Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto i aljc na?l ) Trije najlepši trenotki v življenju. (K« »nee. Prišel je kmalu — ko je namreč stopil deček v svoje dvanajsto leto — pričakovani dan. dan pervega sv. Obhajila, ktero je prejel s svojimi verstniki vkup v farni cerkvi. (Sej to je najlepše, prejeti pervo sv. Obhajilo v svoji farni cerkvi, ako je mogoče, kjer tam je bil tudi kerščen Sej tudi tisti nauk, ki ga deček prejema od svoje matere in od svojega lastnega duhovnega pastirja, naj globokeje v serce seže.i Na obrazu bralo se je dečku, da je silno ginjen in neizmerno vesel. Kakor angeljček klečal je pred oltarjem. Zavživanje nebeške Mane ga je silno ginilo. S solznimi očmi stala sta oče in mati za njim in opazovala svojega pridnega sinčka. Čez eno uro, ko je bil še pri drugi sv. maši. šel je iz cerkve, spremljevan od svojih starišev. Na potu šel je oče z njim v bu-kvarno in mu kupil v vedni spomin na srečo, ktere bil je ta dan deležen, lepo knjigo „Življenje svetnikov." Ta knjiga se mu je zelo priljubila" Domu dospevši videli so hlapca, ki je ravno dajal gerlicam jesti. Deček je precej hitel k njemu, vzel eno gerlico iz kletke, jo serčno božkal. pa — pozabil pri svojem veselju vratica zapreti, in — berzo zletela je ena gerlica njemu čez glavo ter se veselila zaželjen« prostosti. Bil je ta dan pervi najsrečnejši njegovega življenja. Jeseni poslali so ga stariši na gimnazijo, kjer se je od izbornih učiteljev podučevan zelo pridno učil in je tudi smel veljati v vsakem oziru kot zgleden učenec. Večkrat videli so ga, ko je bil z največjo pobožnostjo pri sv. maši; ako mu je čas dopuščal, stopil je še pred oltar ljube Matere Marije, priporočil (izročili se tu njeni premogočni priprošnji ter je tudi goreče molil za očeta in mater. (Lepo je videti tudi ljubljanske dijake, ki večkrat prav na gosto pred šolo z bukvami pod pazduho prihajajo pred oltar Naše ljube Gospe, ali pred drugi oltar, posebno radi pa pred oltar sv. Križa, se tam priporočajo križanemu Zveličarju. tudi še ss. podobe poljubujejo in se potem z večjim zaupanjem in ložjim sercem odpravijo v šolo. Ni pa lepo pri nekterih, ki vsi razmišljeni pri vratih nekoliko rzid podpirajo." potem pa merzli odhajajo, kakor so merzli prišli. „Saneta sancte!" „Tempium Dei deeet. sanctitudo." i Ko je deček srečno doveršil srednje šole, prosi! je za sprejem v duhovsko semenišče, kar se mu je tudi z največjim veseljem dovolilo, ker je bil tako lepega obnašanja in je imel dobra gimnazijska spričevala. Tudi tukaj bil je vedno med pervimi, odlikoval se je s pobožnostjo in modrostjo, kakor tudi z največjo vljudnostjo do svojih tovaršev, ter so ga vsi radi videli in spoštovali, ki so se z njim sozna-nili. Naposled prišel je od njega in njegovih znancev in sorodnikov tako željno pričakovani dan, kteri dan so ga vpeljali škof v svetišče Gospodovo s polaganjem rok. z maziljenem s sv. krizmo in z izročenjem maš-niške oblasti. Naslednjo nedeljo pomikala se je pa častitljiva procesija proti farni cerkvi; mladi duhoven obhajal je v navzočnosti svojih preveselih staršev, sorodnikov in vse občine pervo sv. mašo v čast Gospodu nebes in zemlje. In ko je po dokončani daritvi z mnogimi navzočimi gosti sedel pri veselem pogostovanji, spominjali so se pri tej priliki vsi velike milosti in časti, ktere se je vdeležila po novem božjem služabniku ne le rojstna hiša. temveč tudi cela občina. Sedaj pa zletela je jedna ljubih gerlic na priperta vratica svoje kletke malo od ograje proč, puhnila na prag, in — koliko veselje! —sferčala je nad glavami veselih gostov na pred hišo stoječi, cvetoči rožni germ, ter se za vselej poslovila. Bil je to drugi najlepši dan pridnega gospodarjevega sina. Sedaj nastopil je mladi duhoven brez strahu, vdan v voljo Božjo resno svoje življenje. Krepko je branil sv. vero in potegoval se za čast Božjo; bil je poln ljubezni do Boga in veliko si je prizadeval za blagor svojega bližnjega. Noben trud mu ni bil prevelik. nobeno delo pretežavno. Vedno je kolikor moč natančno spolnoval velike in vzvišene dolžnosti svojega svetega stanu, akoravno je pri tem terpelo njegovo bolj občutno zdravje. Zato je bil tudi po vsej okolici močno spoštovan: prihajali so pogosto ljudje k njemu prašat za svet v potrebnih rečeh ; bil je vsem vse. Ali tako lepa duša se je kmalo preselila k svojemu Bogu. Neko noč šel je v gorovje obhajat bolnika, nakopal si bolezen, ktere se po Božji previdnosti ni mogel nič več znebiti. Tri mesce terpela je bolezen; prenašal jo je s popolno vdanostjo kot poskušnjo od Boga, v molitvi, premišljevanji, ter je bil tudi zdaj zgled poterpežljivosti mladim in starim, ob enem pa tudi zgled ljubezni do Boga in bližnjega. Da bi se vsaj časih oddahnil in razvedril, postavili so tnu v sobo kletko z gerlicami, s kterimi, seje v mladostni dobi tolikokrat in tako rad vedril; večkrat ozerl se je na ljube živalice in strežaja opomnil včasih na sv. pismo, v kterem je golob tolike važnosti. Slednjič — prišel je za njega veliki trenutek, v kterem naj bi oči za ta svet. zatisnil; ljubi Bog hotel je poklicati na plačilo k sebi svojega zvestega služabnika Neko jutro podelili so mu duhovni pastir zadnjikrat sv. Obhajilo in sv. poslednje olje, kar je prejel z največjo pobožnostjo in ponižnostjo; nato molil je tiho zahvalno molitev za gosp župnikom, obudil kesanje in izročil se v varstvo Matere Božje in sv Jožefa; molil je tudi še prav goreče za uboge duše v vicah. in nato lahno zadremal. Popoldne se je zopet zbudil in je še enkrat vzel križ v roko ga pritisnil zelo ginjen k ustnicam, izrekel, komaj še na pol glasno, imena „Jezus. Marija in Jožef." ozerl se ( roti nebu ter — izdihnil svojo čisto in lepo dušo v naročje svojega ljubljenega Gospoda in Stvarnika, kteremu je vse svoje žive dni zvesto služil. Predno je še zadnjikrat dihnil. odperla je njegova dobra, za njega tako skerbna mati okno. da bi prišlo nekaj bolj čistega zraka na umirajočega sina in glej! — gerlica. ki se je ravno igrala na strehi, zletela je nad umirajočim, spustila iz kljuna zeleno vejico umirajočemu na persi ter zbežala v prosto božjo naravo^ in zletela je na verh drevesa, stoječega pred hišo. Častitljivi duhoven pa se je preselil v nebesa To je bil tretji, vekomaj srečni trenutek njegovega življenja. Prerokovanje župnika, kterega so bili njegovi stariši pred mnogimi leti tako gostoljubno sprejeli in ki jim je zato po navdihnjenji božjem obljubil obilni blagoslov, se je resnično in zelo srečno izpolnilo. Janez Kepic. JAKOB, po usmiljenji oožjem in apostolskega sedeža milcsti knezoškof ljubljanski, vsem vernikom stoje škofije pozdrav in blagoslor od Gospoda in Zreličarja našega Jezusa Kristusa! (Dalje.) Kakor je bila v stari zavezi sobota zaukazana kot dan za občno in javno bogočastje. tako je sv. cerkev v novi zavezi vslej oblasti prejete od Kristusa v to določila nedeljo. In to po vsej pravici. Versko praznovanje mora se zlagati z verskim spoznanjem. Po Jezusu Kristusu pa je stopil v ta svet popolno nov verski red: na mesto predpodobe resnica: na mesto sence svetloba! Za mrakom nastal je dan, za upanjem njegovo izpolnjenje. Nehala je postava strahu in suženjstva, na njeno mesto pa je stopila postava ljubezni in sinovstva božjega. Na mesto mesenega obrezovanja stopil je kerst v sv. Duhu in v ognju,1) in na mesto nepopolnega bogočastja stare zaveze v novi zavezi molitev v duhu in resnici.-) Čisto naravno je torej, da so primerno temu novemu redu postavili tudi n »v dan za bogočastje, ter da je stopila na mesto judovske sobote kerščanska nedelja. Vsled te predrugačbe premenil se je sicer dan» a pomen ostal je isti; le. da se je razširil in poveličal. Kakor sobota, tako spominja tudi nedelja na stvar-jenje; una kot zadnji dan v tednu na dopolnjenje. 'i Coni. Mattli. H, II. *) Coni'. Joann. i. 21. ta kot pervi dan na začetek stvarjenja. „Bodi svetloba".1) tako je rekel Bog pervi dan stvarjenja. .in bila je svetloba" — zraven spremenljive občutne svetlobe telesnega stvarstva po Bogu Očetu, v polnosti časa tudi polna, duševna svetloba po Bogu Sinu. ki je luč sveta.-1 in po Bogu svetemu Duhu razsvetlje-valcu in učeniku vse resnice. I ne perve in ob jednem te višje, duševne svetlobe, svetlobe sv vere. nas spominja nedelja; spominja nas poleg naturnega stvarjenja tudi na nadnaturno stvarjenje. ki nam je došlo po odrešenju Pa še na bližji, bolj neposrednji način nas spominja nedelja druzega, nadnaturnega stvarjenja in sicer po čudežih, ki so se zgodili na nedeljo. V nedeljo je Gospod častito vstal od mertvih ter prišel iz groba kot zmagovalec sinerti in greha. Pervo stvarjenje je vdihnilo življenje, kjer ga še ni bilo. drugo ga je povemilo. kjer se je zgubilo, (ireh je zadal dušam in telesom smert. od mertvih vstali Izveličar prinesel je življenje. Greh nas je obsodil v pekel Jezus Kristus nam je odperl nebesa Komaj je umeri, že se. razodeva kot dehvee življenja. Se se je tresla zemlja in pokale so skale vsled groze nad njegovo smertjo, in že so se odpirali, k.-kor pripoveduje sv. Matevž, grobje „in veliko teles svetnikov, ki so spali, se je obudilo in šli so iz grobov po njegovem vstajenju ter so prišli v sveto mesto, in so se mnogim prikazali." :;> Med tem pa, ko se je to na zemlji godilo, šel je Jezus v pred pekel ') rešit iz njega duše pravičnih stare zavv-ze, da bi se pokazal tudi dušam delivca življenja. Pa ne samo to. ampak t.-njegove moči, ki daje življenje in je zato vstvarilna moč, se je veseliti tudi nam. Kakor on, tako naj tudi mi. po njegovi moči in njegovem zasluženju. nekdaj vstanemo od mertvih k novemu življenju. opominjajoč nas vstajenja Gospodovega, stavi nam tako nedelja pred oči nekako drugo višje stvarjenje, kakor nam tudi počitek Izveličarja po besedah „dopolnjeno je" delo odrešenja, kliče v spomin sobotni počitek Boga Očeta po doveršenem stvarjenju. V nedeljo je dalje sv. Duh prišel nad apostol... Tudi to je nekako prest varjenje duhov, ki se je pričelo pri apostolih, ter se nadaljuje po milosti sv. Duha do današnjega dne v sveti cerkvi in se bode godilo do konca sveta. Ako se spomnimo spremembe, katero je, napravil sv. Duh v apostolih, in po njih v celem svetu, moramo tudi mi. hvaleč Boga. spoznati s psalmistom: „Izpošiljaš svojega duha. in so vst varjene. in obnavljaš obličje zemlje. ) Z oziroin na Jezusa Kristusa in na zveličavne milosti po Jezusu Kristusu nam je nedelia zares nekak spomenik neskončne ljubezni božje do nas. nam je glasen opomin, naj ga i mi ljubimo ter zaupamo v Boga. ki je toliko za nas storil. Ako potem še pomislimo, da nam nedelja n-- podaje le praznih spominov, ampak da >e v nedeljo zares in resnično obnavljajo najbolj vzvišene skrivnosti naše sv. vere pri nekervavi daritvi sv. mase, in da nas ne poduču-jejo besede iznajdene od ljudi, ampak nas podučuje za večno življenje edino zveličavni nauk Jezusa Kri- Cen. 1. H. -) Conf. Joann. 1. S. i). "«j Mat. 27. ;>2 si«<|u. *) i. Potr. a. iy. i Ps. los. :to. stusa: ako vse to pomislimo, ne bomo mar prisiljeni priznali: zares, to je dan. ki gaje Gospod blagoslovil, preobilno blagoslovil in posvetil? kdo bi se branil, ga tudi posvečevati? kdo bi zamujal vdeleževati se njegovega blagoslova? (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Občni shod Vincencijeve družbe ti. marca se je pričel z nagovorom preč gosp. predsednika. iz kterega bodi nekoliko posneto. — „Naj preje bodi mi dovoljeno, pozdraviti Vas z lepim ker-ščanskim pozdravom: Hvaljen bodi Jezus Kristus!"' l'red 4 dnevi n;istopili smo sveti postni čas. čas milosti, dneve zveličanja. kakor resni ta čas ime nuje naša sv. Cerkev. Opominja pa nas. da naj mislimo na tu. kar je edino potrebno, da delajmo za svoj<* neumerjočo dušo ter si nabirajmo zaslug za večnost, zlasti z izverševanjem del kerščanske ljul»ezni' To je sveta dolžnost slehernega kristjana, a mnogo bolj veže nas, preljubi sobratje. kakor ude Vincencijeve družbe; saj smo kakor Vincencijevi bratje t«, nalog • še posebno prevzeli po zgledu zavetnika svojega, sv Vin«-eneija, - nalogo, ljubezen skazovati dejansko svojemu bližnjemu ter mu po moči v dušnih in telesnih potrebah pomagati, s tem pa ob jednem sami sel>e posvečevati in za svoje zveličanje delati. Kako vspešno da je bilo naše društveno delovanje v minulem letu 1*01. to nekoliko pregledati in in vzajemno vnemati se zanaprej, da bi neutrudno delali v tem svetem poklicu. — to je namen občnemu zboru, k kateremu smo se tii sošli. Za gotovo sem mislil, da bom mogel letos tiskano poročilo našega Vinc. društva za 1. lsin velečastitim gospodom udom danes predložiti; pa zavlekla se je stvar neljubo; a dobili ga bodo v kratkem. Če pogledamo na 1. 1891, moramo s hvaležnim sercem spoznati, da družba je bila jako delavna in da z vspehom smemo vsaj po večem biti zadovoljni. Bodi za to čast in hvala Bogu. od katerega pride vsak dober dar! Saj oči vidno se je spet to leto kazal blagoslov Božji, bodisi glede konferencij, bodisi glede sirotišnega zavoda. — Hvala, priserčna hvala pa dalje verlim dobrotnikom in prijateljem društva, kterih blaga radodarnost je nas zmožne storila izverševati dela kerščanske ljubezni. Ako dohodke 1. 18'J1 primerjamo z onimi leta poprejšnjega (181)0), zaostali so sicer nekoliko mimo prejšnjega leta pri obeh ljubljanskih konferencah in v Teržiču. Drugač pa je glede sirotišča. kjer se je število gojencev močno povzdignilo. Nasledujejo po-števi. kijih prinese tiskano poročilo; opomnimo samo. da samo za Marijanišče z zavetiščem je bilo stroškov 18.900 gld. Dalje pravi gosp. predsednik: 0 dogodkih, zadevajočih naše društvo, naj smem iz minulega leta navesti tole: Duhovne vaje (eksercicije) imela je Vinc. družba drugi teden po Veliki noči, ki jih je vodil v cerkvi sv. Florijana v č. P. Jož. Liensberger. G. vodja Marijanišča dr. Lampe je romal 19. febr. 1S91 v sv. Deželo in Jeruzalem ter izostal blizo 2 mesca Nadoraestovala sta ga med tem preč. gg Janežič in Lesar. Napredek gojencev v Marijanišču je bil vgoden, deloma prav dober. Eden izmed njih. že od začetka v zavodu, je stopil v duhovno semenišče ; bil je vedno odličnjak. Veronauk je učil v zavodu čast P. Rajner, v petju podučeval čast. P. Severin; vse druge predmete učile so verle šolske sestre, kterim se je naznanilo zasluženo hvalno priznanje po č. prednici v Mariboru vsled društvenega sklepa. Mesca septembra pričel se je v domači šoli. ki ima pravico javnosti, tudi H razred. — Število dečkov naraslo je ob koncu ieta na U:i. Med njimi je 10 gimnazija Ice v. Vsled vradne zapovedi napravili smo v Marijanišču zadnje poletje primerno kopališče z ozirom na zdravstvo. Stane okol 1800 gld. — Lotili smo se bili grajenja stranskega trakti na Marijaniščnem dvorišču. pararelno k kapeli, ter ga 31. okt. srečno pod streho spravili. V njem bodo šolske sobe. telovadnica, in zgoraj prostorna soba za spalnico. Stati utegne vse po|>olno doveršeno okolo 20.000 gld. — Izplačal sem v ti nainen ob koncu p. leta 12 955 gld. Društveni časnik : „Jahrbücher des Vinz. Vereins in Köln* naročen je letos za vsako konferenco po 1 eksemplar. Predsednik verhovnega vpravm-ga sveta za Avstrijo. knez Salm-Reiferscheid, je odstopil preselivši se v Solnograd: in na njegovo mesto je nastopil slavnoznani katoličan grof Anton Pergen. Okrožnice sv. očeta Leona XIII o naj važniših dolžnostih se je razdelilo med ude veliko število. Foliuni period icum archidioece os G o riti en si s. Ta list. ki nas razveseljuje z jedernatimi, vseskozi času primernimi spisi in s prelepo, jasno klasično latinščino, se hoče tudi po svojem obsegu in s številnišimi pisatelji še bolj povzdigniti, kakor kaže izdatni zvezek za mesca prosinec in svečan t. 1. Na višjo željo namreč so se zedinili bogoslovski profesorji v središnjem semenišču, da hočejo z obnovljeno vnemo delati za omenjeni list kakor naznanjajo v vvodu: „Superiori voluntati obsecuti consilium ce-pimus novo studio his ephemeridibus operam navare." Da jim je resnična volja, zagotavlja kazalo omenjenega sošitka, ki na 64 straneh obsega Iti tehtnih, sicer bolj kratkih, pa zelo podučnih in zanimivih člankov, zraven tega pa še množico drobnih naznanil, pretresanj, napoved itd. V dokaz rečenega naj stoji tu kazalo tvarin tega zvezka. Tvarine so take le : „Lectoribus salutem. — De religionis christianae initiis. — De scriptura Sacra lemmata quaedam. — De ecstaticis iisque praeprimis mulieribus. — Sanctu-arium B. M. V. Barbanae. — De fraterna correctione. — Spiritismi hallucinationes et pericula. — Solutio quaestionum in 14. et 15. Conferentia. — Prima pue-rorum communio. — De die Cinerum. — De quatuor rubricarum Missalis intelligentia. — Paramenta. — Res liturgisce. — Apostolatus Orationis cum Calendario Cordis Jesu. — Lamentationes Jeremiae. — Indifferentismi venenum in schola religionis experte. — Nasledujejo naslovi: Acta officialia, Biblographia. Expositiomusic. Vindob. Societat. „ vom rothen Kreuze." De convictu slov. s. Aloysii. Ex mandato Celsissimi. Monitum ven. Clero curato — de Indulto. Crónica dioecesana." Menda je to dosti za priporočilo lista, ki izhaja „moderatore Doctore Antonio Mahnič, in se izdaja vsak mesec; naročnina za celo leto stane 2 gld. in pošilja se naročnina v nadškofijsko pisarno v Gorico. Amerika. Dr. Korob&čovič v „Katoliški Jednoti" pripoveduje: Neki časnik ,.Am. Hyenya se ponuja biti organ pravoslavnih (šizmatiškihi ali razkolnih Slovakov! Ker je pa razkolnikov malo v Ameriki, zato tako vabijo Slovake, da bi postali razkolniki. „Koro-bačovič* pristavlja, da se mu to zdi neverjetno, kajti kdor ne zna ceniti rimsko katoliške vere in hierarhije, kako bo cenil hierarhijo rusko, in če je ruska razkolna vera kaj dobrega ohranila, ima to od rimskokatoliške vere. — Vidi se tedaj, da tudi za Slovane v Ameriki je nevarnost in potreben je „Koroba-čevič," da jim da po plečih, kteri so tega vredni. Ena žerfva kulturne borbe. Duhovni oče redovnih sester v Nazaretu pri Banjaluki v Bosni, kterega je naš dopisnik iz Bosne zadnjič v (št. 10» omenil, da je precej po misijonu ondi umeri, je č g Peter Zimerman. Časnik „Leo" v Paderbornu pravi, da ta mož je bil na Pruskem ena pervih žertev kulturne borbe „ein Opfer des Kulturkampfcs." še predno namreč je prišel v Bosno. In kako se je godilo, da je prišel v Bosno? Bil je iz Trierske škofij«, in preganjali, terpinčili so ga, ker se je bolj Boga bal, kakor pa ljudi. Omenimo naj ob kratkem nekaj. Na Pruskem je bilo o Bismarkovi velemogočnosti več katoliških krajev brez duhovnih pastirjev, ker je bilo sprejemanje mladenčev v duhovski stan hudo vtesnjeno, duhovnom v druge okraje hoditi v dušno pomoč, pa je bilo terdo prepovedano. In če bi imeli ubogi katoličani brez dušne pomoči živeti in umreti, to, se vč, ljudi krokodilove borbe nič ni peklo! Pri nekem takem opravilu zunaj lastnega okraja, najberže, so bili č. g. Petra zasačili in kakor sam popisuje dva policaja sta ga bila spremila čez mejo do kraja, kjer je bil v službi. Drugi dan gre zopet čez mejo po enacih opravilih, pa kmalo sta ga imela zopet v pestčh župan in žandarem in — le berzo v ječo z njim! V nedeljo zjutraj ga je žandar spremil na pošto in bil je odpeljan v Koblenz v ječo. Tam je našel 8 župnikov in kaplanov, ki so bili enaki . hudodel-niki," kakor on, in vsi so bili prav dobre volje, gotovo zato, ker so za ime Kristusovo preganjanje terpeli. Gonili so ga pod „komando" beričev sem ter tje, zdaj nazaj v duhovnijo, zdaj pred sodnije, zdaj v ječo, ker če je le mogel, je smuknil čez mejo zapuščene vernike tolažit, jim božjo službo opravljat itd. Poslednjič so ga obsodili v pregnanstvo na otok Riigen Ta „staatsgefahrlicher* hudodelec pa ni šel na otok Rugen, temveč — ne vem, kako? — mudil se je nekoliko v Belgiji, odmenil se za zunanje misijone in odrinil v Bosno. Skoz 8 lčt je z neverjetno go rečnostjo delal, pomagal, učil, kar je le mogel. V serce ga je bolelo, ko je videl, kako silo revne stanovanja ima ljubi Zveličar po mnogih krajih, in ni prej miroval, dokler ni v Maglaju cerkve prenovil, in v Nazaretu zidal nove cerkve čistega Spočetja. V Vindhorstu je lansko leto zidal šolo, poleti je imel odmenjeno du-hovsko hišo zidati in cerkev doveršiti. Dobrotljivi Bog pa ga je odmaknil iz njegove delavnosti. Njegovo poslednje delo je bil sv. misijon v Vindhorstu, ki ga je vravnal malo pred svojo smertjo. S svetim veseljem je 1"). jan. šel še misijonarjem nasproti, ki so 17. jan. sv. misijon pričeli. Akoravno ves oslabljen, je vender pri misijonu vsega se vdeleževal; 20. jan po sv. maši pa se je ulegel in ni več vstal. Ves lepo pripravljen je v soboto o ' 27ih zvečer 23. jan. svojo lepo dušo Bogu izročil. Tudi milgsp. škof iz Banjaluke je prišel k pokopu: rekel je: „Kaj da sem zgubil, to vem. kako pa ga bom nadomestil, tega ne vem." Posebno previdnost božjo vidijo v tem. da je Marijin zvesti služabnik um<»rl ravno ta čas. ta dan in to uro. Ali bi namreč kdaj svojo občino mugel zapustiti v boljšem stanu kakor ravno zdaj. ob koncu misijona? In koliko se je zanj te dni molilo! Tmerl je kakor zvest Marijin služabnik, ker nji na čast je pri vsem mnogem delu obmolil vsak dan 10 rožnih vencev — če ne po dnevi, pa po noči. Marija ga je hotla za to poplačati in prišla je p»»nj v soboto in k temu še v g« ni svojega poročenja s sv. Jožefom, kakor bi s»> mu hotla hvaležna skazati ker je niima na čast eerkvi zidal. Kaj pa hočemo reči o njegovi ljubezni do naj svetejšega Zakramenta? Kako so ga solze oblivale, kadar je govoril o Jezusovi ljubezni v presv Kešnjem Telesu! Kakor društvenikevharistiškeduhovsk»*družbe je vsak dan eno uro molil, ako ga ni bolezen zader ževala. Dosegel je. da razun pustnih dni so v samostanu nazareškfm še vsak in^se«* enkrat obhajali 1 .'»urino češčenje še velik«» dru/.^gt le:tega o njegovem češčenji do Najsvetejšega je z tznamnjaiio. Med drugim je po trikrat v t.-dnu od poli sedmih do sedinih zveččr obhajal blagoslovno p«»češčevanje v »-erkvi ob tej uri je imela zdaj njegova samostanska o 1 »čina tudi v soboto večer slovesno m« »liti pred i/postavljenim Najsvetejšim ob kon«-u sv. misijon-« In o tej uri ga je Jezus poklical k Sebi. kakor da naj on gleda z nebeške višave, kako njegova občina opravlja to slovesnost. Blaženi, nebeški mir je oblival njegov obraz, ki se je zdelo, da se zmeraj presvitljuje. dokler je bival na mertvaškam odru. Ranjki se je močno bal, da bi ga na zadnje kak mertvud ne zadel in je večkrat rekel: .0 da bi le ne umeri brez pomoči kacega duhovna!-1 In lejte. Bog je tako dal. da je bilo med njegovo boleznijo 6—8 duhovnov, ki so zanj skerbni bili, in med njimi škof sam. Nektere mesce je, kar je ranjki, bivši ravno v Vindhorstu, imel prelepe sanje, da se mu je Bog in Zveličar v prečudni lepoti in častitljivosti prikazal; pokleknil je pred njega in prosil: „Ljubi Jezus, vzemi me k sebi v nebesa/ na kar mu je Bog in Zveličar ljubeznjivo smehljaje odgovoril: „Bom. bom! kmalo pridem/ in dragi ranjki je pristavil: di zveličanja. ki ga je pri tem občutil, ne more popisati. Sv. Jožef. Devet ss. Jožefov ima rimski Martirologij. Kaeih 9 je Jožefov med ljubljanskimi gg. bogoslovci; med prečast. gg. duhovni ljubljanske škofije je pa 50 Jožefov. Nekteri Jožefi so postali tudi že Josipi (če je to čisto pravilno vsled orientalskega „Jusef, Jusuf/ kor „assaf/ pustimo „sub. judice" i. Po vsem slovenskem je pa Jožefov, Jožetov, Jožov, Josipov, Jožkov malo manj kot listja in trave: Bog daj vsim vse dobro in ohrani jih v svoji milosti! Sv. Jožef je velik pomočnik v življenji in na zadnjo uro. Sv. Alfons Ligvorij pravi, da iz treh raz - logov naj vsak katoliški kristijan sv. Jožefa časti in se mu v priprošnjo priporoča: 1) Ker Jezus sv. Jožefa ljubi ne le kakor kaeega prijatelja, ampak kakor očeta; zato je njegova priprošnja tudi veliko bolj mogočna, kakor kacega druzega svetnika. (Velik del tistih, ki se po .Danici-4 Naši ljubi Gospej presvetega Serea za kako posebno pomoč priporočajo, privzemajo tudi sv. Jožefa ) 2) Ker je sv. Jožef dosegel posebno moč zoper hudobne duhove na zadnjo uro. (Zato se blezo zelo vsi Slovenci vsak dan priporočajo za srečno zadnjo uro Jezusu. Mariji in sv Jožefu, in takrat blezo ne pravijo: sv. „Josipu." temveč: sv. Jožefu molijo svoj očenaš. kakor tudi v litanijah ne pravimo: .sv. Josip4, — ampak: „sv. Jožef, za nas Boga prosi. ) Ker pomoč, ki sta jo Jezus in Marija skazovala sv. Jožefu na zadnjo uro. je njemu dosegla pravico, da svojim zvestim služabnikom pridobi, sveto, pohlevno smert. Tako uči sveti Alfons Lig. — Sveti Jožef, za nas Boga prosi! Sveti Jožef liišni varili. iJo/.efom v spomin.) Sveti Jožef! Ti nas vsliši, Bodi vari h naši hiši. Sprosi blagoslov, zavetje. Vladaj naše vse imetje; Mir. edinost nam pridobi. Da v ljubezni in milobi Božji strah nas vse povsodi. Srečno proti nebu vodi; Naj pri nas bo tvoje stanje, Spremljaj misli in dejanje; Glej. častim Te dans veselo. Dajem v last Ti hišo celo. Kar Ti všeč ni v nji. odstrani. I'red nesrečo jo zabrani; In z družinico rne zmeraj. V Ser«'e Jezuščka zaperaj. Mine da vsak dan na svetu Nam. kot Tebi v Nazaretu. UaUoslav. Razgled po svetu. Eim. Sv. oče Leon XIII so izdali okrožnico do francoskih nadškofov, škofov, vsih duhovnov in vernikov francoskih. Sv. < »če obžalujejo, ker so se neki možje zarotili. da bi zaterli kerščanstvo na Francoskem. in opominjajo vse Francoze da naj delaio za pomirjanje domovine. Za dolžnost vsim naznanjajo priznanje obstoječe vlade, ter da naj nič ne počenjajo za njen prekuc Sej znano je, da katoličanstvo se zlaga z vsako vladino obliko, naj je sainoderštvo, vstava ali republika Proti ugovoru, da katoličani ne morejo z dobro vestjo priznavati republike zarad njenega znperkerščanskega mišljenja, pravi enciklika, da se mora razloček delati med že obstoječo vlado in med postavodajnimi korporaeijami. Zato naj se vsi dobri katoličani zedinijo. ter z vsiini postavnimi pomočki se borijo proti zlorabi postavo«lajstva Konečno on-ciklikla svari zoper Iočitvo deržave ni cerkve. Bim. (častivredni Gerard Maje 11 a i Kon-gregacija o čudežih čast. redemtoriškega brata laika Gerard-a Majella je imela pred nekaj časom tretji in zadnji shod Ta čudodelni služabnik Božji se je pre- slavil z novim čudežem. Na povelje prečast. P. generala je red 20 jan. t. 1 imel molitve za srečni vspeh tega opravila. Imeli so ta dan tridnevno če-ščenje presv. Rešnjega Telesa. Ravno tisti čas je v kraju Pagani stopila v cerkev neka žeia. kteri je vso glavo in celo obličje gnjiloba razjedala. S pogumnim zaupanjem v Boga kakor je lastno Napo-litankam, kliče častiternu služabniku Božjemu te le besede: „Ako si svetnik, pomagaj mi in ozdravi me!"4 Ktnalo nato čuti. dajo na bolečih delih nekako čudno žgače in serbi — in precej nato je bila zdrava. Dva zdravnika sta poterdila. da je to ozdravljenje čez-natorno. V kongraciji 20. jan. so bili poterjeni ču leži zastran kterih je bilo vprašanje; 25. sušca bo dotični dekret razglašen Proglašenje njega kot zveličanega pa se bode najberž godilo prihodnje leto, ko se bo obhajal jubilej Leona XIII. Sarajevo. (S rediš nje bogoslovno semenišče.) „ Verbosna" piše, da bogoslovci 4 tečaja bodo vsaki zase v svoji sobici, in za nje bode v novem semenišču 13 sob: za perve tri tečaje pa bodo tri velike spalnice, dvorane za podučevanje in učenje. Ti prostori bodo v zgornjem oddelku poslopja. Pri tleh bode velika dvorana za slavnostne primerljeje. zatem sobe za počivanje, kopališča, obednica Za cerkvijo bo rned enim in drugim oddelkom kuhinja, toda ta oddelek bo imel prizemlje. Vse poslopje bo v renesanskem zlogu. Občelje bo dolgo :>o m. po-dolgostni krili imeli boste — zahodnje ."»"> vzh .dnje pa 40 m. Načert je iz zvedene roke domačega stav-barja g. pl. Vančas a, kteri boJe zidanje tudi nadzoroval Zverševal pa ga bode požeški mojster g. Ivan Holz. kteri si je v Bosni dobro ime pridobil z zidanjem nadškofovskega semenišča v Travniku, in pa samostana frančiškanskega v Kreševem in v Kraljevi Soteski. I. Bratovske zadeve molitvenega a p o s t o 1 j s t v a Nameni za mesec marcij (sušeč a) Glavni namen: Družinska jutranja in večerna mohter. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) (Koneej Za daritvijo častimo Boga najbolj z molitvijo, in pripoznavamo Njegovo neizmerno veličastvo. To storiti, z molitvijo in daritvijo namreč očitno pripo-znavati neomejeno višjo oblast Gospodovo, je pa tudi stroga dolžnost največje postavno vtemeljene družbe, deržave. in sicer, ker je vidna družba, tudi v očitni, skupni službi božji; tako uči Leon XIII v svoji okrožnici o kerščanski upravi deržav. Še veliko bolj pa velja ta dolžnost češčenja božjega družinam, pervotnim in pervim vseh zvez. ki je vsaki drugi podlaga. Zato so imeli že stari pogani domače ognjišče, podobo družine, za svetišče. Kerščanska družina pa je. kakor pravi sv. Avguštin, nekaka cerkev sama zase. kjer opravljajo duhovsko službo stariši. otroci in druga družina so pa verniki. Potegnite se torej za svojo čast, vi kralji in duhovni družine; ti kraljevo duhov-stvo. ti sveti rod. ne padaj s svoje višine! 0 da bi pač v vsaki kerščanski hiši zadnji žarki zahajajočega solnca obsevali pred svetimi podobami družinskega altarja klečeče stariše in otroke, gospodarje in posle, vse staro in mlado, kjer združuje skupna, molitev s svojimi glasovi tudi serca v kerščanski ljubezni. Te pobožne navade kličejo nebeški blagoslov na zemljo, povzdigujejo in posvečujejo hišo ter razlivajo nad vso družbo ono resnost in ono veličastnost, ki ohranjuje pobožnost in čistost vere in nravi, in vzajemnost sere. Žal. da se je v našem času že veliko število družin tej častitljivosti in svetosti odpovedalo. Seveda, kraljevati v družini, to bi hotel in hoče še marsikedo. toda duhovska služba se jim zdi neprimerna; nikdo pač ne more pri drugih oskerbovati in pospeševati službe v čast Boga. kateremu je v lastnem sercu pokorščino odpovedal. Toda drugače ne gre; prestol se opira na oltar, kraljestvo nima obstanka brez du-hovstva. In zato vidimo, kako izginja kraljestvo v družini, potem ko je bilo odpravljeno duhovstvo iz njenega svetišča. Deržave brez podlage v pravičnosti imenuje sv. Avguštin velike roparske druhali; ravno tako pa se spremeni družina brez bogaboječnosti v malo razbojniško jamo. celo v živalski berlog. To dokazujejo izgledi strašnih pregreh, ki so se šele pred par meseci med drugim dogodile tudi v glavnem mestu nemškega cesarstva In skoro ob istem času je neki brezverski berolinski časopis razglasil, da je 10 božjih zapovedi že zastarela stvar in ne več pora bna za tako olikane in prebujene ljudi, kakor so dandanes. Zlasti kaj majhnega pomena jim je tudi 4. zapoved; in družina, če se sme to, kar oni tako imenujejo, družina imenovati, in če >e potem sploh kakšna še mogoča, opira se le še na nagon in svo-jevoljnost. To je pa sicer že zdavnej očitno izrekla največja stranka brezvercev, socijalni demokratje; poguba prihaja zlasti od te strani kakor kak vesoljni potop, če hočemo, da nas ne odnese, če ga hočemo ustaviti, treba nam svetišče družine varovati. V ona onečeščena in opustošena svetišča, kjer je s kerščanskimi navadami tudi kerščanska vera izginila, ne predere več naš glas; kjer pa še živi v vsakdanjem življenju vera in kerščanstvo. tem kličemo, deržite se tega. kar imate! Kjer pa vedno še tli kakor pod pepelom posvetnosti, ondi ga na novo oživite z vpeljavo kerščanskih navad, zlasti jutranje in večerne molitve. Pred vsem je tu naloga matere, sv. ogenj prižgati, ki ne bi imel nikdar ugasniti, in ga v prihodnje zvesteje čuvati. Jutranja in večerna molitev je za kristjana, celo za vsacega količkaj pametnega človeka, že po sebi razumljiva stvar tako, da moramo pač imeti le za slabo znamenje časa in za dokaz globoke propalosti, če vidimo, da je ta vaja prišla tako iz navade. Z Bogom začni vsako delo. Z Njim bo dober tek imelo; Z Bogom delo dokončaj, To je steza v sveti raj. Tako se glasi stari rek: In če ne večkrat, saj dvakrat na dan naj bi se človek samega sebe spominjal, in svojega pravega, večnega cilja: Zjutraj, da z nova vravna svojo pot k Gospodu Bogu svojemu, da mu daruje vse delo onega dne z dobrim namenom in s sklepom spolnovati njegove zapovedi; zvečer pa, da se hvaležno ozre nazaj na dokončano delo in prehojeno pot. da vredi. kar je napačno storil, in da z žalostjo in kesanjem Boga prosi za odpuščenje. Za to pa ni treba veliko besed in dolgih ustmenih molitev. „V zadobljenje ss. odpustkov, ki so podeljeni za apostoljštvo molitve, se zahteva, da udje k jutranji molitvi, katere ne smejo opustiti, pridenejo tudi darovanje svojih molitev, dobrih del in terpljenja onega dne v oni namen, v katerega se Kristus naš Gospod samega sebe daruje v sv. mašiu Tako se glasi v VI. točki pravil, ki so jih dali Leon XIII molitvenemu apostoljstvu Za to darovanj«' se pa sme vsak p«>-služiti obrazca, ki ga „Danica" vsaki mesec prinaša, in za katerega so podelili sv. Oče 100 dni odpustka. Udom molitvenega apostoljsrva torej ni treba biti v zadregi za kratkost in bogoljubnost jutranje molitve, ravno v tem. kar se tiče najvažnejše reči. dobrega namena, in se lahko poslužijo za to besed „Danice" z mesečnim glavnim namenom in z vsakdanjimi posebnimi nameni. Udje bratovščine presv. Serca Jezusovega pa naj vsaki dan. akoravno niso k temu pod kakim grehom zavezani, za zadobljenje bratovskih odpustkov, svojo bratovsko molitev opravijo: I očenaš, 1 češenama-rijo in apostoljsko vero s klicem: O presladko Ser<--' Jezusovo, daj. da te vedno bolj ljubim! To vse se gotovo prilega za jutranjo molitev: one tri zares katoliške molitve, ki bi med verniki ne imele nikdar utihniti, in ta kratki, serčni pozdrav naše ljubezni in pobožnosti, presv. Serca Jezusovega. Prav je tudi, če se to zvečer ponovi; kajti priporočati se presv. Sercu Jezusovemu in v varstvo njegove sv. Matere in spoznavati sv. vero in Gospodovo molitev, če jo z duhom pobožno molimo, je sploh popolna molitev in posebno še tudi prav kerščanska večerna molitev. Pobožnost presv. Serca Jezusovega in apostolj-stvo molitve ima za posebni namen, v posvetnost zakopana serca človeška k Gospodu povzdigniti in duha molitve na novo poživiti. Pot k temu cilju pa pelje skozi družino. „Zato je veličastno in vzvišeno delo,u dejal je pred 10 leti že neki čverst pospešitelj molitvenega apostoljstva na katoliškem shodu severne Francoske v Lilu 1. Išš2., „duha molitve v družinah zopet oživiti. Oni dan. ko bode naša draga domovina tako molila, ji bode prisejala sreča. In sami že veste, kako ji želimo vso srečo, če jo Jezusu samemu na serce pokladamo u Glavni namen za mesec april (mali traven): S/iOštorunje revežtr Jezusu Kristusa b) Posebni nameni: 22. S. Nikolaj Fluenski. Zmaga svetili pravic v Švici. Poraba volilne dolžnosti. Itešenje i/. Imde revščine in skerhi /.a živež. 23. S. Teodlll. Misijoni v Južnem morji. Težavne zadeve dušnih pastirjev. Pomo«' v skrajno-mučnem dušnem stanji. Odpeljani. pogrešani. 24. S. Gabriel. Oznanovahi kat<»lišk<- ven*. Osiročene šk«.-fije. Dobri vspeh pri skušnjah. Vse marijanske kongrepacijo. 25. fflarilino oznanjenje. Oznanovanje izveličanja v Alriki. obloženi s prekletstvom. Očitna molitev angeljevejra il sem dolgo bolan in vse zdravila raznih zdravnikov mi niso pomagale; priporočim se Mariji Devici in sv. Jožefu ter obljubim po ..Zjrd. Daniei" razglasiti, ako ozdravim: ker se ini je zdravje zelo zboljšaio. spolnim hvaležno svojo obljubo in kličem vsim bolnikom: naj se le zaupno zatečejo k Mariji in sv. Jožefu, gotovo bodejo uslišani. — Itolno sestro priporoča brat za pomoč in zdravje — Odvernjenje nekega pohujšanja od mladine. Na (iorenjskem. 2. sušca 1892. Ivan K. i Vi sv. K. K. D. Slovesno seje preteklo leto obhajala tristoletnica angeljskega mladenka, sv. Alojzija. Ljudje so se mu vzlast-v tem času prav goreče priporočevali in gotov;» tudi mnogo milosti prejeli na priprošnjo svetnikovo. Tudi jaz sem. kakor menim, veliko dobroto prejel na priprošnjo sv. Alojzija. Ker sim bil obljubil, ako bodem uslišan, v »Danici« priobčiti, spolnujem s temi besedami svojo dolžnost, iskreno želeč. da bi zlasti mladina se temu svojemu zavetniku m varim prav goreče priporočevala in posnemala njegovo bufoljubno življenje, potem bi v resnici bila nadepolna. Sv. Alojzij, varuj kerščansko mladino! Dobila sem na priporočevanje k N. Ij. (i. doželjeno službo. 1 eščena Marija' J. I'. Listek za raznoterosti. Ljubljana. Zlato mašo bodo na sv. Jožefa praznik, 19. t, m, v frančiškanski cerkvi slovesno obhajali prečastitljivi 1'. Evstahij Jožef Ozitnek, kustos, bivši provineijal okrajine sv. Križa itd. Ob devetih se prične cerkveno opravilo. Bog daj svoj blagoslov, in prečast. zlatomašniku še mnogo lét! Umeri je L"». t. m. g Matija Kade rž a vek. previden s ss. zakramenti, starosta ljubljanskih tiskarjev. star >2 lčt. bivši od i 1>;>2 vedno v Blaznikovi tiskarni do vstopa v pokoj 1 lss.j. Bog daj verlemu poštenjaku večni mir! Stara božja pot Marije Device vnebovzete na Dobrovi pri Ljubljani. — S tem napisom „Zgd. Danica • prav v kratkem začne prinašati daljši spis o Dobrov-ski Ijožji poti. kterega je sestavil ondotni č. g. kaplan Anton lisjak Ne le bližnjim Ljubljančanom, marveč vsi deželi je Dobrova imeniten kraj in slavna božja p«>t in bo torej omenjeni popis premnogim zanimiv in mičen. kakor tudi koristen. Kteri žele te popise brati, naj hité naročiti se na . Danico,n ako še niso iiaro mizo: ('.. har milijone: C. g. žup. Mart. Narobe o gld. Zi afrikanske znmum : h» čast. jr. žui». J. Karlinu 1 gld. 10 kr. Za laške ¿trut/aredovnice: Neim. iz hvaležnosti za za-dobljeno zdravje 1 gld. Za kristjane na Jatrovtm: Ho č. Lr. župn. A. Lovšinu s Homca f» j»ld. Zai rstanovitev stalne in večji rezidence čč. do. Jezuitov v Ljubljani namesto sedanjega „i>r<>rizorja" : župan Josip Ožura v Osilnici. 2 gld. 60 kr.