D
ROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
ilEV—NO. 837.
CHICAGO, ILL., 27. SEPTEMBRA (September 27th), 1923.
LETO—VOL. XVIII.
Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2364.
POGLAVJE O DEMOKRACIJI IN
DIKTATURAH.
Evropska in druga ljudstva so se borila dol-desetletja zoper avtokracije in za državljan-pravice. Vsaka svobodščina je bila priborila več ali manj s krvjo.
Polagoma so se avtokratične monarhije ireminjale v ustavne monarhije. Prvotna vo-oa pravica je bila zelo omejena — v nekate-deželah je še danes. Privilegij glasovanja imeli le posedujoči sloji — veleposestniki in nalomeščanstvo. Volilna pravica je bila razdeljena po kurijah — čim večje je bilo tvoje pre-loženje, tim več je štel tvoj glas. Nekaj veleposestnikov, plemenitašev, je štelo na volišču to-;o, kakor več tisoč malih posestnikov. Delavci sploh niso imeli volilne pravice. Socialna demokracija je vojevala silovite ilke, predno je priborila volilno pravico tudi :lavstvu. Ampak tudi ta je bila v začetku ome-3. Medtem, ko je imel delavec le en glas, je imel veleposestnik in vsak večji posest-liktri ali štiri. Razmerje poslancev je bilo še j krivično razdeljeno. Prvi parlamenti niso Ji predstavniki ljudstva, ampak gotovih priigranih slojev. Delavsko ljudstvo pa ni bilo nikdar "privilegiran" sloj.
Dolgoletni boji za volilno pravico so se v inogih državah končali s tem, da je bila uve-) "splošna, enaka in tajna volilna pravica." k državljan, ali bolje podanik, je imel glas. kpak pravice parlamentov so bile v mnogih deželah še vedno močno omejene. V Avstriji n. je imel cesar pravico vsak hip razpustiti dr-uni zbor, ako mu ni ugajal, in med tem je nela vlada delati kar je hotela, ne da bi bila govorna kakemu ljudskemu zastopstvu. Pra-lico razpuščati parlament imajo nekateri vla-ji še danes. Tudi car jo je imel, pa so mu končno vzeli.
*
Že po par letih svetovne vojne se je pričela |t širokem zamahu razvijati propaganda za naj-demokracijo, samoodločevanje narodov, a poraz avtokracij. Na čelu tega gibanja je stal Wilson po vstopu Zed. držav v vojno. Ko je šel Wilson po premirju v Evropo, so ga pozdrav-alepo mestih velikanske množice ljudstva kol
nosilca nove, prave, resnične demokracije. Vladna gospoda Francije in Anglije je te demonstracije končno preprečila in gospodje so se počasi posedli okoli zelenih miz v Versaille-su in napravili po dolgem mešetarenju in intri-giranju "mirovno" pogodbo. Demokracije ni bilo, samoodločevanja narodov tudi ne, miru pa najmanj.
*
Druga ruska revolucija (boljševiška) je zavrgla besedo demokracija kot buržvazno frazo in proglasila diktaturo proletariata. Toda takoj po premirju je nastalo v Evropi nekaj novih dežel (Čehoslovaška, Poljska, baltiške državice), ki so hotele biti demokratične. Proglasile so se za republike in v svoje ustave so zapisale demokratične zakone. V krog teh demokracij je šla po porazu kajzerjevih armad tudi Nemčija. Vzeto v poštev predvojne avtokracije, je demokracija z vojno veliko pridobila. Ob enem je prinesla rojstvo nove dobe. Rojstva pa ni brez bolečin.
Za demokracijo je treba pogojev, predvsem ljudi zrelih za demokracijo! In kar je glavno: prave politične demokracije ne more biti brez
INDUSTRIALNE DEMOKRACIJE.
*
V parlamentih raznih evropskih držav je vladal v zadnjih letih pravi politični kaos. Na podlagi proporcionalnih sistemov je bilo mogoče vsaki stranki dobiti zastopstvo v državnih zborih. Mnogo teh skupin je samo kritiziralo in se odrekalo vsakim odgovornostim in' konstruktivnemu delu. Vlade, ako niso imele jake večine, so se zatekle h koalicijam. Ustreči niso mogle nikomur in tako so bile brezmočne. Nastala je poleg ekonomskega kaosa še politična anarhija, ljudske mase pa so se pogrezale v brezbrižnost. Kritizirati niso prenehale. Nevedne kakor so, so pričakovale odrešenja kje od zunaj ali od velikih mož. Volitev se je udeleževalo vedno manj državljanov, posamezne stranke in strančice pa so se borile med seboj z vsemi mogočimi sredstvi in izigravale ignoranco mase. V tej situaciji vsesplošnega ekonomskega in političnega kaosa ni mogla zmagati RAZUMNOST mas, ker niso še dovolj razumne ZA
ZMAGO, in zato se je pojavila na površju zopet politična avtokracija v novih oblikah.
h
Komunistično diktaturo na Ogrskem je nasledila diktatura bele garde. To je bil pojav posebnih ogrskih razmer, raditega v splošnem presojanju ne pride v poštev.
Najvažnejša revolucija avtokracije se je izvršila v Italiji. Fašistična diktatura je napravila iz ustave in parlamenta farso. Potem je prišla na vrsto Bolgarija, kjer je vojaška diktatura porazila vladajočo Stamholiskijevo diktaturo. Od italijanske revolucije se ločita obe bolgarske v tem, da sta se obe proglašale za nosilke prave demokracije.
V	Grčiji se vrši ena diktatura za drugo, dežela pa gazi v vedno večjo bedo.
Pred par tedni je prišla Španija v vrsto. General Primo-Rivera je izvedel revolucijo, vrgel vlado, razpustil parlament, prisegel zvestobo kralju in organiziral direktor at, sestoj eč iz generalov, ki bo pravi vladar Španije, dokler bo. Kar se tiče španskega ljudstva, se ni nikdar brigalo za demokracijo in podobne stvari. Mase so nevedne in skrajno klerikalne. Delavstvo v Kataloniji in v Madridu edino se je borilo za demokratične institucije, toda tudi delavstvo ni bilo enotno. Španija je dežela splošne korupcije in politične ter ekonomske zaostalosti. Ljudstvu — tisti brezbrižni masi ki predstavlja večino -— je vseeno kdo ga vlada, dokler dobi za silo jesti in dokler ga ne mučijo druge velike nadloge.
*
V	Nemčiji propagirajo diktaturo skrajni reakcionarji in skrajni radikalci, prvi monarhi-stično, drugi delavsko. V Bolgariji ima Cankov opravka s kmeti in komunisti. Ena diktatura skuša izpodriniti drugo — in to je nesreča z diktaturami.
Diktature ima človeštvo že oddavna. Glavarji, načelniki, plemiči, vladarji, poveljniki, sultani, faraoni, — vse to so besede iž besednjaka diktature. Človeški naturi pa se dikta-torstvo upira. Ker ne moremo biti vsi diktatorji, si prizadevamo, da ne bi bil nihče diktator. In tako se vrši tudi borba za demokracijo že zelo dolgo. Vršila se je pred stoletji in tisočletji v raznih oblikah pod raznimi imeni, kakor se vrši danes.
*
Instinkt poveljevati drugim za SVOJE interese je več ali manj ukoreninjen v vsakem človeku. Vsakdo bi rad ukazoval in ustraho-* val nepokorne. Vsakdo bi rad bil bogataš, to pa moreš postati le ako izkoriščaš druge. Zato imamo danes na svetu toliko verižništva, toliko špekulantov in — diktatur. Vojne in povojne razmere so vrgle ljudstva iz njihovih normalnih tirov razvoja in tako izgleda, vsaj na prvi pogled, da gremo v napredku rakovo pot.
Toda ker vemo za gotovo, da ne morenuj biti vsi bogataši in da ne moremo biti vsi diln tatorji, bomo počasi zopet poskušali misliti, ka-i ko urediti družabni sistem, v katerem ne bo troj ba diktatur, v katerem bi lahko vsi ljudje udobno živeli in vsi — delali.
Izprevideli bomo, da je demokracija bolj-; ša od diktatur, da pa moramo biti zanjo sposobni ni. Zato se bomo učili; bolj in bolj bomo spoznavali, da je prava politična demokracija nemogoča brez industrialne demokracije, zato bo j mo delali več in več, da jo dosežemo. Tudi zanjo se moramo vsposobiti. In neizbežno moramo spoznati, da bo najboljša taka ekonomska! uredba, v kateri ne bo kapitalističnih kraljevi in njihovih lakajev na eni strani, in na drugi izkoriščanih delavskih in kmečkih množic, ampak uredba, v kateri bodo imeli vsi enake prH ložnosti do dela in do uživanja produktov dela. To bo socialistična uredba. Tudi zanjo se moramo učiti in vsposobljati.
Človeštvo je kakor razposajen, zloben uče-i nec, ki ima sicer "dobro glavo", pa vendar dela neumnosti in dobiva "kljuke" v izpričevala. Toda se vendar uči. Delamo napake, nešteto napak, v svoji zlobi skušamo škoditi drug druge-j mu, izkoriščati drug drugega, poveljevati drug drugemu, ampak učimo se vendar. Zato gremcrl naprej, tudi če nam noga včasi zdrsne korakali dva nazaj.
^ j* .jt .jt Strahovi, ki jih nikjer ni.,,
Ellis Searles, urednik glasila unije United Mine Workers, veruje v strahove.
Poročali smo že, da je publicijski biro uniji premogarjev, kateremu načeljuje Searles, izdal serijo dokumentov, v katerem je "razkrinkal" strahove.
Kakšne strahove?
Ej, strahov je mnogo! Searles jih je naštel cel miljon v Zed. državah. Ameriki preti od tebi strahov silna nevarnost. Zato mora ameriško! delavstvo brez odlašanja nastopiti proti njimi da jih prežene, pravi Searles. Tudi delodajaJ ce poziva na pomoč, kar dokazuje, da je pubSI cijski biro v Indianapolisu res prestrašen.
Searles je pobral iz raznih dokumentov! Burnsove detektivske agenture in iz sodnih ob-j ravnav proti komunistom "podatke" o preku-1 cijskem delovanju ameriških komunistov. VI svoji prestrašenosti je prištel celo vrsto organi-j zacij komunistom, dasi nimajo s komunistično j organizacijo, ako kot taka še obstoji, nikakih stikov. Marsikak liberalec in progresivec se ju začudil, ko je čital v listih, da ga Searles prište-j va komunistom.
Izgrede v Herrinu so povzročili komunisti, po Searlesovem zatrdilu namreč. Njemu v bla-mažo pa so prišli na dan illinoiski konservativ-1
ti linijski odborniki z izjavo, da je Searlesova trditev neutemeljena.
I Fakt je, da se je Searlesov publicijski biro ssvojo serijo "razkritij" osmešil pred resno delavsko javnostjo. Celo kapitalistični dnevniki, ki so Searlesove dokumente sicer priobčevali, jim niso pripisovali nikake važnosti. Veseli jih pa vendar, ker vidijo, da je resnična nevarnost ameriškemu kapitalizmu še daleč, t "New York Call" pravi, da bo Searles mo-(oče dobil pomoč od delodajalcev, kadar se bo jozaboj proti radikalnim strujam med delavstvom, toda kadar bo premogarska unija stala t boju za izboljšanje razmer svojega članstva ali v boju da jim obvaruje kar so si že priborili, kodo delodajalci nastopili proti konservativnemu delavstvu ravno tako energično kakor proti radikalnemu. Kapitalizem ne bo plačal Searle-jovih zaslug s koncesijami delavstvu. Iz pridobljenih izkušenj bi moral Searles in ostali odbor U. M. W. to vedeti. Ako se hoče borili proti ekstremnim strujam, bo zanj častnejše, ia se poslužuje poštenih metod, delavstvo pa naj posluša argumente, sodi in razsodi. jt jt j*
lialoge, ki jih imamo in hočemo izvršiti.
Iz urada ta jništva J. S. Z.
Vsaka organizacija ima svoje naloge. Naj-ičje naloge pa imajo socialistične organiza-ije. Preurediti sedanji ekonomski sistem v »cialističnega, je ogromno delo, ki ga mora izvršiti delavski razred, organiziran v sociali-iličnih in drugih delavskih organizacijah. [■ Ako je podvzetje veliko, ga je treba voditi z velikimi močmi. Ako je zgradba ogromna, je treba tudi ogromno število delavcev. Ako je sovražna armada močna in jo hočemo premagati, moramo postaviti proti nji še močnejšo ar-Lado.
i Za zgraditev socialistične družbe je treba fomno število socialistično mislečih, socialistično čutečih, socialistično delujočih delavcev. [ Za te naloge vsposoblja jugoslovansko delavstvo v Ameriki Jugoslovanska Socialistična Beza. Že mnogo let vrši svoje delo in kar je Iffled našim narodom v tej deželi resničnega napredka, je njena zasluga, zasluga vseh tistih Idementov, ki so delali pod okriljem J. S. Z. ali ■a pod njenim vplivom in vodstvom. Doseženi lispehi odvagajo vse storjene napake.
Naloge J. S. Z. pa niso danes nič manjše llakor so bile. Pripravljanje in vzgajanje de-itvstva za socializem ni stvar kratkega časa. iobeno ogromno delo se ne izvrši na mah.
Na zadnjem zboru J. S. Z. smo napravili Mnogo zaključkov, katere je treba izvajati, ako ■cemo, da ostanejo samo zaključki. In da bo
šlo naše delo hitrejše naprej, je v prvi vrsti potrebno, da pojačamo našo Zvezo.
Situacija se razčiščuje in vidimo tole: razdelitev delavstva na prepirajoče se frakcije je prinesla proletariatu ogromno škodo. Nadalje spoznamo: kakor ni mogla socialistična stranka delati čudežev preko noči, se jih ne more delati tudi pod nobenim drugim imenom v delavskem gibanju.
Tudi to smo spoznali: tiste frakcije, ki so se ločile od nas, češ da smo prepočasni in so si napravile svoje revolucionarne programe, so v teku nekaj mesecev izprevidele, ker so morale, da so postavile svoje platforme na-pesek. Vračale so se nazaj k socialističnim programom in taktikam in ker niso hotele priznati zmot, so nazvale socialistični program in taktiko za "NOVI" program in taktiko.
Premislimo in preštudirajmo stvar od vseh strani, pa vidimo: Socialistična stranka stoji, četudi oslabljena radi zunanjih in še bolj notranjih bojev, trdno in neomajano kakor je stala. Za seboj ima dolga leta izkušenj v delu in borbah. Ima sodruge, ki so se utrdili v bojih; vsi ti so ostali; nekateri, malodušni, so se umaknili. Nekateri, ki niso mogli v početku razumeti notranjih razprtij, se vračajo nazaj v njene vrste. Socialistična armada raste kljub temu, da nismo imeli za organiziranje delavskih mas še nikdar takih težav kakor v teh razburkanih časih.
Ozrimo se na našo J. S. Z. Bila je obsovra-žena od vseh nazadnjaških elementov skozi vsa leta svojega obstoja in je še danes. V krizi jo je zapustilo mnogo članov, veliko jih je postalo mlačnih. Ampak J. S. Z. je stala, prebolela udarce in sedaj raste! Naši zvezi nasprotna struja v delavskem gibanju je žrtvovala tisočake in mnogo energije, da jo uniči. Rezultat: J. S. Z. živi, se dviga, njeni nasprotniki pa padajo v grob, ki so ga kopali nam.
J. S. Z. ni še to kar bi morala biti. Svojih postojank še nima povsod tam, kjer bi jih MORALA imeti.. In da bo to kar bi moraia biti v interesu našega delavstva, v interesu celokupnega gibanja, je potrebno, da stopimo v akcijo VSI in ji gradimo nove ter utrjujemo stare klube.
Videli smo iz teh izvajanj, da je socialistična stranka prestala preizkušnjo, da ni omagala v ognju in krizah, da je odbila vse udarce, zedinila svoje raztresene moči in pričela z o-gromno organizatorično kampanjo. Z vsem tem je dokazala, da ima pravico do življenja in da ima pogoje za prospevanje. Sodrugi, delajmo in agitirajmo za našo stranko! Somišljeniki, stopite v njene vrste! Ako delate za J. S. Z., delate za socialistično stranko in socializem. Ako se pridružite J. S. Z., postanete obenem tudi član socialistične stranke.
Naloge J. S. Z. so tudi vaše naloge. Torej nadaljujmo z delom!
SEMINTJA.
Bikoborbe. — Reforme obljubljajo. — Poincarejeva zmota. — Kandidatje za diktatorje tekmujejo. — Potresna slika. — Premogarji pred novim bojem. — Izganjanje črncev. — To nas ne zanima.
Luis Freg, Mehikanec, "šampijon" v bikobor-bah, je 23. septembra zadnjič zabaval madridsko publiko. Razdražen bik ga je prebodel z rogom skozi trebuh in ga vrgel pred očmi 20,000 gledalcev deset čevljev visoko v zrak. To je skoro bolj zanimivo kakor borba med samo človeškimi
biki, kakor sta n. pr. Dempsey in Firpo.
* * *
Smrt matadorja Luisa Frega je za povprečnega madridskega meščana važnejši dogodek kakor pa revolucija, ki jo je izvedel general Pri-mo-Rivera, marquis de Estella. 'Kruha in iger!', so klicali v starem Rimu. Ta rek ima še vedno svojo veljavo.
* * *
Primo-Rivera je tudi v bojni areni. Ukazal je zapreti radikalne voditelje med delavstvom, delavcem pa zabičil, da morajo biti mirni. Obljubil pa jim je reforme. Tudi Mussolini je delal take obljube. Delavstvo je menda zadovoljno, kajti če ne bi bilo, bi te vrste diktatorji ne mogli s lako lahkoto prihajati na vlado in pometati z institucijami, v katerih je tudi delavstvo imelo nekaj besede.
* * *
Bolgarski komunisti se hočejo otresti bur-žvazne diktature in proglasiti svojo. Kmetje jim pomagajoy Ako se jim igra ne posreči, jih bo zadela enalca usoda kakor na Ogrskem, Bavarskem in Finskem. V tekmah za polastitev vladne moči, za diktature, odločuje samo brutalna sila. Kdor jo ima več, tisti diktira in kolje svoje nasprotnike v imenu "zakona, miru in reda".
* * *
Iz Nemčije se poročila o vulkaničnem položaju neprestano nadaljujejo. Na apele Francije, naj bo obzirnejša v postopanju z Nemčijo, je na nekem shodu odgovoril ministerski predsednik , Poincare, da francoska vlada ne odstopi od svoje taktike napram Nemčiji. "Tudi ako nastane v Nemčiji splošna anarhija se Francija nima ničesar bati. Francoska republika je vzor država, naše prebivalstvo je mirno, naša demokracija je res demokracija. Francija je imun pred nalez-ljivosttjo."
* * *
Poincare najbrž ve, da se moti. Ampak on govori tako, kakor hoče naščuvano francosko ljudstvo, ki je danes v večini. Ne glede, kako si trden in zdrav, se boš nalezel bolezni, ako se boš
gibal med okuženci. V nezdravih okoliščinah mora tudi tisto, kar je zdravega podleči. Nezdrava politika Francije se bo maščevala prej al slej tudi nad francoskim ljudstvom. Mogoče je, da se odgovorni faktorji izpametujejo preje pre-
dno pride katastrofa.
* * *
V razvalinah Tokija in Jokohame dela tisoče delavcev, domačinov in tujcev — eni ki iščejo svoje drage ,drugi ki iščejo blagajne in vrednote v ruševinah, tretji, ki hočejo tam, kjer je bilo pred prvim septembrom moderno mesto, zgraditi še modernejše mesto. Na tisoče mrtvecev je že izkopanih, na tisoče jih je še v razvalinah. Tudi kanali so jih že polni. Ožgana, zmečkana trupla mečejo na kupe, jih polivajo z oljem in sproti sežgo. V Jokohami pobirajo le tista trupla, ki so na površini razvalin. Druga, za katere bi vzelo preveč časa in energije, da bi se jih dobilo na površje, bodo pustili zakopane v razvalinah. Splošno mnenje je, da se Jokohama, pred mesec dni eno najbolj prospevajočih japonskih! mest, ne dvigne nikdar več. Tokio, sedež vladel japonskega cesarstva, pa se polagoma dviga. TJ nekaj desetletjih bo postalo eno najmodernejših I mest na svetu — ako se med tem pod zemeljski-1 mi globinami zopet kaj ne pripeti.
Konvencija antracitnih premogarjev je po-1 trdila pogodbo, sklenjena med zastopniki unije I in operatorjev, in obrat je obnovljen. Preniogar-1 ji niso dobili vse, kar so zahtevali, ampak tudi I nade operatorjev, zrušiti unijo, se niso izpolnile I
Premogarji se nahajajo pred novim bojem I na poljih mehkega premoga. Energije unije hi I se sedaj morale koncentrirati za ta boj. Toda. v I škodo uniji, se jih premnogo troši v medsebojnih I bojih. Ellis Searles je s svojimi "razkritji" spore 1 še bolj podžgal. To koristi operatorjem, kakor I jim koristijo intrigiranja nekaterih elementov« ki se proglašajo za edino prave revolucijonarje.B
Trdi premog se je podražil $1 na tono. T« pravijo meščanski listi, je posledica povišanji! plač premogarjem. Odjemalci trdega premog« so večinoma revnejši ljudje. Urednikom kapita-fl lističnih listov se smilijo. Ako ne bi premogarji! zahtevali "velikih" plač, bi bil premog cenejši - ■ zaključujejo v svojem modrovanju. Kaj pa dobi « čki operatorjev? Ako bi se za tretjino zmanjšali,« bi bili še vedno visoki in premoga ne bi bilo tre-1 ba podražiti.
Joseph Cauffiel, župan mesta Johnstown v I Pa., je izdal pred dobrim tednom dni ukaz črn-1 cem, da se morajo izseliti. Za vzrok ukazu nava-1 j a, da so črnci ubili dva policaja in par nevarno I ranili. Ker noče, da bi prišlo do plemenskih iz-1 gredov, je izdal ta odlok. Črnci so se baje posedli ■ na vlake in odpotovali, kakor jim je bilo ukaza-1 no. Governer Pinchot je uvedel preiskavo.
LEONID ANDREJEV:
POVEST 0 SEDMIH OBEŠENIH
Prevel JOSIP VIDMAR.
Industrialci v vzhodnih in srednjezapadnih mestih potrebujejo cenenih delavcev, kakor jih potrebujejo plantažniki v južnih državah. Industrije so dobivale preje cenen delovni material iz dežel vzhodne in južne Evrope. Sedaj je naseljevanje omejeno. Južne države pa so napolnjene črncev. Industrialci so posegli po njih in tako se je pričelo preseljevanje črncev iz juga na vzhod. Belopoltni ameriški delavci so preje mr-leli Poljake, Hrvate in vse druge "hunkije". Se-Jaj pa mrze vsi skupaj črnce. Pri tem pa so si ohranili tudi vse prejšnje mržnje. Industrialcem to ugaja.
* * *
Črnci, kateri prihajajo iz južnih držav, so ljudje, ki imajo zelo malo življenskih potreb. O liniji nimajo pojma, o politični akciji vedo še veliko manj kakor belopoltni ameriški delavci, »mogi so analfabeti. To ni njihova krivda. Via-stodržci na jugu hočejo bedasto zamorsko maso, ter jo je ložje izkoriščati. Kadar pride taka masa v industrijska mesta, otežkoči boj tistemu delavstvu, ki se trudi izboljšati svoje življensko stanje.
* * *
Črnci so prišli v Ameriko proti svoji volji. Lovili so jih po afriških džunglih in jih pošiljali v južne države te severoameriške republike kot sužnje. Razmnožili so se, civilna vojna jih je osvobodila suženjstva in jim dala državljanske pravice, ki pa so v južnih državah le na papirju. Preganjati jih iz kraja v kraj, ne bo nikomur pomagano.
Črnci so tukaj in bodo ostali. Naloga unij in delavskih političnih organizacij je, da črnce izobražujejo. Črnci niso zlo. Njihova nevednost je zlo. Črncev ne moremo odpraviti, ne še sedaj, ker še ne poznamo mila, ki bi moglo pobeliti njihovo kožo. Toda nevednost mel njimi lahko odpravimo, dasiravno to delo ni lahko, niti vprašanje kratkega časa, ampak dolgih desetletij. Dela je za vse dovolj, kruha tudi. Da se sovražimo, so
krivi naši instinkti, katere pridno negujemo.
* * *
V državi Oklahomi vodi governer Walton in njegovi pristaši boj proti organizaciji Ku Klux Klan. Walton rohni, proglaša obsedna stanja in izdaja proglase, zakrinkani klanski vitezi pa terorizirajo vse njim neljube osebe naprej. Brutalnosti uganjajo skoro nemoteno, ne samo v Oklahomi ampak tudi v večih drugih državah Unije, toda to nas ne zanima. Čemu pa je Rusija na svetu, ako ne zato, da kažemo njen barbarizem ?
i^®
Koliko članov sem pridobil zadnji mesec za socialistični klub J. S. Z.?
j Pišite po pojasnila tajništvu JSZ. za ustanovitev socialističnega kluba v vaši naselbini, ako ga še nimate.
(Nadaljevanje.)
In ta jutrašnja "ena popoldne", ki se še tako pred kratkim ni popolnoma nič razlikovala od drugih ur, in je bila samo mirno drsanje kazalca po zlati uri, je naenkrat navzela zlokobno pre-pričevalnost, izstopila iz ozadja, začela živeti posebej in se vzvila kot ogromen črn steber, ki je rezal vse njegovo življenje na dvoje. Kakor da ni bilo pred njo niti za njo drugih ur, samo ona pa je edina, predrzna in domišljava, imela pravico do nekakega posebnega življenja.
—	No? Česa ti je treba? — je jezno vprašal minister skozi zobe.
Gramofoni so tulili:
—	Ob eni popoldne, ekscelenca! — in črni steber se je nasmehoval in klanjal.
Minister je zaškripal z zobmi, se vzdignil v postelji — sedel in oprl obraz na dlani — nikakor ni mogel zaspati v tej prekleti noči!
Zakril si je obraz z napihnjenimi, dišečimi dlanmi in si predstavil, kako bi jutri zjutraj vstajal, ne da bi kaj slutil, potem bi pil kavo, ne da bi kaj slutil, potem bi se oblačil v predsobi. In niti on niti sluga, ki bi mu pomagal obleči kožuh, niti lakaj, ki bi prinesel kavo, ne bi vedeli, da je popolnoma brez smisla piti kavo, oblačiti kožuh, ko bo pa čez par minut vse skupaj, kožuh in njegovo telo in kavo v njem uničila eksplozija, vzela smrt. Glej, sluga odpira steklena vrata . . . In oni mili, dobri, prijazni sluga, ki ima plave vojalšike oči in svetinje čez vse prsi, odpira strašna vrata — odpira, ker ne ve ničesar. Vsi se smehljajo, ker ničesar ne vedo.
- — Oho! — je spregovoril naenkrat in počasi odmaknil dlani od obraza.
Gledajoč ji temo, daleč predse, s strmečim, napetim pogledom, je ravno tako počasi stegnil roko, zatipal zažigalo in prižgal luč. Potem je vstal; ne da bi si nataknil šlape, je obšel bosonog po preprogi tujo, neznano spalnico, našel še zažigalo stenske svetilke in prižgal. Postalo je svetlo in prijetno, le razmetana postelja in odeja, ki je padla na tla, sta govorili o nedavni grozi, ki še ni popolnoma minila.
V nočnem perilu, brado razmršeno od nemirnih gest, z jeznimi očmi, je bil dostojanstvenik podoben vsakemu drugemu jeznemu starcu, ki ne more spati in ki ima težko naduho. Kakor da ga je ogolila smrt, ki so mu jo pripravljali ljudje, in ga iztrgala iz razkošja in dostojanstvene imenitnosti, ki ga je okrožala, — in težko je bilo verjeti, da ima ta-le človek tako oblast, da bi moralo fo-le njegovo telo, tako vsakdanje, pri-prosto človelško telo, strašno poginiti v ognju in
gromu pošastne eksplozije. Prav tako slečen, kot je bil, se je vsedel v najbližnji naslonjač, vendar pa ni občutil mraza. Podprl je z roko razmrše-no brado in se je v globoki in mirni zamišljeno-sti zrano zastrmel v štukature neznanega stropa.
To je torej na stvari! Zato se je tako prestrašil in razburil! Zato torej stoji v kotu in ne odide in ne more oditi!
—	Bedaki! — je dejal prezirljivo in tehtno.
—	Bedaki! — je ponovil bolj glasno in nekoliko okrenil glavo k vratom, da bi ga slišali tisti, ki se jih tiče. In tikalo se je detektivov, policije, ki jih je ravnokar imenoval tičke in ki so mu v preveliki vestnosti natančno povedali o pripravljenem atentatu.
"No seveda," je mislil globoko z nenadoma okrepelo mislijo: — "to je sedaj, ko so mi povedali, zdaj vem in me je groza, toda tako bi ničesar ne vedel in bi mirno pil kavo. No, potem pa, seveda, ta smrt — toda, ali se tako bojim smrti? Bole me ledice in nekoč vendar umrjem, pa me ni strah, zato ker ne vem ničesar. Ti bedaki mi pa povedo — ob eni popoldne, ekscelenca!. Pa so še mislili, bedaki, da bom vesel. Namesto tega pa se je postavila v kot in ne odide. Ne odide, ker je to moja misel. In ni stralšina smrt, temveč to, da veš zanjo; in bilo bi popolnoma nemogoče živeti, če bi mogel čtovek vedeti popolnoma točno in gotov dan in uro, kdaj umrje. Ti bedaki pa me opozore: ob eni popoldne, ekscelenca!"
Postalo je tako lahko in prijetno, kot da mu je kdo dejal, da je popolnoma nesmrten in da ne umrje nikoli. In čuteč svojo silo in um med to čredo bedakov, ki se tako brez smisla in tako drzno vrivajo v tajnosti bodočega, se je zamislil o blaženosti nevednosti s težkimi mislimi starega, bolnega človeka, ki je mnogo izkusil. Ničemur živemu, ne človeku ne živali, ni dano vedeti ne ure ne dneva svoje smrti. Pred kratkim je bil bolan in zdiravniki so mu rekli, da bo umrl, da mora ukreniti poslednje stvari, — on pa jim ni verjel in res je ostal živ. V mladosti pa je bilo tako: zabredel je s prave poti žfvljenja. Sklenil se je ubiti in revolver je pripravil in pisma napisal in celo uro samomora je določil, — toda lik pred koncem se je naenkrat premislil. In vedno se lahko kaj spremeni v poslednjem trenutku, lahko se pojavi nepričakovana slučajnost in zato ne more zase nihče reči, kdaj bo umrl.
"Ob eni popoldne, ekscelenca," — so mu rekli ti ljubeznivi bedaki in dasi so mu to rekli zato, ker je smrt odstranjena, vendar ga je že samč" to, da je vedel uro njene možnosti, napolnilo z grozo. Popolnoma mogoče je, da ga nekoč res ubijejo, toda jutri tega ne bo, — jutri, ne, — on lahko mirno spi, kakor spe nesmrtni. Bed? niso vedeli, kakšen velik zakon so premaknili-z mesta, kakšno vrzel so odprli, ko so rekli s to svojo idijotsko ljubeznivostjo: "ob eni popoldne, ekscelenca".
—	Ne, ne ob eni popoldne, ekscelenca, a® pak bogve kdaj. Bogve kdaj. Kaj ?
—	Nič, — je odgovorila tišina. — Nič.
—	Ne, ti nekaj govoriš.
—	Nič, malenkost. Pravim: jutri, ob eni popoldne.
In z nenadno ostro žalostjo v srcu je razo mel, da ne bo imel ne miru ne spanja ne radosti, dokler ne mine ta prokleta, črna, iz ure iztrgani — ena. Samo senca poznanja tega, česar ne srn vedeti niti eno živo bitje, je stala v kotu in zadostovalo je, da je zatemnila luč in zagrnila človeka v neprodirno temo groze. Predramljeni strah pred smrtjo se je razlival po telesu, zalezelse v kosti in stegoval bledo glavo iz vsake znojnic v telesu.
Jutrajšnjih napadalcev se ni več bal, — z| nili so, pozabljeni so, pomešali so se v tolpo ste vražnih obrazov in pojavov, ki so obkroževi njegovo človeško življenje, — temveč nečesa nenadnega in neizogibnega se je bal: da ga zadene kap, da mu poči srce, kaka neunina aorta naenkrat ne prenese natiska krvi in poči, kakor togi napeta rokavica na napihnjenih prstih.
In stralšien se mu je zazdel kratki debeli vrat, neznosno mu je bilo gledati zalite kratke prste; čutiti, kako so kratki, kako so polni smrtne v|i ge. In kakor se je prej, v temi, moral premikati da ne bi bil podoben mrliču, tako se mu je zdel sedaj, v tej jarki, hladno-sovražni, strašni svet tobi grozno, nemogoče, da bi se zganil, si vzel cigareto, ali pozvonil komurkoli. Živci so se napenjali. Vsak živec se mu je zdel podoben vzpenjajoči se, vpognjeni žici, ki ima na vrhu majhno glavico z brezumno izbuljenimi očmi, s krčevito zijajočimi, zadahnjenimi, molčečimi ustmi. Zraka!
In naenkrat je v temi, nekje pod stropom, med prahom in pajčevino oživel električni zvonček. Majhni kovinski jeziček je v grozi krčevito| bil ob rob zveneče čaše, utihal — in zopet trepe-j tal v nepretrgani grozi in zvonenju. Njegova eks-j celenca je zvonil iz svoje sobe.
Zavreli so ljudje. Tu in tam so v lestencih in po steni zasvetile svetilke, — da bi bilo svetlo,! jih je bilo premalo, toda dosti, da so se lahko po-i javile sence. Povsod so se pojavile: vstale sov kotih, iztegnile se preko stropa; trepetaje so» lovile za vsako izbočenost in prilegle k stenam:i in težko je bilo razumeti, kje so se skrivale prej vse te brezštevilne, zverižene, molčeče sence, brezglasne duše, brezglavih stvari.
Nizek, drhteč glas je glasno spregovoril. Potem so poklicali zdravnika po telefonu: Dostojanstveniku je bilo slabo. Poklicali so tudi ženo njegove ekscelence.
(Dalje prihodnjič. ) £ Jtjt
Ako si sodrug, ako si razredno zaveden, ali kedaj vprašaš, koliko si storil za svojo organ' iz za svoje giasilo?
Boj za kontrolo v naprednih ameriških unijah.
"Izobražeavlna liga strokovnih unij."
Pred par leti je W. Z. Foster ustanovil "Izobraževalno ligo strokovnih unij," v katero je povabil vse tiste, neglede na politično prepričanje, ki hočejo delati za "amalgamacijo unij", z drugimi besedami, za industrialni unionizem. Foster je postal znan v ameriški javnosti povodom generalne stavke jeklarskega delavstva, ki jo je vodil on in John Fitzpatrick. Kmalo po porazu jeklarskega delavstva je šel Foster v Rusijo in od tistega časa je njegovo ime tesno zvezano z delovanjem raznih komunističnih struj in njihovih voditeljev v tej deželi. Dasi je en čas vztrajno zanikaval, da pripada komunistični struji, še jt vendar udeležil znane komunistične konvencije v nekem michiganskem gozdu prošlo leto, četudi je letos na obravnavi v St. Josephu dejal, daje šel na zbor ne kot član stranke ampak le kot bratski delegat. Po prvem lovu na udeležence dotične konvencije pa je zanikal vesti, da je bil navzoč na konvenciji.
f Foster je, kakor pravijo Amerikanci, "front page guy". S spretnimi manevri si je priboril mesto v časopisju, mnogo pa so mu pomagali k oglašanju njegove osebe histerične oblasti, ki so videle v Fosterju skrajno nevarnost za obstoj ameriških institucij". Nesreče na železnicah ob času stavke železniškega delavstva so spravljali v zvezo s Fosterjem in ga krivili odgovornosti raje. Udrli so v pisarno njegove lige in odnesli pisalne stroje, knjige in rekorde. Ampak bomb, niti zarotniških načrtov niso našli. V Denverju »mu zabranili govoriti. Očitali so mu, da je imel v teku svojega življenja že vsakojaka prepričanja: Bil je anarhist, sindikalist in agitator al. W. W., socialist, komunist in sedaj agitator a amalgamacijo strokovnih unij po industrijah in za delavsko politično stranko. Propagiral je direktno akcijo in zametaval politično akcijo, sedaj pa deluje obratno. V teku svojega delovanja si je pridobil precej pristašev in še več sovražnikov.
Naj se trdi o Fosterju karkoli, je on vendar človek globokega znanja, ki bi ameriškemu delavstvu lahko mnogo koristil. Toda okoliščine, v katerih se je zadnja leta gibal, so ga privedle v tabor "levega krila", ki se proglaša za komunistično skupino, in ta je okupirala Fosterja in njegovo Izobraževalno ligo strokovnih organiza-4 Delo, ki ga je započel v imenovani ligi, bi lilo lahko veliko uspešnejše, ako ne bi liga postala zadnje čase navadna propagandistična skupina za Workers Party in njene menjajoče se laktike,
Soj :a kontrolo v unijah krojaškega delavstva.
TVade Union Educational League, katere tajnik je Foster, se je vrgla z vso silo v boj za
pridobitev kontrole v krojaških unijah, kot v "Amalgamated Clothing Workers Union in v International Ladies' Garment Workers Union. V obeh prevladujejo židovski delavci, obe sti znani kot najradikalnejše in najnaprednejše unije v ameriškem delavskem gibanju. Ti dve si je vzela liga za bojni teren. Ako jih nadvlada, bi dobila s tem močno zaledje in tudi Workers Party bi dobila od njih gmotno in moralno podporo.
Ampak glavni odbori imenovanih unij so se postavili delovanju Fosterove lige porobu. Pričel se je boj, ki je vzrujene duhove med članstvom ' obeh unij, posebno I. L. G. W., še bolj razpalil. Nekaj liginih članov je bilo izključenih iz unije, češ da je liga dualna organizacija in njeno delovanje škodljivo uniji.
"Atentat" na Fosterja.
Dne 27. avgusta so imeli pristaši Izobraževalne lige strokovnih organizacij v Chicagi protestni shod proti odboru I. L. G. W., na katerem je nastopil kot glavni govornik W. Z. Foster. V najdramatičnejšem momentu sta udrla v dvorano dva puškarja in oddala na Fosterja nekaj strelov ter pobegnila. Foster ni bil zadet. V dvorani je nastala panika in zborovalci so drli na prosto. Drugo jutro so naznanili čikaški listi, posebno Tribune, z velikimi naslovi atentat na Fosterja, toda veče_rni listi so že poročali, da so priredili ta atentat Fosterjevi pristaši z namenom, da napravijo svojemu vodju nekaj reklame in da ga narede med delavstvom za mučenika. Dne 9. septembra je Foster govoril v New Yorku, kjer je izjavil, da so mu imena napadalcev na čika-škem shodu znana in da so poročila, da so napad priredili njegovi agentje z namenom da ga "ad-vertizirajo", neresnična. Uprava Carmen's Hall, kjer se je čikaški shod vršil, je izjavila, da so "atentatorji" rabili "slepe naboje", ker ni opaziti nikakih znakov strelov ne na stropu in ne na stenah. Nekateri uradniki Čikaške Delavske Federacije so izrekli mnenje, da je bil atentat vprizorjen edino z namenom delati reklamo za Fosterja, iz katerega skušajo ekstremisti napraviti poglavarja ameriškega delavstva. Toda Foster je na newyorškem shodu predlagal, naj prej imenovana krojaška unija imenuje dva člana, Fosterjeva liga tudi dva, in ti štirje naj izvolijo petega, ki bodo preiskovali, dali so oddani streli na čikaškem shodu pustili na stropu in na stenah kake znake ali ne. Foster pravi, da atentatorji niso rabili slepih nabojev, ampak naboje s krogljami. Njegovi protivniki izjavljajo nasprotno. V interesu razjasnjenja bi bilo, da se zadevo resnično preišče, kajti konfuznih trditev in protitrditev je toliko, da bi se moralo že s stališča poštenosti priti stvari do dna. Ako vpri-zorili napad Fosterjevi pristaši z namenom, da "proslavijo" svojega voditelja, naj delavstvo to ve. Ako ne, naj se preiskuje in najde prave krivce, pa bili kdorkoli. Način, kakršnega se uvaja
v te boje za kontrolo v unijah, je umazan, nevreden da bi ga rabili pošteni ljudje v delavskem gibanju.
Debsova izjava. ■
Dne 2. septembra, ko se je Debs mudil v Chicagi, kjer je govoril na shodu socialistične stranke, se je vršila ž njim konferenca, katere so se udeležili predstavniki unije International Ladies' Garment Workers, urednik čikaške izdaje dnevnika Forward in Berta Hale White ter Otto Branstetter od gl. stana soc. stranke. Predstavnik unije krojačev je opozarjal Debsa, da rabijo Foster in njegovi pristaši Debsovo ime v svojem boju za pridobitev kontrole v uniji v smislu, kakor da je Debs na njihovi strani in moralno podpira delovanje Fosterjeve Lige. Želja udeležencev konference je bila, naj Debs poda izjavo, v koliko so trditve liginih pristašev resnične.
In Debs je podal izjavo, ki je bila že priob-čena v ameriškem socialističnem in drugem časopisju. Dejal je, da je bil in bo vedno na strani tistih ljudi v delavskem gibanju, ki so preganjani radi svojega prepričanja. Tako se je zavzel za komuniste, za člane I. W. W., za člane Izobraževalne lige strokovnih unij itd. Dodal pa je: "To pa še ne pomeni, da sem s tem tudi odobril delovanje in taktiko teh organizacij, kar bi moralo biti vsakemu jasno. Jaz sem član socialistične stranke in predsednik njene eksekutive in kot tak sem in bom socialist in za socialistično stranko. Pri tem pa moram naglašati, da sem za solidarnost delavskega razreda in obsojam vsako strujo, ki jo ruši ali se poslužuje taktike, ki razdvaja delavske vrste."
Sredstva reklame.
Razne takozvane "ekstremistične" struje se poslužujejo Debsovega imena v svoje reklamne svrhe. In najslabše pri tej reklami je bito to, da so kazale Debsa za svojega pristaša in nasprotnika socialistične stranke. To je čisto v soglasju z jezuitskim rekom: "namen posvečuje sredstva". "Vse, kar mi more služiti, je dobro".
E. V. Debs, ki je toliko let svojega življenja posvetil boju za interese delavskega razreda, gleda na te boje z muko v duši in v srcu. Vse, o katerih misli, da se bore za delavstvo, ima rad. Toda pričel je uvidevati, da to njegovo ljubezen do splošnega delavskega gibanja premnogi namenoma napačno tolmačijo in zato je podal omenjeno izjavo.
Kje je Fosterjeva liga aktivna?
Meyer Perlstein je opozarjal na konferenci Debsa tudi na dejstvo, da si je Fosterjeva liga izbrala za tarčo radikalne unije, medtem ko pusti reakcionarne unije, ki so v ogromni večini, čisto pri miru. Navidezno je v boju proti vsem, toda le v svojih brošurah in listih, toda resnično akcijo in boj za nadvlado vodi le v krojaških uni-
jah, ki ne morejo biti smatrane ne za nazadnji ške in še manj za reakcionarne. Kakšen nama ima torej Izobraževalna liga?
V Proletarcu je bil pred par tedni priobči članek, v katerem je bilo rečeno, da obstoji rad sedanjih bojev v krojaških unijah nevarnost o« čutnih razdorov, ki bodo imeli katastrofalne poj sledice za krojaško delavstvo, ako se dogode.B« se ne vrši več v smislu izobraževalnega dela,amj pak histerične propagande, laži in napadov, k« ubija moralo unijskega članstva in voljo za utH jevanje organizacije.
Tak boj je nevaren in poguben za vse skuj paj. Končne koristi morejo v taki situaciji imetij le delodajalci. V unijah so potrebne spremembe! in izboljšavanja. Boriti se zanje pa je treba takoj da se pride do izboljšanj in ne do poslabšanja, j
,4 Ji
Zavese se odgrinjajo.
V	832. -štev. "Proletarea" je bil napisan na pi strani na koncu druge kolone v članku "Novi Svije tudi ta-le stavek: ". . . Kadar bo Teodor Cvetkov izd svoje sipoimine — če jih bo kedaj — bo imelo hrvatsl delavstvo pred seboj zanimivo sliko o neštetih zak Iisnih mahinacijah, ki so se dogajale v gibanju hrti skega-srbskega delavstva v Ameriki od 1. 1919 dalj«
V	prvi izdaji "Novega Svijeta" sta njegova uri nika, Cvetkov in Kutuzovič, izjavila, da se ne bos spuščala v frakcijske boje ampak se posvetila sam izobraževalnemu delu hrvatsko-srbskega delavsti To je bil migljaj osebam okoli "Radnika", da ne bod napadane in, "razkrinkavane", ako se bodo držal svojega lista in pustile "Novi Svijet" pri miru.
NAPOVEDAN BOJ.
Bivši Cvetkovi drugovi so mislili drugače. ' "Radniku" z dne 15. avgusta so priobčili v imenu od bora hrvatske sekcije W. P. dolgo izjavo, s katero s brezobzirno lopnili po svojih bivših urednikih in pro glasili bojkot proti novemu Cvetkovmu listu. Ura ništvo "Novega Svijeta" je odgovorilo na izjavo Fi sherjevega odbora in pričelo odgrinjati zaveso. S
V	"Novem Svijetu" z dne 1. septembra odgovarj) Cvetkov v skoro tri strani dolgem članku "Radnika" oziroma njegovemu glavarju Fisherjlu med 'irugini tudi sledeče:
"... Naglasih smo, da se nočemo z nikomur sp» ščati v brezplodne polemike in žal nam je, da morami sedaj porabiti nekaj prostora v listu s tem odgovor® Mislili smo, da bo odbor "Radnika" ostal pri svoji tajnih okrožnicah organizacijam . . . toda je prešel» javnost, očividno v bojazni, da samo tajne jezuitske metode ne bodo dovolj jake nas uničiti . . . Izmed postopanja "Radnikovega" odbora in popov ni mnogi razlike, kajti eni kot drugi rajše vidijo, da ostane ljudstvo brez izobrazbe, kot pa da bi pustili še komi drugtmu vršiti prosvetno delo. Sami ga ne znajo vršiti, zato mislijo, da je za delavce dovolj, ako se tri-j krat na teden nasitijo s frazami o revoluciji . . . AH ne bi bili toliko let v gibanju, bi o izvajanjih "odbM ra" mislili drugače, toda izkušnje so nas naučile, di so ti odbori pravzaprav posamezniki v upravi "Rad-j nika, kateri usiljujejo odboru v imenu "komunizmi j in revolucije" svoje želje. Iz tega sledi, da mi tail
m
'mamo opravka z jugoslovanskim delavskim gibanjem, liti s celim odborom . . . ampak le s par ljudmi, katerim soli pamet sedanji "urednik" Fisher." I Nato Cvetkov opisuje, zakaj je zapustil uredništvo "Radnika":
"POD PRITISKOM VELIKE KORUPCIJE". I "Dejstvo je, da smo zapustili uredništvo pod pritiskom velike korupcije v odboru in na letošnji konferenci so nas izključili iz stranke, da ne bi — kakor je dejal Fisher — enega dne zopet poskušali priti v [uredništvo! Mi smo odšli z uredništva Radnika brez kakega šuma, . . . napadali nismo nikogar in v tem listu ne bi ničesar omenili o kukavno pretečenih zadnjih letih pri Radniku, in bili bi vse prepustili po-labljenju kakor kakšne neprijetne, težke sanje, da nas ni Radnikov odbor sedaj v javnosti izval. Danes nimamo nikakega razloga molčati . . ." | Nadalje opisuje "tajni" način boja, ki se ga je po-služil Fisher zoper Cvetkova s pomočjo cirkdlarjev. Fisherja opisuje kot človeka z mnogo drznosti toda brez vsakega znanja in obžaluje, da se je taka kreatura spravila na vodstvo njihovega gibanja. Potem nadaljuje :
I "Delo v našemi gibanju je šlo kakih pet šest let prilično gladko naprej. List (Radnička Straža", potem "Znanje", končno Radnik" — op. ured. Prol.) se je dvigal, organizacije so bile shajališča ljudi, ki so se mogli med seboj odkritosrčno pogovoriti ... in se drug od drugega kaj naučiti.
F "Prišla je svetovna vojna in ruska revolucija. Veliki dogodki v zgodovini različno vplivajo na različne ljudi. Eni so v stanju stvar razumeti kakor je, drugi ustvarjajo slona iz muhe. Svetovna vojna je na mnoge vplivala tako, da so postali fanatiki, patrioti, nacionalisti. Istotako je na mnoge vplivala ruska revolucija, Ha so postali desperatni kričači, kakor da je revolucija poplavila ves svet! Za časa vojne se je mogel iriniti na površje vsakdo, samo ako je znal mase navdušiti za vojno. V delavskem gibanju so se pa pririnili na površino ljudje, ki so bile do tedaj skoz in skoz pasivni in nepoznani, toda so si napravili sliko revolucije in pričeli v njo prav religijozno verovati; ničesar ni lažjega kakor prenesti tako vero na proletarske mase, ki so site sedanjih razmer." i Potem otpisuje, kako so "patriotje" kazali ameriškemu ljudstvu "nevarnost, da Nemci navale na New M, ki ga že uničuje požar. To je na mase delovalo. Toda mesto da bi nemške čete prišle v New York, so šle ameriške čete v Nemčijo. Na sličen način so nekateri v delavskem gibanju slikali revolucijo. Kdor bi se drznil reči, da revolucija ne vlada po vsem svetu, bi ga nahrulili, da je kontrarevolucionar.
V "Proletarcu" smo svoječasno že pisali, kako so laki kričači zavedli nekatere hrvatske delavce, ki so mislili, da se revolucija vsak hip dogodi. To potrjuje sedaj tudi Cvetkov, ki piše:
K*. . . Umišljen,ost o revoluciji je pri nekaterih naših delavcih šla tako daleč, da so pričeli povsem resno govoriti, da v Ameriki sedaj ni treba vršiti nikakega resnega dela, ker se čez par mesecev izvrši uspešna revolucija v Jugoslaviji, nakar bo vse (delovanje) preneseno tja . . . Splošno razpoloženje delavcev, ki so čitali o ruski revoluciji, je bilo tako, da so i obema rokama pričakovali "vodje", ki bi jim povečali sliko revolucije. Tako se je naenkrat pojavil na površini S. Zinič, ki se je prav dogmatično podal mislim, da je revolucija po vsem svetu, tudi v Ameriki, in tako očaral nekatere delavce v toliki meri, da
je imel v njih stalno zaledje in mogel delati kar se mu je zljubilo. Govoril je neprestano ne da bi iznesel kako misel, ali glavno je, da je ustvaril pobožno razpoloženje pri svojih pristaših in v odboru in tako mu ni bilo težko postati "vodja". Ker je po naravi spletkar, se je z vso silo vrgel na ruvarenje proti gotovim ljudem v gibanju z namenom da se jih vrže ven, kar mu je tudi uspelo."
V "Proletarcu" je bilo o teh intrigah poročano, seveda v kolikor so prišle na dan skozi stene Ziniče-ve "tajnosti". Zinič je bil tisti, ki je hotel spraviti s sveta Proletarca in JSZ. To mu je bilo najvažnejše "revolucionarno" delo. Sekundiral mu je pozneje neki Delija, ki je sedaj tudi "izven pokreta". Poslušajmo, kaj pravi Cvetkov o kupčiji z ipilwavško "Del. Slovenijo."
MILWAUSKA KUPČIJA.
"Do kakšne stopnje je Zinič zavladal nad odborom, pokazuje kupnja "Delavske Slovenije". Na seji odbora ni vladalo veliko razpoloženje za nakup "Del. Slovenije'., toda Zinič je napel vse svoje sile in slikal odboru, kako Del. Slovenija — ki je bila preje burž-vazni list pod imenom Slovenija — ustvarja med, Slovenci revolucionarje, ki zaeno z našimi delavci stopajo v revolucijo — in pridobil je odbor. "Slovenija" je bila kupljena za tri tisoč dolarjev, a dobiti bi se jo moglo za manj ko tisoč dolarjev, če bi se pametnejše delalo!"
Tako piše Cvetkov, ki ima vpogled v vse notranje spletke "čistih" komunistov.
TRI TISOČ DOLARJEV se je dalo za list, ki bi se ga po Cvetkovem zatrdilu dobilo lahko ZA MANJ KO TlSOČ DOLARJEV, AKO BI SE PAMETNEJEŠE DELALO.
To je afera, ki diši po brezprimerni korupciji,, kakoršne še ni bilo v jugoslovanskem delavskem gi banju v Ameriki.
Niti slovenskemu, niti hrvatskemu delavstvu še ni bilo NIKDAR pojasnjeno, KDO je pravi lastnik D. Slovenije. Vsa stvar je zavita v umazano zakulisno kupčijo, o kateri molče ko grob.
"Del. Slovenija" ni list,- ki bi prinašal dobiček, četudi je glasilo dveh katoliških in ene napredne podporne organizacije. Kajti če bi ga delala, ne bi pošiljala apelov na hrvatske klube za denarno pomoč in "Radnik" ne bi prinašal gromovitih oklicev na svoje pristaše, naj pomagajo rešiti "D. S." List pa, ki dela izgubo, NI VREDEN TRI TISOČ DOLARJEV, kajti s tem denarjem se čisto lahko prične izdajati nov list. Naročnikov tudi ni imela toliko, da bi bili ti vredni tega denarja.
POJASNITE!
Slovensko delavstvo opravičeno pričakuje, da se ta kupčija enkrat temeljito pojasni. Zinič, ki je izvršil to barantijo, je šel v stari kra|j. Tudi Veran.ič je menda v starem kraju. Toda F. Novak je poučen o nji, istotako Fisher in tisti člani Radnikovega odbora, ki še niso bili "izbačeni", kakor tisti, ki so bili izključeni.
Dosedaj ni niti "Radnik", niti "Del. Slovenija" odgovorila na to Cvetkovo razkritje. Fisher mu odgovarja z "Doli z izdajicami! Da živi solidarnost svih borbenih radnika!" in z drugimi magnetičnimi frazami, toda o tem, česar bi mogel pojasniti, molči.
Nihče v Milwaukee ne verjame, da se je F. Novak prelevil v času prememibe gospodarja "D. S." v prepričanega komunista in istega mnenja so bili tudi delegate na konvenciji hrvatske sekcije W. P., ki se je (Dalje na 13. strani.)

GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
Jačajmo naše orožje — "Proletarca"!
CLEVELAND, 0. — Delavski raizred potrebuje v svoji borbi proti izkoriščevalnemu razredu svojo organizacijo. Ta pa potrebuje svoje časopisje. Bojevna organizacija slovenskega in drugega jugoslovanskega delavstva je J. S. Z. Njeno glasilo je "Proletarec".
Ker je organizacija naša, moramo mi delati zanjo in, ker je njeno glasilo naše glasilo, moramo mi agiti-rati, da se ga razširi tudi med tiste, ki so še izven naših vrst.
Delavsko časopisje je naše najjačje orožje. Agitatorji, ki širijo naša glasila, so prednja straža v delavskem gibanju. •
Pišem te vrstice kot agitator za "Proletarca". Kolikor morem, storim zafij, da se ga razširi. Dokler sem bil v Pittsburgh 11, sem tam agitiral. Sedaj bom storil kolikor mi bo dopuščal čas, v Clevelandu.
Prepričan sem, da bi se dalo Proletarca razširiti v tako veliki meri, da bi zahajal v skoro vsako stanovanje naših delavcev, ako bi bila naša prednja"stra-ža večja. In moja želja je, da bi bila večja. Pričnimo enkrat z resnim delom po vseh naselbinah. Zavzemimo se, da mora postati Proletarec najbolj razširjen slovenski list. To bo v interesu nas in s teim v interesu socialistične stranke.
Na delo, agitatorji!
Naprej v prednji straži pri delu za naše glasilo Proletarca!	F. L.
Sodelovanje socialističnih klubov J. S. Z. v posameznih okrožjih.
Socialistični klubi JSZ. v zapadni Pennsylvaniji so pričeli to pomlad z akcijo za tesnejšo medsebojno kooperacijo na polju socialističnih aktivnosti, ki se polagoma, toda sigurno razvija. Dosedaj so se vršile dve konferenci, ena na Lawrence, druga v Bridgeville Obe sta bili uspešni.
Tretja konferenca socialističnih klubov v zapadni Pa. se vrši v nedeljo 28. oktobra na Bridgeville, Pa. Vabljeni so vsi socialistični klubi in. druištva Izobraževalne akcije JSZ., da pošljejo na to konferenco svoje zastopnike.
Treba se nam je pripraviti na velike kampanje. Da jih bomo v našem okrožju mogli uspešno vršiti, je n.ujno potrebno, da napravimo iz naše konferenčne skupine čim jačje organizatorično, prosvetno in pro-pagandistično sredstvo.
Priporočamo, da ustanovite socialistične klube v zapadni Pennsylvaniji v vseh tistih naselbinah, kjer so enkrat že obstajati. Ako potrebujete pri tem kakega sodelovanja, se obrnite na tajnika konference sod. Louisa Kvedra, ali pa na sledeče člane organizacijskega odseka konference: Andy Sirračiča, Homer City; Mike Primožiča, Library; John Časnika, Canonsburg. Ako pa je vam bolj pri roki, se obrnite za pomoč na katerikoli socialistični klub v okrožju zapadne Penn-sylvanije. Somišljeniki, pokažite, da ste za akcijo!
Uttski iz Pennsylvaitije.
F. Z.
Sodrugi v Pensylvaniji so me povabili na koi renco in shod dne 2. septembra in tako sem se odpelji zvečer 31. avgusta iz Chicage. Prejšnjih par večeri ali bolje, noči, sem delal, z mislijo, da seim bom spal na vlaku. Nesreča pa je hotela, da^mi je vlak p steljo ušel izpred nosa in, tako sem vzel vlak. ki vozil deset minut za njim. Premetaval sem se na sedeii čital, kadil in tako sem dospel v Pittsburgh okoli dopoldne, kake dve ure pozneje, kakor pa vlak, naj terem je bilo moje prazno ležišče. Vlak, s katerim s se vozil, je namenjen bolj za lokalno vporabo, in brez komoditet.
Pittsburgh je zelo lepo mesto, v kolikor se i raizvideti iz razglednic, toda po mestu nisem utegi Tudi je bilo nekako megleno. Sodruginja Tauehar trdila, da je to pittsburghški dim, o katerem je nei čitala, Louis K veder, ki je naju čakal na postaji, pa je zatrjeval, da dima v Pittsburghu sploh ni, ampak da to, kar se megli pred našimi očmi, resnična mej kakor n. pr. ljubljanska megla, samo da je Pittsburgh ška bolj črna, nekako okajena.
Vzeli smo karo, ker se je mudilo, in se peljali d bližine Canonsburga, od tam smo en čas hodili, ] pa nas je dohitel omnibus, s katerim smo sej ljali do Hendersonvitla. Ne vem, ali je Hendersonville mesto ali trg ali vas. Ljudje žive tam kakor v mesti s to razliko, da nimajo mestnih naprav. Šli smo k Ter čelju. Ima prijazen dom (ki ni njegov ampak kom nijski) in zelo prijazno, precej številno družino je njegova). Po kosilu sem šel v brivnico, kjer i se pogovarjali o Ku kluks klanih, ki so se tiste dneve žili skozi Hendersonville iz vseh krajev na vojsko nekem mestu v Pennsylvaniji. V tistem mestu so j mreč nekaj klanskih vitezov nabili in tako se je zafe klanska mobilizacija. Do huduh posledic pa ni priS Včasi so tako potovali člani I. W. W. v mesta, kjei je vršila borba za "free speech". Govornik se je dv nil na zaboj, pričel govoriti, policaj ga je zagrabil za ko ali za suknjo in hajd v "jail". Drugi, ki so ostali prostem, so razglasili to teptanje pravice za sv« izražanje in "wabblyji" po vseh krajih dežele odzvali mobilizaciji. Potovali so v "box karah", bol izvežbani pa tudi med kolesjem na osebnih vlaj "Wabblyji", ki se odzivajo mobilizacijam ku Kin Klana, se pa vozijo v dragih avtomobilih in, se obujajo, kakor da je samo en Bog v nebesih in samoi cesar na zemlji: ta je "imperial wizard nevidni cesarstva Ku Klux Klan". Ima še mnogo drugih, I lepo donečih naslovov, ki mi pa niso znana. Bril« je pripovedoval tudi o nekem Rusu, ki je prišel ] nedolgim iz starega kraja. Ta Rus ni prav nič ladoi ljen z razmerami v Rusiji in stori kolikor ena osebi takem položaju more, da se jo očrni. Sedaj se morda lotilo že domotožje in želi zopet videti dri stepe.
• Popoldne smo obiskali nekaj rojakov na Hem sonville, zvečer pa smo šli n.a Lawrence. Hodila: s Kvedro.ni, ki me je vodil po železniški progi, i skozi mlako, potem po napol razbitih mostovih končno po neki strmi stezi, da se je bilo treba ;

po vseh štirih do vrha. Ceste pa mi ni hotel pokazati, ilipa jo sploh nimajo.
! Lawrence je bila nekoč zelo živahna slovenska naselbinavV stavki in še prej se je mnogo naših ljudi izselilo radi vzrokov o katerih je bilo že poročano, nekaj družin pa je ostalo še tam. Tudi slovenski dom imajo, v katerem je priredil klub št. 184, JSZ., banket. Seka ženska, za ime niisem vprašal, je vprašala Ter-ielja. a'ko je ta prireditev že podobna banketu, in od-jovoril je, da ne še. To ni bilo prav, kajti ženske so ie trudile in tudi uspele napraviti večerjo, kakoršne telo na vseh takozvanih banketih nimajo. Godba je lila dobra, govori kratki pa "jedrnati", ljudje zadovoljni. Da li je Lawrence mesto ali vas ne vem, ker sem prišel tja ponoči in odšel ponoči. Zdi se mi pa, koli-tor se more človeku .zdeti, da je prijaznejše kakor Hendersonville.
Ko smo pirišli nazaj na Hendersonville, je nam pripovedoval rojak, kako je na stopnicah pri vhodu te iitehiše sedel neki Rusin in zaspal. Gospodinja ga gle-da skozi okno in ker se gost le ni zganil, je rekla ne-tomu, naj pogleda kaj mu je. Rusin (mislim da je bil Rusin.) se je pa prevrnil po stopnicah. Pil je preveč naenkrat, ,pa mu je srce nehalo biti. Taki slučaji se sedaj pogostoma dogajajo, ne samo v pennsylvamskih hribih, ampak povsod, kjer ima 18. dodatek k ustavi kaj teljave.
> Drugo jutro smo odšli na konferenco socialističnih klubov, ki se je vršila v Biridgeville. Popoldne je M shod." Po shodu diskuzija v spodnji dvorani. ! Zvečer sem šel s Kvartičem na Sygan, kjer mi je pokazal med drugim slovenski dom, toda samo spodnje prostore. 3. sept. sem se peljal v L. Glažarjevi pekovski kočiji na zabavo društva SNPJ. v slovenskem lomu na Bridgeville. Od tam pa sem se peljal z J. Deklevom v Hendersonville, kjer so imeli otvoritev dvorane društva "Owl", v katerega spadajo skoro isi naseljenci Hendersonvilla, kot Hrvatje, Rusini, Slovenci itd.
f Prohibicijo si v nekaterih krajih Pennsyivanije tolmačijo bolj po mokraško. Governer Pinchot je sedaj suhač, dasi ne veruje v kratenje osebnih pravic, toda ker imamo suhaški zakon, hoče z vzdrževanjem od al-koholnih pijač dati drugim dober vzgled kako spošto-rati postave in se ravnati po njih. Koliko ima posne-malcev, ne vem. Jaz nisem nobenega opazil.
4. septembra sem bil zopet v Pittsburghu. Oglasi sem se v uradu NHZ., kjer sem dobil zalo prijazne Sodi, Razkazali so mi urad, gledal sem po vseh kotih in kotičkih, toda nikjer nobene bombe. Pittsburghu, lili ameriški vladi, ne preti iz urada NHZ. nobena nevarnost. V uredništvu glasila NHZ. pa je precej tomb, ki se polagoma razstreljujejo v kolonah Zajed-lifarja v strah raznih Brcnzovičev in drugih bivših in sedanjih pijavk naroda. Besenič, predsednik Zajedni-te, se bavi poleg drugih poslov z načrtom, kako obvarovati škode tiste rojake, ki pošiljajo svoje prihranke svojcem v stari kraj. Od vsot jim odščipavajo tukaj i« tam, tako da tisti, ki imajo pošiljatve dobiti, ne doke vsega kar bi imeli dobiti. Po Beseničevem mnenju se temu lahko odpomore, če bi pričeli ameriški Jugoslovani delati praktično na gospodarskem polju. U-tojčič in Vrkljan, urednika "Zajedničara", sta vljudna človeka brez krvavih sulic in bomb, in, Brozovič bi svoje "članke" v angleščini in hrvaščini proti NHZ. prihranil lahko za kaj drugega. Tista vročina, ki je htela en čas po ipittsburghški konvenciji Zajednice, precej izpuhtela in. stvari se gibljejo normalno, da
rabim to frazo. NHZ. se je lotila dela na izobraževalnem polju, kar je zaenkrat veliko važnejše, kakor sanjati o revoluciji, četudi je Leo Fisher drugačnega mnenja.
— Odšel sem na B. and O. postajo v Pittsburghu in vprašal, kedaj odide vlak na Glencoe, O. V kolodvorskem informacijskem biroju mi fant ni vedel povedati, ako je kje na svetu tako mesto. Prepričeval sem ga, da se nahaja v državi Ohio ob progi Baltimore and Ohio železnice. Poklical je na pomoč še enega klerka in tako sta v eni debeli knjigi našla tudi Glencoe. Še par minut do odhoda vlaka — sta mi pojasnila. — Ravno prav!
Ob 6. zvečer sem prišel v Glencoe. Nace Žlem-berger je ravno pripravljal "ofrigana jetrca", ko sem stopil v hišo. On je namreč "pečlar", dasi tega ne obeša na veliki zvon,.
Ko me je zagledal, mu ponva ni padla iz rok, kot se to dogaja v.povestih in v kino-igrah. Vprašal sem ga, če bo večerje dovolj za dva, kar je pritrdil, toda se potem premislil. Peljal me je k rojaku Val. Kobla-rju, katerega soproga je na glasu kot zelo dobra kuharica. Tudi jaz sem teh misli.
Zvečer sva brskala po knjižnici; Nace mi je tolmačil, katere so Grdenove in katere njegove knjige. Grden. je bil v Clevelandu. Pregledala sva nekaj listov in starih knjig, brošur in koledarjev, ki so jih izdali naši- sodrugi v starem kraju pred dolgimi leti. Pri tem pa sva pila malinovo vino.
Glencoe je lepa naselbina, brez kabaretov, salu-nov in gledališč. Imajo sicer eno staro kino-igledali-šče, v katerem kažejo dvakrat na teden ravno tako stare igre iz "kavbojskega" življenja po divjem zapadu, pa tudi "moderne" igre, kadar mene ni tam. Nace me je karal, čemu mu nisem sporočil mojega prihoda. Pojasnil sem, da niti sam nisem vedel, da-li bom utegnil priti v Glencoe ali ne in končno sem utegnil. Tudi meni je bilo žal, da nisem imel prilike priti skupaj z vsemi sodrugi na Glencoe.
Kako so naši ljudje razpoloženi napram socialističnemu gibanju? V naselbinah, v katerih sem v teku par dni časa bil, sem izprevidel isto sliko, kakor bi jo če bi potoval po zapadu ali v Minnesoti ali kje drugje. Toda ena razlika je vendar. Slovensko delavstvo po gričih in kotlinah zaipadne Pennsyivanije je bilo vedno v prvih vrstah, kar se tiče aktivnosti v socialističnem gibanju, in sedaj se skupina aktivnih sodru-gov trudi, da postane naše gibanje zopet kakor je bilo.
Maloduišnosti je veliko, razočaranja tudi. Ampak vsi ne moremo biti malodušni in brezbrižni. Kapitalistični sloj, kakorkoli je v nekaterih deželah zagazil v krize, ni malodušen in še manj brezbrižen. In, kapitalizmu je vendar zapisan pogin, delavstvu pa je razvoj dal nalogo graditi nov ekonomski sistem—socializem in to nalogo mora vršiti t, In radi tega ker jo moramo, ne smemo in ne moremo biti vsi bnzebrižni. Zato gre delavsko gibanje naprej preko ovir, preko vseh notranjih in zunanjih bojev. Mora iti! Naši sodrugi v Penn-sylvaniji se tega zavedajo in delajo kolikor je danes mogoče. Jutri pa bodo delali, kakor in kolikor bodo jutri mogli. Zmerom naprej!
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERM1N1E, PA. Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 6. popoldne v dvorani društva Prostomisleci, št. 87, SNPJ. — Rojaki, pristopajte v naše vrste! — Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
Konvencija jugoslovanske Brez naslova, federacije S. L. P.	_
Prve dneve septembra se je vršila v Detroitu konvencija jugoslovanske federacije S. L. P.
Kakor poroča "Radnička Borba", je bilo navzočih 20 delegatov, trije bratski delegatje, urednik glasila in tajnik federacije. "Komunisti" so tudi to pot delili med eselpiste letake in na ta način "vrtali" pred vratmi zborovalne dvorane, da pridobe eselpiste za svojo edinozveličavno sekto. Ampak ker tudi eselpisti trdijo, da je njihova sekta "edino zveličavna", letaki tudi to pot niso povzročili drugega kakor nalive besed.
Tajnik je delegatom poročal, da je imela jugoslovanska federacija SLP. ob času zadnjega zbora 23 o-grankov (klubov) s 519 člani, sedaj pa ima 24 ogran-kov s 458 člani.
Ogranki obstoje v sledečih mestih: Chicago, 9 članov, Christopher 10, Zeigler 9, Hamtramck (Mich.) 20, St. Louis 10, Hoboken 12, Akron 53, Barberton 9, Cincinnati 17, Cleveland 23, Steubenville 7, Youngs-town 4, Pittsburgh 9, Philadelphia 9, Slovan (Pa.) 15, Milwaukee 35, Peoria 18, Newark 7, New York 25, Detroit 65, Dayton 18, Mohaca 8, Luzerne 13 članov. Izmed zadnje omenjenih ogrankov so nekateri v razpadanju, n. pr. v Peoriji, 111. Kje neki je sedaj Matt Power, ki je pred tremi leti pripovedoval, da bodo eselpisti vsak čas izvedli revolucijo?
Glasilo federacije "Radnička Borba" ima na podlagi tajnikovega poročila 2455 naročnikov. Ob času konvencije zadnje leto jih je imela 2709.
Eselpisti so leta 1919 sklenili rešiti slovensko delavstvo iz nazadnjaštva in pričeli izdajati listič pod imenom "Socialistična Zarja". Kakor radnikovci v "Del. Slovenijo", so tudi eselpisti zabili v to pedvzetje par tisočakov, uspeha pa niso dosegli in tako prenehali izdajati "Socialistično Zarjo". Tajnik je dejal, kadar bodo sredstva dopuščala, se bo z izdajanjem lista zopet pričelo. To je menda omenil radi lepšega.
Za tajnika federacije je bil ponovno izvoljen M. Malenčič, za urednika pa L. Petrovič. V centralni odbor so izvoljeni J. Mitič, M. Malešev, L. Stefan.ovič, N. Stanič in S. Tucakovič. V nadzorni odbor: S. Teo-fanov, M. Nemčev in Geo. Burič.
Izimed pozdravov konvenciji je bil brzojavljen tudi sledeči: "Cleveland, O. — Konvenciji Jugoslov. fed. SLP.: Vse je gotovo za revolucijo. Vprežimo naše sile, da čim prej prigotovimo delavski razred. Pozdrav! Frank Kalčič."
"Vse je gotovo . . .!" Ampak kaj pomaga, če je pa samo okoli 500 članov! To je celo za Zedinjene države zelo mala armada! Kalčič bo moral iti še enkrat na pot in mobilizirati svoje sile.
Posetite prvo predstavo dramskega odseka kluba št. 1 v tej sezoni.
CHICAGO, ILL. — V nedeljo 30. septembra ob 3. popoldne vprizori dramski odsek kluba št. 1 igro v petih dejanjih "Deseti brat".
Imenovani odsek se trudi, da bo igra čim najbolj mogoče dovršeno vprizorjena, ta trud pa ima čikaš-ko slovensko občinstvo priliko poplačati s tem, da v nedeljo napolni dvorano ČSiPS.
Natančnejši spored je objavljen na drugem mestu v tej izdaji. — Član kluba.
"Bolestni muškarci i žene," ako hočejo ozdravi naj si naroče Brozovičev "Hrvatski List". Razni doto rji "specialisti" za moške in ženske bolezni (po doroii rečeno spolne bolezni) oglašajo v Brozovičevem lisi v tolikem številu, da naredi na človeka utis, kakor Ji je list razširjen samo med bolnimi "muškarci i žen mi". Specialisti, ki zdravijo možgane, nimajo ogla v "Hrvatskem Listu".
★ * *
Leo Fisher in njegovi pajdaši bi storili bolje, bi tistih pet tisočakov, ki so jih potrošili za "D. S porabili za vzgajanje tiste hrvatske publike, ki jo i nes izžemajo razni zotijevci in broževci. Ampak to I bilo prosvetno delo, kar je po naukih "revoluciom
nega" Fišerja strogo prepovedano.
* * *
Nekateri ruski, poljski, italijanski, hrvatski in si« vaški listi, ki izhajajo v Ameriki, bi morali izhajati i starem kraju. Skoro ves prostor porabljajo za reči,i nimajo z življenjem izseljencev ničesar skupnega. le lesa urednikov teh listov so tukaj, duh pa v stara kraju. In. njihov duh narekuje rokam pisati skoro i ključno o starokrajskih rečeh. Isto godljo, ki jo m šajo ratzboriti uredniki in "politikanti" tam, mei tudi tukajšnji uredniki tujejezičnega časopisja. Td komunistični listi raznih narodnosti v Ameriki nil izvzeti. V "Workerju", glasilu W. P., sem čital ap na urednike njihovega časopisja, naj ne bodo toliko starem kraju in v Rusiji in, naj se včasi spomnijo,! žive v Ameriki in da je treba vojevati boj proti amei
škim kapitalistom. Dober nasvet, ako bo kaj pomagd * * *
V neki naselbini imajo društvo, ki lastuje In svojo knjižnico, kar je vredno priznanja. Vodilna gli va tega društva je neki naprednjak, ki odločuje, kje naj se knjige kuipnjejo. Neki član se je drznil svetovali, naj se jih kupi iz Proletarčeve knjigarne, ki ima uj bogatejšo zalogo dobrih knjig. Naprednjak pa je) stari navadi naročil knjige iz bankirske knjigotržni« v New Yorku. Prav je naredil! Cemu neki naj M pira delavske ustanove? Dobiček, kolikor ga je, naj gre v privatne žepe! K vragu z listi in knjigarnami, ki i last delavstva! Čemu pa smo "napredni", ako ne ali
da podpiramo privatne liste in privatne ustanove? j * * *
"Novi Svijet" se pritožuje, da "dobro znani" Iji dje govore po naselbinah, da bo imenovani list kmak prenehal. To govore po navodilih iz "generalne^ štaba". Isti ljudje so enako govorili pred letom dni ii že prej o Proletarcu. Navodila jim je dal isti gew ralni štab. "Proletarec" pa še ni prenehal. Cudm da se nezmotljivi ljudje tako tahko motijo! — K. T.
"Peto leto."
Cikaška publika bo imela dne 6. oktobra ob l zvečer priliko videti najnovejši ruski filem "Peto leto", ki bo uprizorjen v Orchestra Hall na S. Michigan Avenue.	,
"Peto leto" prikazuje boje sovjetske Rusije in njei napredek tekom zadnjih pet let.
Slike kažejo, kako ruski mužiki obdelujejo polj| nadalje rdečo armado, vodilne ruske državnike in j»J litike, industrije itd.
Prebitek je namenjen za sirotišnice v sovjdfl Rusiji.
Zavese se odgrinjajo.
(Nadaljevanje z 9. strani.) Bila letos meseca maja v Chicagi. F. Novak po mne-teh delegatov ne piše dovolj "revoljicionarnci". Iz-itbiti so se ga hoteli na podoben način, kakor Cvet-lova, toda bi jim lahko delal sitnosti; razun tega se lila "Del. Slovenija" v njegovi tiiskarni.Ako je ljubi okoli "D. S.", predvsem F. Novaku, kaj do časti, enkrat v vseh podrobnostih pojasnijo, kako in pod takšnimi pogoji in po kaki ceni je prešla Slovenija ii Feraničevih rok potom "izobraževalnega" kluba v Mil-mkee v roke raznim Ziničem in Fisherljem.
KAKO SO POPOLNJEVALI MESTA V URADU.
"Novi Svijet" po prej omenjenem citatu glede na-kpa "D. S." opisuje, kako ije Zinič nameščal člane v tadnikovem" odboru. Na vsako izpraznjeno mesto dobil kakega takega človeka, o katerem je vedel, mu bo absolutno pokoren. Tako je končno "uistva-il" odbor, ki je izpolnjeval njegove ukaze in, pustil, je on mislil zanj. "To je eden zanimiv dokaz, kako Meč morejo gotovi ljudje pretvoriti eno gibanje za svoge osebne afere", pravi "uredništvo "Novega Svije-Zinič je hotel dobiti v odbor člane iz zunanjih ajev in izrival čikaške člane. To je delal z motiva-ijo, da čikaški člani niso dovolj "revolucionarni", tilajmo dalje: "Tako se je nekega jutra iznašel v ura-duLeo Fišer in nam dejal, da je on. novi član odbora. In je začetek Fišerjeve revolucionarnosti, o kateri ni do tedaj nihče ničesar vedel. Mi smo se drznili vpraša-kako je prišlo do tega; kdo ga je izvolil in ali ni v Chicagi in okolici članov, ki bi mogli vzeti izprazn.je-raesto v odboru. Dobili smo odgovor, da tu ni re-ilucionarjev, zato je prišel Fišer iz Ohio. Ako smo rekli še kako besedo, so nam odvrnili, da spadamo mi drugo internacionalo in da smo centrumašil . . . Od-v bojazni da ni dovolj revolucionaren, je ugodil isaki Ziničevi želji. Končno je odšel Zinič v stari taj, gibanju pa je pustil dve dragoceni stvari: "Delavsko Slovenijo", in Fisherja kot svojega naslednika uradu tajništva! S svojimi spletkarijami in podlost-je ustvaril v gibanju strašno korupcijo, in Fišer jo nadaljeval, najbrž v čast Ziniču, ki ga je dobil sem-
(Konec prihodnjič.)
iaj!1
in v vseh takih "obrtih", v katerih je mogoče "zaslužiti" mnogo denarja, toda so po zakonu prepovedane.
Mnogokrat se dogodi, da nastane med tekmujočimi "trusti" v nižinah življenja boj na življenje in smrt. Tvoje konkurente hočeš spraviti s poti, ali pa se nad njimi maščevati. Stopiš v stike z morilno agencijo in ji daš razumeti, da bi rad spravil te in te ljudi na kak način s poti. Poigm ponudiš vsoto, in agencija, ako je vsota dovolj visoka, razume tvojo željo. V teku nekaj dni boš lahko čital, da so bile tiste osebe spravljene s poti.
Tak boj se je vršil v Chicagi" med "vele-butlegarji". Par ljudi je bilo na ta način ubitih. Župan pa je napovedal vojno vsem, ki lomijo osemnajsti dodatek, kar nima druge posledice kakor da se podkupovanja še bolj mno-že. Korupcija in kapitalistični sistem sta neločljiva.
Strogost ameriških naselje-niških oblasti.
"Morilne agencije".
Vzameš v roke časopis in čitaš: Ta in ta, rominenten v uniji, v lokalni politiki (največ-Irat "graftarski politiki"), vodilna glava v tru-stu takih in takih tihotapcev je bil sinoči iz zasede umorjen. Napadalci so izginili brez sledu, 'olicija jih marljivo zasleduje. — In največ-;rat ostane samo pri zasledovanju.
V	velikih mestih imamo poleg drugih ksinesov" tudi tihotapske truste in "morilne agencije'. Imamo n. pr. trust tihotapcev, ki razjedava narkotična sredstva. Največji pa je rbutlegarski" trust.
V	Chicagi obstojita baje dva taka velika Irasta. Enega kontrolirajo "politišnj" republikanske stranke, drugega "poiitišni" demokratske stranke. Vsi ti "tihotapski" trusti, oziroma trustjani imajo svoje "investicije" tudi v javnih lisah, igralnicah za denar, razvpitih kabaretih
Grški parnik Byron je priplul v newyorško luko dne 31. avgusta par minut pred polnočjo. Ker je bila grška kvota za avgust že izčrpana, je delavski department ameriške vlade, v katerega področje spada tudi naseljevanje, naložil grški družbi, ki lastuje omenjeni papnik, $200,000 denarne globe.
Članstvu klubov JSZ. v Chicagi.
CHICAGO, ILL.—V nedeljo 14. oktobra se bo vršil v Machinist Hall, 113 S. Ashland Blvd., splošen sestanek članstva socialistične stranke v Chicagi in okolici. —=
Skrbite, da se tega sestanka gotovo udeležite. Sporočite o njem tudi drugim, ki mogoče ne bodo čitali teh vrstic.
V^®
"American-Jugoslav Society, Inc."
V New Yorku se je ustanovila "Ameriška Jugoslovanska družba, inkorporirana," katere namen je, kakor trdijo ustanovitelji, izboljšavati odnošaje med Ze-dinjenimi državami in Jugoslavijo, seznjati ameriško javnost.o razmerah v Jugoslaviji, o običajih jugoslovanskega ljudstva, njegovi kulturi, gospodarstvu itd.
Predsednik te družbe je general Tasker H. Bliss, bivši načelnik generalnega štaba ameriške armade. Med vodilnimi člani je mnogo prominentnih Ameri-kancev in nekaj srbskih in, drugih jugoslovanskih veljakov v Ameriki.
Glavni namen družbe bo menda, četudi ni to povedano, negovati trgovinske odnošaje med Ameriko in, Jugoslavijo v prilog ameriških industrialcev« in bankirjev.
cJ®
Tvoj list in. tvoja stranka te potrebujeta — kakor potrebuješ ti stranko in list. Pristopi k Jugoslovanski Socialistični Zvezi in naroči "Proletarca".
IZ UPRAVNIŠTVA.
Pred kratkem smo prejeli več sto iztisov novih knjig. Označili jih bomo v ceniku, kakor hitro nam bo dopuščal čas. Ob enem je na potu iz starega kraja zopet nova pošiljatev knjig. Sezite po knjigah, ki jih imamo v zalogi! Pomnite, da imamo najbogatejšo zalogo najboljše slovenske literature. Naročajte tudi angleške knjige, ki jih imamo v zalogi; ne pozabite jih priporočiti v naročitev a-meriškim in drugim delavcem. Knjige prodajamo po najnižji mogoči ceni. Eventuelni dobiček se porabi za
vzdrževanje "Proletarca".
•
Nekateri pošiljajo naroila za knjige z željo, naj jih jim pošljemo po povzetju. Mi pošiljamo knjige samo proti takojšnjemu plačilu. To je najcenejši način za nas in za naročnike. Ob enem imamo na ta način manj dela, in s časom moramo v Pro-y letarčevemu upravništvu hraniti! Kadar naročate knjige, pošljite tudi gotovino, bodisi v money ordru, čeku, draftu, poštnih znamkah ali v gotovini.
«
•
Meseca oktobra in novembra bo mnogim naročnikom "Proletarca" potekla naročnina. Vse prizadete prosimo, naj jo obnove ne da nam bi jim bilo treba pošiljati opomine. Jesenske mesece je v upravništvu mnogo več dela kakor v poletju, in tako nam naročniki, ki poravnajo naročnino brez pismenega opozarjanja, store veliko uslugo.
Ako morete, pošljite poleg svojo še kako novo naročnino. "Proleta-rec" zasluži, da ga širite tudi vi.
Ako nočete biti na izgubi za iztis ali dva, pošljite premembo naslova kakor hitro mogoče. Le na ta način boste sigurni, da boste imeli v rokah vse številke Proletarca. Komur se kakšna izdaja lista izgubi, naj nam piše; dokler ne poidejo, vsakemu u-strežemo. Tisti, ki žele po več številk nazaj, naj pošljejo tudi nekaj znamk za porkitje poštnine.
Kadar priredi vaš klub ali društvo veselico, igro, piknik itd., pošljite o-glas tudi "Proletarcu". To je en način agitacije, ki je sodrugi in somišljeniki ne bi- smeli zanemarjati.
Beležiti imamo veselo dejstvo, da se število naročnikov Proletarca stalno veča. Ako bi imeli nekaj več agitatorjev in ako bi bilo več naselbin v akciji, bi število naročnikov še hitreje rastlo in Proletarec bi bil luna-lo rešen gmotnih težav.
Želja upravnega odbora je list povečati. Isto željo je izrekel zadnji zbor JSZ. Agitatorji, to željo, ki je gotovo tudi vaša, bomo uresničili, kakor hitro se gmotno stanje lista toliko izboljša, da bo povečanje mogoče. Agitirajte, da bo povečanje čim prej mogoče!
DRAMSKI ODSEK KLUBA ST. 1, J. S. Z.,
CHICAGO, ILL.,
priredi v nedeljo 30. septembra 1923 v dvorani Č. S. P. S., 1126 W. 18th St.
ljudsko igro "v petih dejanjih
"DESETI BRAT

po Jurčičevim romanu "Deseti brat" za oder priredil Fran Govekar.
Dvorana odprta ob 2:30 popoldne; pričetek igre ob 3. Po igri ples in prosta zabava.
Med in po predstavi igra Kufrinov orkester.
Vstopnina 50c.
OSEBE:
Benjamin Gornik, graščak na Slemenicah. .Filip Godina
Manica 1 . . k ................Mae Kovach
Balček jnjuna otroka .............John L. Vogrich
Dolef Gornik, graščakov brat........Donald J. Lotrich
Lovro Kvas, cand. prof., odgojitelj......Andrew Kobal
Peter Piškav, graščak na Polesku........Frank Ceglar
Marijan, njegov sin......................John Rayer
Vencelj, okrajni zdravnik................Chas. Rener
Marička, njegova hči....................Ella Lotrich
Mežon, okrajni sodnik................Frank Udovich
Zmuzne, ljudski učitelj...................Anton Putz
Andrejček Krivec, čevljar...........Frank R. Bencina
Neža, njegova žena. . . ..................Pavlina Leveč
Franica, njuna hči.....................Mae Udovich
Obrščak, gostilničar in župan..............F. Udovich
Peharček	j	.........Louis Mantz
Matevžek	(	........Frank Rudman
Miha izpod Gaja C kmetje ..............a. Putz
Dražarjev Francelj '	........Jakob Mantz
Martin, deseti brat...................Chas. Pogorelec
Krjavelj, kočar.......................Fred J. Brash
Kos, sodni pisar * * *
Režiser John Olip. Godi se v polpreteklem času na Dolenjskem.
PRIHODNJE PRIREDBE SOC. KLUBA ŠT. 1, J. S. Z. Dramske predstave: 16. decembra 1923; 10. februarja, 6. aprila, 1924. Silvestrova zabava 31. decembra 1923.
Sedem čudežev starodavnih časov.
NA PRODAJ IMA
lik
Sedmeri čudeži starodavnih časov (egiptovske iramide, grobnica v Halicarnassus, svetišče boginje rtemis v Efezu, viseči vrtovi v Babilonu, Colosus v Mesu, kip boga Zeusa po Fidiju v Olimpiji in sve-" v Aleksandriji) so bili brez dvoma resnični ču-lepote in jako težki za napraviti. — Ampak imeli nikakega učinka za bodočnost, in mi v teh časih bolj zanimamo za to, kar dela svet bolj vesel. — Sagnenje za pridobitev znanja kako se uspešno boriti boleznim je največji dokaz o resničnem napre-ivanju naše dole. Devetdeset odstotkov vseh bo-i ima svoj izvor v drobu in črevesni neredi so v lici pravočasno svarila narave. Trinerjevo zdra-grenko vino je zanesljivo zdravilo, ki bo zlahka opravilo te nerede in njih znake (slab tek, slaba pre-inapenjanje, glavoboli, slab spanec in splošno too počutenje). Imejte Trinerjevo zdravilno grenko vedno v hiši; vaš lekarnar ali trgovec ga ima za v zalogi.
UETR01TSK1M SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se tie vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 51 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.— Na dnevni redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti, leležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj ije prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
dobro ohranjene, KONCERT—HARFEN—CITRE JOSEPH TOPOLAK, 1332 Frederick Ave., Detroit, Mich.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET,
CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pišite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
Preči ta j te naš cenik knjig,
priobčen v tej izdaji. Velika izbera novih knjig, katere smo prejeli pred nekaj dnevi iz Slovenije.
Največja zaloga boljših književnih del.
LOUIS KVEDER
(200 Walsh Bldg.)
434 Diamond St.,
PITTSBURGH. PA.
Izdelujem pooblastila, kupne in darovalne pogodbe, testamente in vsa v notarski posel spadajoča dela.
MHIHii
STEDLJIVI LJUDJE
Pod vladnim in državnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n.
vlagajo redno in investirajo razumno v
KASPAR STATE BANKI
največji jugoslovanski banki v Zed. državah
1900 Blue Island Avenue
in vogal 19. ceste.
CHICAGO,	ILLINOIS.
Kapital in prebitek
$1,2 5 0,0 0 0.0 0
Prodajamo parobrodne listke
za vse prekomorske črte v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo sve-dočbe (affidavits) za naseljence ter pošiljamo denar v staro domovino najhitrejše in najceneje.
CENIK KJIG.
ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE.
ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ........................2«
ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 5.6« DEMOKRATIZEM IN ŽEN-
STVO, (Alojzija štebi) .......1«
GOSPODARSKA GEOGRAFIJA,
(Dr. V. šarabon), vezana.....1.25
KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ..................25
KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM...........20
KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Karl Marks in Friderik En-
gels)........................28
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Meneej).....26
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire).........40
O KONSUMNIH DRUŠTVIH... .16 O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. I. Prijatelj), broširana... .46
POGLED V NOVI SVET........16
POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotin
Lončar), vezana............90
PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivam
Robida, vezaina ............1.15
RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En-
gels, prevel M. Žagar)........35
REFORMACIJA IN SOC. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditus)
broširana..................45
SLOVENSKO-ANGLEŠKA
SLOVNICA, UdaU 8NPJ., 364
»trasi, vezana ▼ platno ......1.96
SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Ozvald), broširana ..................... .56
SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor),
trda rezba..................46
SRBSKA POČETNICA, (J. T.).. .50 SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana ...........1.25
SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, E.
K.), broširana...............50
USTAVA, rusko socialistične fed.
sovjetske republike...........16
VARČNA KUHARICA, (Marija
Remec-), vezana............1.06
V NOVO DEŽELO, (E. K.)
broširana...................25
VOLJA EN DEJANJE, (psihe-
logičnti analiza).............25
PADRUŽNA PRODAJALNA ALI
KONSUM ... .16 ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Howard Moore, prevel I. M.) ____ 1.50
ZA STARO PRAVDO. (i>a» Erjavec^ ..................56
Nadaljevanje z 2. strani.
ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez-
laj).........................36
ZDRAVJE, zdravstvena revija za pouk o zdravstvu in zdravljenju, letnik 1921, broširana $1.,
trdo vezana...............1.50
ZDRAVJE, jan., feb., marc, april in majska izdaja letnika 1922,
vsaka po....................10
ZGODOVINA SOCIALIZMA V
SRBIJI (Fran Erjavec)......25
ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant. Melik) trije zvezki, broširani, I. zv. 85c; II. zv. 75e; III. zv, 65c. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25
RAZNO.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR,
letnik 1916, vezan ............ 40
letnik 1917, vezan ............ 50
letnik 1919, vezan ............ 50
letnik 1920, vezan .............. 65
letnik 1921, broširan .......... 50
letnik 1922, vezan ............ 75
letnik 1922, broširan .......... 50
letnik 1923, vezan ............. 75
CANKARJEVA SLIKA ta dopisnicah, 2 za 5c.............
(Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva
številka) ...................10
KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1.
1923, št. 2—3—4 ..............40
NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA
ZEDINJENIH DRŽAV......40
© ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOO. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweia-Trat9niški) .. .10 PROLETAREC, vezani Jetniki,
1919, 1921 in 1922, vsaki .... 5.00 RDEČI PILOT, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo, prva in druga številka .05 TRIJE LABODJE, ilustrirana revija ........................25
ANGLEŠKE KNJIGE.
ANARCHISM AND SOCIALISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (O. Osborne Ward) dve knjige, 1313
strani, vezane.............. 5.00
ANCIENT SOCIETY, (Lewis H.
Morgan), vezana............ 1.50
BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1.20
"DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), rezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M.
Wilhelm Meyer), vezana.......60
EVOLUTION OF MAN, (Wilhelm BBlsche), vezana.......60
EVOLUTION OF PROPERTY,
(Paul Lafargue), vezana......60
JOD AND MY NEIGHBOR, (Robert Blatehford), vezana.....1.25
GOOSE-STEP, (Upton Sinclair). Študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana IMPERIAL WASHINGTON, (R. F. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 stilni, trda vezba.............
JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavnic.....
KARL MARX, biographical memoirs, (Wilhelm Liebknecht), vezana ...................
KING COAL, (Uptorn Siwlair), povest iz aadnjega itrajks (1913) coloradskih p.rem»g»rj«T,
trda vezba .................
LAW OF BIOGENESIS, (J.
Howard Moore), vezana .....
LIFE AND DEATH, (Dr. E.
Teichmann), vezana .......
OUTLINE OF HISTORY, (R G. Wells), vezana, 1471 strani PHYSICIAN IN THE HO MS, (J. H. Greer, D. D.) Domaii
zdravnik, rezana..........
REPUBLIC OF PLATO, rciaM RIGHT TO BE LAZY, (Pail
Lafargue), rezana..........
ROBERTS RULES OF ORDIffl,
vezana ........................j
SAVAGE SURVIVALS, (J. Howard Moore), vezana . . SCIENCE AND REVOLUTION.
Ernest Unterman, vezana .... SOCIAL REVOLUTION, (BMI
Kautsky), rezana ..........
STRUGGLE BETWEEN SCIENCE AND SUPEMVJ. TION, (A. M. Lewis), tmuj THEY CALL ME CARPENTUB, (Upton Sinclair), trda reiba.. THE CRY FOR JUSTICE, (Upton Sinclair) vezana .........
THE DREAM OF DEBS, (J*ck
London) .........
THE PROFITS OF RELIGION, Razprava o izrabljanj« Tir za
privatne interese ........... |
THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Elys Williams), s slikami, 311 strani, rezana v platno ......,„;
100%. (Upton Sinclair). Potmi
patrijota ..............
VITAL PROBLEMS IN SOCIAL
Evolution, (a. m. l«™),
vezana...........
THOUGHTS OF A F66l,"(Et»-
lyn Gladys), vezana ........
Naročilom priložite poitni ali presni money order, ček ali goto™, Za manjša naročila lahk« pošljeta poštne znamke.
Vse knjige pošiljamo poštnin« sto. Klubom in čitalnicam, pri večjih naročilih liberalen popust.
Vsa naročila naslovite na:
PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, III.