Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2013/106 B ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J5-2101 Naslov projekta Dinamika soavtorskih omrežij slovenskih raziskovalcev Vodja projekta 2465 Anuška Ferligoj Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 4650 Cenovni razred B Trajanje projekta 05.2009 - 04.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.03 Sociologija Družbenoekonomski cilj 05 Družbene vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz 13.05 SUF) 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 5.04 -Veda 5 Družbene vede - Področje 5.04 Sociologija B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta2 SLO Znanstveno sodelovanje predstavlja eno temeljnih značilnosti moderne znanosti, ki je v veliki meri tudi pogoj za doseganje znanstvene odličnosti in večje znanstvene produktivnosti. V raziskavi je znanstveno sodelovanje opazovano s pomočjo omrežij so-avtorjev znanstvenih objav. Združena sta dva pristopa k modeliranju dinamike v so- avtorskih omrežjih. Prvi pristop, je razvit na področju fizike in matematike, od koder tudi prihaja formalna definicija modelov malih svetov in preferenčne izbire. Drugi pristop temelji na sociološkem dojemanju procesa kumulativne prednosti in obravnava delovanje posameznikov znotraj omrežja. V analizi smo se osredotočili na štiri znanstvene discipline: biotehnologijo, fiziko, matematiko in sociologijo. Za analizo smo uporabili kvantitativne (deterministične in stohastične modele, spletno anketo) in kvalitativne pristope (globinski intervju). Kvantitativna analiza je temeljila na podatkih, ki so bili pridobljeni iz osebnih bibliografij (COBISS/SICRIS) za dvajsetletno obdobje (19862005), ko je v slovenskem prostoru prišlo do velikih družbenih in institucionalnih sprememb ter do sprememb v vsebini in izvajanju znanstvene politike. Vse znanstvene discipline v dvajsetletnem obdobju beležijo postopen upad samo-avtorskih objav ter porast sodelovanja. Ugotovili smo, da razlike v vzorcih objavljanja med znanstvenimi disciplinami ne izhajajo iz različnega predmeta raziskovanja, pač pa predvsem iz narave dela: za t.i. 'lab' discipline, kot sta fizika in biotehnologija, je značilno intenzivnejše sodelovanje, vezano na laboratorije, in objavljanje so-avtorskih prispevkov; 'office' discipline, kot sta matematika in sociologija, pa praviloma beležijo visok delež samo-avtorskih publikacij. Rezultati bločnih in stohastičnih modelov predstavljajo splošno topologijo analiziranih omrežij in specifične procese, ki to topologijo oblikujejo. Z združenima pristopoma k modeliranju smo ugotovili prisotnost strukture malih svetov v vseh analiziranih disciplinah in hkrati pokazali, da je model preferenčne izbire veliko bolj kompleksen, kot trdijo nekateri zagovorniki enostavnega avtonomnega mehanizma rasti omrežij. Anketna raziskava je bila izvedena z namenom ovrednotiti pomen različnih dejavnikov, ki vplivajo na medsebojno sodelovanje raziskovalcev. Rezultati so pokazali, da je odločitev za raziskovalno sodelovanje v največji meri odvisna od ocene razpoložljivosti raziskovalnih sredstev. Tudi poglobljeni intervjuji, ki so bili izvedeni med izbranimi raziskovalci in politični odločevalci iz Agencije za raziskovanje in razvoj ter Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki so pokazali na izrazit pragmatičen pomen, ki ga raziskovalci pripisujejo znanstvenemu sodelovanju in sicer predvsem z vidika prednosti, ki jih prinaša skupno znanstveno delo na raziskovalnih projektih ter posledično so-avtorske objave v uglednih mednarodnih revijah in pri uglednih založnikih. ANG Scientific cooperation represents one of the fundamental characteristics of modern science, a prerequisite for achieving scientific excellence and greater scientific productivity. The study examined the scientific co-authorship network for scientific papers. Two approaches to modeling the dynamics of co-authorship networks were combined. The first was developed in the field of physics and mathematics, where the formal definition of small world model and preferential attachment model was developed. The second approach is based on the sociological perception of the benefits of the cumulative process and deals with the functioning of individuals within the network. In our analyses, we focused on four disciplines: biotechnology, physics, mathematics and sociology. For our quantitative analysis, we used deterministic and stochastic models, a web survey, and qualitative approaches (using in-depth interviews). The quantitative analysis was based on data obtained from personal bibliographies (COBiSs / SICRIS) for a twenty-year period (1986-2005) during which major social and institutional changes and changes in the content and implementation of science policy were present in Slovenia. All disciplines in the twenty year period recorded a gradual decline of single-authored publications and a corresponding increase in co-authorship. We found that differences in the publication patterns of scientific disciplines came from the nature of the work than the objects studied: 'Lab' disciplines, such as physics and biotechnology, are characterized by increased collaboration, linked to laboratories, publishing and co-authored publications while 'office' disciplines, such as mathematics and sociology, recorded a higher proportion of single-authored publications. Blockmodeling and stochastic models were used to examine network topology and specific processes providing the resulting topology. Using combined approaches to modeling, we found the presence of small world structure for all analyzed disciplines. At the same time showed that preferential attachment is much more complex than some advocates have argued for a simple autonomous growth mechanism. Survey research was conducted to evaluate the importance of different factors affecting researcher collaboration. Our results showed that the decision to collaborate in research largely depends on the availability of research funds. Also, in-depth interviews conducted among selected researchers and R&D policy decion makers at the Agency for Research and Development and the Ministry of Education, Science, Culture and Sport, revealed a distinctive pragmatic importance attached to scientific research cooperation driven by benefits brought by collaborative work on research projects. Consequently, such coauthors published in reputable international journals with more renowned publishers. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu3 Znanstveno sodelovanje predstavlja eno temeljnih značilnosti moderne znanosti, ki je v veliki meri tudi pogoj za doseganje znanstvene odličnosti in večje znanstvene produktivnosti. V naši raziskavi znanstveno sodelovanje opazujemo s pomočjo omrežij so-avtorjev znanstvenih objav. Ta omrežja temeljijo na podatkih, ki nam jih je priskrbel Inštitut informacijskih znanosti (IZUM), ki so pridobljeni iz osebnih bibliografij (COBISS/SICRIS) in se nanašajo na dvajsetletno obdobje (1986-2005), ko je v slovenskem prostoru prišlo do velikih družbenih in institucionalnih sprememb ter do sprememb v vsebini in izvajanju znanstvene politike. V analizi smo se osredotočili na štiri znanstvene discipline: biotehnologijo, fiziko, matematiko in sociologijo. Gre za dve uveljavljeni naravoslovni disciplini (matematika in fizika), za nekoliko novejšo biotehniško disciplino (biotehnologija), v podrobnejšo analizo pa je bila vključena tudi sociologija kot družboslovna disciplina. Z uporabo dterminističnih metod in modelov (med temi še posebej z bločnim modeliranjem, Doreian in sod., 2005) in stohastičnih modelov (še posebej stohastično modeliranje, implementirano v programu SIENA, Snijders, 2005) smo potrdili pričakovanja, da je sodelovanje med raziskovalci znotraj vseh znanstvenih disciplin zelo prisotno. Vendar pa v vzorcih sodelovanja prihaja do razlik med disciplinami. Fiziki in biotehnologi imajo v primerjavi z ostalima dvema disciplinama gostejša omrežja: fiziki povprečno sodelujejo z osemnajstimi, biotehnologi s trinajstimi soavtorji (povprečno število avtorjev na bibliografsko enoto je v obeh disciplinah 4,6). Sicer pa fiziki v večini objavljajo v sodelovanju z znanstveniki znotraj discipline in s tujimi znanstveniki, medtem ko biotehnologi v večji meri sodelujejo s slovenskimi znanstveniki iz drugih disciplin. Matematiki in sociologi, med katerimi prevladuje kultura samo-avtorstva (v sociologiji je samo-avtorskih objav več kot 50 %, v matematiki pa dobrih 30 %), imajo precej manj gosta omrežja (oboji sodelujejo povprečno s sedmimi avtorji, tudi povprečno število avtorjev na bibliografsko enoto je pri matematikih 2,8, pri sociologih pa 3,7). Vendar pa v celoti gledano vse znanstvene discipline v dvajsetletnem obdobju beležijo postopen upad samo-avtorskih objav ter porast sodelovanja. Osrednja ugotovitev je, da razlike v vzorcih objavljanja med znanstvenimi disciplinami ne izhajajo iz različnega predmeta raziskovanja, pač pa predvsem iz narave dela: za t.i. 'lab' discipline, kot sta fizika in biotehnologija, je značilno intenzivnejše sodelovanje, vezano na laboratorije, in objavljanje so-avtorskih prispevkov; 'office' discipline, kot sta matematika in sociologija, pa praviloma beležijo visok delež samo-avtorskih publikacij. Teoretično izhodišče za pojasnjevanje razvoja sodelovanja predstavljata dva modela: model preferenčne izbire (Barabasi, 2002) in model malih svetov (Watts in Strogatz, 1998). Gre za modela, ki ju lahko opredelimo tako v jeziku socioloških teorij kot v matematičnem jeziku, saj omogočata obravnavo posameznika in njegovih povezav v časovnem razvoju omrežja. Model preferenčne izbire najenostavneje opišemo z reklom »rich get richer«, ki v jeziku znanstvenega delovanja pomeni, da raziskovalci z visokim izhodiščnim položajem (visokim številom soavtorjev, znanstveno odličnostjo, viri itn.) lažje in pogosteje pridejo do novih sodelovanj in virov kot manj ugledni raziskovalci. Z modelom malih svetov pa opisujemo stopnjo povezanosti raziskovalcev na lokalnem nivoju, npr. znotraj raziskovalne skupine, in hkratne povezave do bolj oddaljenih delov omrežja. Glede na model preferenčne izbire obstajajo precejšnje razlike med posameznimi znanstvenimi disciplinami, ki odražajo razlike v kulturi sodelovanja med raziskovalci. V matematiki, znotraj katere v preteklosti niso obstajale stalne strukture sodelovanja, so se skupine sodelujočih raziskovalcev formirale zgolj za krajša časovna obdobja. Izkazalo se je, da ima sodelovanje z raziskovalci izven omrežja matematikov spodbuden vpliv za vzpostavljanje novih sodelovanj znotraj matematične discipline. Tudi v sociologiji smo potrdili model preferenčne izbire, vendar ima v tem primeru sodelovanje znanstvenikov izven discipline negativen (zaviralen) vpliv na sodelovanje znotraj discipline. Omrežja fizikov in biotehnologov so veliko bolj statična, se v času manj spreminjajo in ne moremo govoriti o prisotnosti modela preferenčne izbire. Iz vidika modela malih svetov lahko zaključimo, da je stopnja povezovanja raziskovalcev na lokalnem nivoju relativno visoka, kar je logična posledica povezovanja na podlagi institucionalne in vsebinske podobnosti med raziskovalci. V tem kontekstu je zanimiva predvsem struktura povezovanja, ki sovpada s posplošenim bločnim modelom center-periferija. Ta se v omrežjih sodelovanj pri vseh disciplinah odraža z več centri (med seboj močno povezanih skupin raziskovalcev), s semi-periferijo, v kateri raziskovalci sodelujejo s kolegi iz discipline, vendar pri tem niso vezani le na eno skupino raziskovalcev, in periferijo, v kateri so raziskovalci, ki z ostalimi raziskovalci znotraj discipline, ki ji pripadajo, ne sodelujejo. V splošnem se število centrov in njihova velikost v času ne spreminja izrazito, semi-periferija se povečuje, periferija se (relativno) manjša, dinamika sprememb strukture med matematiki in sociologi pa je večja kot pri fizikih in biotehnologih. Za podrobnejšo analizo znanstvenega sodelovanja v Sloveniji je bila izvedena tudi anketna raziskava med raziskovalci iz vseh štirih znanstvenih disciplin z namenom ovrednotiti pomen različnih dejavnikov, ki vplivajo na medsebojno sodelovanje raziskovalcev. Rezultati kvantitativne analize so pokazali, da je odločitev za raziskovalno sodelovanje v največji meri odvisna od ocene razpoložljivosti raziskovalnih sredstev. Raziskovalci, ki menijo, da se razpoložljivost raziskovalnih sredstev povečuje, so prej pripravljeni na sodelovanje in delitev raziskovalnih sredstev z drugimi. Sodelovanje je tudi odvisno od stopnje znanstvene tekmovalnosti med raziskovalci in doseženim soglasjem o tem, kaj je znanstvena odličnost. Gre za dva elementa družbene organizacije znanosti, ki oba spodbujata sodelovanje. Ne nazadnje, sodelovanje je večje, kadar posamezniki menijo, da imajo od tega prednosti v smislu doseganja boljših rezultatov raziskovalnega dela in hitrejšega kariernega napredovanja. Sicer velike razlike med disciplinami v stopnji sodelovanja je mogoče zelo dobro pojasniti z omenjenimi dejavniki. Tudi poglobljeni intervjuji, ki so bili izvedeni med izbranimi raziskovalci analiziranih štirih znanstvenih disciplin in politični odločevalci iz Agencije za raziskovanje in razvoj ter Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, kažejo na izrazit pragmatičen pomen, ki ga raziskovalci in visoki uradniki pripisujejo znanstvenemu sodelovanju in sicer predvsem z vidika prednosti, ki jih prinaša skupno znanstveno delo na raziskovalnih projektih ter posledično so-avtorske objave v uglednih mednarodnih revijah in pri uglednih založnikih. Raziskovalna skupina projekta je bila izrazito interdisciplinarna. V njej je sodeloval tudi prof. Patrick Doreian, ki je zelo ugledni znanstvenik na področju (dinamične) analize socialnih omrežij in bibliometrije. Skupina je sodelovala tudi s prof. Tomom Snijdersom (Univerza v Oxfordu), avtorjem pristopa, ki je vgrajen v program SIENA. V anketnem delu projekta pa smo sodelovali z zelo uglednim raziskovalcem prof. Svenom Hemlinom (Gothenburg Research Institute). Projektna skupina je tri mesece gostila raziskovalko dr. Zaido Chinchilla-Rodriguez iz SCImago Research Group (Madrid). Rezultat tega sodelovanja je objavljen članek v reviji Scientometrics. S.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Zastavljene cilje smo v celoti izpolnili. Izvedli smo: - izčrpni pregled literature, - oblikovali teoretska izhodišča za empirično preverjanje, - oblikovali modele za empirično analizo, - uredili podatke iz COBISSa in SICRISa, - analizirali so-avtorska omrežja štirih znanstvenih disciplin za obdobje 1986-2005 na mikro in makro nivoju, - izvedli spletno anketo aktivnih raziskovalcev štirih znanstvenih disciplin, - izvedli poglobljene intervjuje z izbranimi raziskovalci in politični odločevalci iz Agencije za raziskovanje in razvoj ter Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, - predstavitev raziskovalnih rezultatov na več slovenskih in tujih znanstvenih srečanjih, - objava več člankov v uglednih znanstvenih revijah in poglavij v znanstvenih monografijah. Nekaj člankov je še v postopku objave. 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Do sprememb ni prišlo. 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 30657885 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Struktura sodelovanja v slovenskih znanstvenih skupnostih ANG Collaboration structures in Slovenian scientific communities Opis SLO V članku sta združena dva pristopa k modeliranju dinamike v omrežjih. Prvi pristop, je razvit na področju fizike in matematike, od koder tudi prihaja formalna definicija modelov malih svetov in preferenčne izbire. Drug pristop temelji na sociološkem dojemanju procesa kumulativne prednosti in obravnava delovanje posameznikov znotraj omrežja. Podatki, na katerih temelji raziskava, zajemajo štiri znanstvene discipline, ki so del slovenskega sistema znanosti. Rezultati predstavljajo splošno topologijo analiziranih omrežij in specifične procese, ki to topologijo oblikujejo. Z združenima pristopoma k modeliranju smo ugotovili prisotnost strukture malih svetov vseh analiziranih disciplinah in hkrati pokazali, da je model prederenčne izbire veliko bolj kompleksen, kot trdijo nekateri zagovorniki enostavnega avtonomnega mehanizma rasti omrežij. ANG In the article two seemingly distinct perspectives regarding the modeling of network dynamics are combined. One perspective is found in the work of physicists and mathematicians who formally introduced the small world model and the mechanism of preferential attachment. The other perspective is sociological and focuses on the process of cumulative advantage and considers the agency of individual actors in a network. We test hypotheses, based on work drawn from these perspectives, regarding the structure and dynamics of scientific collaboration networks. The data we use are for four scientific disciplines in the Slovene system of science. The results deal with the overall topology of these networks and specific processes that generate them. The two perspectives can be joined to mutual benefit. Within this combined approach, the presence of smallworld Structures was confirmed. However preferential attachment is far more complex than advocates of a single autonomous mechanism claim. Objavljeno v Elsevier;Akademiai Kiado; Scientometrics; 2012; Vol. 90, no. 2; str. 631647; Impact Factor: 1.966;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.98; A'': 1;A': 1; WoS: EV, NU; Avtorji / Authors: Kronegger Luka, Mali Franc, Ferligoj Anuška, Doreian Patrick Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 31119197 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Neodgovor v socialnih omrežjih: vpliv različnih tretmajev neodgovora na stabilnost bločnih modelov ANG Non-response in social networks: The impact of different non-response treatments on the stability of blockmodels Opis SLO Pomembna naloga analize socialnih omrežij je iskanje ključne strukture omrežij. Bločno modeliranje je eden izmed postopkov za odkrivanje strukture omrežja. Podatki o socialnih omrežjih običajno vsebujejo različne tipe napak, vključno z manjkajočimi podatki, ki lahko povzročijo zelo resne probleme pri analizi. O občutljivosti bločnih modelov na napake v omrežnih podatkih je le malo znanega. Zato smo se v članku osredotočili na neodgovor akterja in ustrezne tretmaje. Njihov vpliv na rezultate bločnega modeliranje smo preučevali na podlagi simuliranih in realnih omrežij. Uporabili smo množico 'znanih' omrežij, v katera smo vsilili napake neodgovora akterja in jih nato obravnavali z različnimi tretmaji. Na omrežjih z uporabljenimi tretmaji smo poiskali bločne modele in jih primerjali z bločnimi modeli omrežij brez napak. Uporabili smo kazalnika, ki prikazujeta ujemanje obeh razvrstitev akterjev ter ujemanje dobljenih bločnih struktur. Na postavljen bločni model imajo vpliv tako količina in vrsta neodgovora kot tudi uporabljeni tretmaji. ANG Discerning the essential structure of social networks is a major task. Blockmodeling is one technique for delineating network structure. Social network data usually contain different types of errors, including missing data that can wreak havoc during data analyses. While we know little about its vulnerability to missing data problems, it is reasonable to expect that it is vulnerable given its positional nature. We focus on actor non-response and treatments for this. We examine their impacts on blockmodeling results using simulated and real networks. A set of 'known' networks are used, errors due to actor non-response are introduced and are then treated in different ways. Blockmodels are fitted to these treated networks and compared to those for the known networks. The outcome indicators are the correspondence of both position memberships and identified blockmodel structures. Both the amount and type of non-response, and considered treatments, have an impact on delineated blockmodel structures. Objavljeno v Elsevier;North-Holland; Social Networks; 2012; Vol. 34, iss. 4; str. 438450; Impact Factor: 2.931;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.918; A'': 1;A': 1; WoS: BF, XA; Avtorji / Authors: Žnidaršič Anja, Ferligoj Anuška, Doreian Patrick Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 31397725 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Bločno modeliranje so-avtorskih omrežij v bibliotekarski in informacijski znanosti v Argentini: študij primera ANG Blockmodeling of co-authorship networks in library and information science in Argentina: A case study Opis SLO V članku je predstavljena uporaba bločnih modelov za študij interne strukture so-avtorskih omrežij skozi čas na mikro ravni. Razlike v znanstveni produktivnosti in vidnosti raziskovalcev ali raziskovalnih skupin so bile proučevane z opazovanjem avtorjeve vloge v bločni strukturi center-periferija in z bibliometričnimi podatki. Uporabljeni pristop na nov način povezuje bibliometrijo in analizo socialnih omrežij za proučevanje omrežij znanstvenega sodelovanja in spremljanja individualne in skupinske kariere. Namen članka je pokazati uporabnost predstavljenega pristopa na manjšem študiju primera, da bi pokazali njegovo možno uporabo tudi v drugih znanstvenih disciplinah. ANG The paper introduces the use of blockmodeling in the micro-level study of the internal structure of co-authorship networks over time. Variations in scientific productivity and researcher or research group visibility were determined by observing authors' role in the core-periphery structure and crossing this information with bibliometric data. The used approach combines bibliometric and social network analysis to explore scientific collaboration networks and monitor individual and group careers from new perspectives. Its application on a small-scale case study is intended as an example and can be used in other disciplines. Objavljeno v Elsevier;Akademiai Kiado; Scientometrics; 2012; Vol. 93, issue 3; str. 699717; Impact Factor: 1.966;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.98; A'': 1;A': 1; WoS: EV, NU; Avtorji / Authors: Chinchilla-Rodriguez Zaida, Ferligoj Anuška, Miguel Sandra, Kronegger Luka, Moya-Anegon Felix de Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 30291037 Vir: COBISS.SI Naslov SLO O dinamiki nacionalinih znanstvenih sistemov ANG On the dynamics of national scientific systems Opis SLO To je vabljeni članek z objavljenima dvema diskusijama in odgovorom avtorjev v reviji Quality&Quantity. V članku so primerjana popolna longitudinalna soavtorska omrežja štirih znanstvenih disciplin (biotehnologija, fizika, matematika in sociologija) v obdobju od leta 1986 do 2005. Analizirane so kompletne bibliografije vseh raziskovalcev, ki so bili registrirani na ARRS. Rezultati kažejo, da število so-avtorskih publikacij hitreje narašča kot eno-avtorske, še posebej po osamosvojitvi leta 1991 in večji povezavi slovenske znanosti z evropskimi sistemi. Z uporabo bločnih modelov je pokazano, kako se so-avtorske omrežne strukture spreminjajo skozi čas v izbranih disciplinah. Najpogostejša struktura je center-periferija z več centri z intenzivnimi so-avtorskimi povezavami, periferijo, kjer raziskovalci nič ne sodelujejo z ostalimi raziskovalci znotraj discipline, in semi-periferijo, kjer raziskovalci nesistematično sodelujejo z ostalimi znotraj discipline. Dve 'laboratorijski' disciplini (biotehnologija in fizika) imata večji semi-periferiji kot periferiji. Obratno je res za 'pisarniški' disciplini (matematika in sociologija). This is an invited paper with two published discussions and the reply of the authors in the journal Quality&Quantity. The complete longitudinal coauthorship networks for four research disciplines (biotechnology, ANG mathematics, physics and sociology) for 1986-2005 was compared.The complete bibliographies of all researchers registered at the national Slovene Research Agency were analyzed. The number of coauthored publications grew much faster than solo authored productions, especially after independence in 1991 and the integration of Slovenian science into broader EU systems. Using blockmodeling, it is shown how coauthorship structures change in all disciplines. The most frequent form was a coreperiphery structure with multiple simple cores with intense coauthorship collaboration, a periphery with no coauthorship collaboration and a semiperiphery with some nonsystematic collaborations within scientific discipline. Two 'lab' fields, biotechnology and physics, have larger semiperipheries than peripheries. The reverse holds for mathematics and sociology, two 'office' disciplines. Objavljeno v Springer; Quality & quantity; 2011; Vol. 45, no. 5; str. 989-1015; Impact Factor: 0.768;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.835; A': 1; WoS: XY, WU; Avtorji / Authors: Kronegger Luka, Ferligoj Anuška, Doreian Patrick Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 30087517 Vir: COBISS.SI Naslov SLO So-avtorski trendi in vzorci sodelovanja v slovenski sociološki skupnosti ANG Co-authorship trends and collaboration patterns in the Slovenian sociological community Opis SLO Članek obravnava nekatere procese, ki vplivajo na povečanje znanstvenega sodelovanja. Poudarek je na empiričnem proučevanju te tendence v so-avtorskih omrežjih sociologov v Sloveniji. Bibliometrična analiza, ki sloni na nacionalnem raziskovalno informacijskem sistemu (SICRIS in COBISS), kaže, da so-avtorstvo na področju sociologije narašča v zadnjih dvajsetih letih. Bločno modeliranje so-avtorskih omrežij v sociologiji kaže, da sociologi, ki niso sistematično vezani na močno povezane in ustaljene raziskovalne skupine, izstopajo po znanstveni odličnosti s svojimi objavami. ANG The paper deals with some processes generating increases of research collaboration. The major empirical focus is on the increasing tendency of coauthorship in sociology in Slovenia. Bibliometric analyses, based on two joint national research information systems (SICRIS and COBISS), shows the amount of coauthored publications increased over the last two decades. Blockmodeling of coauthorship networks has shown that the sociologists who are not systematically tied to strongly connected and wellestablished research groups produce the most excellent scientific publications in their field. Objavljeno v Corvinus University of Budapest; Corvinus journal of sociology and social policy; 2010; Vol. 1, no. 2; str. 29-50; Avtorji / Authors: Mali Franc, Ferligoj Anuška, Kronegger Luka Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek S.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine7 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 31870813 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Preiskovalna analiza socialnih omrežij s Pajkom ANG Zhizhu: shehui wangluo fenxi jishu Pajek je programski paket za analizo in prikaz velikih omrežij. Program je prosto dostopen na naslovu: http://pajek.imfm.si. Čeprav je letos program Opis SLO Pajek praznoval že šestnajstletnico, je to še vedno edini splošno namenski prosto dostopni program, ki omogoča izvajati analize za omrežja, ki vsebujejo tudi do milijarde točk in povezav. V Web of Science program Pajek oziroma monografije in članke, povezane z njim, trenutno citira več kot 1000 drugih del, v spletni storitvi Google Scholar pa je citatov nekaj čez 3000. Leta 2005 je pri založbi Cambridge University Press izšla monografija "Exploratory Social Network Analysis with Pajek". V šestih letih je bilo prodanih okrog 7000 izvodov monografije. Zaradi velike odmevnosti je leta 2011 izšla še druga izpopolnjena in razširjana izdaja. Monografija je že bila prevedena v japonščino in izdana pri založbi Tokyo Denki University Press (2009) ter kitajščino (Beijing World Publishing Corporation, 2012). ANG Pajek is a program package for analysis and visualization of large networks. It can be used for free for noncommercial use: http://pajek.imfm.si. Although Pajek has been developed for the last sixteen years, it is still the only general program available on the market that can handle very large networks (networks having up to a billion of vertices and lines). Pajek is cited more than 1000 times in Web of Science and more than 3000 times in Google Scholar. The monograph "Exploratory Social Network Analysis with Pajek" was published by Cambridge University Press in 2005. More than 7000 copies of the monograph were sold in six years. In 2011 the second -revised and expanded - edition was published. The monograph was translated to Japanese and published by Tokyo Denki University Press (2009). It was translated to Chinese and published by Beijing World Publishing Corporation (2012). Šifra F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Objavljeno v Shijie tushu chuban gongsi; 2012; 500 str.; Avtorji / Authors: Nooy Wouter de, Mrvar Andrej, Batagelj Vladimir Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 30867293 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Sodelovanje v OP EU: posledice za politiko ANG Participation in the EU FP: Policy implications Opis SLO Namen študije je dobiti vpogled v vzorce sodelovanja držav članic EU v Okvirnem programu EU za raziskave in tehnološki razvoj (OP). Študija je bila predstavljena v Evropskem parlamentu na okrogli mizi 'Enhancing participation in the EU framework programmes for research and innovation: Equal opportunities for all excellent research' (23.11. 2011), na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju (23.11.2011) in na Svetu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije (13.12.2011). ANG The aim of this study is to offer some insight into the performance patterns of Member States (MSs) in the Framework Programme (FP). The study was presented in the roundtable 'Enhancing participation in the EU framework programmes for research and innovation: Equal opportunities for all excellent research' organized at the European Parliament (23.11. 2011), at the Permanent Representation of the Republic of Slovenia to the EU in Brussels (23.11. 2011), and at the Science and Technology Council of the Republic of Slovenia (13.12.2011). Šifra F.30 Strokovna ocena stanja Objavljeno v Fakulteta za družbene vede; 2011; 17 f.; Avtorji / Authors: Ferligoj Anuška, Kronegger Luka, Venturini Andrea, Kolar Jana Tipologija 2.13 Elaborat, predštudija, študija 3. COBISS ID 30632960 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Anuška Ferligoj. Članica uredniškega odbora revije Social Networks ANG Anuška Ferligoj. Member of the editorial board of the journal Social Networks Opis SLO Mednarodna znanstvena revija Social Networks je osrednja revija za področje analize socialnih omrežij. Gre za zelo ugledno znanstveno revijo z IF=2.931 (v letu 2011). ANG International scientific journal Social Networks is the most important journal in the field of social network analysis. It is high level journal with IF=2.931 (in the year 2011). Šifra C.06 Članstvo v uredniškem odboru Objavljeno v Social Networks. Ferligoj, Anuška (član uredniškega odbora). [Print ed.]. Kidlington: Elsevier; Amsterdam: NorthHolland. Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo 4. COBISS ID 31688029, 31632477, Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Organizacija Sekcije za sociologijo znanosti ANG Organization of Section of sociology of science Opis SLO Franc Mali je v okviru letnega srečanja slovenskih sociologov (Maribor, 9.10.11.2012) organiziral Sekcijo za sociologijo znanosti, kjer je skupina predstavila tri odmevne referate. ANG Franc Mali organized the Section of sociology of science at the annual meeting of the Slovenian sociologists (Maribor, 9-10 November 2012) where three papers were presented by the project researchers. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v Rožman, Sara, Crnovič, Deja (Ur.). Slovenija v negotovosti: zbornik povzetkov. Ljubljana: Slovensko sociološko društvo, 2012, str. 38, str. 40, str. 42. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 5. COBISS ID 31760733 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Če hočeš imeti dobre zamisli, moraš biti odprt za novosti ANG If you want to have good ideas you have to be open to new Opis SLO V intervjuju je Anuška Ferligoj predstavila svoje znanstveno delo. Med tem tudi rezultate projekta. ANG Anuška Ferligoj presented in the interview her scientific work. She also presented the results of this project. Šifra B.06 Drugo Objavljeno v Delo; Delo; 2012; Leto 54, št. 290; Avtorji / Authors: Ferligoj Anuška Tipologija 1.22 Intervju 9.Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Rezultati opravljenih analiz so bili predstavljeni mednarodni akademski javnosti v obliki člankov in predstavitev na mednarodnih znanstvenih konferencah. Anuška Ferligoj je bila vabljena predavateljica (key-note speaker) na več mednarodnih konferencah: '8th International Conference on Teaching Statistics' (Ljubljana, 2010) , 'QMSS2 Workshop: Social Network Data Collection' (Piran, 2011), '8th UKSNA Conference' (Bristol, 2012) in '4th International Conference on Information Technologies and Information Society' (Dolenjske Toplice, 2012). Na osnovi raziskovalnih rezultatov tega projekta je bila skupina povabljena, da napiše poglavje 'Dynamic scientific coauthorship networks' v knjigi Models of science dynamics: encounters between complexity theory and information sciences (Springer 2012). Člani projektne skupine so tudi predavali na tujih univerzah. Člani projektne skupine so člani uredniških odborov več uglednih znanstvenih revij. Anuška Ferligoj in Andrej Mrvar sta bila odgovorna urednika revije Metodološki zvezki, ki je vključena v SCOPUS. V letu 2010 je vodja projekta Anuška Ferligoj prejela častni doktorat (Doctor et Professor Honoris Causa) na Eotvos Lorand univerzi (ELTE) v Budimpešti in v letu 2012 Blejčevo priznanje Statističnega društva Slovenije. V Letu 2011 je iz teme projekta doktoriral mladi raziskovalec Luka Kronegger in v letu 2012 mlada raziskovalka Blanka Groboljšek. Skupina je bila povabljena k sodelovanju v ESF projekt 10ECRP044 "Social Influence in Dynamic Networks". Projekt je začel 1.1.2012, Anuška Ferligoj pa je koordinatorica tega projekta. lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 10.1.Pomen za razvoj znanosti10 SLO Naše raziskovanje prispeva k razvoju konceptov in metodologij za spremljanje socialnih omrežij znanstvenikov. Analize so-avtorskih omrežij poglabljajo razumevanje splošnih razvojnih zakonitosti znanosti (npr.: trendi sodelovanja znanstvenikov v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih) ali pa lahko predstavljajo podporo strokovnim odločitvam znanstvene politike (npr. vpliv so-avtorskih omrežij na znanstveno produktivnost in znanstveni vpliv). Rezultati naših raziskovanj so uporabni na obeh področjih. Na temelju razvijanja in uporabe kompleksnih bibliometričnih metod in metod za analizo socialnih omrežij smo pomembno prispevali k razvoju teorije in metodologije socialnih znanstvenih omrežij in sociologiji znanosti. Ravno tako so na osnovi sodelovanja raziskovalcev različnih disciplinarnih področij (družboslovna metodologija, sociolgija znanosti, analiza socialnih omrežij) rezultati raziskovanja na projektu prispevali k novim znanjem o socioloških in spoznavnih dejavnikih oblikovanja različnih tipov sodelovanj v znanosti. ANG Our research has contributed to the development of new concepts and methodologies for the analysis of social networks of scientists. The analysis of co-authorship networks contribute to the understanding of the structure and the dynamics of general scientific knowledge (e.g., the trends of scientific collaboration in Slovenian science in the last few decades) and to the expert decision-making in Slovenian R&D policy (e.g., the influence of co-authorship networks on scientific productivity and scientific impact). The results of our research are useful for both analytical levels. In the context of our research, there have been developed and used very complex concepts, methods and techniques which added new insights (knowledge) to scientometrics, sociology of science, and social network analysis. With the cooperation between scientists of different disciplinary background, the results of our research produced a new interdisciplinary knowledge about the various sociological and cognitive factors leading to different types of scientific collaborations. 10.2.Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Naše raziskovanje, ki se je ukvarjalo z znanstvenim sodelovanjem v širšem in so-avtorskimi publikacijami v ožjem pomenu besede, se nanaša na izredno pomembno vprašanje organizacije raziskovalno-razvojne politike in njene strategije. Rezultati našega teoretskega in empiričnega raziskovanja so razkrili različne tipe socialnih znanstvenih omrežij, izraženih preko so-oavtorskih publikacij, ki se pojavljajo v celotnem spektru znanstvenih disciplin v Sloveniji. Ta socialna znanstvena omrežja imajo velik vpliv na "profil" znanstvene skupnosti v taoi majhni državi kot je Slovenija, t.j. na znanstveno produktivnost, znanstveni vpliv itd. Pričakovati je, da bo raziskovalno-razvojna politika spodbujala razvoj takšnega znanstvenega evalvacijskega sistema, ki bo usmerjal raziskovalce v znanstveno odličnost, mednarodno sodelovanje, izpolnjevanje družbenih in ekonomskih ciljev. Okoliščine, ki so povezane uporabo različnih instrumentov znanstvene evalvacije, so posebej v majhnih znanstvenih skupnostih (primer Slovenije) kompleksne. Pri vseh akterjih, ki so vključeni v te evalvacijske procese, se vseskozi pojavljajo dvomi glede objektivnosti, transparentnosti itd. Iz tega zornega kota je za oblikovanje ustrezne raziskovalno-razvojne politike ključnega pomena, da se med drugim opre tudi na zanesljive in veljavne pojasnitve in merjenja o so-oavtorskih omrežjih v različnih segmentih znanosti (znotraj znanstvenih discipline, med znanstvenimi disciplinami, med akadmesko in podjetniško znanostjo itd.). ANG Our research deals with scientific collaboration in broader sense and scientific co-authorship in narrow sense and addresses very important issues how to organize R&D policy and R&D strategy in the national context. The results of our theoretical and empirical investigation encovered different types of structures in social networks of scientists (co-authorship networks) accross different scientific disciplines in Slovenia. These types of structures in social networks of scientists can have a strong impact on the "profile" of scientific community in a small country as it is the case in Slovenia (i.e, scientific productivity, scientific impact, etc.). It is expected that the national R&D policy will encourage an R&D evaluation system that directs researchers to scientific excellence, to internationalization, to fulfilling of socio-economic goals of scientific results, etc. Circumstances that are connected with the use of different R&D policy (evaluation) instruments are especially in small scientific communities (the case of Slovenia) very complex. In all actors involved in this evaluation process, it always exist a doubt about the objectivity, transparency, etc. From this perspective, it is important that the design of an appropriate R&D policy also relies on reliable and valid measurements and explanations about the co-authorship networks in different sectors of science (within scientific disciplines, between the Slovenian scientists and the foreign scientists, between scientists coming from academic sphere and scientists coming from business-enterprise sector, etc.). ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj O da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d Komentar 12.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti O o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete o o o o G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 13.Pomen raziskovanja za sofinancerje12 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 14.Izjemni dosežek v letu 201213 14.1. Izjemni znanstveni dosežek V članku sta združena dva pristopa k modeliranju dinamike v so-avtorskih omrežjih. Prvi pristop je bil razvit na področju fizike in matematike in ponuja formalno definicijo modelov malih svetov in preferenčne izbire. Drugi pristop temelji na sociološkem dojemanju procesa kumulativne prednosti in obravnava delovanje posameznikov znotraj omrežja. Podatki so bili pridobljeni iz osebnih bibliografij in zajemajo štiri znanstvene discipline, ki so del slovenskega sistema znanosti. Rezultati predstavljajo splošno topologijo analiziranih omrežij in specifične procese, ki to topologijo oblikujejo. Z združenima pristopoma k modeliranju smo ugotovili prisotnost strukture malih svetov vseh analiziranih disciplinah in hkrati pokazali, da je model preferenčne izbire veliko bolj kompleksen, kot trdijo nekateri zagovorniki enostavnega avtonomnega mehanizma rasti omrežij. 14.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek Pajek je programski paket za analizo in prikaz velikih omrežij. Program je prosto dostopen na naslovu: http://pajek.imfm.si. Čeprav je letos program Pajek praznoval že šestnajstletnico, je to še vedno edini splošno namenski prosto dostopni program, ki omogoča izvajati analize za omrežja, ki vsebujejo tudi do milijarde točk in povezav. V Web of Science program Pajek oziroma monografije in članke, povezane z njim, trenutno citira več kot 1000 drugih del, v spletni storitvi Google Scholar pa je citatov nekaj čez 3000. Leta 2005 je pri založbi Cambridge University Press izšla monografija "Exploratory Social Network Analysis with Pajek". V šestih letih je bilo prodanih okrog 7000 izvodov monografije. Zaradi velike odmevnosti je leta 2011 izšla še druga izpopolnjena in razširjana izdaja. Monografija je že bila prevedena v japonščino in izdana pri založbi Tokyo Denki University Press (2009) ter kitajščino (Beijing World Publishing Corporation, 2012). C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba raziskovalne organizacije: in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Anuška Ferligoj ZIG Kraj in datum: [Ljubljana 113.3.2013 Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2013/106 1 Opredelite raziskovalno področje po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 6 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 7 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta _ - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj sofinancerja" obrazec "Izjava 13 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2012 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2013 v1.00 67-1C-00-5A-9D-E3-33-85-AE-4C-F2-33-55-4A-6F-0E-EB-CA-04-51 VEDA: Družboslovne vede Področje: 5.03 Sociologija Dosežek 1: Programski paket Pajek Exploratory Social Network Analysis with Pajek Exploratory Social Network Analysis with Pajek Revised and Expanded WaLiler de Nooy, Andr^ Mtvar. Vladimir BalajEli Povezave (klik) na izdaje monografije o Pajku (dve angleški, japonska in kitajska) Pajek je programski paket za analizo in prikaz velikih omrežij. Program je prosto dostopen na naslovu: http://paiek.imfm.si. Čeprav je letos program Pajek praznoval že šestnajstletnico, je to še vedno edini splošno namenski prosto dostopni program, ki omogoča izvajati analize za omrežja, ki vsebujejo tudi do milijarde točk in povezav. V Web of Science program Pajek oziroma monografije in članke, povezane z njim, trenutno citira več kot 1000 drugih del, v spletni storitvi Google Scholar pa je citatov nekaj čez 3000. Leta 2005 je pri založbi Cambridge University Press izšla monografija "Exploratory Social Network Analysis with Pajek". V šestih letih je bilo prodanih okrog 7000 izvodov monografije. Zaradi velike odmevnosti je leta 2011 izšla še druga izpopolnjena in razširjana izdaja. Monografija je že bila prevedena v japonščino (Pajek^^ffiLfe^^^^h^—^^^) in izdana pri založbi Tokyo Denki University Press (2009) ter kitajščino in izdana pri založbi Beijing World Publishing Corporation (2012). VEDA: Družbene vede Področje: 5.04 Sociologija Dosežek 1 : Collaboration structures in Slovenian scientific communities, Vir: Elsevier;Akademiai Kiado; Scientometrics; 2012; Vol. 90, no. 2; str. 631-647; Avtorji / Authors: Kronegger Luka, Mali Franc, Ferligoj Anuška, Doreian Patrick "o % o cP cjs? o o 9 ax> o o oo 030© O cSaBEOO o OOIBOCiBO ® OO® CCOO o