Amehiranski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ____________-,- j ŠTEVILKA 81. JOLIET, ILLINOIS, fe. SEPTEMBRA 1915 LETNIK XXIV, Vzhodna Galicija skoraj I očiščena sovražnika. ▼stro-ogrske čete nask&kujejo ruske postojanke ob Seretu. ma8a ob dolenji Stripi. Ruska luka Riga ogrožena. Na italijanskem bojišču malo izprememb. Poročila nezanesljiva. Parnik "Hesperian" torpediran po nemškem podmorskem čolnu. London, S. sept. — Parnik "Hespe- rja ri** i ■ • ■ ""je Allanove, namenjen v ka-na'Jskc i i iuke, je bil snoči torpediran po em "eniskem podmorskem čolnu ob m,i,: , v. od p brezin>, 70 milj jugovzhodno astneta. Osem oseb je utonilo. ^ivele potnike, kakih 350, in večji- Posadke 300 mož so na pomoč do-sPele lari; ■ , . auJe izkrcale v Queenstownu. merišW; i , r0ča d Kor,z«l v Queenstownu po- na na k Sta b'la eden ali civa Američa-bi) po rovu, a oba rešena. Parnik ni to\vn e/eznjen in ga vlečejo v Queens-poškodovanega. Brez svarila. aiiik-V'sept- ~ Wesiey Frost' danes ' konzul v Queenstownu, je čil0 o Predloži) poslaniku Page poro-toču napad* "Hesperian". Glavne ' Pačila so: smrt°enano K, da sta dve osebi storili šajo m Stlr»ndvajset drugih pogre- "H kaj niV er'an'' se pogreznil davi ne-tksp]. mesta, kjer se je pripetila 1Ja' so pomožne ladje Prev.v Queeiibtown. jo, ,ja .. Potniki enoglasno izjavlja-iekemJe ' ' "Hesperian" torpediran po bt " "ernškem podmorskem čolnu , Co svari,a- °vu n3 Američana sta bila na oba „„ ba sta bila člana posadke in ta rešena. 2 laškega bojišča. ^Bnai - striiski v"Z London> 2- SCPL — Av~ de£e na °jni "rad je nocoj izdal sle-''jansV; 'naniI° ° vojskovanju na ita- "Ob nti: 5treljev!ir°'S^' sovražnik ob- Post0jankobrambne utrdbe pri Tonalu, r°nnt ;n epna v'sokih planotah Lava-W Monf garia ter naša opirališča . "Ob k 3ar?I)ii' in Montcostonu. ionski n°r0ski meji so bili medli itali-"»en« R?Padi Proti gori Peralbi in sle- • "V ob "" odbiti- Lio tornm°,rskem okrožju se nadalju-Si sov -' boji sr«dnje sile. Pod- ••h ispe^ai:nikovi so biIi na več toč" Sn° razdejani po našem top- Avstrijci zapustili Rovered? Rim, 2. sept. — Avstrijci so zapustili mesto Rovered, ki je bilo ogroženo po zadnjem italijanskem prodiranju. Uradno naznanilo tudi poroča več uspehov za topništvo in pehoto na raznih frontah. Dunaj poroča uspehe. Dunaj, 3. sept. (Čez London.) — V danes objavljenem poročilu vrhovnega vojnega vodstva je rečeno: "Ob jngozapadni fronti je vladal vče raj in danes mir. "V tirolskem mejnem odseku je prišlo pri Mandronski koči v gorenjem Val di Genova in južno od Morija do neznatnih bojev, ki so se končali z umikom sovražnika. "Tudi v bovškem odseku in drugod V obmorskem okrožju je prišlo do več spopadov. Naše čete so odbile z močnimi oddelki podjet napad proti južnemu delu mostnega branika pri Tolminu." Rim poroča padec Rovereda. - Rim, 3. sept/— Rovered, največje avstrijsko mesto, ki so je doslej zavzele laške armade, počasi zasedajo italijanske čete. Roveredske trdnjavice, ki so ovirale italijansko prodiranje proti Tridentu, so bile razstreljene včeraj zarana in Avstrijci so začeli zapuščati mesto, u-mikajoč se navzgor ob Adiži proti Tridentu. Ko se je posadka umaknila, je avstrijsko topništvo, postavljeno na višinah severno od mesta, obstreljevalo mesto in dokončalo delo razdevanja, pričeto po umikajočih se četah. Laški napadi oslabevajo. Dunaj, 4. sept. — Avstrijski vojni glavni .'tan je danes naznanil: "Italijanski napadi na Lavaronsko visoko planoto in mostni branik pri Tolminu so oslabeli, ker se je izkazala njihova brezuspešnost. Izvzemši neznatne topniške boje, so omembe'vredni samo sovražni napadi pred južnim koncem mostnega branika pri Tolminu, ki smo jih vse odbili. "Sovražen napad ob Dolomitih iz Boedenalpa proti Inischriedlu se je popolnoma izjalovil." Z ruskega bojišča. ŠKOF TROBEC—ZLATOMAŠNIK. REV. JAMES TROBEC - ZLATOMAŠNIK. ovenski farmar- * a. g Sk0f Ja,"cs Trobec, ki biva v pokoju v slavni di °'ni 11 '—"-J IIHUCI, M umi > ........... - ..... * bep, kv,ay. Minn.; bo obhajal jutri, na pwnik Malega Sma£ yy sv°i zlati mašniški jubilej. Dunaj, 2. sept. — Avstrijsko vojno naznanilo navaja danes med drugim: "Skupno število Rusov ujetih v avgustu po zveznih četah pod avstro-ogrskim poveljstvom znaša 190 častnikov in 53,290 mož. Vojni plen je bil 34 topov in 121 strojnih pušk. "Skupno število ujetnikov in vojnega plena po teh četah izza dne 2. maj-nika znaša 2,100 častnikov in 642,500 mož ter 394 topov in 1,275 strojnih pušk." Ruske izgube ogromne. London, 2. sept. — Po mnenju vojaških pisateljev utegnejo Rusi končno zmagati. V nekaj tednih se prične jesensko deževje in če Avstro-Ncmei dotedaj ne pridobijo odločilne zmage, imajo le malo upanja, da razdrobijo ruske armade, predno se pod okriljem dolge zime preuredijo in preopremijo. Ruske izgube pa so bile ogromne, kajpada. Po berlinskem naznanilu so Rusi izgubili 1,000,000 mož na ujetnikih izza dne 2. maja, ko se je začel pogon v zapadui Galiciji, dočim so izgubili samo v avgustu več nego 250,-000 mož in 2,300 topov. Avstro-nem-jke izgube na usmrcenih in ranjenih pa so bile tudi težke. Vendar imajo Avstro-Nemci po petrograjskill cenitvah še kaka 2,000,000 mož na vzhodni fronti, in sicer 300,000 v okrožju Ri-ge, več nego 1,000,000 v središču in od 600,000 do 700,000 v Galiciji. Avstrijsko uradno naznanilo. Dunaj, 2. sept. — Danes izdano naznanilo vojnega urada pravi: "Zasledovanje Rusov povsod dobro napreduje. V okrožju trdnjavskega trikota v Volhyniji so naše čete vzhodno od Lutska na dolgi fronti prekoračile reko Styr. "Na vzhodnem Gališkem se sovražnik tudi umika. Čete generala von Boehm-Ermollija so vkorakale v Bro-dy ob železnici, kake štiri milje od ruske meje, in danes prodirajo vzhodno od Brodyja čez mejo. "Severno krilo armade generala von Bothmerja zasleduje poraženega sovražnika ob cestah iz Zborowa, Zalosc in Tarnopola. Sovražnik se umika proti reki Seret. "Armada generala Pflanzerja je včeraj po ljutem boju pregnala sovražnika z višin ob dolenji Stripi. Rusi so se umaknili s fronte ob Dnjestru do sto-: čišča z reko Seret. Za rusko postojanko ob besarabski meji so številne vasi v plamenih. Nemško uradno naznanilo. Berlin, 2. sept. — Nemške čete, ki napadajo rusko trdnjavo Grodno, so zavzele zunanje trdnjavice, kakor je danes uradno naznanil nemški vojni glavni stan. Uradno naznanilo se glasi: "Vojna skupina maršala von Hin-denburga: Vas Czarnoko ob železnici Vilna-Grodno je bila vzeta z naskokom. Pri Mereczu ob reki Njemen, kakih 40 milj severovzhodno od Grod-na, naš napad napreduje. "Ob zapadni fronti Grodna je bila zunanja linija trdnjavic zavzeta. Nemci so včeraj z naskokom vzeli trdnjavico št. 4, ležečo severno od velike ceste Dombrovo - Grodno. Posadka, broječa 500 mož, je bila ujeta. Rusi zapuščajo postojanke. "Pozno zvečer je temu sledilo zavzetje trdnjavice št. 4 A, ležeče dalje severno. Tu smo ujeli posadko 150 mož. Ostale utrdbe'ob prednji zapadni fronti so potem Rusi zapustil: "Vzhodno od Bjelovješkega gozda so naše čete po trdem boju zavzele prehoda čez Swislocz in Makarowce in sicer ob gorenjem teku, jugovzhod no od Odelska. " l'a armada je včeraj ujela skupaj 3.070 mož ter zaplenila eft top in 3 strojne puške. Poleg tega so bili trije težki topovi, ki jih je sovražnik skril v močvirju blizu Osovca, izkopani. Nemci prodirajo skozi gozd. "Vojna skupina bavarskega princa Leopolda: Včeraj smo si izsilili-pot skozi severovzhodni del Bjelovješkega gozda. Ponoči smo pridobili prehod cez Jasjoldo v močvirnem okrožju se verno od Grodna. Sovražnika smo napadli nenadoma. Ujeli smo 1,000 mož "Vojna skupina maršala von Mac- Svoj zlati mašniški jubilej obhaja v Brockway, Minn., dne 8. sept. jDne 8. t. m., to je, na praznik Malega Šmarna, obhaja preč. g. škof Ja-k.-b Trobec, ki biva izza svojega od-st.pa v Brockway, Minn., kjer župni-kfcje njegov nečak, č. g. John Trobec, ss oj zlati mašniški jubilej. Istega dne bi de posvetil v mašnika drugega ne-čika, č. g. Josipa Trobec. Tretji njegov nečak, preč. g. dr. John Seliškar, P£ fesor v St.-paulskem semenišču, bo invj slavnostno propoved. Rev. James Trobec, se je rodil dft«! 10. julija 1835 v Logu pri Polhovem gradču na Kranjskem. V Ljubljani je dovršil gimnazijo in dva letnika bogoslovja. Ko je 1. 1864. misijonar Pire prišel iskat pomočnikov za misijone, se mu je tudi on pridružil. V opatiji St. Vincent, Pa., je dovršil bo-go>lovje ter bil dne 8. septembra 1865 v St. PaulU, Minn., posvečen v maš-niVa. iVeč. g. jubilar je eden najzasluž-nt jših duhovnikov - pionirjev države m^nesotske. Najprej je pomagal enajst mlsecev monsignorju Jos. F. Buhu v Bc§le Prairie ter oskrboval še misijone T'.i'o Rivers, Roya'.ton in Rich Prairie (zaaj Pierz, v čast misijonarju Pircu, nigemu rojaku). Od leta 1866. do leta 1£«7. je župnikoval in misijonaril v kraiu Wabasha, kakih 70 milj jugovzhodno od St. Paula ob reki Mississippi. Postavil je več cerkva ter storil mnogo dobrega v izpovednici, na priž-nic| in v župni šoli. Oktobra meseca 1. f£87. je prišel v St. Paul, kjer mu je bila poverjena ustanovitev nove župniji sv. Neže. Ta župnija je tekom de- tih let postala ena največjih cele nadškofi je. Dne 28. julija 1897 je bil Rt:v. James Trobec obveščen, da ga je sv. oče dne 6. julija i. 1. imenoval za škorn v St. Cloudu. Nadškof John Intend ga je dne 21. septembra posvetil y škofa; tej slovesnosti so prisostvovali nadškof F. Ks. Katzer iz Mil-wauNeea, Wis., škof John Vrtin iz MsT-juetta, Mich., sedmeri drugi škofje m premnogi verniki. Teden pozneje je, -'pvi škot zasedel stolico v St. Llotfuu/ Minn., ki jo je oskrboval z lastno mu neumorno gorečnostjo, dokler ga niso težave starosti prisilile, da je spomladi 1914 odložil pastirsko palico. Sv. oče ga je imenoval titular-nim škofom. Preč. g. zlatomašnik je zvest sin matere Slovenije in se še vedno zanima za vsak napredek slovenskega naroda v naši novi in stari domovini. Tudi "Amerikanskemu Slovencu" je ostal izza njegove ustanovitve do danes velenaklonjen in eden najtočnejših naročnikov. Najodličnejšemu zastopniku slovenskega naroda v Ameriki povodom njegovega jubileja naš najiskrenejši pozdrav: Ad multos annosf Čestitka zlatomašniku. St. Stephen, Minn., 2. sept. — Slavno uredništvo Am. SI.! Natisnite te vrstice v list: Prevzvišenemu g. škofu v p. Tro-bec-u želijo vsi farani Sv. Štefana prav veliko srčno veselje k zlatemu jubileju. Še mnogo let Vam Bog daj I Najiskre-nejše čestitke! Farani Sv. Štefana. Kardinal Gibbons posetil Wilsona. Izročil poslanico sv. očeta glede posredovanja za obnovo miru v Evropi. IZID POSVETOVANJA NEZNAN. Toliko je gotovo, da predsednika po-set zelo vzradostil. Washington, D. C., 2. sept. — Kardinal Gibbons je prišel danes v Washington in popoludne posetil predsednika v Beli hiši in koj nato državnega tajnika. In na merodajnem mestu domnevajo, da bo vsled tega obiska za-vezna vlada v bližnjem času skupaj z Vatikanom začela delovati na dokončanje evropske vojne. Na željo sv. očeta. Namen včeraj dogovorjenega sestanka med cerkvenim knezom in najvišjima voditeljema zunanje politike Združenih Držav se prav nič ne prikriva. Kardinal Gibbons se je zglasil v Beli hiši na željo sv. očeta, da predsedniku pojasni misel, skupaj s sv. očetom prevzeti posredovalno ulogo med vojskujočimi se deželami evropskimi. Sicer poudarjajo, da so bila posvetovanja le pozvedovalna in bolj naperjena na to, spoznati g. Wilsonovo mišljenje v zvezi s takim načrtom. Poslanica sv. očeta ni tudi bila naslovljena na predsednika, nego na kardinala Gib-bonsa. Za nadaljnje posredovatelje. Po konferenci je bilo ugotovljeno, da je predsednik izrekel svojo rado-voljnost, sprožiti ustanovitev "posredovalne komisije", ki ima bili sestavljena iz zastopnikov nevtralnih vlasti in poverjena z nalogo, vreči na tehtnico ves vpliv nevtralnih vlad za obnovo miru v- Evropi. G. Wilson se je pri tem, kakor pravijo, opiral na pridržek ali pogoj, da pomeni Vatikan največjo duševno moč na svetu, dočim predstavlja on sam med nevtralnimi narodi najmočnejšo posvetno vlast, in da je od sodelovanja obeh pričakovati samo dobrega. Gibbons o razgovoru. "Res je," je rekel kardinal Gibbons pri odhodu iz Bele hiše, "da mi je sv. oče poslal poslanico, ki sem jo izročil predsedniku. Ureditev spornih vprašanj med Nemčijo in Združenimi Državami nam je približala možnost skorajšnjega miru. Izrazil sem predsedniku tudi svoje zadoščenje nad ugodnim zaključkom pogajanj z Nemčijo.-Najin sestanek je bil v vsakem ozira zadovoljiv. Govorila sva o vesoljnem položaju. Nadaljnjih podrobnosti za-zdaj ne smem izdati. Več o tem pa utegne biti objavljeno v bližnji bodočnosti." V kljub tej zamolčljivosti cerkvenega kneza je domneva dobro utemeljena, da zavezna vlada v družbi z Vatikanom prevzame sproženo mirovno poslanstvo in v doglednem času predloži Vatikanu končno veljavne predloge o posredovanju nevtralnih vlasti. Predsednik Wilson na delu. Washington, D. C., 3. sept. — Vsled nasvetov, ki jih je papež Benedikt poslal po kardinalu Gibbonsu, bo predsednik Wilson ugotovil, ali so evropske vojskujoče se dežele naklonjene, v tem času pretelitati mirovne predloge. Če prejme kako izpodbudo od ene ali več vojskujočih se dežel, bo predsednik formalno ponudil svojo usluž-nost za prireditev premirja v razgovor mirovnih pogojev. Če ne prejme nobene izpodbude, ne stori nobenega nadaljnjega koraka, dokler ne napoči ugodnejši trenotek. Predsednik je bil baje globoko ganjen vsled poslanice, ki jo je prejel od papeža po kardinalu Gibbonsu. Tekom razgovora s kardinalom se je predsednik prepričal, da mora papež imeti dober razlog za misel, da bi bil predlog miru ob tem času gostoljubno sprejet po eni ali več vojskujočih se deželah. Obvestil je kardinala, da hoče z veseljem sodelovati z Njegovo svetostjo na vse mogoče načine v pospešitev mirovne stvari. kensena: V odseku Macharojevskem, v močvirni krajini Pripetski, smo prodrli ob celi fronti med zasledovanjem ' sovražnika. Ujeli smo več nego 1,000 mož in zaplenili eno strojno puško." Rusi se obupno upirajo. Dunaj, 4. sept. — Avstrijski vojni glavni stan je danes objavil sledeče naznanilo: "Ob celi fronti med Dnjestrom in južno mejo velikega Prip"jetskega močvirja se je včeraj sovražnik obupno upiral in je poskušal s ponovnimi protinapadi ojačiti svojo obrambno moč. Ob dolenjem Seretu in blizu njegovega ustja so se naše čete trdno ustano-i vile. "Po hudih bojih smo zavzeli neko močno utrjeno postojanko severoza-padno od Linkowa ter ujeli dva častnika in 1,400 mož. "Pred Trembolo in Tarnopolom je precej mirno. Vzhodno od Brodyja je armada generala Boehm-Emollija predrla sovražno fronto ter ujela 6 častnikov in 1,200 mož. "V Volhyniji blizu Olyke ruski odpor še ni zlomljen." Nemci zavzeli Grodno. Berlin, 3. sept. (Brezžično v Tucker-ton.) — Armada maršala von Ilinden-burga je zavzela trdnjavo Grodno. Naznanilo velikega glavnega stana se glasi: "Armada maršala von Hindenbtirga je osvojila trdnjavo Grodno, ko je izsilila hiter prehod čez reko Njemen in hudo porazila Ruse po mestnih cestah. Nemci so dospeli do Njemena med Avgustowskim kanalom in linijo Swi-slocz-Lennewarden. Nemško konjištvo je prodiralo proti zapadu in severoza-padu od Vilne. Rusi so poskušali zadržati prodiranje, ali brez tfspeha. Ta poskus so morali plačati z izredno velikimi izgubami. Južno od Mrecza je bil .sovražnik odbit. Čete generala von Gallwitza so premagale odpor ob veliki cesti Aleksijev-Swislocz. Armada maršala von Hindenbtirga je ujela 3,-000 mož ter zaplenila en top in 18 strojnih pušk. "Armada princa Leopolda nadaljuje svoje boje severno od Pruszanov. "Armada maršala von Mac.kensena je dospela blizu Silneka in Bercze do Jasjode in v okrožje Antopolsko, vzhodno od Kobrina. Avstrijske čete prodirajo vzhodno in južno od Bolota in Dubowoja. "Armada generala Bothmerja je dospela med neprestanimi boji do Seret-skega okrožja." 9,000 Mehičanov ob meji. Brownsville, Tex., 5. sept., 2 zj. — Vsi vojaki Združenih Držav v Fort Brownu so bili pozvani k orožju pozno snoči. Devettisoč Carranzovih vdja-kov je mobiliziranih v državah Ta-maulipaus in Nueva Leon, in bati se je organiziranega navala na Texas ob dolenji meji. Ukrenjene so vsakojake varnostne naredbe, ker utegne priti do preloma med Združenimi Državami in Carranzo vsak trenotek. Ni golo naključje. (Prizori ob obstreljevanju Gorice.) 1. Redovnica moli pred Najsvetejšim v stranskem koru. Ko je že dolgo molila, se preloži, sama ne ve zakaj, k drugemu oknu. Še ni bila tam, kar poči sovražni šrapnel in smrtonosno železje se zarije v tla ravno na tistem mestu, kjer je ona prej klečala. Ko bi bila ostala tam, na mestu bi bila mrtva. — 2. Zopet druga redovnica, u-smiljenka, gre popoldne počivat, ker jo čaka ponočna služba pri ranjenih vojakih. Sama ni vedela zakaj, a zgodilo se je samo tisti dan, da se vleže ne v svojo lastno, ampak v posteljo svoje tovarišice. Kmalu nato predere šrapnel njeno posteljo in tla pod posteljo. Ušla je gotovi smrti. — 3. Krščanski gospod se pelje po opravku iz mesta. Tik mesta se razpoči sovražni šrapnel ravno nad njegovo glavo ter sipa svojo morilno vsebino na vse strani. V tisti nevarnosti vzdih-ne: "Jezus, Marija, varujta me!" In glej čudo! Ne gospoda, ne konja ni zadela niti ena krogla ,četudi je okoli in okoli voza kar deževalo iz razpoče-nega šrapnela. — Vse to se je zgodilo zadnje dni v Gorici: Jolietske novice. — Rev. John Plevnik se je podal v ponedeljek v Broadway, Minn., da se udeleži zlate maše preč. g. škofa Jakoba Trobec. "Ilustrirani Glasnik" je najcenejši, najobširnejši in najpopularnejši slovenski list ter stoji na temelju katoliškega svetovnega nazira-nja in na odločno narodnem stališču. "Ilustrirani Glasnik" prinaša sleherni teden poleg času primerne vsebine tudi nebroj slik slovenskih junakoV*, ki so darovali svoje življenje na oltar domovine. Cena listu za celo leto je le K 13. — oziroma'2.75 dol. s poštnino vred. Uprav. "Ilustriranega Glasnika" Katoliška Tiskarna, Ljubljana, Austria. Spominski list za padle. Nemški cesar je zapovedal, naj se za prusko armado prirede spominski listi, ki jih bo vlada izročila svojcem padlih vojakov. MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO. 5 kron pošljemo za...... 10 " $ .90 1.65 lOO ZA Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Amerikanski Slovenec Ustanovljen I. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta.......^..$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. vaša pomoč. Ni slovenske družine v Jolietu, kjer bi se slabo govorilo o naših, vse hvale vrednih, učnih močeh. A to še ni dovolj. Vi morate storiti še več. Stariši glejte, da se bodo o-troci tudi doma učili. Ne pozabite, da olika tudi ni zadnja stvar. Otroci naj ne bodo vedno na cesti in glejte tudi, s kom hodijo. Naročujte jim, da se v šoli lepo obnašajo. V šoli se ne bo nikogar pretepalo ali grdo z njim ravnalo. Da se pa postopanje z otroci olajša, pri tem morate tudi vi sodelovati. Edini pogoj za vzgojo vaših otrok je ta, da dom in šola skupno delujeta. Saj je vse za vaših otrok in vaš večni in časni blagor. Delujmo složno in prosimo Boga pomoči, katera gotovo ne izostane. — G. John N. Pasdertz je dne 26. avgusta izstopil iz dobro znane mesarske in grocerijske tvrdke J. & A. Pasdertz, na voglu Broadway in Granite st., ter prodal svoj delež svojemu bratu, g. Antonu Pasdertz, ki je zdaj edini lastnik mesnice in grocerije. Celih štirinajst let sta brata .skupaj vodila omenjeno trgovino in delala skupaj že tudi prej štiri leta v bivši A. Golobitsh-evi mesnici. G. John N. Pasdertz je tudi znan kot vnet ljubitelj slovenske dramatike in je že pri neštetih predstavah sodeloval kot izvrsten igravec v najrazličnejših ulogah; tako tudi njegova gospa soproga. Advertising rates sent on application. Joliet, 111., 4. sept. — K pričetku novega šolskega leta je Rev. J. Plaznik napisal sledeče lepe vrstice: Naša župnijska, slovenska šola sv. Jožefa se zopet odpre 6. septembra. Otroci so se do dobra spočili in se vesele tega dne. Vsakdo ve, čemu služi šola in posebno še katoliška šola. Kakor se drevo nagne v mladosti, tako bo tudi rastlo. Otroško srce je kakor voščena tabla. Mehko je. Kar bomo na to mehko tablo napisali, to bo tudi ostalo. Samo ob sebi je umevno, da če ne bo nihče na to tablo pisal, ne bo nič gori napisanega. Otroško srce je podobno nepopisanemu čeku. Tak ček je lahko veliko vreden, ali pa nič. Na čeku se lahko napiše nesmisel, in neveljaven je. Ako se napiše malo vsoto, je malo vreden; ako pa veliko vsoto, je veliko vreden. Stariši, vam so izročeni vaši otroci, od vas bo Bog nekoč zahteval njihove duše. Vain je Bog izročil ta neprecenljivi biser. Tatov in roparjev je veliko. Čuvajte liad njim in branite ga bolj, kakor punčko svojega očesa. Vam je izročen ta važen ček. Komu ga boste dali izpolnit? Ali tistemu, ki majhne, ali tistemu, kateri velike številke piše? Številke na tem čeku je vzgoja vaših otrok. Ne samo, da jo smete, ampak morate jo dati .svojim otrokom. Ali jih bote poslali v V no šolo, kjer jim bodo posredno, a gotovo vcepili v njih srca krive nauke? "Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi." Mi imamo lepo župnijsko šolo, katera je naš ponos. Ne, ne šolsko poslopje toliko, četudi smo nanj lahko ponosni, ampak naša mladina je naš ponos. Tu se uče pod vodstvom dobrih šolskih sester vsega, kar nudi javna šola. Naši sovražniki jasno vidijo, kaj. delajo katoliške šole, zato se jih boje in jih obrekujejo. Resnica pa je, da, kadar je tekma med učenci katoliške in javne šole, otroci katoliške šole prekose druge. Poleg svetne znanosti se pa nauče otroci tega, kar je neobhodno potrebno, verskih resnic in molitev. l)a, zaradi tega vzdržujemo katoliško šolo. Cerkveni zbor baltimorski se je tega zavedal in zapovedal, da stariši pošiljajo otroke v katoliške šole. Niti župnik ne more nikomur dovoliti, da gre v javno šolo, brez škofovega dovoljenja, niti ne more tak človek odveze dobiti. In še več. V naših šolah se otroci nauče jezika, v katerem vas je mati nagovarjala, ko ste bili še vi majhni. O-Iroci, ki so kedaj hodili v našo šolo, znajo in se ne sramujejo slovensko govoriti. Naši otroci so dobri, učna moč je prve vrste, kar še potrebujemo, je Sherlock, Wash., 31. avg. — Cenjeni urednik A. S.! Prosim, da blagovolite natisniti par vrstic mojega dopisa v naš cenjeni polutednik. Kar se dela tiče, je bolj kislo, kot je povsod; delo se zdaj jako težko dobi. Lansko leto so gospodje farmerji plačali delavca od $40 do $50 mesečno s hrano in stanovanjem, a letos plačajo samo $35, in kar so lansko leto delali tri, letos morata narediti ravno isto dva moža. Ali mislim, da bo prišlo spet tako, da bo imel "kol kapo", kot je že bilo tako. Zdaj bi pa rada tudi naznanila od naših vremenskih razmer. Kajti dežja že nismo imeli čez tri mesece, tako da ga bomo z navdušenjem pozdravili, kadar nas obišče z obilnostjo. Kljub suši je pa vseeno lepa letina. Oves je jako roden in ječmen in tur-šica. In sadja je obilo in tudi okusno je. Vse je jako dobro obrodilo. Za-eno pa moram reči, da kumarce .so letos popolnoma poražene pri nas. Kako so pa kaj v Wisconsinu? Ali so tudi tako dobre, kot so bile lansko leto? H koncu dopisa pozdravljam vse znance v Jolietu. Tebi, list, pa želim veliko uspeha. Vdana Vam Šokica. Wenona, 111., 2. sept. — Ker so naše roke bolj vajene krampu pa lopati, o-prostite slabi pisavi. Dam vedeti, kako se mi še tukaj imamo. Delamo bolj slabo, kakor povsod; ne svetujem rojakom sem hoditi za delom; pa ga tudi ne dobi, če nima certifikata. „ Tudi štorklja ni pozabila na Weno-no; pustila je pri gospodu in gospej Joe Brence čvrsto hčerko. Čestitamo! Pa tudi naročnino priložim, ker brez tega lista sem nerad. H koncu dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, tebi, list, pa obilno uspeha. Peter Svazich. NEPREMAGLJIVA GORICA. (Iz Gorice.) Od dne 17. jul. ni ure, da bi se ne slišalo močno streljanje iz topov, pušk in strojnih pušk. Sedaj je prav silovito. Najhujše je na Kalvariji in Šancah ali od Ločnika do Grojne. Cele salve iz topov oddaja sovražnik na te višine. Granate in šrapneli se sedaj kar siplje-jo. Razume se, da grozno odmeva vse to po mestu, posebno ob periferiji proti Soči. — Mi občudujemo hrabrost naših vojakov, ki vstrajajo na svojih postojankah ponoči in podnevi, dasi jim sovražnik ne da miru nikdar. Bog jih čuvaj in varuj, naše vrle drage vojake! Mi jih ljubimo, ker se tako živo živo zavedamo, da so oni, ki nas in našo Gorico branijo s svojo krvjo in s svojim življenjem proti brezvestnemu, hinavskemu in verolomnemu Lahu. Sveto spoštovanje občutimo, če jih vidimo na potu iz okopov v mesto v obnošeni, zviti, od rjavkaste zemlje po-mazani obleki. Že taka obleka nam pripoveduje, koliko prenašajo, koliko bdijo, kako junaško trpijo za nas. Zatorej so naše misli in je naše srce vedno pri njih. Bog jih čuvaj in vodi od zmage do zmage. Ulice po mestu postajajo nemirne. Lah ne pozna prav nobenih ozirclv do civilnega prebivalstva. Dasi Gorica ni utrjeno mesto, pošilja besni maščevalni sovražnik svoje strele brez vsakega povoda ne samo na ulice ob periferiji, ampak kar naravnost tudi na one sredi mesta. Šrapneli in granate so že tukaj padale na Placuto, Semenisko u-lico, ulico Ascoli, ulico Sv. Ivana, Gosposko ulico, na Koren, na ulico Sv. Klare, Šolsko ulico, Vrtno ulico, Dantejevo ulico, na . Tekali »če F (T. G., na ulico Luigia, Czoenig, Lombroso, na ulico Tre Re, na Kapucinsko ulico itd. itd. Umevno je, da je bilo že precej škode napravljene, in da je bilo že s katerim se Lah pred našo Gorico izkazuje! Toda vse se maščuje na zemlji. * Ljudje so postali mnogo bolj previdni. Prvotna lahkomiselnost jih je popolnoma minila. Spoznali so ob svojih sosedih, da šrapneli in granate niso šala. Brez potrebe ne gre nihče več na ulico. Nevarnost žuga ne samo od strelov iz sovražnih topov, ampak tudi iz sovražnih pušk. Prav dostikrat priletijo tudi krogle iz pušk na ulice in strehe, da kar rožlja. Tudi krogle iz pušk so že donesle več smrtnih slučajev. Vse to je napravilo prebivalstvo zelo previdno. Tudi otroci ne begajo več tako na prostem kot prej. Bridki slučaji so matere izmodrili, da pazijo na svoje otroke. — Seveda pa tira zavest, da človek ni varen skoraj nikjer svojega življenja v mestu, ljudje vedno bolj odhajajo iz Gorice. Na stotine se jih vsak dan javlja pri municipiju za odhod. Mesto izgublja svojo živahnost in postaja zapuščeno vedno boli in bolj. * Na Kalvariji pri Podgori ni več treh križev. Neprestano silovito obstreljevanje zadnjih dni jih je deloma popolnoma zrušilo, deloma vrglo na tla. Stoji samo še križ levega razbojnika. Navaden človek bi videl v tem slabo znamenje; morda bi se čutil žaljenega in zbeganega celo v svojem verskem čuvstvovanju, češ, kako je mogoče, da je bil ravno Kristus na sredr.jem križu najprej zdrobljen. Toda stotnik, ki je bil nedaleč od križev, ko je sovražnikova granata Kristusovo podobo s križem vred zdrobila na tla, je takoj kar naravnost genijalno p6vedal vzrok, zakaj je to popolnoma samo po sebi umevno. "Tu vidimo," je zavpil pred vojaki, "kakor ropar roparju dobro hoče! Judež pobija Gospoda!" — Vojaki pa so se čutili solidarne z Gospo ' m Izdajalec je Njega napadal; izdajalci: napada tudi njih. Mesto, kjer je stila Kristusova podoba na križu, je >edaj prazno, a govori bolj kot topovi, ko^a imamo vsi v Lahu pred seboj! ŽIVLJENJE V TRSTU. (Izvirno poročilo "Slovenca".) možje priletni, starčki, slabiči, dečki in deklice — skoraj še otroci, dekleta, žene in starke. Bilo jih za ogromno procesijo. Nosili so nahrbtnik, vreče, koše na plečih in na glavi. Čudno se mi je zdelo vse to. Vprašal sem starčka, odkod prihaja. "Iz Avč", mi je odgovoril, otrok mi je dal isti odgovor, starka isti. "Kdaj ste pa šli z doma?" — "Ob eni popolnoči! Pot je strma in dolga, dolga!" — "Pa zakaj?" — "E, gospod," je bil pretresljiv odgovor, "že tedne nimamo kruha, nimamo moke! Včeraj smo izvedeli da dobimo v Gorici sirk, pa smo šli na pot. Kdor je mogel, je šel. Vas je skoraj prazna." "Odkod pa Ti?" sem vprašal deklico z vrečo na hrbtu. — "Iz Lokovca," je odgovorila. "Iz Bat," je rekla druga. "Iz Kala," je povedala treftja. Vsa gorska planota od Soče do Če-povana se je vzdignila. Kakor da bi se cel narod selil. Vzdignil se je, hodil sedem do osem ur proti Gorici, da bi dobil malo sirka in prišel do kruha. Okoli treh popoldne sem se vračal. Solnce je žgalo. Sapice nobene. Prah povsod. Nikjer sence. Pot strma. In prišli so mi zopet nasproti. Bilo je na rebru pod Prevalom. Starčki in starke; žene in slabiči; dekleta, deklice in dečki, so prihajali. Prepoten je bil vsak. Vročina je kar žarela iz ordeče-lih zabuhlih obrazov. Sopli pod težo, ki so jo nosili. "Koliko pa nesete?" sem prašal starčka. "Gospod, 45 kil ji bo." — Meni se je zdelo, da mi je nož porinil v srce. Ves jaz sem postal ena sama želja, da bi mu pomagal. "Odpočijte se malo!" sem mu rekel; v vsi svoji domišljiji nisem mogel drugega dobiti. "Ne morem," je odgovoril počasi, "pot je- dolga; še šest ur pred menož." "Koliko pa Ti neseš?" sem vprašal dečka. "15 kil, gospod!" — "In Ti, mala?" — "10 kil." — "Koliko pa Vi na glavi, mati?" — "25 kil!" — "Pa boste zmogla?" —."Mora biti! Doma imamo otroke, že tedne jokajo in vprašajo po kruhu." — "Novi Čas." NAŠE ZAUPANJE JE TRDNO KOT KRAŠKA SKALA! Ljubljanski dopisnik tržaškega dcuev-nika "Lavoratore" slika v svojem listu na jako laskav način življenje v Ljubljani. Za nas, ki poznamo Ljubljančane, to ni novost; a presenetilo nas je, da se je našlo po klavernem odhodu iredentoviskega lista "Piccola" vendar še ljudi, ki so se očistili "Piccolovega" strupa in postali resni v besedi in dejanju! Gospod Narciso sicer ni iiil "Piccoloc" otrok, a kakor vsak tržaški Italijan, je gotovo tudi on čital pobeglo cunjo, ki je leta in leta zastruplje-vala tržaško mladino in ji vcepila v srce oni zloglasni "osar tuto" proti "ščavom" — Slovencem. Z lastno glavo misleči tržaški Italijani — a teh je bilo bože malo — so se pričeli s studom odvračati od Mayerjeve iredente. Da le ni pisanje "Lavoratora" pesek v oči. Ljubljančanje bodite previdni, hvala pa "Slovencu", ki ni ponatisnil notice o 'laško-jugoslovanskem bratstvu'. Odkar ,so odšli regnikoli iz Trsta, ni več čuti psovk na naš naslov. Odkar so odšli oni, imamo na cestah in po lokalih mir. V slovenskem jeziku kupiš po celem mestu vse, kar želiš. Še veš; oni, ki še včeraj niso poznali niti besedice slovenskega, so se našega jezika privadili kar čez noč in ga govore perfektno: eden po ribniško, drugi, po loško, tretji po vipavsko itd. To so bili takozvani narodni mrtvaki, ki se iz strahu pred regnikoli na domači zettilji niso upali govoriti lastnega jezika; kajti če bi bili to storili, objavil bi bil iredentovski list njihova imena in podjetja, koja bi bil z lažmi in preganjanjem uničil. Pristni Tržačan, ki ni prišel s strupom iredentovskih idej v stik, je še danes najboljši človek. Mi vemo, da je "Piccolo" zastrupil ono tržaško mladino (v Ljubljani smo imeli tudi neki "Dan". Op. ur.), ki je a-la aviatik Vidmer pobegnila preko luke in na trgu sv. Marka v Benetkah kričala zoper našo državo. Pa pustimo vse to. Gotovi smo, da se časi "Piccola" ne povrnejo več, V Trstu imamo le solnčno svetlobo. Svetilke na cestah ne gore, in kq sc vleže noč, mora človek, ki §e vjača domov, ob meglenih nočeh tipati z roko vogale, kot slepec. Nerodno je to, a pravilno, ker so nas parkrat obiskali sovražni zrakoplovci. Življenje se je na videz le malo iz-premenilo. Gostilne so odprte, kino "daje svoje predstave in tudi koncertov se dobi. Sočivje je poceni, vse drugo pa od dne do dne dražje; izven živil, katere razprodaja aprovizačna komisija Prekupčevalci domalega stradajo (?), še slabše se pa godi hišnim gospodarjem, kojim le redkokdo plača najemnino. Mleko ,se je včeraj podražilo na 60 do 76 vinarjev liter. Vina zmanjkuje — pa hvala Bogu, tudi pivcev! Na pomolu sv. Karla se shaja množica in posluša močno grmenje topov. Semtertje se nam pokaže tudi kaka naša bpjna ladja. Lahi si ne upajo blizu. Morda imajo še kak drug zvonik, odkot^r nas permanentno ogledujejo. SLIKE IZ BOJNE ČRTE PRI GORICI. Trpini. Ponedeljek 12. julija sem jih vjdfl na I'lastne oči. Opravki so me vodili iz Gorice v Grgar čez sedlo na Prevalu, »e uiuic, v* mcsiu uuuiutiun«..Bilo je krog 6. zjutraj, evo tolovajski — ne! barbarski način, | Prihajali So mi nasproti brtz števila. V pismu goriškega deželnega poslanca. tolminskega dekana Ivana Roj-ca, ki je je pisal mariborskemu škofu, beremo tudi tele značilne besede: "...Ljudje hodijo v cerkev-, po cesti, na polje, od obeh strani pa nad glavami švigajo krogle topov. Sicer pa smo prepričani, da bo zmaga na naši strani; čez Sočo sovražnik ne pride!" I.ste besede čujemo iz ust naših vojakov in civilistov, ki poznajo kraje ter razmere. Mi zaupamo v našo pravično stvar ter v junaštvo naših vojakov, ki jo branijo. Tupatam pa se priplazi odkod ne-bodisigatreba ter se preplašenim obrazom in tajinstveno govorico namiguje, da so Lahi že prodrli našo fronto, da so že v Gorici, da so že ne vem koliko kilometrov naprej ter druge take stvari, ki jih strahopetne duše tako slastno požirajo. Reči moramo, da je med našim ljudstvom bore malo takih kalinov. Saj ,so tisti kvaražugoni že prvi dan vojske videli Lahe v Gorici, Tolminu, celo že v Bohinju. In vendar so Lahi še danes ravno tam, kjer so bili. Ampak pribiti moramo, da take bedaste govorice niso plod naših ljudi. Naše ljudstvo trdno zaupa in je zato vredno tudi zaupanja. Pač pa trosijo take stvari nalašč gotovi sovražni elementi, ki z našim ljudstvom nimajo ničesar skupnega in ki so plačani za to delo od naših isovražnikov. Zato je vsakdo dolžan, da take ljudi, ki so nevarni tudi kot špijoni, takoj prime! Komur se dokaže, da trosi take govorice, da bi ljudstvo razburjal, takoj ga odvesti na pristojno oblast! Mi pa zaupamo trdno, da bo naša hrabra armada, ki kot zid stoji proti laškim navalom, polentarjem krepko pokazala pot nazaj, odkoder so prišli. Nimamo prav nobenega strahu, da bi ti izdajalski in zahrbtni Kalabrežarii bili kedaj kos našim junakom. Vsi vemo, da trdi in junaški boj naših fantov in mož podpiramo ,s trdnim zaupanjem in z neupogljivo voljo, braniti svoj dom do zadnje kapljje krvi. Ne ve ta izdajalska svojat, da za njeno gospodarstvo v naši domovini ni prostora. Pač pa ima naša slovenska zemlja še prpstora dovolj za grobove naših in naše Avstrije sovražnikovi Nervozni ljudje bodo z veseljem prečitali pismo, ki smo je dobili od Mr-. Ed. Vinopal, Mauston, Wis., v katerem nam ona piše sledeče: "Porabila sem tri steklenice Severovega Nervotona, ki mi je mnogo koristil. Dovoljujem Vam, da to v listih objavite." Severov Nervo-ton stane $1.00 in ga je dobiti v vseh lekarnah. Pronašli boste, da je to zanesljivo zdravilo za duševne težkoče, zgubo spanja, in za odstranitev vsakovrstne nervoznosti. Poskusite ga. Vprašajte v lekarni za Severa's Ncr-voton. Ako ga lekar slučajno nima, pišite ponj naravnost na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Adv. Tues. ZA KRATEK ČAS. Skriven pomoček. Bogatin je imel v svojem vrtu lep ribnik. Nekega dne zapazi v časniku ta-le oglas: "Pri meni se dobi za 3 cekine prah, s katerim se zarede ribe. 'Drugega ni treba, nego da se ta prah vrže v vodo, in za nekoliko dnij bode vse polno rib." Da te hencej, misli si gospod, to bode velika sreča za moj ribnik «a"'vrtu. Brž drugi dan odšteje 3 cekine, zapečati jih v pismo in jih pošlje človeku, ki je bil podpisan pod oglasom. Za nekaj dnij dobi pismo od omenjene osebe, v katerem je bilo pisano to-le: Velecenjeni gospod! Žal mi je, da Vam ne morem poslati naročenega praha za ribe. Moj oglas so bile le limanice za nekatere gospode. Stavil sem namreč z nekimi svojimi prijatelji, da se lahko po časnikih razglasi največja neumnost in da bode vendar dosti ljudij, ki ji verjamejo. In glejte, česar sam nisem prav verjel, prepričal sem se in stavo sem dobil. Našel sem res mnogo bedakov, a vi — velecenjeni gospod — med njimi ste štirintride-seti." Vojak in papiga. Vojak gre mimo okna, iz katerega mu zavpije papiga: "Dobro jutro!" Prestrašeni vojak naglo vojaško pozdravi in reče: "Ne zamerite, milostni gospod, mislil sem, da ste ptič!" DENAR SE VLAGA NAJBOLJE iN NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedi«»i«* U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE, in nje podružnice v: Belavaru, Brodil na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovfc Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veli«1 Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj' Ako hočete streho popraviti po denar oglasite se pri HOLPUCH ROOFING CO. COMPOSITION FELT and GRAVEL R00FEW Asphalt Roofing Over ShingI* Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Buildiflfr Corner Ottawa and VanBuren Str*" JOLIET, ILLINOIS. Jadranska Banka Popolnoma vplačona glavnic* »,000,DM kron. Prihranki 711,0M kr* Glavni urad: TRST. Podružnico na Dunaju, Dubrovniku, Kotom, Ljubljani, lfotkorih , Opatiji, šiboniku, Spljetu in Zadrn. Priporoča se za vse bančne posle. Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaj« vredno^' nostne papirje in daje informacije vseh vrst Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogriko, Bo**0 , in Hercegovino, Albanijo, črno goro, Grško, Romunijo, Srbij* Turčijo i. t d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA. Vzj] SI 0RUŽ k Vred Zap|, l^laSK^ffi^ffi^ffi^SfiiHSi^ai^SiSifi^BilHai^11 Buchanan-Daley Co> Desplaines and Allen Sts. JOLIET, illino11 v, •ena P® bodi, D. ■v« m Pepol listin« iz: Za za za za za za Z; zs «0 de 12] izp »okra. Za ^ ra Mačat *Plači .. Vs; Iff Cla 0?'r0l) 1 2 " 3 4 5 " 6 " 1 " i Po, Les za Stavbe in Preitiotf Si Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NA&O Cllft TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu Union Coal & Transfer Co »U CASS STRUT, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Movintf' Chicago telefon 4313. Northwestern telefo" Prvi in edini slovenski pogrebniški zavo^ UatanovIJtb L 1199. Anton Nemanich in SI*1 1002 N. Chicago Street Koujušttiica na 205-207 Ohio St., Jell«<» Priporoča *la a« iMimu svoj m vod, M Jo Mm aaatalano«, ki )o najlo*«a v Jo*«* tvniko vooovo in kotijo. M* noivi m padoH vook loo » Kadar rafcrto kaj v Ml MtSjkn ML W.Hi. Itanri 111' I p 3,53 "H Pis >ot 1 °sta t fani <5? s91 rca it io }• & > § $ tfi h 1 ste m Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) H Mh J0LIETi ILL_ Vstanovljena 29. novembra 1914 Inkor. v drž. 111., 14. maja 1915 0RUŽB1NO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: ^redsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 _ | Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. aPls. A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, III. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, III. . FINANČNI IN POROTNI ODBOR: ^ Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. ** P^Sma 'n denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe Baj Pošljejo na 1. porotnika. bodi8^rej'en° Društv° za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-®estu države Illinois s 8. udi obojega spola. if dJ'rP' sPfejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od ffi7l} ^eta- Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. Popoln '^UJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana listine ° VSoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne izpV redu in sprejete v K1- uratiu- ^PLAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: »a nPOpolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; zt ?°P°lno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; za ene roke nad zaPestjem vsoto $100.00; za i,!?0 obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; za i ene n°Se nad členkom vsoto $100.00; ^Subo obeh nog nad členki vsoto $250.00; ja I2gubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; za naimanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; ko deiQ ""Jeno hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedflo nezmožen za vsa- Se jjp^^UjE 2A OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer 'nkratn 3 Vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za o operacijo na kili ali vtrganjem. Več raP0.8.'codn'ne in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-PlaJatj * Si. tajnik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-'2pI8čilaP°S'?0cln'ne a'' operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in Vsak ^ °Perac'je- h daje S!an(ica) je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki S. d ^ D. takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in • poleg tega plačujejo Društva bolniško podporo. °ž'rorn Pečajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z )l« irom Uzrei 2 "" 3 "' 4 "" s 6 "'• 7 '"• 0 ""• °a vsoto zavarovalnine: Za $250.00: Za $500.00: Starost. Asesment. Razred. Starost. Asesment. 16—20 .... ..... 18c 1 ...... ... 16—20 .... .....35c 20-25 .... .....20c 2 ...... ... 20—25 .... .....40c 25-30 .... ...... 23c 3 ...... ... 25—30 .... .....45c 30—35 .... ......25c 4 ...... ... 30—35 .... .....50c 35—40 .... ...... 28c 5 ...... ... 35—40 .... ...... 55c 40—45 .... ...... 32c e...... ... 40—45 .... .....63c 45—50 .... ...... 38c 7 ...... ... 45—50 .... ...... 75c SO—55 .... ...... 45 c *teSa plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške. li ; :anjska dežel h. ' "" uezeina banka je nabrale "&o 3,530 800 VOJno P°s°jil0 Pr'jav za ^Pis 'i Večj; del te vSote tvori C > 250 raniskeZmt0Pane Kranjske in sicer tri tisoč kron, dočim so različne občine ,n Pa privatniki. " ri.ine 9 ''delnega odbora kranj-. Melni glav' av8Usta t. 1. Poročevalec Us" ' ,i"r dr- Susteršič: Admiralu Podrejeni 0' „ * if. n nJemu Mit Se v ; iJ°arejent vojni mor-t juna-LUu dežele kranjske če-V hvob dejanj'h krasnih Se ^-nr,,!3.1^0 naše domovine. — Ž >1 "k; ,°m0( ev L. tudi vstop v mornariško sinovom iz neimovitih Zel • Kratr t'" sC °dboi , a P^bivalstva, je de-^nii!1, Ustan°i.tej Priliki soglasno S. H : Pri, ?ta«Ov V ta nan,en pet de' . di prj ' . le ustanove se bodo Sil V°JaŠka °blaSt' °d" ^ 1 tud L UUIdSl, U Uslu-vn,im šolskim letom. -(it.' encem se z ozirom na Vpi;-",° Povodom rojstnega ^ilC,"- • s Franca meseca cesarja doklada iz W'Udi Užitni ?*e,n povodom se do-dra*i„: , 'm uslužbencem en-{? V^t* dok'ada, ' ' Pri Jo llCri: Vodje in sicer v -"""Stavi boletnili uradov Hit'81 mes«! prakt'kanti, ki služi IV>ti. ISSl 50 K; pristavi in kot šest ki ,v: 4o j-su,i!'jo manj t teK;i Vsak družinski oče C •°trokr ZU vsake«a nepreskrb- tkhška !lar^V'0d 18 let'P° e h., tlan, ^ — 20odstotna draginj-jo dosedaj uživali »ek°klH-> it ^OSM... učiteljice, se tem 0 iKPr«CS:'n.od d»e I- avgusta Joči ica ; i . ■ avKL,3ia em Z ,aca vsemu dejan- emu c a s uciteljstvu. Z p- »."O.^leS8 poročila o b ^ ede sl ministra ielLU2b^n,ga jezika t " tinier n,Cah deželni od- Vi4. ne o'bldoJini .prL.Ljub." 'n l,)esarica a f°J' K°PaČ' — Umrl je v Ljubljani Jernej Maru-šič, star 50 let, doma iz Opatjega sela. — Begunec umrl. V Ljubljani je umrl Ivan Zorzin, kmet-begunec, star 86 let. — Kako je Ljubljana letos praznovala cesarjev rojstni dan? Odsek za proslavo cesarjeve 851etnice in odsek za "Ščit v železju" sta imala 30. jul. pod predsedstvom župana dr. Tavčarja skupno sejo, na kateri se je sklenilo sledeče: Na predvečer cesarjevega rojstnega dne 17. avgusta se bo na županov poziv okrasila Ljubljana z zastavami in meščanstvo bo razsvetlilo okna. Vršil se bo tudi vojaški mirozov Dne 18. avgusta, po cesarski maši, se vrši pred rotovžem slovesno zabijanje žebljev v mestni "Ščit v železju". V ta namen bo postavljena posebno lepo okrašena lopa. Cesarjev rojstni dan bo za Ljubljano zajedno tudi cvetlični dan. Dame vseh treh mestnih strank bodo prodajale na ulicah in trgih cvetlice v korist Rdečemu križu. Mestna občina pa se bo na cesarjev praznik spomnila tudi cesarjevih največjih ljubljencev, ranjenih vojakov, ter jim hvaležna za junaško obrambo domovine, za katero krvavijo, nekoliko o-lajšala praznik vrhovnega vojnega gospoda. Odsek je sklenil pogostiti vse v ljubljanskih bolnišnicah se nahajajoče ranjenci s cigaretami smodkami, pivom iu dobrim pecivom. — G. Konrad Šimnic, poročnik 17. pešpolka, ki je dobil za svojo hrabrost srebrno svetinjo 1. razreda, je bil ponovno odlikovan z vojaškim zaslužnim križem 3. razreda z vojno dekoracijo. — Umrla sta v Ljubljani: Josip Zi-vic, pečarski delavec, star 65 let, in Tomaž Potočnik, poddesetnik čmovoi-niškega etapnega bataljona. — Delo nove ceste v Ljubljani od Rudolfovega kolodvora do Celovške ce9te _ tik ob pivovarni "Uni&n" — naglo napreduje. Delo je že skozin-skoz v drugem štadiju. Prst odstranjena in tudi temeljno delo — utrjevanje s kamenjem se že bliža svojemu koncu. Kadar bode nasuta in gramoz pohrustan s težkim valjarjem, obsaje- na z nasadi, pa bode skoraj najlepša cesta v Spodnji Šiški. Ko dobi še slednjič klopi in razsvetljavo, bo postala javnemu prometu koristna in prijetna in vsakdo se je bode idoč na vlak, gotovo rajši posluževal, kakor stare, blatne, vijugaste Ceste na Ru-dolfovo železnico, saj bode sedaj pot peljala naravnost iz mesta po drevoredih. Cesto grade ruski ujetniki v. pristnih ruskih vojaških uniformah, z ruskimi "medvedjimi" in krožničasti-mi čepicami ter v visokih škornjih pod nadzorstvom naših vojakov in le malim številom civilnih delavcev. Kamen dovažajo iz Vodnikovega kamnoloma v Podutiku, kjer so istotako zaposleni ruski ujetniki — 40 po številu. Delo se vrši na obeh krajih tudi ob nedeljah. — Eden najhrabrejših 17. pešpolka padel. Dne 21. julija je padel ob Dnje-stru korporal 17. pešpolka Jožef Bir-tič, doma iz Dobrove pri Ljubljani. Padli je bil eden najhrabrejših in najsmelejših vojakov v celem polku. Imel je že malo in veliko srebrno svetinjo hrabrost. V bojih v juniju se je pri oddelku strojnih pušk tako odlikoval, da je bil predlagan za zlato svetinjo za hrabrost. — Doslej c. kr. erarični rudnik v Idriji dobi zanaprej naslov: K. k. Landsturmn - Arbeiter - Abteilung Qeucksilberbergvverk Idria. — Vrl četovodja. Desetnik Josip Šetina iz Bele Krajine piše: V neki ogrski bolnišnici ležimo trije ranjeni Slovenci. V svojih pogovorih se spominjamo našega četovodje Jožefa Jur-mana, doma nekje pri Krškem na Dolenjskem. Bil je vrl dečko, da malo takih. V boju nepopisno hraber in pogumen, nasproti svojim vojakom pravičen, dober in usmiljen, vedno pa vesel in ljubeznjiv. Pel je vedno, koder je hodil. Ob vsakem bajonetnem naskoku je bil prvi in nam je rekel: "Pustite mene naprej! Če padem, fantje, vas prosim, da dovršite, kar jaz ne bom mogel." — Bilo je 17. junija. Opoldne je 3. bataljon dobil povelje, da z bajonetom naskoči ruske postojanke, ki so bile dobro utrjene. Četovodja Jurman nam pravi "Fantje, zopet nekaj dela za naše bajonete. Vsak od vas prevzemi pet Rusov, jaz pa deset in postojanka bo naša." Povedal nam je še več šaljivih, ko smo čakali v gozdu na končno povelje za naskok. Povelje pride. Razprostremo se v rojno črto in z nasajenimi bajoneti planemo iz gozda. Rusi seveda tudi ne spe in nas močno obstreljujejo. Videli smo četovodjo Jurmana, kako je s puško v roki drvel proti ruskim postojakam. Naenkrat pa zapazimo, da leži na tleh in si obvezuje roko. Takoj sem bil pri njem in ga vprašal, če je močno ranjen. Ta hip skoči Jurman zopet kvišku in zakriči: "Za menoj 1" A komaj napravimo par korakov, pade zopet na tla. in nam zavpije: "Fantje, naprej za dom in ce sarja, jaz ne morem več." Dva sva mu priskočila na pomoč: bil je težko ranjen v levo nogo, krogla mu je razbila kost nad kolenom. Kmalo nato to sem bil tudi jaz ranjen in ležim sedaj. v neki ogrski bolnišnici. To sem napisal, ker mi vest ni dala preje miru. Dokler bom živ, ne bom pozabil četovodjo Jurmana. -Lastnik goriškega pogrebnega zavoda umrl v Ljubljani. Dne 9. avg. je nagloma vsled prevelikega razburjenja umrl v Ljubljani lastnik goriškega po grebnega zavoda Alojzij Ziani, star 55 let. Zadela ga je kap. — Goriški ranjenci v Ljubljani. Iz Goriškega sta se pripeljala dne 8. avg. v dež. bolnico, 80 let stari užitkar Pe ter Podkrasnik in 19 let stara hči užit-karice Helena Samec oba iz občine Kanal, ki ju je ranila laška krogla. Podkrasnik je bil ranjen, ko je ponoči ležal v postelji v domači sobi, Samec pa, ko je šla po opravkih na polje, na cesti. Prebiti imata desni koleni. Zdravila sta se nekaj časa v "feldspi-talu" in bila nato prepeljana semkaj. Rani nista tako nevarni, ker sta krogli šli skozi. — Dva begunca umrla. V Ljubljani sta umrla Jakončič Stanko, 2 leti star begunec iz Vipolž (davica) in Stru keli Marija, 44 let stara begunka iz Sela pri Volčah. — Dva laška ujetnika umrla. V Ljubljani sta umrla: Carmine D Angeli, laški ujetnik 134. pešpolka. — Livio Ratovi, laški podporočnik 112. pešpolka. — Umrl je g. Ivan Buchta, davčni nadupravitelj v pok., star 60 let. - Iz ruskega ujetništva se je oglasil magistratni sluga Anton Švigelj. Na liaja se v Vladimirskem, gubernija Dosetnik. Piše, da je zdrav ter da se mu še dosti dobro godi. Dopisnico je bil oddal 5. julija leta 1915. — Mož na svojem mestu. Dne avg. pripeljal posestnik iz Stožič št 7 Franc Sitar na Cesarja Jožefa trg Voz krompirja ter ga prodajal po last ni volji — čujte in istrmite — pod miksimalno ceno — kilogram po 9 v Mož je bil prepričan, da je ta cena do volj visoka. rih samostojnih bolnic pod vodstvom šef-zdravnikov, ki jo vodi nadštabni zdravnik, veren mož. Moj prednik je bil P. Ciprijan Napast, ki je odšel. Kako dobro je deloval, dokazuje to, da mu je "Tagespošta" od 21. julija posvetila člančič. Kuratov nas je tukaj psem in superior 3. kora msgr. Jaklič. Kranjci smo: superior, dr. Cankar, Dimnik, Bulovec in jaz; en štajerski Slovenec, en koroški Slovenec, en koroški Slovenec, en Slovak in en Ru-mun. Dela nobenemu ne manjka. Obiskujemo bolnike, spovedujemo, pridi-gujemo, pokopavamo. — Umrl je v Pulju štajerski Slovenec Jelij Ferlinc, rezervni častnik pri poljski železnici. — Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil stotnik 4. bos. here. p. Rudolf Peternel, nadporočnik 14. polj. havb. p. Gustav Stuhec, nadporočnik 97. pp. Josip Zidanšek in poročnik 89. pp. Anton Šele. — Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil narednik tel. p. Karel Tertnik, pri 15. zbornem telef. oddelku. — Srebrn zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila desetnika, tit. četovodji Franc Urbas, mob.' rez. bolnišnica št. 1-15 in Lorenc Volk, san. oddelek št. 25. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik 2. bos. here. p. Viktor Šinkovec, črnovoj. nad poročnik V. Janežič, pri voj. bolnišnici št. 3-10, nadporočnik 47. pp. Viljem Slašek, poročnik 97. pp. Rihard Klin-ger, poročniki 97. pp. Roman Malarič Sretislav Skokanek in Fr. .Dietrich. — Vitežki križec Franc Josipovega reda je dobil stotnik 1. bos. here. p. Anton Vidic. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil pred sovražnikom padli stotnik 47. pp. Ferdinand Ornik in poročnik 17. pp. Karel Belina. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnika 97. pp. Ivan Petrič in Jos. Nagy iu nadporočnik 97. pp. H. Oppitz. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik 78. pp. Ivan Vidmar, pri 7. inf. žel. div., poročnik 97. pp. Anton Gal-zigne, poročnik 87. pp. Jurij RuelI, stotnik Egon Kaučič, inf. bat. št. IV.-81. — Zlato hrabrostno svetinjo je dobil desetnik 97. pp. Pečar Franc. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil kadet 4. bos. here. p. Majerle Anton. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil divizijski trobentač Košir Karel, pri 3. gor. top. p., četovodji 3. pion. bat. (2. stot.) Gregorec Josip in Kandolf Josip. ŠTAMMM — Vojni kurat g. L. Erzin piše Gradca: Zopet sem nastopil vojno službo. Nastavljen sem v rezervni bolnici v Gradcu, katera sestoji iz šti Točno ob 8. dopoldne pretrga praznično tišino strel na naši strani. Temu so sledili drugi. Oglasi se tudi Lah in pričela se je kanonada, da se je zemlja tresla. Lah je tako streljal v skalovje, da smo mislili, da hoče izravnati vse hribe in doline. Po zraku je žvižgalo in hrumelo, kakor bi bili vsi vragi ušli iz pekla; slišalo se je le gro-menje strelov in udarjanje granat. Tudi do naše postojanke se dotipalo nekaj granat, a brez škode; to nas je podžgalo, da je vsak delal s podvojeno silo in drznostjo, da bi uničili sovražnika. Obstreljevali smo sovražno baterijo in jo popolnoma uničili, nakar so tudi druge utihnile. Tako je Lah izkusil, da se z nami ni dobro igrati. Zal nam je bilo, ko se je tudi na naši strani ogenj ustavil; najraje bi bili Laha do zadnjega pobili. V zavesti, da smo bili zmagovalci dneva, smo navdušeno zapeli: "Naprej zastava slave..." — Smrtna kosa. V Selah na Koroškem je umrl dne 5. avgusta župnik Josip Linasi, star 38 let. Pogreb je bil 7. avg. KOMŠK«. — S koroškega bojišča. "Kaerntner Tagblatt" poroča: S koroškega bojišča smo doznali 6. avgusta, da je položaj na splošno neizpremenjen. Delovanje italijanskega topništva je bilo zadnje dni živahnejše. Na nekem mestu naše bojne črte se nam je posrečilo, prizadeti slabejšim sovražnim oddelkom znatno škodo; na nekem drugem mestu se je Italijanom poizkuše-ni napad z ognjem ponesrečil. Naše topništvo je med drugim doseglo lepe uspehe proti nekemu sovražnemu štabu in proti neki koloni prenosnih živali. Neki naših vrlih patrul se je posrečilo, da je po boju, ki je trajal celo uro, prisilila sovražno patrulo, da se je umaknila. Naša patrula ni imela nobenih izgub. — Izjalovljen italijanski napad na koroške postojanke. Topničarski desetnik F. K. piše z bojišča dne 29. julija: 2e dva meseca sem na južnem bojišču, a najbolj se mi je vtisnil v spomin dan 8. junija. Naredil se je bil prekrasen dan. Vse se je svetilo v mladem jutru in narava je silila k občudovanju božjega stvarstva. Mehko nam je bilo v srcu in udali smo se sladkim mislim na dom in svoje drage. Toda naenkrat nas je minula vsa mehkoba, polastil se nas je divji srd in oči so se nam svetile kakor krvoločni zverini, ki zalezuje svoj plen. — Zakaj si Italijani želijo Trst? Lugano, 9. avgusta. (K. u.) Kakor simbolični minister Barzilai, tako je tudi bivši ministrski predsednik Luzat-ti pritrdil v nekem pismu na kneza Avgusto Torlonio, predsedniku odbora, ki hoče tržaškemu mestu pokloniti laško zastavo. Ravno iz Luzzat-tijevega pisma se prav jasno spozna, da se Italija ni dala voditi od ideje odrešenja, ampak od roparske poželjivo-sti. Luzatti priznava, da bi Italija pridobila s Trstom njegova vzorna ljudska stanovanja, vzorne ljudske šole, izvrstno gimnazijo in izredno dobro organizacijo javne službe kakor tudi njegove dobrodelne zavode in izredno razvit trgovski duh. — Junaški Dalmatine!, ki se bore pod poveljstvom majorja Turudija, so bili že v 36 težkih bojih. Precej jih je padlo, tako so n. pr. od nekega voda ostali samo štirje, saj je na vsakega Dalmatinca prišlo 7 Lahov. Neka stotnija Dalmatincev je dobila naenkrat 3000 K za laške puške. Za vsako puško dobe 5 K. — "Slov.", 9. avg. — Lahi izgubili v bojih ob Soči 1500 častnikov. Južni vojni dopisni stan, 8. avg.: V zadnjih dveh bojih ob Soči se cenijo izgube vojvode Aosta na 1500 častnikov. Sigurnost naše pehote karakterizira, da je od ranjenih ujetih častnikov 80 odst. ranjenih skozi pljuča in sicer od 2 do 3 krogelj. — Uboj v Trstu. V Gradcu uradu-joče tržaško deželno sodišče je obsodilo sobnega slikarja Viktorja Viottija iz Trsta, ki je dne 3. aprila v kavarni "Al fedel Triestino" (Pri zvestem Tr-žačanu) petkrat ustrelil na delavca Antona Maraspina, da je napadeni u-mrl, obsodilo v sedemletno težko ječo. — Sovražili obiski. Iz Trsta, 8. avgusta: Včeraj popoldne okrog pol 5. ure sta se prikazala nad Trstom dva laška tiča. Plavala sta precej visoko. Par naših strelov je enega takoj pregnalo. Medtem se je dvignil v zrak eden naših. Ko ga je ostali Lah zapazil, jo je odkuril za tovarišem preko luže. Škode nista napravila nobene. Kakor se govori, sta vrgla par letakov v "potolažilo neodrešenim", ki že tretji mesec čakajo odrešitve, a je še ni. kah, prepostrežljivi. Po bratovsko pazijo nanje, da ne bi bolje mogli niti rodni bratje na domačem ognjišču. Dočim to z veseljem beležimo, pa obenem hvala dragim slovenskim bratom, hvala za vedno tudi v imenu bratske, slovenske vzajemnosti. A njihovo ljubezen v vojski, tako veliko in ikreno, bomo vračali pozneje v Dalmaciji v miru vsakemu bratu Slovencu! Laški kralj v Gradežu. Ondotna cerkev ima dragocene starine velike vrednosti, ki jih je župnik po naročilu svojega škofa skril. Laški kralj bi bil rad te stvari videl. Župnik mu je naravnost rekel, da mu jih ne more pokazati, ker so na varnem. Drugi dan so prišli karabinarji, ki so vse preiskali in res našli tudi cerkvene vrednosti. Župnika so pa odvedli v Italijo. "Avanti, avanti!" Italijanski naskok se prične z običajnim artiljerijskim ognjem. Potem sledi brezkončno kričanje: "Avantit Ragazzi! Evviva Savoyal Corraggiot" (Naprej, fantje! Zivio Savoyal Pogum!) Med temi klici se jame oddelek pomikati, naši pa jim kličejo: "A-vanti, Salamuči! Formaggio! Corrag-gio!" (Naprej, Salamuči! Sir! Pogum!) Redkokdaj pride do bojev iz bližine, če pa pride, potem so strašni. KLAJO ZA KONJE, krave, gosi, race in kokoši. Zmlet o-ves in koruzo. Posejo vseh vrst za psešiče. Nemško deteljo in domačo, ter vse vrste druge redilne in krepčil-ne hrane za vse vrste živino dobite v naši veliki prodajalni. 20 vrst razne klaje za kokoši. Prodajemo tudi vse vrste moko, ceneje kot kdo drugi, in sicer: Occident, Ceresota, Gold medal, Pillsburys.in Marvel. Seno, oves, koruzo in slamo, žagavino in razna semena za vrt in polje. Blago dovaža-mo. Odprto do 9. zvečer. FOGERTY'S BIG FEED STORE Chicago tel. 1223. 609 N. Collins St., vogal Ohio St. joliet, 111. 77-lm-2w — Hrvatje in Slovenci. Pod tem naslovom piše splitsko "Naše Jedin-stvo: V množici pisem, ki prihajajo v Dalmacijo, se hvalijo bratje Slovenci, na tovariše v vojski in sploh na prebivalstvo. Slovenci gledajo, da se sprijaznijo z Dalmatinci, da so jim pfi ro- Dr. Richter's Pain Expeller zoper rermati-zem in trganje bolečine in o-trpnelost člen* kot in mišic. Pravo zdravilo je v zavoju, kakorSnega Titi ile na sliki. Zavrnite vsak zavo), ki ni zapečaten 9 An-hor Trade Mark. •25c in 50c vseh lekarnah ali pa pišite ponj naravnost na Fimhtir & Co. 74-80 Will* ington Street New York. -VELIKA PONUDBAH Spred ni del Nebe ikatljice vredni Je. t (Mrii Ctli Itopsn vred«« h ctaU t gotovi n Celi kuponi 1« sprednji deli ilutljic itatj« iito vrednrt. S« jih Ubko izmeqja u gotovino ali vrtin* predmet«. (Ta pogodba ugasne 31. decembra 191R.) P Loriflard Co.. Inc.. New York Est. 17W Vsakdo, ki je poslal denar y staro domovino -POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ POPOLNOMA PREPRIČAN -DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. do 25, dneh V stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $15.55 VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO. Pisma in poiiljatre naglorite na: AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Ponižani in razžaljeni. ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM. Ruski spisal F. M. Dostojevski). 9999 P.slovenil Vladimir Levstik. (Dalje.) V njegovih očeh se je izražalo osup-nenje. Ko pa sem ga pogledal bliže sem videl, tla je njegov obraz nemiren in žalosten. Bledejši je bil nego navadno. "Sedi, dej, sedi," je nadaljeval naglo in s skrbjo. "Mudilo se mi je k tebi rad bi se nekaj pogovoril; a kaj je s ieboj? Saj nisi podoben živemu člo veku!" "Bolan sem. Ze od jutra se mi vrti v glavi." "Le glej, takšnih stvari ni dobro za nemarjati. Ali si se prehladil, kaj?" "Ne, živčni napad imam, nič drugega. Včasih se me takole poloti. Kaj pa vi, ali ste zdravi?" | ■ . •j "-žt gre, ze. K tebi sem prišel kar na naglem, da se nekaj zmeniva. Sedi.' Primaknil sem si stol in s^el nje-ffiu nasproti za mizo. Starec se je nagnil k meni in izpregovoril napol še petoma: "Ti čuj, ne glej na njo in delaj se, lsakor bi govorila o postranski stva. Kakšno dekle pa je to, ki tam sedi?" "Pozneje vam povem vse, Nikolaj Sergejevič. To je uboga deklica, popolna sirota, vnučica tistega Smitta, ki je tu stanoval in v sladčičarni umrl." "Ah, torej je imel tudi vnučico! Čudna stvar je to dekle, dragi moj. Po vem ti, da te še pet minut ni bilo, bi me ne bil našel tu. Toliko da mi je odprla in niti besede ni izpregovorila od tistih dob. Kar strah je človeka z njo, saj ni podobna človeškemu bitju. Kako pa je prišla semkaj k tebi? Ah, razumem: gotovo je hotela posetiti deda, ker ni vedela, da je umrl?" "Da; bila je zelo nesrečna. Tudi starec se je je še v poslednjih hipih spominjal." "Hm! Kakoršen ded, takšna vnučica. Pozneje mi poveš, kako je vse to. Morda se bo dalo tudi pomagati s kakšno rečjo, ako je že tako nesrečna... Kaj pa zdaj, sinko, ali bi ji ne mogel reči, naj gre iz sobe, ker imava resen pogovor?" "Saj nima kam iti. Tu pri meni tu-Sttiivi." Povedal sem starcu, kolikor se je Jdalo v par besedah, in dodal, da govoriva lahko tudi vpričo nje, saj je še o-irok. i ■•lil H-ro«. »-'»'• ?->lS€veda, otrok, — to je res. A presenetil si me, pošteno presenetil. Pri tebi živi, o ti Bog nebeški!" In starec je še enkrat osupel pogledal nanjo. Helena je čutila, da govoriva o nji; sedela je molče, s povešeno glavo i" s prstki ščipala divanov ob-robek. Novo obleko je bila že oble-Icla; prilegala se ji je, kakor umerjena. L-ase je imela skrbneje počesane, nego po navadi, morebiti novi obleki na čast. Brez tiste čudne divjosti v pogledu, bi bila sploh nenavadno milo dekletce. "Da ti povem kratko in jasno, kakšna je stvar," je izpregovoril starec, —stvar je dolga, važna stvar je je to..." Sedel je, s povešeno glavo, važnega in razmišljajočega lica in navzlic svoji naglici in svojemu "kratko in jasno" ni našel besed, da bi govoril. "Kaj neki bo?" sem si mislil. "Vidiš, Vanja, z veliko prošnjo prihajam k tebi. Toda pred vsem, — kakor se mi dozdeva, — ti moram razložiti nekatere okoljnosti — nekatere zelo kočljive okoljnosti." Odkašlja! si je in me naglo pogledal; pogledal me je in zardel; zardel je in se razsrdil nad svojo lastno zadrego ter odločno nadaljeval: "Sicer pa ti nimam česa razlagati. Saj sam razumeš! Stvar je kratko rečeno ta, da htzivam kneza na dvoboj, tebe pa prosim, da urediš to zadevo in da si moj sekundant." Odmaknil sem se do stolovega hrbta; tako sem se začudil, da nisem mogel izpregovoriti. "Kaj me gledaš? Menda nisem ob pamet prišel." "A dovolite vendar, Nikolaj Sergejevič! S kakšnim vzrokom, s kakšnim namenom se hočete biti? In, naposled, kako je to mogoče?..." "Predlog! Namen!" je vzkliknil starec. "Prekrasno!" "Dobro, dobro, vem, kaj hočete reči; toda komu pomagate s tem svojim .korakom? Kakšen izhod imate v dvoboju? Reči moram, da ne razumem se pravda reši; potem me izzivaj!" Zdaj, gospod knez, je pravda rešena, vi ste odškodovani, torej ni nobene zapreke, in torej izvolite tu sem, k barieri! Za to gre. Ali mar po tvojem mnenju nimam pravice, da se naposled maščujem zase in za vse, za vse?' Njegove oči so se žarele. Molče sem ga gledal dolgo časa; želel sem prodreti v njegove skrite misli. "Poslušajte, Nikolaj Sergejevič," sem odgovoril naposled, ko sem sklenil izreči glavno besedo, brez katere bi drug drugega ne mogla razumeti. "Ali morete biti popolnoma odkritosrčni proti meni?" "Morem," je odgovoril trdno. "Povejte mi po pravici, ali vas na-giblje k izzivu edina maščevalnost, ali imate še druge namene?" "Vanja," je odgovoril on, "ti veš, da nikomur ne dovoljujem, dotikati se v razgovoril z menoj nekaterih točk; a za danes naj napravim izjemo, ker si ti svojo bistroumnostjo takoj uganil, da se te točke ni mogoče izogniti. Da, tudi drug namen še imam. In ta je, da rešim svojo izgubljeno hčer ter jo otmen s pogubonosne ceste, kamor je peha njen sedanji položaj." "A kako jo otmete s tem dvobojem, to je vprašanje?" "S tem, da preprečim vse to, kar se zdaj snuje. Poslušaj: ne misli, da govori iz mene kakšna očetovska ljubezen ali podobne slabosti. Vse to je neumnost! Notranjosti svojega srca ne kažefn nikomur! Tudi ti je ne poznaš. Hči me je zapustila in odšla izpod moje strehe z ljubimcem; zato sem jo iztrgal iz svojega srca, za vselej iztrgal še isti večer, ali se spomi- "Kako to? Zakaj mislite? Ali morda kaj veste?" sem vzkliknil radovedno. "Ne, posebnega ne vem ničesar. Toda ta prokleti lisjak ni mogel skleniti česa takšnega. Prepričan sem o tem in zapomni si moje besede, da bo tako. Drugič, ako bi se ta zakon tudi sklenil, to je, ako ima ta podlež svoj posebni tajnostni, nikomur ne znani račun, po katerem mu je ta zakon ugoden — račun, ki ga jaz nikakor ne razumem — potem premisli sam in vprašaj svojo lastno srce: ali bo ona v tem zakonu srečna? Očitanje in ponižanje, usoda žene fanteta, ki mu njena ljubezen preseda že zdaj, in ki bo, kadar se oženi, takoj začel kazati ji nespoštljivost ter jo žaliti in poniževati; pri tem silna strast na njeni, ohlajenje na njegovi strani; ali ni to izvir ljubosumnosti, muk pekla, ločitve in morda celo hudodelstva? Ne, Vanja, ako skuhate kaj takšnega, in ti boš pomočnik, ti proro-kujem, da boš dajal Bogu odgovor, toda prepozno! Zbogom!" Ustavil sem ga. "Poslušajte, Nikolaj Sergejevič, skic niva tako: počakajva. Bodite prepričani, da n§ gledajo samo ene oči na to zadevo, in da se bo rešila morda na najboljši način, sama od sebe, brez nasilnega in umetnega reševanja, kakršno bi bil naprimer — ta dvoboj! Čas je najboljši rešnik! Naposled pa dovolite, da vam povem, da je ves vaš načrt popolnoma nemogoč. Ali ste mogli le za hip misliti, da knez sprejme vaš izziv?" "Kako da ga ne bi sprejel? Misli, kaj govoriš!" "Glavo stavim, da ne sprejme. Verujte mi, da bo našel popolnoma zado sten odgovor in ukrenil vse to s pe dantsko natančnostjo, dočim boste vi samo osmešeni. .." • "Prosim te, človek božji! Ti govoriš, kakor bi me po glavi bil! Kako da ne bi sprejel? Ne, Vanja, ti si pač poet, pravi pravcati poet! Ali je po tvojem mnenju morebiti sramotnoj biti se z menoj? Nič slabši nisem od njaš? Ako si me videl ihteti nad nje- ničesar." "To sem si mislil, da ničesar ne razumeš. Poslušaj: najina pravda je končana, oziroma ho te dni; ostale so še zgolj formalnosti; obsojen sem jaz Plačati moram okrog deset lisoč, tako so razsodili. Za to svoto zapade Ih-menjevka. Potemtakem je ta podlež za svoj denar zavarovan, jaz pa, kadar Ihmenjevko izročim, sem plačal svoj dolg itjj .postanem postranski človek. Zdaj lafiko dvignem glavo, češ: Torej, gospod knez, vi ste me žalili dve leti: sramotili ste moje ime in čast moje rodbine, kar sem moral vse mirno prenašati. Takrat vas nisem mogel pozvati na dvoboj, kajti vi bi mi bili odgovorili naravnost: "Aha, zvijačnež, ubiti me hočeš, da ne bi ti bilo treba plačati denarja, ker slutiš, da boš prej ali slej obsojen in mi ga boš moral plačati! Ne, pred vsem glejmo, kako nikdar ne sklene.' no podobo, iz tega še ne sledi, da želim odpustiti. Tudi takrat ji nisem odpustil. Plakal sem nad izgubljeno srečo, nad praznimi sanjami, a ne nad njo, kakoršna je zdaj. Morda jočem pogostoma; ne sramujem se tega priznati, kakor se ne sramujem priznatt, da sem nekdaj ljubil svoje dete bolj od vsega na svetu. Vse to očividno nasprotuje mojemu sedanjemu ravnanju, Ti mi porečeš: ako je tako, ako se ne menite za usodo tiste", ki je ne smatrate več za svojo hčer, zakaj se potem vmešavate v to, kar se snuje? Jaz pa pravim: prvič zato, ker ne privoščim zmagoslavja nizkemu spletkarju, drugič pa iz naj navadnej šega človekoljubja. Četudi ona ni več moja hči, je vendar slabotno, nezaščiteno bitje, prevarano bitje, ki ga varajo še bolj, da bi ga popolnoma pogubili. Na ravnost se ne morem vmešati v to stvar, z dvobojem pa lahko. Ako pa dem ali prelijem svojo kri, bode li ona prekoračila najino bariero in šla mo rebiti preko mojega trupla s sinom mojega ubijavca pred oltar, kakor tista kraljičina — saj se spominjaš knjižice pri nas doma, iz katere si se učil čitati — ki se je z vozom peljala preko očetovega trupla? Naposled pa, ako pride do dvoboja, tudi kneza sama ne bosta hotela svatbe. Z eno besedo, jaz ne maram te možitve in rabim vsako sredstvo, da jo preprečim. Ali me zdaj razumeš?'1 "Ne. Ako želite Nataši dobrega, kako morete ovirati njeno možitev, to je, ravno to, kar more oprati njeno dobro ime? Ona ima še dolgo življenja pred seboj in potrebuje dobrega imena. Jaz na vsa ljudska mnenja pljunem, tako naj si misli! Ona naj spozna, da tiči največja njena sramota ravno v tem zakonu, v zvezi s tema podležema in s tem revnim svetom. Plemenit ponos naj bo njen odgovor nasproti ljudem. Takrat bom morda pripravljen, da ji podam roko, in videli bomo, kda se drzne osramotiti moje dete." Ta obupni idealizem me je presenetil. A takoj sem se spomnil, da govori v razgretosti. "To je preveč idealno," sem mu odgovoril, "in torej kruto. Vi zahtevate od nje moči, katere ji morda pri rojstvu niste dali. In — ali mar privo-Ijiije v ta zakon zato, ker bi bila rada kneginja? Ona ljubi; to je strast, to je usoda. Naposled pa zahtevate od nje, naj prezira ljudske nazore, katerim se klanjate sami. Knez vas je razžalil, ko vas je javno zasumničil, da ste si hoteli s pomočjo nizke prevare ustvariti sorodstvo z njegovo knežjo hio, vi pa zdaj računate: ako jima zdaj ona sama odkloni njuno formalno ponudbo, bo to seveda najbolj popolno in javno ovrženje prejšnjega obrekovanja. Vidite, kam prihajate! Uklanja-se mnenju kneza samega in želite, da bi se sam zavedel svojega pogre-ka. Radi bi ga osmešili in se maščevali nad njim, in temu žrtvujete srečo svoje hčere. Ali to ni sebično?" Mračen in čmeren je sedel starec dolgo časa, ne da bi odgovoril le besedico. "Krivico mi dolaš, Vanja," je dejal naposled in solza se mu je zablestela na trepalnicah, "prisega niti to; a pustiva! Ne morem razguiiti pred teboj svojega srca," je nadaljeval ter vstajal in prijemal za klobuk, "samo to pravim: ravnokar si govoril o sreči moje hčere. Jaz niti za plčico ne verujem tej sreči, ne glede na to, da se ta zakon tudi brez mojega vmešavanja njega. Starec sem in razžaljen oče, ti pa si ruski pisatelj, torej ugledna oseba in lahko nastopiš kot sekundant, in — in... Ne razumem, česa sploh še potrebuješ..." "Videli boste. Navedel vam bom takšnih razlogov, da boste sami prvi prepričani, da vam je popolnoma nemogoče, biti se z njim." "Hm! Dobro, prijatelj, naj bo po tvojem! Počakal bom, do gotovega časa seveda. Videli bomo, kaj bo storil čas. Toda nekaj drugega, dragi moj: daj mi častno besedo, da niti Ani Andrejevni, niti komu dfugemu ne izdaš tega najinega razgovora!" "Velja!" "Drugič, Vanja, bodi tako dober in nikar več ne začenjaj govoriti z menoj o tem." "Dobro, obljubljam." "In napoled te nekaj prosim: vem, mili moj, da ti je pri nas morebiti dolgčas; a pridi vendarle večkrat k nam, kolikorkrat ti je mogoče. Ana Andrejevna te tako ljubi i» — in — tako dolgčas ji je, kpdar te ni — saj razumeš, Vanja?" In krepko mi je stisnil roko. Obljubil sem mu iz srca rad. "Zdaj pa, Vanja, poslednjo kočljivo stvar: ali imaš denar?" "Denar?" sem rekel začudeno, "Da," in starec je zardel ter povesil oči. "Če gledam tvoje stanovanje, dragi moj, — tvoje razmere — in če pomislim, da utegneš imeti tudi druge, izredne stroške, da jih utegneš imeti ravno zdaj, zatorej, Vanja — na tukaj 150 rubljev za prvo potrebo..." "Stoinpetdeset, pa še za prvo potrebo, spričo tega, da ste sami pravdo izgubili!" "Vidim, Vanja, da me ne razumeš popolnoma. Pomisli, da imaš morebiti posebne stroške. V nekaterih slu čajih se z denarjem zagotovi neodvisnost odločevanja. Morda ga zdaj tudi ne rabiš, toda kaj veš, če ga ne bo treba v bodočnosti. Puščam ga za vsak slučaj pri tebi. To je v.se, kar sem mogel zbrati; ako ne porabi^, rni boš pa vrnil. Zdaj pa zbogom. Moj Bog, kako si bled! Saj si ves bolan..." Nisem mu ugovarjal, temveč sem vzel denar. Preveč jasno je bilo, zakaj ga pušča pri meni. "Komaj se držim pokonci," sem mu odgovoril. "Ne zanemarjaj tega, dragi Vanja, ne zanemarjaj! Danes ne hodi nikamor več. Ani Andrejevni bom itak povedal, v kakšnem stanju se nahajaš. Ali ne potrebuješ zdravnika? Jutri te obiščem; vsaj skušal bom n avso moč, ako me bodo le samega noge držale. Najbolje bi bilo zdajle, da ležeš, Vanja... Zbogom torej, zbogom, deklica; kar v stran se je obrnila! Poslušaj, prijatelj! Na še pet rubljev; to je za ekletce. A ne povej ji, da sem jib dal jaz; kar tako jih porabi zanjo. Za kakšne čeveljčke, za perilo — saj je vedno česa treba! Zbogom, sinko... Spremil sem ga do vrat. Moral sem prositi hišnika, da mi je šel pa obed. Helena še ni bila ničesar jedla. ENAJSTO POGLAVJE. Jedva ko sem se vrnil, se mi je zavrtelo v glavi in sem se sredi sobe zgrudil na tla. Spominjam se samo še Heleninega vzkrika: tlesknila je z rokami in planila k meni, da bi me držala. To je bil poslednji trenotek, ki mi je ostal še v spominu... Zavedel sem se v postelji. Helena mi je kasneje pripovedovala, da me je s pomočjo hišnika, ki je takrat"prinesel obed, prenesla na divan. Nekoli-kokrat sem se zbudil in vsakokrat sem zagledal sočutni in skrbni obrazek He- lene, ki se je sklanjala nad menoj. Vsega tega pa se spominjam le kakor prikazni, kakor sličice sredi moje nezavesti; prinašala mi je piti, popravljala me na postelji, ali pa je žalostna in prestrašena sedela pred menoj in mi s prstki gladila lase. Spominjam se, da me je nekoč rahlo poljubila na lice. Drugič, ko sem se ponoči nenadoma prebudil, sem zagledal v luči do-gorevajoče sveče, ki je stala pred menoj na mizici, primaknjeni k divanu, da se je Helena z licem naslonila na mojo blazino in plaho zaspala. Njene blede ustnice so bile napol odprte, roka pa ji je ležala pod vročim obrazkom. Do dobrega pa sem se zavedel šele zjutraj zarana. Sveča je bila dogorela do konca; jasnorožnati žarki vzhajajoče zarje so že igrali na steni. Helena je sedela na stolu pri mizici, naslanjala trudno glavico na levo roko, ki je ležala na mizi in trdno spala. Vem še, kako sem se zagledal v njen otroški obrazek, ki je bil tudi v spanju poln neotroško otožnega izraza in neke čudne, bolnostne lepote, shujšan in obrobljen od smolnatočrnih las, ki so v malomarno zavezanem vozlu gosto in težko viseli na stran. Njena druga roka je ležala na mojem zglavju. Čisto rahlo sem poljubil to suho ročico, da se ubogo dete ni prebudilo; le na njenih bledih ustnicah je zatrepetalo nekaj, kakor nasmeh. Nanjo zroč sem polagoma zaspal mirno, zdravilno spanje. Tistikrat sem spal malodane do poldne. Ko sem se zbudil, sem se čutil zdravega. Samo slabost in okornost vseh mojih udov je še pričala o nedavni bolezni. Slični nagli živčni napadi so se me lotevali že prej, in dobro sem jih poznal. Bolezen je navadno do drugega dne popolnoma minila, kar je seveda ni delalo manj mučne in krute. (Dalje prih.) Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................W Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................ Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.... .........IS* Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...... ...........17." Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za I18'5* S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za ll"'" Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ........................... Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ........... .........II*" Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za...... ............#* Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.....................»J* Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ..................... Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po........................................ Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slere* skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinoi« SEDAJ JE PRAVI ČAS. Kdor ima namen in se je odločil še letos kupiti farm«, je sedaj najzadnji čas, da to stori; dobra zemlja t lepem, za kmetijstvo ugodnem kraju, se hitro razproda. Zato se podvizajte, da ne bo prepoz-no!-.Ne nalagajte svojih prihrankov v banke, ker to je negotovo in nosi premalo obresti, marveč vložite ga v dobro, rodovitno zemljo, ki Vam bogato poplača Val trud. Kdor se ni na lastne oči sam prepričal, ne mor« verjeti, kako lepo vse na naši zemlji obrodi. Pripomniti moramo, da se v zimskem času, ko j« v»e pusto in prazno, nikdar ne nore tako ogledati, ko sedaj, ko j« vse polno življenja in ko vidit« na polju pridelke. Več rojakov se je že to spomlad naselilo, in vsi so prav zadovljni in srečni ter si ne želijo več nazaj povrniti na svoja po-prejšna mesta v zaduhle mestne tovarne. Naš svet leži v Chippewa in Rusk County, blizu železnic in večjih mest, oddaljenih 3 do 5 milj. Pridite takoj ali pa prej pišite po natančnejša pojasnila in po obširen popis zemlje z zemljevidom, kar pošljemo vsakemu brezplačno. Slovenska Naselbinska Družba, LOUIS BEWITZ, 198 1st A v. Milwaukee, Wis. JCUET. ILU PIVO 7 STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLlN0*5 W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tyrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. - POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS. W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2n