj pasivno obvladajo tuj jezik;
—	želena starost do 35 let.
Udeleženci tečaja bodo oproščeni rednih delovnih obveznosti in bodo prejemali ustrezno nadomestilo za osebni dohodek in morebitno druge dodatke.
Premislite, odločite se!
Nudimo vam privlačno in razgibano delo v perspektivni zunanjetrgovinski dejavnosti Iskre.
Prosimo vas, da čimprej pošljete pismeno vlogo na Iskra Commerce, Kadrovsko-socialna služba, Masarykova c. 15, Ljubljana, kjer lahko dobite tudi podrobnejša pojasnila.
Vašo prijavo bomo pozorno obravnavali.
Razpis velja do 27. decembra 1973.
DOPISUJTE V ISKRO
ISKRA 3
Številka 45 — 15. decembra 1973
Iskra-Elektronika Horjul
Proslava dneva republike
V dvorani Prosvetnega društva Horjul se je na dan pred praznikom republike zbral delovni kolektiv »Elektronike«, da bi po uvodnih besedah direktorja tovarne z načelnim glasovanjem prižgal zeleno luč komisiji, ki Qaj bi pripravila potrebne analize in morebitni pristop tovarne k branži telekomunikacij.
Sledila je tradicionalna nagraditev delavcev, ki so izpolnili desetletno delovno dobo v tovarni, zatem pa so učenci horjulske osemletke izvedli skrbno pripravljen kulturni program, v katerem so se prepletale pesmi šolskega pevskega zbora z recitacijami.
Ob koncu proslave so v pionirsko organizacijo slavnostno sprejeli še nove člane, bivše cicibane.
Za desetletno delo v tovarni so bili topot nagrajeni naslednji:
Letošnji jubilanti desetletnega dela so: Rozalija Bizjan, Ana Bozo-vičar, Angela Čepon, Minka Čuk,
Katarina Eržen, Valentina Frank, Janez Gabrovšek, Marija Gabrovšek, Francka Hribernik, Slavica Hribernik, Štefka Hriberšek, Lovro Jaz-bar, Angela Jerala, Antonija Kogovšek, Danica Kogovšek, Ivanka Kogovšek, Marija Kogovšek, Marija Komel, Franc Končan, Marija Končan, Ivanka Logar, Janez Logar, Marija Lušin, Janez Medic, Bernarda Mlakar, Janez Miklavčič, Stanislav Nagode, Marija Pečan, Ivan Pišek, Leopold Pišek, Stanka Podli-pec, Francka Potrebuješ, Danica Potokar, Rozalija Pritekelj, Janez Ravnohrib, Danica Rihar, Antonija Rus, Marija Samotorčan, Betka Sečnik, Mimica Sečnik, Marjeta Sečnik, Marija Sečnik, Jožefa Setnikar, Frančiška Slovša — st., Marija Slovša, Nežka Smrtnik, Marjanca Stanovnik, Stana Škrlekar, Franc Šibav, Ivanka Škof, Veronika Tominc, Marjeta Zdešar, Bernard Železnik.
Letošnji jubilanti deset letnega dela v tovarni merilnih instrumentov v Horjulu.
Kaj želimo doseči z združevanjem
(Nadaljevanje s 1. strani)
organizacijo lahko na tem področju dosežemo še neprimerno več, v korist celotnega ZP;
— v branžo stopamo z nekaj sto dobro izučenimi in izkušenimi ljudmi, z močno razvojno grupo, ki jo financiramo letno z okrog 5 milijoni dinarjev. To je za branžo »telekomunikacije« izredno pomemben potencial, katerega moramo obdržati vnaprej.
Omenili smo, da prihaja v teku razprave o branžnem povezovanju do nekaterih različnih pogledov, iz katerih izhajajo pomisleki, dvomi, nepotrebna ugibanja..in celo strah. Vsemu temu se lahko izognemo, če se vsakega koraka o združevanju lotimo premišljeno, če analiziramo vse pozitivne in negativne posledice, če člane kolektiva kar se da natančno obveščamo.
Preglejmo nekatere dosedanje — osnovane ali neosnovane, upravičene ali neupravičene — pomisleke?
Opuščanje dosedanje proizvodnje, oz. panog? Za kaj takega ni bojazni, saj je ves naš program tako zanimiv in pomemben tudi s stališča ZP. Morali pa bomo v branži seveda vsklajati količine proizvodnje, tipe in asortiment, politiko cen itd.
Odpuščanje ljudi ali selitve?
Vemo, da nam že pri sedanjem obsegu proizvodnje manjka ljudi. Ker pa je eden od namenov branžne-
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem obrata »Stikala« prisrčno zahvaljujem za izkazano pozornost ter prelepa darila. Iskrena hvala tudi delovnemu kolektivu Iskre za dodeljeno nagrado.
Vsem skupaj želim še nadalje veliko delovnih uspehov, sreče in zadovoljstva v novem letu.
Francka Zavrl
ZAHVALA
Ob nenadni boleči izgubi mojega dragega očeta
ALOJZA KLEINDINSTA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz kontrole obrata SPD v kranjski tovarni za izraze sožalja in podarjeni venec.
Hčerka Marija Čuden
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta
FRANCA RAKOVCA
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem iz montaže telefonskih elementov, vzdrževanja in obdelovalnice TEA v kranjski tovarni za izraženo sožalje, denarno pomoč, vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Rozka in sinova Franci in Nande
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec, Odgovorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 2333 — Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski tisk« Kranj
ga združevanja povečanje proizvodnje, bomo ljudi le še potrebovali, ne pa odpuščali. Možno pa je, da se bo delo nekaterih služb ali delavnic v skladu z načelom specializacije nekoliko spremenilo. Omenili smo tudi, da smo za naš način proizvodnje dobro organizirani, kar pomeni, da sedanje organizacije ne bomo po nepotrebnem razbijali, ampak le dopolnjevali in pilili.
Selitve služb ne prihajajo v poštev, razen morda v primerih posameznih delavcev, če bo to možno izpeljati v skupnem interesu.
Izgubljanje samoupravnih pravic? Ustava in zakoni na podlagi ustave so to vprašanje razčistili. Za nas je interesantna in sprejemljiva taka oblika združevanja, kjer se samoupravljanje z razširjenjem materialne baze krepi. Trenutno gotovo so razlike med samoupravnimi pravicami in odločanjem, ki veljajo med TOZD v kranjski Elektromehaniki in temi, ki jih imamo v Napravah,
(Nadaljevanje s 1. strani)
lahko shrani običajno tipkano stran ali pa 10.000 znakov binarnega jezika. Dovolj je, da se ploskvica osvetli z laserskim žarkom pod primernim kotom in že reproducira na zaslon svojo vsebino. Leče niso potrebne, ker jih nadomešča hologram sam. Za razliko od običajne fotografije manjše poškodbe filma ne povzročijo izgubo informacij, saj je vsaka črka ali podatek zapisan po vsej ploskvici. Z manjšanjem ploskvice se manjša samo jasnost obnovljene slike. Fotografski film v velikosti tipkane strani lahko s pomočjo holografije shrani do 60.000 strani ali pa do 600 milijonov binarnih znakov. Listanje nadomesti laserski žarek, ki se sprehaja po filmu in poišče izbrano ploskvico. Takoj nato se njena vsebina pojavi na zaslonu.
S superponiranjem hologramov se gostota zapisa še poveča. Bolj kakor film pa so za to primerni nekateri kristali, ki imajo fotografske lastnosti in dovoljujejo preko 100 super-poniranih hologramov. Dovolj je, da se vpadni kot žarka spremeni za nekaj ločnih minut in že se projecira nova slika. Nekateri kristali dovoljujejo tudi izbris starih in vpis novih informacij, kar je posebnega pomena za računalnike.
Zaradi opisanih lastnosti obeta holografija velike spremembe v na-
prepričani pa smo, da se bomo kmalu ujeli na skupni ravni.
Prav gotovo pa se bomo dogovorili v okviru branže o nekaterih stvareh, ki posegajo v sedanje samoupravne pravice, n. pr. o skupnih investicijah, o skupnem vlaganju ostanka dohodka, o kritju izgub in rizikov, o skupnem nastopanju v bankah, pri kupcu itd. V takih primerih seveda ne bomo smeli tožiti o zmanjševanju samoupravnih pravic, saj se bomo o načelih združevanja sredstev in pristojnosti sami odločili.
V kratkem bo v naši organizaciji imenovana s strani delavskega sveta komisija, ki bo iskala najbolj ugodne oblike združevanja v branžo.
Ta komisija bo morala vsekakor sproti usklajevati svoje predloge s stališči samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v tovarni, kar pomeni, da bomo vse predloge, ki bodo nastajali, sproti obdelali in sproti pojasnjevali vsa nova vprašanja in nejasnosti.
činu shranjevanja informacij. Arhive in knjižnice, ki jim sicer grozijo nesprejemljive razsežnosti, bo moč zmanjšati na velikost TV sprejemnika, obenem pa bo vsebina hitreje in lažje dosegljiva. Informacije so izredno dragocena »surovina« današnjega časa, saj je od njihove količine in pretoka usodno odvisen razvoj znanosti in tehnologije oz. gospodarstva. Zato je razumljivo, da se holografiji posveča velika pozornost in se vlagajo v raziskovalno delo veliki napori.
Oddelek za elektrooptiko v ZZA se v polni meri zaveda pomena holografije in njene perspektive. Zato je pred tremi leti pričel orati prve brazde tudi v to področje. V tem času sta bili narejeni dve študiji, ki obravnavata problem holografskega pomnilnika. Izdelana je bila oprema za holografski laboratorij, da lahko opravljamo tudi zahtevne eksperimente. Po obvladanju tehnike zapisa hologramov v fotografsko emulzijo je bila razvita metoda za zapis hologramov v kristalih. Eksperimentalno je bila raziskana možnost zapisa informacij v barvne centre kristalov KBr in KC1. Slika ilustrira rezultat enega od zapisov. Sedaj je v teku delo na razvoju laboratorijske izvedbe holografskega pomnilnika, v katerem bo za zapis uporabljena fotografska emulzija.
J. Petkovšek
do 9. tudi
Tudi letos smučarska tečaja
Počitniška skupnost Iskra bo tudi v letošnji zimski sezoni priredila dva smučarska tečaja v Gozd Martuljku, za člane kolektivov Iskra, ki si želijo nabrati smučarskega znanja.
Tečaja bosta: od 26. januarja do 2. februarja in od 2. februarja 1974.
Prvi tečaj je zaradi zimskih počitnic namenjen otrokom.
Tečajniki bodo stanovali in se hranili v dependanci hotela »Špik« v Gozd Martuljku, če pa bo za posamezni tečaj več prijavljenih, bo poskrbljeno še za dodatna ležišča.
Strokovno vodstvo bodo prevzeli dolgoletni izkušeni smučarski učitelji, člani kolektiva Iskra.
Celotni stroški za posamezni tečaj:
za odrasle din 880
za otroke din 700
V ceni so zajeti: hotelski penzion, turistična taksa, shramba smuči, stroški tečaja in zavarovanje.
Prijave za oba tečaja sprejema do vključno 28. decembra 1973.
Počitniška skupnost Iskra, Trg Prekomorskih brigad 1, tel. 55-898 ali 57-969.
Stroške tečaja lahko plačate v dveh obrokih in sicer prvega ob prijavi, drugega do začetka tečaja, ali pri blagajni, ali na žiro račun 50104-601-26955.
Uporaba laserja za halo-grafski zapis informacij
Iskra-EMO Celje
Slavje jubilantov
V naši organizaciji Iskra-EMO Celje so ob prazniku republike nagradili jubilante 25, 20 in 10 letnega dela. Ker njihovih imen v prejšnji številki nismo mogli objaviti, jih prinašamo danes.
SEZNAM NAGRAJENCEV ZA 10-LETNICO V PODJETJU
1.	AHTIK Miroslava
2.	ANTONČIČ Franc
3.	APAT Fric
4.	ARČAN Franc
5.	ARHANIČ Stjepan
6.	ARLIČ Mihael
7.	ARNSEK Vinko
8.	ARZENŠEK Ana
9.	BANJEGLAV Marija
10.	BARUKCIČ Ivica
11.	BAUMGARTNER Mirko
12.	BELINA Anica
13.	BEVC Anton
14.	BOBNAR Ivan
15.	BORLAK Franc
16.	BORNŠEK Anton
17.	BOROVNIK Franc
18.	BOŽIČNIK Julijana
19.	BOŽNIK Leonard
20.	BRAČIČ Franjo
21.	BRATINA Marija
22.	BREČKO Friderik
23.	BRENCE Ivan
24.	BREŽNIK Ivah
25.	BUSER Stanko
26.	CERINŠEK Marija
27.	CEROVŠEK Ana
28.	ČAKŠ Cecilija
29.	CAKS Marija
30.	CEDE Vlado
31.	CEPIN Marija
32.	COKL Rudolf
33.	ČREŠNAR Jernej
34.	DEČMAN Jožica
35.	DIMEČ Milka 1
36.	DOBERŠEK Berta
37.	DOLER Adolf
38.	DUKIČ Peter
39.	FIJAČKO Štefanija
40.	FLIS Milan
41.	GAJSER Simon
42.	GVERKIŠ Jože
43.	GLOBOČNIK Stanislav
44.	GOLAVŠEK Marija
45.	GOLOB Milena
46.	GORJUP Vilma
47.	GRAČNER Martina
48.	GRAŠIČ Alojz
49.	GRUBENSEK Franc
50.	HABJANIČ Marija
51.	HODNIK Ivan
52.	HORJAK Jože
53.	HORVAT Stanko
54.	HOSTNIK Miroslav
55.	HOSTNIK Viktor
56.	HRAMEC Jože
57.	HRIBERŠEK Anton
58.	HROVATIČ Adolf
59.	HUDEJ Danijela
60.	IRŠIČ Janez
61.	JAKOVLJEVIČ Juro
62.	JANŽEKOVIČ Frančiška
63.	JELER Helena
64.	JELER Zofija
65.	JONKE Berta
66.	KAČ Anton
67.	KAČIČNIK Vesna
68.	KALŠEK Franc
69.	KEBLIC Anton
70.	KEBLIČ Ina
71.	KELHAR Irena
72.	KENDA Marija
73.	KERŠ Marija
74.	KITEK Ivan
- 75. KLANFAR Marko
76.	KLINC Franc
77.	KLOKOČOVNIK Martin
78.	KNEZ Marija
79.	KNEZ Slavko
80.	KOLAR Josip
SEZNAM NAGRAJENCEV ZA 25-LETNO DELO V PODJETJU
1.	BENEDIČIČ Anton
2.	BOŽNIK Marija
3.	BRGLEZ Franc
4.	CENTRIH Ivan
5.	ČATER Jože
6.	DROBNE Marta
7.	GRAJŽL Anton
8.	HROVATIČ Marija
9.	KOSEC Ivan
10.	KOSTOMAJ Jože
11.	KOVAČ Aneela
12.	KRAJNC Štefanija
13.	KRAJNC Vida
14.	KVAS Franc
15.	LANEGER Elizabeta
16.	M1SLOVIC Rozalija
17.	MLAKAR Stanislav
18.	MUŽAR Štefanija
19.	PEČENKO Jožica
20.	PERC Marija
21.	PLANINŠEK Ivan
22.	PLETERSKI Milan
23.	RAVNAK Erna
24.	REBERNIK Avgust
25.	SELEŠ Dominik
26.	SENIČAR Ljudmila
27.	SEŠEL Ivan
28.	STROPNIK Leopold
29.	ŠEŠKO Marija
30.	ŠTIFTER Izidor
31.	TRATNIK Marjan
32.	VAJDIČ Mirko
33.	VISNAR Ludvik
34.	VIŠNAR Milan
35.	VODEB Franc
36.	ZAKOšEK Marjan
37.	ZAVšEK Miha
38.	ZIMŠEK Justina
39.	DOBERŠEK Terezija
81.	KOLAR Milan
82.	KOMPLET Frančiška
83.	KOREN Jože
84.	KOROŠEC Anton
85.	KOSEC Milan
86.	KOSEC Vinko
87.	KOSTOMAJ Adolf
88.	KOSTOMAJ Danica
89.	KOSTOMAJ Marija
90.	KOSTOMAJ-Vera
91.	KOTNIK Štefanija
92.	KOVAČIČ Herman
93.	KOŽUH Sonja
94.	KRAJNC Maks
95.	KRAJNČAN Angela
96.	KRESLIN Jože
97.	KROPEČ Štefan
98.	LEBIČ Franc
99.	LEBIČ Jože
100.	LESKOVŠEK Marija
101.	LESEK Franc
102.	LIHTENEGER Herman
103.	LILEK Tranta
104.	LIPOVŠEK Alojz
105.	LIPOVŠEK Jože
106.	LUZAR Pavla
107.	MAJCEN Marjan
108.	MAJNIČ Branka
109.	MAJGER Franc
110.	MEDLOBI Vinko
111.	MERNIKr Marija
112.	MLINAR Antonija
113.	MLINAR Elizabeta
114.	MOHORKO Neža
115.	MURKO Franc
116.	NOVAK Rafael
117.	OPERČKAL Ferdo
118.	OŽIR Fanika
119.	PAJK Anica
120.	PAVLIČ Ana
121.	PEČEK Ivan
122.	PELC Alojz
123.	PETERNEL Vida
124.	PETROVIČ Ivan
125.	PINTER Frančiška
126.	PINTER Vera
127.	PODPEČAN Herman
128.	POGAČAR Antonija
129.	POHOVSKI Jože
130.	POKELSEK Martin
131.	POLAJŽER Neža
132.	POLŠAK Erika
133.	PONDELAK Ivan
134.	POTEKO Avgust
135.	PRELOŽNIK Milan
136.	PRENUZIČ Matilda
137.	PUDIS Derviš
138.	PUŠNIK Henrik
139.	PUŠNIK Marija
140.	PUŠNIK Miha
141.	RAJH Marija
142.	REGORSEK Franc
143.	REPEC Franc
144.	ROC Ljubica
145.	ROJC Magda
146.	ROMIH Franc
147.	ROZONIČNIK Danica
148.	RUPNIK Ivan
149.	SAJNKER Milan
150.	SELINSEK Marija
151.	SENEGAČNIK Jože
152.	SITER Ana
153.	SIRKA Jakob
154.	SMRKOLJ Stanislav
155.	STRAŠEK Slava
156.	STROPNIK Marija
157.	ŠALEJ Matilda
158.	ŠALEKAR Franc
159.	ŠIBANC Miha
160.	ŠKOBERNE Peter
161.	SKROBAR Marija
162.	ŠPEGLIC Terezija
163.	ŠPES Janez
164.	ŠPOKIN Elizabeta
165.	STANTE Matilda
166.	STIMULAK Ivan
40.	FELDIN Angela
41.	IRŠIČ Danilo
42.	KOLAR Anton
43.	KOPITAR Ivan
44.	KRAJEC Ludvik
45.	KREMPUš Anton
46.	PANTNER Anton
47.	PAVLOVČIČ Mira
48.	POČ E K Majda
49.	REJC Marjan
50.	SLATINEK Marija
51.	VODEB Ana
52.	VUDLER Ida
53.	KRAJSEK Vinko
TOBI
1.	CESTNIK Majda
2.	GOMBOC Avgust
3.	KUKOVEC Vika
4.	ROBNIK Dragica
5.	URLEB Jože st.
NAGRAJENCI ZA 20 LET
1.	AHTIK Martin
2.	BERLINGER Ivica
3.	ČOKLIC Edi
4.	CREMOZNIK Fanika
5.	DEČKO Kristina
6.	GRUBER Jože
7.	IVANKOVIČ Jožefa
8.	BEVC Pavla
9.	KORPNIK Stane
10.	KRALJ Olga
11.	KUDER Anica
12.	LAPORNIK Angela
13.	LIPOVEC Stanko
14.	PAPEŽ Justina
15.	PERPAR Leopoldina
16.	PILIH Alojz
17.	PUŠNIK Franc
167.	ŠTRAJHAR Anica
168.	ŠTRAJHAR Jože
169.	ŠTRK Marjan
170.	ŠTURBEJ Marija
171.	ŠULIGOJ Oskar
172.	ŠUMEČ Anton
173.	TAMŠE Vincenc
174.	TELIC Miroslav
175.	TISELJ Amalija
176.	TRČEK Franc
177.	TURNISKI Ivan
178.	TURNŠEK Marija
179.	TURNŠEK Zofija
180.	UBOVIC Ruža
181.	VEBER Olga
182.	VIDMAR Marija
183.	VODENIK Kristina
184.	VODIŠEK Franc
185.	VODUŠEK Ernest
186.	VRBEK Alojz
187.	ZAVšEK Angela
188.	ZUPANC Jože
189.	ZVER Ludvik
190.	ZABERL Ivan
191.	ŽERJAV Franc
192.	ŽOLNIR Štefka
193.	ŽUCKO Matilda
194.	AJDNIK Rafael
195.	BELAK Silva
196.	ČERNE Dimitrij
197.	JANČIGAJ Mirko
198.	KASTELIC Vili
199.	KAVČIČ Ivan
200.	KOLMAN Ivana
201.	KOVAČIČ Franc
202.	KUKOVIČ Marija
203.	KUNC Danica
204.	MAGDIČ Boris
205.	PODPEČAN Karl
206.	STAJNKO Vladimir
207.	ŠTEKLIC Vilma
208.	ŠTOJS Jože
209.	TURKL Franc
210.	VENGUST Justika
MC
211. PEČNIK Marija KRUŠEVAC
1.	BUKOVAC Ljubimka
2.	DORDEVIČ Radovan
3.	JOVANOVIČ Slobodan
4.	NIKOLIČ Vojimir
5.	PECIČ Dragica
6.	RADOSAVLJEVIČ Velisav
EMO-KONTEJNER
1.	ARTNAK Edi
2.	KORPNIK Jože
3.	MARKEŽ Edvard
4.	ŠEMERL Anton
TOBI
1.	BOROVNIK Matilda
2.	DREGARIC Hermina
3.	DRNOVŠČEK Jelica
4.	KOLAR Štefka
5.	KLEP Ivan
6.	KOROŠEC Urška
7.	KOMAR Aleš
8.	KEKEC Ema
9.	KOČNIK Marija
10.	LEŠNIK Matilda
11.	MOHORKO Marija
12.	MARČIČ Marija
13.	NALIC Ana
14.	OBRUL Hinko
15.	ROMAN Bogomir
16.	RUMPF Zofija
17.	SRUMPF Olga
18.	TOPLAK Anton
19.	URLEB Marija
20.	VEŠNAR Hilda
18.	ŠIBANC Ferdo
19.	ŠKRUBEJ Slavko
20.	ŠTORMAN Franc
21.	VEBER Ivan
22.	VELENŠEK Stanka
23.	VENGUST Jernej
24.	VREČER Silva
25.	VREČER Vinko
26.	ZUPANC Drago
27.	ŽEPEK Anton
28.	ČERNELČ Danica
29.	LOKOŠEK Dana
30.	PLOHL Milena
31.	SKAMEN Marjan
32.	VAJDIČ Rafaela
33.	ZAVŠEK Ivan
34.	BOSTNER Marija
35.	GOMBOC Slavka
36.	KOLAR Julka
37.	KETIŠ Marija
38.	PETROVIČ Franc
39.	ŠERBINEK Vera
40.	ŠERBINEK Edita
41.	TOMAŽIČ Truda
42.	VIHER Greta NAGRAJENCI ZA 30 LET
1.	AHTIK Karolina
2.	KANDOLF Marija
3.	LESJAK Albin
4.	TRŽAN Vera
5.	VELIKANJE Franc
6.	RIHTAR Franc
7.	JAKOPIN Lizika
NAGRAJENKA ZA 35 LET
1. PERKO Štefanija