Poštnina plačana v gotovini.	NTarfbor,	ponedeljek	19.	julija	1951
MARIBORSKI	c~"1
VECERNK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2410, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Štev. 161. Leto XI. fXV6ll.)
Pred novo franc o*
$ko vladno krizo t
PARIZ, 19. julija. Položaj Chautempso-ve vlade se je bistveno poslabšal. Zdi se, kakor da hočejo socialisti v problemu ne-vmešavania zrušiti vlado. Doznava se, da je finančni minister Bonnet radi raznih miselnih nasprotstev že grozil s svojim odstopom. Transportni delavci so že stopil; v stavko in se napovedujejo nove stavke. Največja nezadovoljstvo je med socialisti v zvezi z možnim priznanjem značaja vojaške sile generalu Francu. Socialisti so se z vso odločnostjo uprli takšni možnosti, četudi bi sledil dogovor radi odpoklica tujcev. Po nekaterih informacijah bodo komunisti odrekli podporo sedanji vladi v parlamentu, če bi zunanji minister Delbos v kakršnikoli Fin. min. BONNET ki ie ne-obliki priznal generala Franca.	kajkrat	grozil	z	odstopom.
Z60.000Uut&enma v	-1?2 umemU
tMtbrik, 300 eotokmk
80 UuM&dmiU
2000 $cmi. tovem,	v	Sfnutija
'bojišču mnogo mrtvih in ranjenih ter velike množine vojnega materiala.
«
lažje ranjenih. Sledilo je več eksplozij. Visoko število žrtev je pripisati okolno-sti, da je na tisoče prebivalcev in kopaliških gostov opazovalo požar iz bližine.
Japoncem. V Sečunanu se je pripetila težka eksplozija v tamoSnji smodnišnici. Eksplozija je zahtevala človeške žrtve in sicer je 70 mrtvih, 300 ranjenih.
nosti nove nosilne aparature 2000 majhnih balonov, s pomočjo katere je hotel
doseči 32 km višine. Včeraj pa je uporabil samo 80 balonov, ker je hotel v višino samo 3—5 km in je hotel ostati v zraku 7 ur.
Konkordat
Narodna skupščina je na svoji sobotni seji sprejela zadružni zakon. Danes dopoldne pa se je sestala, da razpravlja o predloženem konkordatnem osnutku. Kakor pravijo bo trajala seja s kratkim opoldanskim odmorom ves dan ter je računati, da bo že popoldne ali drevi prišlo« do načelnega glasovanja. Zanimanje za današnjo sejo je bilo silno veliko, saj je vprašanje konkordata razgibalo vso politično javnost.
JNS je že formulirala svoje stališče do predloženega konkordatnega osnutka. V soboto popoldne pa je imej svojo sejo ■higosiovenski radikalni poslanski klub,
‘ ie razpravljal o konkordatu in ki je 1)0 seji jzdal sledeči komunike:
»Jugoslovenski radikalni poslanski klub ie imel danes sejo, na kateri je razpravljal o konkordatu. Soglasno je bil sprejet sklep, da bo glasoval klub proti ratifikaciji predloženega konkordata. Pri tej Priliki je klub določil tudi svojega govornika.«
Včerajšnji »Slovenec« stavi sledečo prognozo, ki se nanaša na glasovanje o konkordatu v skupščini:
»Za konkordat bodo v skupščini glasovali poslanski klub JRZ, Klub vladne večine in Narodni kmečki kjub. Proti bodo glasovali klub JNS, Radikalni klub in Ba-ricevičev Jugoslovanski klub. Predsed-ništvo Delovnega kluba je svojim članom dalo proste roke. Poslancema P, Matici jn dr. Auerju je klub JNS dal na razpo-£go, da lahko glasujeta za konkordat. Člani Narodnega kmečkega kluba, ki v skupščini podpirajo vlado, bodo glasovali za konkordat. Proti sta se izjavila samo dva poslanca Života Milanovič in Živko Danilovič.«
Precej poučna iis zanimiva je izjava Predsednika skupščinskega konkordatne-Sa odbora dr. V oje Janjiča, ki jo je dal beograjskim novinarjem ob svojem prihodu v narodno skupščino, potem ko je že bila razglašena njegova izključitev ]z JRZ. Dr. Janjič zatrjuje v tej svoji 'zjavi, ki je zbudila silno veliko zanimale in pozornost, sledeče:
»Smatram, da je konkordat slab. To lahko trdim radi tega, ker sem sam sestavljal konkordat in ker poznam snov, saj sem bil tudi šef naše delegacije leta 1925 in sem vodil pogajanja s kardinalom Gasparijem ter Borgijom Ducca. Ta konkordat je bil dober in bi za ta konkordat danes tudi glasoval. Toda tedaj se jc konkordat odgodil po želji g. Stjepana Radiča, ki me je takrat označil za klerikalca in sicer radi tega, ker smo tedaj sestavili takšen konkordat, ki naj po Radičevem mnenju »vrže hrvatski narod v klerikalne okove«. Na konferenci dne 2. novembra 1925, na kateri smo bili Stje-pan Radič, Pavle Radič, Dr. Ninčič, Mišo Trifunovič in jaz, se je po govoru pok. S. Radiča sklenilo, da se pogajanja od-godijo, ker je predsednik HSS, pokojni S. Radič, tedanji aktivni minister prosvete, smatral, da je konkordat neprimeren za hrvatski del našega naroda.«
Ko so pa novinarji vprašali dr. V. Janjiča, kaj jim lahko pove k izključitvi iz JRZ, je dr. V. Janjič dejal: »Sklep o moji izključitvi me ni niti najmanj iznenadil, ker sem vedno nepokolebljivo stal na strani srbsko pravoslavne cerkve in podpiral njena stremljenja. Kaj sem pa napravil kot minister ver za rimsko katoliško cerkev, glede tega se lahko obrnete na vse katoliške škofe, izvezmši g. — Bariča.«
Tudi v senatnih krogih je silno zanikanje za konkordat, kateremu se že sedaj posveča vsa pozornost. Mnogo ko-
NEWYORK, 19. julija. Strahovit požar je uničil okoli 200 tisoč ton bencina v Puro Oil Company severno slovite obal-ne promenade v Atlantik City. 172 oseb je bilo težko ranjenih, več sto oseb pa
ŠANGHAJ, 19. julija. Japonski poslanik je izročil kitajskemu zunanjemu ministru Vangu ultimat, na katerega mora Vang odgovoriti v teku 48 ur. V mestu se opaža silno naraščanje mržnjs proti
ROCHESTER, 19. julija. Po poročilih
so včeraj vsi baloni, s katerimi se je profesor Piccard dvignil, postali žrtev ognja. Profesor Piccard ie zdrav in čil pristal v Landingu, 120 km od Rochestra. Piccard je namreč preiskusil mož-
MADRID, 19. julija. Na aragonskem bodišču se je pričela živahnejša vojna akcija. Katalonska vojska, v kateri je 15.000 dobro izvežbanih vojakov, 390 modernih tankov ter eskadrila 16 letal, je izvršila zelo srdit napad na Francove položaje severno Huesce. Po večurni srditi borbi se je posrečilo republikanskim četam, da so pregnale frankovce iz utrjenih položajev. Frankovci so pustili na
BERLIN, 19. julija. Iz dobro poučenih virov se doznava, da bo izvršila rajhov-ska vlada v najkrajšem času celo serijo represalij proti nemškim višjim duhovnikom rimsko-katoliŠke cerkve kot od-
TOKIO, 19. julija. List »Niči Niči« doznava, da je japonski general Kacuki, komandant japonskih garnizij v severni Kitajski,. prejel nova navodila. V smislu teh navodil mora zahtevati od kitajskega generala čang-če-Juana, da sprejme japonske pogoje. Kitajcem je stavljen rok za odgovor do noooj.
mentarjev in pozornosti je zbudilo med drugim pismo senatorja I)Obrosava Djor-djeviča, člana senatnega vladnega delovnega kluba, ki ga je poslal klubovemu predsedstvu, ki mu sporoča, da izstopa iz navedenega kluba. Ko so novinarji
PERPIGNAN, 19. julija. Po vesteh iz Barcelone je prekoračilo frankovsko-špansko mejo preko 2000 tovornih avtomobilov z življenjskimi potrebščinami za Španijo. Prehod preko meje se je izvršil po likvidaciji mednarodne kontrole na pirenejskih mejah od strani Francije.
vprašali senatorja D. Djordjeviča, kaj je povzročilo to njegovo sporočilo, je po-vprašani senator odgovoril, da je to storil radi tega, ker hoče imeti popolno svobodo odločevanja pri glasovanju o konkordatu.
leta 1934-35. V slučaju kitajske kapitulacije bi 15.000 japonskih vojakov v mestu Tung-Čao takoj prodrlo v mesto, da prepreči pustošenje japonskih trgovin od strani kitajske mase. Na Formozi čakn 400 japonskih letal.
Jfai&ski
Konec ižanske slave
»Kmetski list« poroča v štev. 28: »Celi Kranjski deželi, pa tudi preko njenih meja je znano, da so naši, vsega spošto-i vanja vredni ponižni Ižanci v starih do-| brili časih, ko se je dobilo že za 3 kraj-1 carje lepo štruco kruha, s trdo kmetsko , besedo strahovali celo ljubljansko okolico, pa tudi Ljubljani sami so se pred njimi že tresle hlače, dasi je imela od pamtiveka na razpolago močno s sabljami oboroženo brambno gardo. Odkar pa je pala lahko rečeni zgodovinska odločba na rotovžu, v kateri so častitljivi mestni očetje sklenili trden sklep, da kupijo za »aupuc« vsakemu »iblajtarju«, ki straži mestno »grenco« pen-drek, od takrat je konec ižanske moči, zapečaten je njih ponos, zapečatena je njihova stoletna slava! Oh, kje ste lepi stari časi. ko teh vražjih pen-drekov ni blo?«
Radostna vest
»Slov. Beseda« piše v štev. 25: »Vodstvo JRZ sporoča vsem Slovencem ra-rostno vest, da se bo pričela železnica Črnomelj—Vrbovško graditi že drugi teden, železnica Vrbovško—Črnomelj pa zaenkrat še ne, ker »nema budžetske mogučnosti«.«
Humor in politika
Zagrebša »Istra« piše: »Iz italijanskih listov se vidi, da je v trgovinah zmanjkalo olja. — Vprašanje: Zakaj je zmanjkalo olja v trgovinah? — Odgovor: Zato, ker je bilo vse olje uporabljeno za mazanje osi Rim—Berlin!«
Politika in trte
Neznane osebe so porezale trte in uničile vinograde Franca Čunčiča, Štefana Pučekoviča in Jožefa Pučekoviča, v Kravarskem, okraj veliko gorički. Oblasti so takoj uvedle preiskavo, vendar pa krivcev niso mogle najti. Škodo pri Čunčiču Francu cenijo na 6000 Din. v vinogradih Štefana Pučekoviča in Jožefa Pučekoviča pa na 10.000 Din. Povod je politično sovraštvo, ker so navedeni glasovali pri zadnjih volitvah za vladno listo in ker so še sedaj pristaši vlade. Ker krivcev niso mogli najti, so oblasti sklenile, naj občina oškodovancem vrne škodo, ki jo imajo zaradi svojega političnega dela oziroma zaradi svojega gasilskega dela. Preiskava proti pravim kriv cem se nadaljuje.
Ne bo preveč pomagalo
»Slov. Beseda« poroča v štev. 24: »Nujno potrebo po reorganizaciji svojih krajevnih postojank je naenkrat začutila vladna JRZ v posameznih okrajih Srema in Vojvodine. S to reorganizacijo, ki se je delno že pričela izvajati, si pa JRZ, sodeč po zanesljivih vesteh iz omenjenih krajev, ne bo preveč pomagala na noge. Ljudje si pač ničesar veS ne dajo vsiljevati, zlasti ne od krogov, ki mnogo obljubljajo, še več jemljejo, dajejo pa le malo ali celo nič . . .«
m furftvofc fkundeteuta
PEIPING, 19. julija. V mestu vlada strahovito razburjenje radi poslednjega ultimata, v katerem zahteva Japonska odstranitev 29. kitajske armije iz področja Peipinga in da ustavi nankinška vlada takoj pošiljanje kitajskih čet v pokrajine Ssverne Kitajske, ker se smatra to kot kršitev kitajsko japonskega sporazuma iz
govor Nemčije na govor papeža Pija XI., v katerm je pohvalil čikaškega nadškofa Mundeleina za njegov zadržanje v sporu med Vatikanom in .rajhovsko vlado.
;
•Stran 2.
1CK3ESEEZZEE
SOKOLSTVO
V Jugoslaviji 278.237 Sokolov
Zunanja in notranja moč jugosloven-'Kesii Sokola se je razodela včeraj na letni skupščini Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, ki se je je udeležilo 200 delegatov. Starešino SKJ Nj. Vel. kralja Petra II. je zastopal ordinančni oficir ma-ior Pokorni. Navzoči so pa bili tudi predstavniki čeltoslovaškega in ruskega Sokolstva ter bolgarskih Junakov. Ob viharnem odobravanju skupščine se je odposlala pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru. Skupščino sta pozdravila dr. Vodička v imenu čehoslovaškega Sokolstva in Atanasov v imenu bolg. Junakov.
Poročila funkcionarjev so izpričala ogromno delo, ki ga je v pretekli poslovni dobi izvršilo jugoslovensko Sokolstvo. Navzlic velikim oviram je sokolska misel prodrla tudi v naše podeželje in je včerajšnja skupščina pokazala nedvomno, da narašča število članstva zlasti med kmeti in delavci. V SKJ so včlanjene 1803 sok. edinice. Med temi je 791 sokolskih društev in 1012 vaških sokolskih čet. Vsega skupaj je včlanjenih v Sokolu 278 tisoč 2-37 sokolskih pripadnikov, med temi je 168.716 odraslih članov in sicer 144.765 moških in 23.951 žensk. Zanimivo je. da je med odraslimi člani največ kmetov in
' v v
Vel. kralj Peter II.
starešina SKJ
sicer 48.864. Sledijo državni uslužbenci (21.782), obrtniki (21.532), delavci (13.780), učitelji in profesorji (13.403), zasebni uslužbenci (11.939), trgovci (11.600), dijaki (5.696), vojaške osebe (4.782), zdravniki in lekarnarji (2.470), odvetniki in duhovniki (1.237), pomorščaki in ribiči (1.148), ostali poklici (9.401).
Vsestranost sokolskega dela sega od telesne vzgoje, narodnoobrambnega, socialnega iu prosvetnega dela do gospo, darstva. Po obsegu ter intenzivnosti sokolskega gospodarskega dela je na prvem mestu sokolska župa Mostar, ki je zaslovela radi svojega sistematičnega dela in propagande za pospeševanje kmetijstva, asanacijo vasi, pospeševanje hišne obrti, ohranjevanje narodnih noš in drugih običajev. V tej propagandi sledita mostarski župi sarajevska in cetinjska.
Krasno uspela skupščina je izvolila sledečo novo upravo saveza SKJ: podsta-rešine E. Gangl, Paunkovič, dr. Gavran čič, dr. Belajčič in Smiljanič, prosvetar prof. Miloš Stanojevič, načelnik dr. Pihler, njegovi namestniki Vojnovič, Ivan Kovač in Josip Jeras, načelnica Elza Skalar, njene namestnice pa Ljubica Jovanovič, Jožica Trdinovič in Julka Skovra.
SK Železničar na pol poti do mladinskega prvenstva LNP
Na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti se je včeraj popoldne odigrala prva finalna tekma za mladinsko prvenstvo LNP. in sicer so se srečali juniorji SK Železničarja in juniorji SK Ljubljane. To kina, ki je bila prav prijetna in lepa, se je končala z zasluženo zmago SK Že-
lezničarja, ki je bil tudi na polju boljši nasprotnik. Rezultat 2:0 (1:0), ki so ga juniorji SK Železničarja dosegli proti Ljubljančanom, je v skladu s predvajeno igro, lahko pa bi bil še večji, če bi Železničarji znali izkoristiti zrele prilike pred golom. Sodil je g. Bergant.
Kolesarske dirke „Požtele“
Na 66 km dolgi progi Maribor—Ptuj— Sv. Lenart—Maribor se je včeraj popoldne vršila kolesarska dirka, ki jo je priredil kolesarski klub »Poštela« ob priliki lOletnice svojega obstoja. Start je bil ob 13. uri na Tržaški cesti pri km. kamnu 1, cilj pa v Tomšičevem drevoredu. Rezultati so naslednji:	1. Štefan Rozman
(SK Žel.) 66 km 2:48.48; 2. Sodec (Maraton Maribor) 2:14.24; 3. Rozman II. (SK Žel.); 4. Cerinšek (Poštela).
Beli šport . . .
Včerajšnji teniški turnir med Čakovcem in Mariborom je zelo trpel radi slabega predpoldanskega vremena in je bilo šele popoldne mogoče izvesti nekaj ekshibicijskih iger, v katerih so domačini in gostje pokazali vsestransko znanje. Sko-roda na celi črti so zmagali domači zastopniki. V igri posamič je g. Vaško Škapin izvojeval nad izbornim Šaričem lepo zmago s 6:0, 6:3. Ostale igre so odločili Mariborčani v svojo korist. Igra med Tončičem in nadebudnim Branovičem je bila prekinjena po prvem setu (polčasu), ki ga jc dobil Čakovčan s 6:3. Revanžno
srečanje bo koncem avgusta ali počet-kom septembra v Čakovcu.
Včerajšnje nogometne tekme. Ljubljana: SK Ljubljana : ISSK Maribor 5:2 (3:2).
Beograd: Jedinstvo : Sašk 5:1 (4:1). Celje: SK Celje : SK Mars (Ljubljana) 6:2 (2:0).
Dunaj: Austria : Ferencvaros 4:1 (2:0).
Spomnite se CMD
DROBNE OD VSEPOVSOD
Odlikovan je bil dosedanji šef GPU Ježov in sicer z Leninovim redom.
Veliki italijanski manevri se vršijo na Siciliji. Sodelujejo trije vojaški zbori, številne vojne ladje in letala, 4 bataljoni milico in divizija kolonialnih čet.
Britansko nemška pomorska pogodba je bila podpisana v soboto. Nova pogodba dopolnjuje dogovor iz leta 1935.
Turškj zunanji minister Ruždi Aras se jc vrnil iz Moskve v Turčijo.
800 ranjenih Italijanov so prepeljali v soboto iz raznih španskih bitk v Napoli.
Milijon ljudi je poginilo v teku enega leta španske državljanske vojne.
Za 3 milijone metrskih stotov pšenico manj bo dala letošnja žetev v donavski banovini.
Novi civilni guverner Madrida jc postal Antonio Trigo Mairal. Te funkcije je doslej vršil general Miaja.
Očitki proti francoskim »Ognjenim križarjem«. V francoski javnosti se mnogo govori o razkritjih in obtožbah proti polkovniku De la Rocqua, ki je prejel svoj-čas od desničarskih vlad 150.000 frankov.
Kako se je lepo dekle prelevilo v šarmantnega kapetana in kako se je kapetan pretvoril v brhko ženo
redno lepo blondinko, pravzaprav žena in razen tega še radi raznih prevar obsojen na 8 mesecev zapora. Barkcr je prejšnja leta predstavljal svojo sedanjo »ženo« kot svojo nečakinjo Miss Margareto Ellis. Januarja tega leta jc pose-til Barkcr zopet Montc Carlo in se je tukaj seznanil z bogatim trgovcem Syd-neyem Lighton iz Cingstona. Temu je Barker prigovarjal, da sodeluje pri neki delniški družbi za eksploatacijo zlatili polj in jc prejel na ta račun 650 funtov šterlingov. Radi te prijave hi nekaterih sporov se je odkrila velika tajna šarmantnega kapetana, za katerim se jc dejanski skrivala brhka, toda h kriminalnosti težeča žena.
V londonski družbi je bil kapetan Wil-liam Allan Barker zelo znan: velik, vitez, zelo ljubezniv, duhovit, z nekoliko visokim glasom.
Kapetan Barker je imel za seboj burno
preteklost. Bil je vojni letalec, pozneje trgovce in ugleden borzijanec, visoko čislan v londonski City, pa tudi v Monte Carlu. Nikdo ne bi pomislil, da je bil ta šarmantni kapetan, ki jc imel za ženo iz-
Z »rezerviranimi11 sedeži jih odganjajo iz kopališč . . .
Protisemitski val je v Poljski zajel ietos tudi malodane vsa poljska kopališča, ki sama ne vedo več, kako bi se na čim elegantnejši način odkrižala židovskih gostov. Znano poljsko kopališče Oszawnica je prišlo na originalno idejo, s pomočjo katere je na eni strani ustregla poljskim gostom, ki nikakor nočejo sedeti na eni in isti klopi z Židi, na drugi strani pa na fin in pretkan način postavila vse židovske goste pred kaj čudno odločitev. Kopališka uprava je rezervirala v kopališkem parku kar celo vrsto klopi z napisi: »Samo za arijske goste«. Na Žide jc ta oddelitev od ostalih gostov tako uplivala, da bodo kakor vse izgle-da, v bližnji bodočnosti opustili svoje »obiske« v poljskih kopališčih. Poljski »jajteles« bo moral torej vsako poletje s svojo kopalno bisažo preko poljskih meja, ker je v poljskih kopališčih zanj vse samo »rezervirano«.
V Franciji so popili lani 37,872.000 steklenic šampanjca
Po suhih letih prihajajo na vrsto debela leta in tako je tudi s šampanjcem. Časi so že boljši, pravijo vinogradniki in res se je položaj znatno zboljšal. Francoski šampanjec gre zopet dobro v denar. Če naj pomen! večje povpraševanje po francoskem šampanjcu zboljšanje splošnih gospodarskih razmer, lahko pričakujemo, da pride svetovno gospodarstvo v doglednem času zopet v svoj normalni tir. V Franciji so prodali lani nad 37.872.000 steklenic šampanjca. To jc res rekordno število, zlasti če pomislimo, da cene niso padle, temveč so ostale neizpremenjene od leta 1930.	—
Zadnje leto pred svetovno krizo, torej leta 1930, je konzum šampanjca močno padel in Francija ga jo prodala samo 26 milijonov steklenic. Zadnja leta se je povpraševanje po šampanjcu povečalo zaradi odprave prohibicije v Ameriki. Povečal se je pa tudi konzum v Franciji sami. Ker se je proizvodnja šampanjca prilagodila povečanemu povpraševanju po šampanjcu, je zelo verjetno, da se bo šampanjec podražil. Železna rezerva Francije znaša sedaj okrog 220.000 hi ali nad 1,000.000 steklenic. Ker prihaja šampanjec samo na mizo bogatih ljudi, si nam ni treba beliti glave z njegovo podražitvijo, posebno če pomeni to zboljšanje gospodarskih razmer.
tnrFprFififiir
Pa tudi sramoval se je pred drugimi. Kaj, ko bi Ivan vedel, da pada pred svojo ljubeznijo v prah. Ivan, veseli mladenič, srkajoč zlato, mogočno svobodo iz polne kupe, bi ga pahnil od sebe, češ:
»Kaj hodiš z menoj, ubogi otrok, ko si 6o)an do smrti. Svobodo si imel, a bila je premočna zate. Nisi je hotel. Raje si jo zavrgel in sprejel sužnost do dna srca. Bolan si, Izidor, bolan! Pojdi proč od mene, ker nisi rojen za prostost!«
Izidor pa je bil človek, ki je vsakogar vzljubil z vso svojo dušo. In zaradi tega se je bal ločitve od prijatelja.
Zato je molčal o svoji ljubezni.
Tedaj pa je spregovoril Ivan:
<>Čuj, Izidor, kaj se mi je danes sanjalo: Bil sem kralj velikega silnega kraljestva devete dežele, v krajini dobrot in miru.
Imel sem pa tudi prijatelja. Z vso dušo me je ljubil in bal sem se zajjj, da nc bi
v svoji ljubezni pozabil svoje svobode in se mi ne udal kot sluga.
In domislil sem se, da sem kralj. Vsi moji podložniki niso bili svobodni, ampak bili so moji sužnji. Jaz sam sem jim vzel svobodo s tem, da sem jih vladal. Razdelil sem torej vse svoje kraljestvo med vse enako in postal sam navaden človek, kakor drugi. Tedaj pa sc je uresničila moja slutnja. Prišel je k meni moj prijatelj in mi dejal:
»Ivan! Ivan! Ne zapusti me!«
»Kaj pa hočeš od mene?« sem ga vprašal.
On pa je pokleknil pred mene in prosil: »Ivan, moj prijatelj! Bolj sem te ljubil, kakor samega sebe. Doma imam ženo in otroke. Vzemi jih! Tvoji so. Samo pri meni ostani. Saj veš, da mi brez tebe ni mogoče živeti.«
Zgrozil sem se v svojem duhu in z zaničevanjem sem mu rekel:
»Kaj hodiš z menoj, ubogi otrok, ko si bolan do smrti. Svobodo si imel, a premočna je bila za te. Nisi je hotel, raje si jo zavrgel in sprejel sužnost do dna srca,
od
Bolan si prijatelj, bolan! Pojdi proč mene, ker nisi rojen za prostost!«
In šel je . .*.«
Ivan jc končal* Iztegnil je nogo, drugo je pod zadnjo skrčil, se uprl v tla in se udobno obrnil na mahu na drugo stran ter se uzrl naravnost v Izidorjev obraz. Izidor ga j? boječe gledal.
»Kaj to se ti je sanjalo?« ga je vprašal.
»Da, Izidor.«
»Pa ta prijatelj jc imel žene in otroke?«
»Da.«
»In jih ni ljubil?«
»Ne.«
Videti je bilo, kakor bi se Izidor oddahnil. Ivan pa je vstal:
»Izidor, sedaj se ločiva!« jc dejal.
»Ločiva?« je kakor v sanjah ponovil Izidor. »Kam greš Ivan?«
»Tu«, in Ivan je zamahnil z roko na desno. Počasi je vstal tudi Izidor. Srce mu je prekipevalo v preveliki žalosti, a pr 'magal se jc.
»Torej, Izidor, čas ločitve je tu. Bog
s teboj!« se je hitel poslavljati Ivan in podal Izidorju roko.
»Zbogom, Ivan! Morda se še vidiva kdaj!«
»Morda, ako se bodeta srečala najini poti.«
»Zbogom!«
»Srečno!«
Razšla sta se. Tudi trohice žalosti m bilo v Ivanovem srcu. Z veselo dušo je krenil na desno, a Izidor je z mračno bolestjo zavil na levo. Misli so se mu podile po glavi in sam ni vedel, kaj misli. Tiho je šel dalje.
Medtem pa je dospel Ivan do prvega ovinka. Malo je postal, potem pa je krepko zavriskal, da je odmevalo po vsej dolini. Tako je vriskal le človek radostnega, svobodnega srca. Izidor se je okre-nil. Toda Ivan je korakal dalje in se ni ozrl nanj. Molče se je Izidor obrnil iu šel dalje svojo pot.
Po sinjem nebu pa se je pripodila tropa oblakov in zakrila jc solnce. da i" bila senca na vsej poljani .
(Konec).
tkauiatskA m	uovkB
V navzočnosti	zastopnika
Marije	je bila včeraj	na
goslovitev novih naprav Počitniškega doma
Prisrčno je potekla včerajšnja slovesna blagoslovitev nekaterih novih naprav pri Počitniškem domu kraljice Marije na Pohorju, elektrarne, bolnišnice in dispanzerja. Včerajšnji dan je pomenil zopet veliko priznanje neutrudnim prizadevanjem »Društva za zaščito dece in mladine« za njegovo brižno skrb, ki jo posveča pomoči in razvedrila potrebni obmejni mladini. Včerajšnja slovesnost je bila povzdignjena po navzočnosti zastopnika N j. Veličanstva kraljice Marije poveljnika tuk. 45, pešpolka polkovnika Marka Bo-žoviča, ki mu je deklica s prisrčnim pozdravom izročila šopek cvetlic. Slovesnost pa so počastili s svojo udeležbo tudi škof dr. Tomažič, ban dr. N a 11 a-č c n, župan dr. .Tuva n, bivši župan dr.
Lipold, sreski načelnik za Maribor desni breg dr. Šiška, bivši župan V.
Grčar. Navzoči so pa bili tudi vsi vrli funkcionarji Društva z go. Maistrovo na čelu in marljivim tajnikom V o m e r-j e ni.
Ob času napovedane svečanosti blagoslovitve so se vsi navzoči zbrali pri novi stavbi, kjer je spregovoril škof dr. Tomažič iti v svojih besedah izrekel tople pohvalne besede vsem, ki žrtvujejo mladini toliko skrbi in pozornosti. Po govoru je izvršil škof dr. Tomažič blagoslovitev novih naprav. Pri svečanosti so sodelovali tudi vrli pevci Drave, ki so pod vodstvom svojega odličnega zborovodje g. Horvata odpeli več primernih pesmi.
Blagoslovitvenim svečanostim je sledil topel pozdrav predsednice Društva za zaščito dece in mladine gospe Maistrove, ki jo v strnjenih izvajanjih podala historijat Počitniškega doma. Zatem so
spregovorili še zastopnik Nj. Vel. kraljice Marije polkovnik M. Božov ič, ki je Izreke! tople čestitke društvu za vzorno delo, nato ban dr. N a 11 a č c n, mariborski župan dr. J u v a n in domači župan g. S t r e h a r. Vsi so priznalno omenjali uspešne delovanje Društva za zaščito dece in mladine.
S krasno uspele.slovesnosti vrh Pohorja se je odposlala ob navdušenem vzklikanju navzočih udanostna brzojavka Nj. Veličanstvu kraljici Mariji.
Včerajšnji dan je znova posvedočil vzvišene zasluge in naloge tuk. Društva za zaščito dece in mladine, ki je pravo torišče dobrih, plemenitih src. Društvu želimo', da bi ob tem svojem velikem poslanstvu našlo polno podpore pri vseh, ki jim je zdravje in dobrobit naše nadebudne mladine toplo pri srcu.
Lepa patrijotična in nacijonal-na prireditev pri Mariborski koči
Včeraj v nedeljo 18. t. m. je priredila Narodna Odbrana v Studencih v zvezi z NO na Pobrežju ter staro-katoliško cerkveno občino skromno, a tem prisrčnej-•šo proslavo. Čeprav sc .L ista radi dežja H. t. m. morala preložiti na nedeljo 18. t- m., ko je bilo do popoldneva skrajno slabo vreme, se je vkljub temu zbralo včeraj pri Mariborski koči čedno število izletnikov, med tenji tudi predstavniki naše vojske.
Ob pol 10. uri se je vršila ob petju na-lodno nabožnih pesmi napevana slovenska staro-katoliška služba božja s priložnostno kratko pridigo. Po službi božji •so se podali vsi k v bližini stoječemu spomeniku kralja Aleksandra Ujedinite-ba, kjerjso bili ob prav prisrčno in iskreno izrečenih govorih položeni 3 krasni venci. Ves spomenik so obložili s spominskimi svečicami. Tej proslavi so se seveda pridružili nekateri letoviščarji in izletnki. Končala se je z »Bože pravde«. Ta prizor ni vsa prireditev sploh kakor iudi službo božjo za blagopokojnega kralja ob v gosti megli se svetlikajočih lu-vicali okrašenega spomenika so napravili globok in ganljiv vtis na vse navzo-Ve- Izrazila se je želja, da sc ta priredi-
Dr. Var! Valentin
spscijalist za pljučne bolezni ordinira do 8. avgusta samo 29. julija
te
vsako leto ponovi.
Žadnja pot Alme Reinsove. Lep je bil
vperajšnji pogreb vzorne matere, pleme-Tte žene in zveste ter priljubljene Soko-'icc gospe Alme Reinsove. Na njeni zad-Ti poti so bili zbrani številni njeni znanci. pa tudi Sokoli z zastopstvom Sokola matice v kroju in praporom. Bil je nepozaben prizor, ko je za vedno legla v ljubljeno domačo grudo mlada mati, katere zlato srce je do slednjega diha utripalo za ljubljene svojce. Almi Remsovi svetal iti trajen spomin!
Umrl je na Pobrežju, Stanko Vrazova 37. Alojz Ploj, star 77 let. Pogreb bo v sredo ob 16. m-j na magdalenskem pokopališču.
V častnem spremstvu so v soboto popoldne pokopali na pobreškem pokopališču nepozabnega in v zori mladostne ljubezni do življenja nenadno umrlega Riharda Slavca. Med pogrebci so bili zastopniki vseh stanov in krogov, pri čemer sc je izpričala pokojnikova priljubljenost. Turobno je bilo poslednje slovo, hi so mu ga odpeli »Jadranaši« z dvema Pretresljivima žalostinkama.
Vsi v Mariboru stanujoči rezervni častniki, ki so prejeli uniformo od države, oziroma Združenja rezervnih častnikov, se pozivajo, da sc radi pregleda sprejete uniforme javijo naborni komisiji poveljstva mariborskega vojaškega okrožja v Gambrinovi dvorani. Gregorčičeva ulica dne 24. VII. 1937 ob 10. uri dopoldne.
Ob priliki Mariborskega tedna, kjer bo fud! pripravljena modna revija, se sprejme več čednih mladih gospodinčen v svrlm predvajanja toalet. Prijave sprejema še danes pisarna Združenja krojačev, Slomškov trg 14 od 18.—19. ure.
Smrtim kosa. V Strossmayerjevi 28 je umrla v visoki starosti 75 let vpoko-jena šolska upraviteljica Marija Blalma Na Pobrežju je preminil v starosti 76 let delavec Alojzij Ploj. Žalujočim naše toplo sočutje!
Borza dela išče 1 jermenarja ter 1 čevljarja, 3 kuharice in 2 natakarici.
Mariborski čevljarji so se zbrali včeraj dopoldne k izrednemu občnemu zboru pri Gambrinu. Bilo je govora zlasti o •borbi proti šušmarstvu in nevzdržnem položaju čevljarstva. V bodoče bodo mo rali vajenci plačevati mojstrom letno din 4000 učninc, ki se pa bo izravnala s prejemki učencev.
Drevi ob 20. uri orkestralna vaja za »Sen kresne noči« v Glasbeni Matici.
Avtomobilski priročnik za dravsko banovino in obmejne pokrajine je izšel. Knjiga obsega 324 strani in ji je pride-jana priloga 64 strani z dnevnikom vožnje in obratnih stroškov. Druga priloga je originalna karta cestnega omrežja z označbami, ki odgovarjajo popisu vseh državnih, banovinskih in subvencioniranih cest v priročniku. Ves material je zelo zanimv: zbrani so vsi predpisi in nasveti, ki so potrebni avtomobilistom in motociklistom. Krasno so izdelani šema-tični zemljevidi glavnih cestnih prog in tranzitne ceste skozi večja mesta. Tudi krožne izletniške proge po zanimivejših predelih naše banovine bodo zelo koristne. Največje in najtežavnejše delo pa ;o zbrano v ogromnem popisu naših cest s krajevnim imenikom. — Knjiga se naroča za ceno Din 150.— pri založništvu v Ljubljani, Vegova 2, pri vseh knjigarnah in zastopnikih, ki imajo pooblastilo žigosano s pravim naslovom knjige. Delo pomeni pravi leksikon za avtomobiliste in motocikliste ter ga toplo priporočamo.
Kaj izgubljajo Mariborčani. Seznani v mescu juniju 1937 pri predstojništvu mestne policije v Mariboru oddanih in prijavljenih najdenih predmetov vsebuje sledeče: 1 papiga, 1 ženski jopič, 1 par ženskih copat, 1 čoln, 1 pes švicarske ovčarske pasme, 1 žepna ura, 1 moški dežnik,
1 denarnica z 25 Din, 1 pes ovčje pasme,
1 ženski jopič, 1 denarnica z 54 Din, 1 izpuh motornega kolesa, 1 mali psiček, 1 par naočnikov, 1 pes ovčjak, 1 sedlo,
1 ročna torbica, 1 zlat uhan, 1 zlat prstan, 1 ročna torbica, 1 star moški dežnik, 1 svileno belo pokrivalo, 1 krznata bela koža, 1 črn moški telovnik, 1 denarnica z 5 Din.
Občinstva glas. Od uglednega naročnika smo prejeli s prošnjo za objavo: »So filmi, ki jih radi gledamo, pa so tudi filmi; ki ne spadajo k nam. O tej stvari se je že mnogo govorilo po raznih zborovanjih in anketah. Treba je pač upoštevati tudi želje nacionalnega občinstva. To dni pa se bo celo pripetilo, da se bo v Mariboru predvajal film »Izdajalec«, ki vsebuje znane propagandne momente. Takšne filme odklanjamo. — dr. H. N.«
Plavači Sokoli, ki so sc prijavili za sokolski plavalni odsek, naj dvignejo svoje legitimacije na letnem telovadišču!
Streli v Mejni ulici. Sinoči okrog 10. ure sta poskusila svojo srečo v Mejni ulici 31 in 39 dva vlomilca. Eden izmed njih se jc splazil v hišo št. 39, ki je last posestnika Pirša Franca, s pomočjo lestve, prislonjene na I. nadstropje, kjer stanuje Pirševa svakinja Fišer Angela. Prebrskal je tam vse, kar je le dosegel, odprl in razmetal omare in »pospravil« razne obleke, srebrnino, zlatnino in nekaj starih kovancev, ki jih je imela Fi-šerjeva shranjene v svojih predalih, ter izginil, potem ko je bil prepoden v noč. Nedaleč od Pirševih pa stanuje žel. uradnik Požgoj Franc. V njegovo stanovanje se jc ob istem času splazil drug tatun ter mu odnesel razne obleke v vrednosti 500 din. Oba tatuna je prepodi! v bližini stanujoči lesni trgovec Renči, ki je za obema zlikovcema streljal. Datkiloskop Grobiu pa je oskrbel prstne odtise v svr-lio nadaljnjega zasledovanja.
Žrtev motociklistične nesreče. Med Bohovo in Hočami se je pripetila včeraj težja motociklistična nesreča, ki bi lahko zahtevala dvoje človeških življenj. Pri izognitvi nekemu vozilu je zavozil 271et-ni ključavničar Adolf Smeh s svojim motociklom na napačno stran in je bila nesreča neizogibna. Smeh je obležal z lažjimi poškodbami na glavi, dočim je njegova sopotnica 181etna tkalka Marija Rakuša zadobila težje poškodbe na obrazu in pretres možganov, tako da so jo morali nezavestno prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico.
_________________________ ^tran	3.
». •. ltt Frrww*—rr—niMw •	.	s- -
Otrok utonil v Dravinji
Dravinja, ki je po zadnjem deževju finočno narasla, je zahtevala v soboto dopoldne mlado žrfev. Ltanil je 6!etni otrok Lovec Jože iz Sp. Laž. Nesreča se je pripetila v Sp. Lažah pri mlinu. Malo nad reko leži posestvece pos. Lovca, ki je čez dan v službi v Poljčanah. Otroci pridejo večkrat k mlinu in se igrajo. Tako tudi v soboto predpoldne. Zbrali so se na mostu, med njimi iudi nesrečni 61etni Jožek z Sleinim bratcem. Po nesrečnem naključju je padel nenadoma Jože v deročo in naraslo Dravinjo ter izginil. Otroci so zakričali in večinoma zbežali, le Jožetov bratec jc hitel nekaj časa ob vodi hoteč pomagati. Ko se je za hip pojavil bratec nad vodo, je obupno klical za njim: »Pepe, pridi ven!« Ali. žal, bratca so odnesli valovi neznano kam. Trupelca še do danes niso našli, čeprav so ga šli požrtvovalni ljudje takoj iskat. V Lovčevi družinj je to že drug primer utopitve. Pred leti je izginila v Dravinji Lovčeva sestra. Ko se je vračala z božje poti, z Lubične domov, si je hotela v Dravinji oprati noge. Pri tem ji je spodrsnilo, its ker ni znala plavati, je utonila. Z nesrečno družino, ki jo jc zadel tako nepričakovan udarec, vsi sočustvujejo.
Poučni izlet mestnih uslužbencev na povabila g. J. Ben ka v Prekmurje je včeraj pod veščim, strokovnjaškim vodstvom tržnega nadzornika inž. M. Vo-č e pj-e vTc-a krasno uspel in‘bomo o izletu obširneje poročali.
Nesreča v gramoznici. V selniški gramoznici zaposleni delavec Poglovmk Ivan je imel v soboto nesrečen dan. Pri ■kopanju gramoza sc mu je po nesrečnem naključju zvalil na desno nogo 70 kg težak kamen in mu jo zdrobil. Ostala isto-tam zaposlena delavca sta mu takoj priskočila na pomoč in ga rešila iz mučnega položaja ter ga izvlekla iz jame. Poklicani mariborski reševalci so ponesrečenega Poglovniku odpremili v tuk. splošno bolnišnico, kjer se sedaj zdravi. Poškodba je težje narave, ker je ponesrečencu kamenje dobesedno zmečkalo kost desne noge.
Kokoške so mu zadišale... Doslej še neizsledeni zlikovec je izmaknil posestniku Kesaku Alojzu v noči od sobote na nedeljo na Glavnem tr-gu iz pletene košare 4 kokoši ter izginil z njimi v neznano smer. 'Policija vrši poizvedbe.
ža smelt tu došea valje
Vedno pri kupčiji.
Razbojnik: »Denar sem!« Bankir: »Po koliko odstotkov
sti?
obre
Politika.
Gospod: »'Kako pa to, Malka, da neseš vsako jutro najprej gospe zajutrk. potem še le meni?«
Kuharica: »Ko bi ga nesla prej vam. bi to gospa takoj na meni opazila.«
žodkje le&efok&M vesli
konkordatu kanata
utedvidohia iti ded
BEOGRAD, 19. julija. Ob 10.40 se je pričela v skupščinskem plenumu debata o predloženem zakonskem osnutku. Skupščina je bila polno zasedena. Navzoči so bili tudi skoro vsi senatorji. Na galerijah so bili duhovniki vseh veroizpovedi. Novinarska loža je natlačeno polna. Seji prisostvujejo vsi člani vlade. Po uvodnem sporočilu o nekaterih zadevah, ki niso bile na dnevnem redu, je dobil besedo prvi poročevalec večine konkordatnega odbora dr. Mile Miškulin, ki je predlagal sprejetje konkordata. V imenu opozicije je govoril poslanec Vasa Jovanovič, ki je
predlagal odgoditev konkordata z opozorilom, da je odgoditev potrebna, ker vsebuje konkordatni osnutek določbe, glede katerih so potrebna nova pogajanja. Ob pol 12. uri je pričel svoj ekspoze o konkordatu minister pravde dr. Niko Subotič. Zagovarjal je sprejetje konkordatnega osnutka, povdarjajoč, da je sprejela vlada nov dodatni člen, ki zajamčuje enakopravnost vsem veroizpovedim. Minister pravde je zatem razčlenjeval posamezne člene konkordata. Debata bo trajala predvidoma tri dni, ker se je priglasilo k diskusiji silno veliko govornikov.
Poljski legijonarski poslanci proti Sapiehi
VARŠAVA, 19. julija. Navzlic službeni izjavi, da smatra vlada spor s nadškofom Sapieho kot likvidiran, je bil sedaj objavljen odlok predsednika republike, da se skliče izredna seja parlamenta in sicer na zahtevo legionarskih poslancev. Ta zahteva jc zbudila v vsej poljski javnosti ogromno pozornost. Parlament se
sestane jutri in je na dnevnem redu zakonski predlog, v smislu katerega naj se predsednik republike pooblasti, da izvrši potrebne ukrepe v likvidaciji zadeve in afere, ki je nastala radi samovoljnega prenosa krste maršala Pilsudskega. Vse to kaže, da se legionarski poslanci niso zadovoljili z opravičilom nadškofa Sa-piehe in da vavclski konflikt še ni popolnoma likvidiran.
»Scherlock Holmes" Daljnega vzhoda
Strah kitajskega podtalnega iMienia
Znanega kitajskega kriminalnega inšpektorja Han-a so nedavno pozvale oblasti v Peking, da bi tam razkril in pojasnil
skrivnosten umor,
pri katerem je zgubila življenje Patnela Werner, devetnajstletna adoptirana hči bivšega britanskega konzula. To sc je zgodilo v kitajski mestni četrti.
Pekinška policija ve prav dobro, zakaj je za razkritje zadeye »Patnela Werner« pritegnila ravno kriminalnega inšpektorja Hana. Izredno brihtnemu Hanu se namreč do zdaj še ni zgodilo, da ne bi do pičice natančno pojasnil posameznih zločinov, med katerimi je bilo tudi precej važnih in zamotanih primerov. Tako so ga na primer poklicali v Kanton, ko je bil nedavno ubit vodja neke tajne druž be; prav tako so ga zaprosili za svet tudi takrat, ko je na severnem Kitajskem neka mlada, drzna gusarska poveljnica dala ;ibiti tri talce.
lian se udejstvuje povsod. Nihče pa ne ve, kakšen je. Znano je samo to, da dela skupaj s starim ruskim detektivom iz Tientsina in z britanskim kriminalistom W. T. Thomasom. Slike obeh evropskih Hanovih tovarišev so med kitajskimi gusarji in v podtalnem življu znane, o inšpektorju Hanu pa govorijo le, da je veliki — nevidni. Težki kriminalni primeri iz dejanskega poklicnega izvrševanja tega »Sherlocka Hohnesa« iz Daljnega vzhoda pa tudi zares dokazujejo presenetljivo kriminalistično nadarjenost.
Primer, ki ga kriminalistika do zdaj menda še ni zabeležila, je
umor s pomočjo strupene kače.
inšpektorju Hanu se je seveda posrečilo, da je z naravnost neverjetno bistroumnostjo zadevo razkril. V Ning Po-ju je strupena kobra ugriznila in s tem usmrtila nekega kitajskega bančnika. V tej okolici pa je imel edino kobro kitajski glumač, ki je prej nastopal v severni Indiji in Tibetu.
Ko mu je inšpektor Han vrgel njegovo krivdo v obraz, je glumač seveda tajil Kljub temu pa je Hanu uspel dokaz s pomočjo rekonstrukcije (obnove) tega zločina. Nesrečnega glumača je podkupil nek: bančnikov sorodnik. Priskrbel mu je del obleke, ki ga je bančnik dalje časa nosil. Čarovnik je vzel svojo kobro, jo dal v glinast lonec, ga postavil na ognjišče in zakuril. Nato je položil v lonec še oni kos obleke tako, da si je kača obenem z dojmom bolečine zapomnila tudi vonj dotične obleke.
Ko je čarovnik pozneje v bližini bančnikovega stanovanja spustil svojo kačo, je ta v silni besnosti napadla človeka, s čigar vonjem je združevala občutek trpljenja . . .
Umor, ki ni bil umor.
Nekega dne so poklicali inšpektorja Hana v Nan Ngai. Tam je bil pri sežiganju znanega veletrgovca nenadno ustreljen njegov edini dedič, nihče pa ni mogel povedati, kdaj in odkod je priletela krogla in kdo jo je izstrelil.
Kljub temu pa je javnost vendarle mislila, da je bil umor izvršen premišljeno
in namerno. Han je začel preiskavo iz čisto novega vidika. Ni namreč iskal morilca med bližnjimi in daljnimi umorjenče-vimi sorodniki, ampak je skrbno preiskal — mrliško grmado. Zares je našel v njej prazno stročnico puškinega naboja. Ta naboj se je po čudnem naključju vtiho,-tapil med gorivo in je potem radi vročine eksplodiral. Nemil slučaj je hotel, da je krogla zadela ravno — edinega dediča.
»Živi mrtveci«.
Nič manj presenetljivo ni bilo razkritje skrivnostnih dogodkov, radi katerih so inšpektorja Hana klicali v Fu Shou. Že nekaj časa so namreč v širši okolici tega okraja opazovali, da se je mnogim bogatim in uglednim ljudem iz zapadnega Kitajskega čisto nenadoma zmešalo.
Bilo je popolnoma jasno, da se to ne dogaja naravnim potem. Posebno sumljivo je bik) dejstvo, da so bili prizadeti sami premožni ljudje. Štiri tedne je delal in opazoval inšpektor Han v tej pokrajini in je dognal, da je tajna družba »Modri cvet« — ki je obenem fanatična ločina (verska sekta) — svojim bogatim
žrtvam ropala imetje in jih »operirala« z žarečo zlato iglo, jim s tem hromila možgane ter povzročila, da se jim je zmešalo.
Tam, kjer se ne zbudiš več . . .
Zadeva s strupenim opijem se godi v Kantonu. Kopali so svež jašek pri nekem novem rudniku, pa so naleteli na jamo, kjer je ležalo več mrličev — pokritih z živim, negašenim apnom, da bi tako čim-prej strohneli. Vsekakor so vsi ti mrtveci bili žrtve zločina, saj pri nobenem od njih niso našli niti denarja niti drugih vrednotnic; vendar pa na nobenem mrliču ni bilo niti najmanjšega znamenja, iz katerega bi človek lahko sklepal na nasilno smrt.
Han je iztaknil opijevo beznico, kamor so hodili večinoma tujci. V tem »gostoljubnem« lokalu pa tujim gostom niso tregli samo z opijem, ampak so temu strupu dodajala še neko zelo učinkovito kemično sredstvo, ki je nesrečne žrtve kar najhitreje spravljalo na oni svet. Ponoči so jih potem prenašali in pokopavali v omenjeno apneno jamo.
"i% šale — 7% resnice
»Si slišal že Nace, da bomo dobili nove peneze iz srebra in niklja?«
»Sem, pa nimam niti starih!«
Naši dolgovi
Po uradnih podatkih so bila v proračunskem letu 1936/37. izvršena naslednja plačila za naše notranje in zunanje dol-
Oteiu in onetH
S 15 leti babica in mlajša od vnukinje
Američanka Dolly Scatesova je stara šele 15 let, pa je že babica dveh deklic in ena je celo starejša od nje. Ko so jo vprašali, kako se počuti v zakonskem življenju s 60 let starim R. F. Scatesom, s katerim se je poročila pred dobrim tednom, je odgovorila, da se razumeta bolje, nego je pričakovala in da se ne namerava vrniti k svojcem. O svojem možu je dejala, da ga ljubi bolj, kakor ga je ljubila pred poroko in da nikoli ni ljubila nobenega mladeniča tako kakor njega", čeprav je že tako star. Njeni starši so zakon odobrili, pripomnili so pa, da je hčerki žal, da mora zapustiti starše in šolo. S svojo možitvijo je pa postala Dolly tudi mačeha šestih otrok svojega moža, ki jih je imel s prvo ženo. Najstarejši je 35, najmlajši pa 13 let. Postala je pa obneem tudi babica dveh vnu-
kinj, ena je stara 13, druga pa 17 let. To je postala 151etna deklica babica in da je postala 15 letna deklica babici in da ima vnukinjo, starejšo od sebe.
*
Kje iivijo najlepše angleške ženske
V Beverleyu na Angleškem so imeli pred kratkim lepotno tekmo, pri kateri je imelo razsodišče kaj težko nalogo, kajti prijavila so se samo izredno lepa dekleta. Poslanec tega mesta, C. H. Bur-den je imel govor, v katerem je poudarjal, da je Yorkshire znamenit po tem, da živijo tam najlepše angleške ženske Drugi poslanec, W. Maw, je oelo trdil, da so yorkshireška dekleta sploh naj lepša na svetu. Trdil je, da izvira ta lepota od tega, ker pospravijo v Yorkshireu posebno dosti — gnjati, ki so tudi sve tovno znane. To jed imajo tam za zajtrk, pa tudi za ostale obede.
Darujte za azilni sklad PTL!
gove.	predvideno:	izplačano:
franc, frank	89,909.506	83,957.922
dolarjev	2,103.112	1,233.886
funtov	5.587	5.139
mark	700.000	700.000
dinarjev	324,581.563	383,921.510
zl. kron	371.478	v dolarjih
švic. fr.	1,000.000	—
Velika razlika med predvidenimi in dejanskimi izplačili v dinarjih, frankih in dolarjih izhaja iz tega, ker so krediti za jugoslovansko tranšo 7%> stabilizacijskega ter Blairovih posojil predvideni v fr. frankih in dolarjih obenem s tujimi tran-šami teh posojil. Razlike pa so z virmani izravnane. Pogajanja s francoskimi, angleškimi in ameriškimi upniki so bila zaključena, ko je proračun za leto 1936^37. že stopil v veljavo. Tudi zato so nastale razlike.
S »Putnikom« v G raz v sredo, dne 21. julija. Cena vključno vizum le Din 100. Takojšnje prijave »Putnik« Maribor-Ce-Ije-Ptuj.
Par sedežev je še na razpolago za
»Putnikov« izlet z modernim avtokarom od 24. do 25. julija v Mariazell. Vožnja, vključno vizum le Din 200.—. Prijave pri »Putniku« Maribor-Celie-Ptuj.
Mali oglasi
Sobo odda
p
Razno
V OSKRBO VZAMEM
male otroke na deželo. Naslov v upravi lista. 3972
GOSPODA
sprejmem na stanovanje s lirano. Sodna 30. vrata 5. 3971
DERENČIN STANKO
ključavničarstvo in avtoge-niško varenje, .Jugoslovanski trs 3.
SEDAJ JE CAS,
da pustite sode popraviti* Točno in poceni sodarstvo Suicer, VoiašniSka 7.	3922
GOSPODA
sprejmem takoj ali s 1. avgustom na stanovanje in hrano. Stritarjeva 37-1.	3978
Prodam
Prodani enodružinsko, DVOSOBNO HIŠO
s pritiklinami in lepim vrtom. Pobrežje, Vrstovškova 25. 3970
Stanovanje
Oddam trisobno
STANOVANJE
1. septembra. Maistrova 17. 3979
SOBO
meblirano, sončno,	poseben
vhod, oddam 1. avgusta stalnemu nameščencu. Stritarjeva ul. 5-1- ___________3891
LEPO OPREMLJENI SOBI,
velika in mala, v mirnem delu mesta, sončni, oddam takoj, odn. s 15.. julijem. — Kopalnica. Naslov v upravi.
3611
Oddani lepo, solnčno SOBO
s štedilnikom, sprejmem tudi na hrano 111 stanovanje gospoda ali gospodično. Pobrežje, Zrkovska 41.	3974
Nesporazum.
Pravijo mi »belka«.
•Kakšno pa je vaše cenjeno ime?
UŽALJENOST.
»No, tebi se pozna, da nisi še mnogo videl na svetu.«
»Oprosti, bil sem že na razglednem stolpu, razen tega sem pa dalekoviden.«
Materni pouk.
»Sramota. Cula sem,
Mati: »Sramota. Cula sem, da imaš z nekim trgovskim pomočnikom intimno znanje!«	>	„
samim šoferjem ga
Kupujte svoje potrebščine pri naših incerentih 1
Sodoma in Gomora
46
In Adelgunda se je vsedla grofu na kolena, mu ovila roko okrog vratu in ga poljubila. Starcu so se kolena tresla, strašno je s svojimi koščenimi rokami stiskal sladko breme k sebi in nič se ni branil, ko mu je Adelgunda segla v žep in vzela iz listnice nekaj velikih bankovcev.
»To je za uršulinke, in za reveže, in za sveče pri mojem pogrebu«, se je razposajeno smejala in je spravila denar. V zahvalo se je pa resno stisnila k drhtečemu starcu in nežno šaljivo rekla: »Gobček naredi, lep gobček — tako, ti moja opica«, in dala mu je dolg, vroč po
ljub, da je starega Italijana začelo trgati po malih možganih in so mu oči stopile iz globin.
Čez nekaj trenutkov pa je Adelgunda že zopet planila na noge, kakor bi bila vsa razburjena.
»Za danes je dovolj, je preveč«, je rekla resno in šla nekajkrat po sobi.
»Adelgunda . . .« ie zaječal starec in stegnil obe roki po njej. »Adelgunda . ..«
Ona se mu je poredno nasmejala in posnemajoč njegovo govorico, šegavo rekla:
»Ga je jutri še en dan . . . in pojutriš-I njem ga je še ena
»In jaz ga bom prišla saki dan k moja dolce, moja cara, moja bella Adelgunda.«
Ko je starec odšel, so se mu sicer šibila kolena, a v njegovem srcu je kraljevalo blaženstvo, Olimpija pa je v nemem stmljenju poslušala poročilo svoje prijateljice in občuduje vzkliknila: »Ti si komedijantka vseh komedijantk!«
XI.
Vsa Ljubljana se je smejala. Vsa Ljubljana je namreč vedela, da je stari, bo7 gati grof Panigaj, nositelj starega imena, lastnik različnih redov, blazno zaljubljen v žensko nedvoinljivega značaja, v bivšo nuno, ki je pobegnila iz samostana, in da ta ženska starega gospoda neusini Ijeno skubi in povrh še sramotno tiranizira. Ljudje so si pripovedovali, da grof svoji ljubici še pred oči ne sme, če ji ne
Hči: »Ni res! imam.«
Mati: »To je kaj drugega, saj sem si takoj mislila, da še nisi mogla tako globoko pasti!«
prinese kakega dragocenega darila, da mora za vsak poljub plačati bankovec in sploh vsako najmanjšo prijaznost drago plačati; povrh pa da njegova ljubica še goljufa.
Samo Rovetta di Kadona se ni smejal, kajti Adelgunda mu je pokvarila vse načrte. Rovetta di Kadona je namreč imel blag namen, odvzeti staremu grofu kar mogoče mnogo denarja, a odkar je grof bil suženj svoje ljubice, je imel denar samo še za njo in mu je šel le težko kak bankovec izpod prstov, naj mu je Rovetta še tako prepričevalno dokazal, da sicer njegovega sina ne najde. To je bil glavni vzrok, da je Rovetta sovražil Adelgundo in o njej raznašal, kar je izvedel, misleč, da na ta način končno vendar razdere ljubezensko razmerje, ki mu je delalo tako občutno škodo.
(Dalje.)
T^Tkonzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovonij urednik MAKSO KOREN. Za mseratni del odgovarja SLAVKO REJA.
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, ysi v Mariboru.
Tiska Mariborska tiskarna d. d.,