GLAS NARODA
List slovenskih deltvcer v Ameriki.
largest llonaitt DaDg tal tfce ^trilia«
towd tftfj AAJ cioipt Iul0
Ud Legli Holiday*
k K000 Readers,
gELEFON: 2T7fl CORTLANPT. > 1	Entered a« Second Clae« Matter, September H, lt03. at ths Port Office at New York, N. Y„ wider the Act of Congres« at March S, 187».	TELEFON: 4687 OORTLAND*
NO 209 - ŠTEV 209.	NEW YORP, SATURDAY, SEPTEMBER 6, 1919. - SOBOTA, 6. SEPTEMBRA* 1919.	VOLUME XXVIL LETNIK XX VIL
I Najva^Ji itonM Umik | ITMUMUMI
Velje m ree lete ^ MOf Ea pol tate	HM

DELAVSKI POLOŽAJ V ITALIJI
ITALIJANSKI SOCIJALISTI ZAHTEVAJO, NAJ ITALIJA, ANGLIJA IN FRANCIJA TAKOJ PRENEHAJO S SOVRAŽNOSTMI PROTI BOLJŠE VIKOM. — POMANJKANJE HRANE JE NAJ BOLJ KOMPLICIRAN PROBLEM, KI GA MORA REŠITI ITALIJANSKA VLADA.
Rim, Italija. 20. avgusta. (Pismeno poročilo.) -- Eksekutivm komitej italijanske sooijalistične stranke, ki javno simpatizira z ruskimi in drugimi sovjetskimi napravami, se je pred par meseci lo til naloge, da organizira splošno politično stavko v Angliji, Frakciji in Italiji v namenu, da dovede \lade teh treh držav do pr-ki-•ijenja sovražnosti proti boljševikom.
Zmaga demokracije, kot jo razlagajo socijalisti naj vključuj* tudi pravico od strani naroda, da določi zunanjo politiko, katero naj zasleduje vsaka posamezna država. (To je tudi edino pravilno;) Splošna stavka mednarodnega značaja je bila nameravana kot pr\i poskus dejanskega izvajanja te pravice in kot sviriol in pre tuja, da ni v bodoči ljudski diplomaciji nobenega mestni za tajno diplomacijo. Z drugimi besedami naj se odpravi privilegije takozvanih vladajočih razredov.
V teoriji je bil videti cilj nameravane stavke zadostno prepričevalen za angleške in francoske socijaliste, s katerimi so stopili italijanski socijalisti v pogajanja. Čep rav so sprejeli princip, je ekse-kutivni komitej delavske stranke v imenu angleških socijalistov oil klonil vdeležitev pri stavki, pred katero bi se moralo vršiti po njih :zjavi splošno glasovanje. Stavko pa bi se nadalje lahko proglasilo edinole iz ekonomskih, ne pa političnih razlogov.
Francoski socijalisti in francoske delavske organizacije pa so bile za predlagano stavko, ki je bila vsledtega določena za dan 20. julija ter omejena na Francijo in Italijo. V namenu, da se zagotovi uspeh te stavke in proletarske demonstracije ter napravi stavko v.a yplo&no v vsakem oziru, so bili vprizorjeui napori, da se dovede ž<_-'ezničarje. poštne in brzojavne uradnike ter občinske uslužbence v vseh mestih do sprejema stavke, ki naj bi trajala 48 ur.
Voditelji so uptili, da bo potom paraliziranja življenja v teh dveh deželah skozi dva dni narod v stanu prevzeti politično mož Potom strmoglavljenja vlade ter v slučaju Italije tudi monarhije naj bi se ustanovilo boljševizem. Fatalne posledice, izvirajoče iz n*-pesne stavke in nevarnost, ki bi s tem pretila Franciji in Italiji, s«> v polni meri spoznali odgovorni krogi.
Vsled pomanjkanja hrane ter iz tega izvirajočih izgredov, ki so se završali v številnih mestih, je postala v Italiji nevarnost stav- e zelo velika in to prav posebno, ker je bilo dobro znano, da so sklenili anarhisti in revolucijonarci poslužiti se sabotaže in terorizma v zelo velikem obsegu.
Na srečo pa niso hoteli zastavkati francoski železničarji in v enajsti uri so francoski socijalisti in delavski voditelji odpovedali stavko, s čemur so pustili Italijane na cedilu.
Lahko je bilo vsledtega reči vnaprej, da se bo stavka v Italiji izjalovila, vendar pa je še vedno obstajala možnost neredov ali mogoče celo revolucijonarnih izbruhov.
Železniška služba ni bila pretrgana po celi Italiji ona dva dni in vsledtega je bila tudi stavka vse prej kot splošna Poulične kar* v glavnih mestih Italije so redno vozile in številne prodajalne so bile odprte. Delavski sloj je sicer prekrižal roki ter si privoščil dvodnevne počitnice, a predlagana proletarska manifestacija se je izpre menila v navadno stavko, ki so žalibog tako pogoste v Italiji.
Velika večina ljudi, celo med delavskim slojem, je obsojala K "tavko in to prav posebno raditega, ker noče v Italiji nikdo boljševizma. Anarhisti so skušali ustaviti vlake, metali kamene ali stav I j ali bombe čez vlake, a vse zastonj. Železnice so bile dobro zastražene s policijo in četami in v večini slučajev so bili taki poskusi izjalovljeni ter dotični aretirani. Skozi dotična dva dni je bilo prepovedano voziti se z motornimi vozovi ali motornimi kolesi. Delavski voditelji so bili vsledtega oropani hitrih prometnih ssedatev, kateri so uporabljali ob prejšnjih sličnih prilikah.
Vsa javna poslopja, banke, kraljeva palača in Vatikan so bila zastražena noč in dan z vojaštvom.
Socijalisti seveda nočejo priznati, da se je njih stavka izjalo\i la ter zavračajo z ogorčenjem trditev, da so nameravali uvesti v Itn I i jo boljševizem. Vlada, ki ima proti sebi številne stranke, pa je biV. ojačena in naslednjega dne so v parlamentu burno aplavdirali mini-k trsk emu predsedniku, ker je postopal z eneržijo, a obenem s taktom.
Belgijski kralj, kraljica in kardinal Mercier, ki bodo prišli v Ameriko.
DEVET AMERIŠKIH
VOJAKOV OBEŠENIH
-
Devet ameriških vojakov ekzpe-dicijske sile sc obesili, £nega pa ustrelili tekom vojne.
Pariz, Franeija, ."». septembra. J Devet ameriških vojakov so obelili in enega ustrelili tekom voj--■ir in to radi kriminalnih pregre-ikor. To je prišlo danes na dan! pri preiskavi od strani kongresnega kornileja. ki poizveduje glede vojnih izdatkov.
Dva izmed obešenih sta bila u->mreeena radi umora. Sedem mož j pa so obesili radi napadov na ženske in med temi je bilo šest C-rncev. Ena sama eksekueija je! "»ila izvršena radi dezertaeije.
Vršilo se je v eelem 110 moril-' » ili obravnav in od teh ie bilo 62i »bsodb. Ena petih splošnih obravnav pred vojuii^i sodiščem se je i;;kala častnikov. Skoro vsi čast-:iki so bili obdolženi pijanosti ter Irugega vedenja. 67 odstotkov I'"astnikov, ki so bili stavljeni pred •odišče, je bilo obsojenih.
Raziskava je pokazala, da niso vojna sodišča z častniki pray nič milejše postopala kot pa z navadnimi vojaki.
-!
i
narodnega tribunala s haaškim sodiščem kot temeljem ter natan-'•14o uveljavujenim zakonikom.
Trdeč, da se porodi devet desetin vseh medna rodnih sporov radi vprašanj, tika joči h se posesti suverenosti ter konfliktov radi suverenih pravic, je dal Lansing i/raza svojemi mnenju, da mora sistem mandatov prestati preizkušnjo postavnosti njegovih suverenih pravic.	ne bo sistem r.delan s postavnega vidika, ne bo poslediea ničesar drugega kot še
večja zmešnjava.
Državni tajnik je pojasnil procese, potom katerih je prišla mirovna konferenca do svojih sklepov glede usode prejšnjega nemškega cesarja ter drugih, ki so ol>dolženi odgovornosti za vojno. " V spričo nastopa Nemčije tekom vojne je bilo skrajno težko drža-j ti se strogo jnridičnega nazira-j
nj«. *
— Koncem konca je konferenca sklenila, — je rekel Lansing, — da ne bo sestavljeno poročilo, ki bi dolžilo kajzerja postavne kriminalnosti za pričet«k vojne ali za pregtiraje Belgije in Luk-^mburga. Konferenca pa je priznala, da j« izvršil velik moralič-i'i zločin proti človečanstvu, a bila kljub temu* prisiljena uveljavit in, da ni nobenega pozitivnega zakona, ki bi delal tok zločin kri- | oiinaloim ▼ uraden smisla ter ; nalsfil k-e» za ooega. ki ga je'j teflflL	m
PREDSEDNIK !N STAVKA JEKLARJEV
i
--
Predsednik Wilson bo skušal preprečiti stavko v jeklarski industriji. — Napori Gompersa.
Washington, 1). (5. sept. — Predsednik Wilson je privolil v i to, da se loti naloge, da dovede 't«i» konference meti zastopniki je-jklarskih delavcev te£ United states Steel Corporation v namenil, da se prepreči tem šotom prn-Itečo stavko delaveev^f jeklarski industriji.
j Predsednik je bil na p rosen v brzojavki. katero mu je poslal dailies Samuel Gompers, predsednik j American Federation of Labor, j Podpisal je brzojavko tudi komitej jeklarskih uslužbencev ter se glasi v njej. če bi bilo mogoče dovesti do konference pred naslednjim torkom, ko se bodo Sestali predsedniki 24 mednarodnih unij v jeklarski industriji, da u-vedejo tako akcijo, ki se jim bo Izdela primerna.
Sodnik H. Garlv, predsednik Steel Corporation, ni hotel spre-i jeti poziva, da se sestane s komitejem jeklarskih delavcev. Po tej odklonitvi so Gompers in ostali obiskali predsednika ter mu predložili celo zadevo jeklarskih delavcev.
/
QUIEN OBSOJEN NA SMET.
Pariz, Francija. 5. septembra. Georges Gaston Quien. proti kateremu se je vršila pred vojaškim sodiščem obravnava raditega, ker je imel izdajalske stike z Nemci in ki je izdal tudi Edith Caveh v roke Nemcev, je bil danes spoznan krivim ter obsojen na sni rt.
j
OSEM TISOČ AMERIKANCEV
BO 08TAL0 OB RENU.
-
Koblenz Nemčija, 4. sept. — Maršal Foch je včeraj izjavil, da bodo ameriške čete kontrolirale 2400 kvadratnih milj nemškega ozemlja. Brez posebnih povelj iz Wasliingtona se ne sme teh čet drugod porabiti. Vsega skupaj bo na nemškem ozemlju priblik no osem tisoč ameriških vojakov..
-7--
NOVI POSLANIK ZA BOLIVIJO
Washington, D. C., 5. sept. — Predsednik Wilson je imenoval poslanikom za Bolivijo Abbot a , Maginnisa iz Salt Lake City. ] I tah. Njegov prednik je bil Jean D O' Bear, ki je umrl pred enim < letom v La Paz na eraih kozah, i Med njegovo smrtjo in sedanjim imrmnrmmjtm je bilo to mesto iz- i ftaBjifMk	.
friHli IvBiffiHS'wftiCi'ir j,ji'-rlr 'pš ,i ;Jfe..'<SLi5aiazMK.
TAJNA BLAZNOST
NA RUSKEM
Plemenska anarhija se je pometala s kriminalnostjo. — Diagnoza srbskega izvedenca.
Različne faze ruske revolueije nudijo prav toliko materijala za psihološko razisKavo kot vojna ».ima. — piše M. Spalajkovič, posebni pooblaščenec srbskega kralja v Angliji.
Revolucija ima svojo specifično -Wan »wjo je imela prav posebno v pričetku boljševiškega režima, l o se je organska anarhija pleme-i a pomešala z elementi kriminalnosti in alkoholizma, ki %o bili v Knsiji vedno v obilnem številu za-siopani. Obsežnost prebivalstva, obenem z nevednostjo in mistiko mas, je razvila splošen delirium tremens. katerega sem jaz opazoval od blizu in katerega je zasledoval zunanji svet z žalostnim presenečenjem.
Kar imenujem 4 organsko anarhijo*, je vsebovano v in elektual-' nem utopizmu, moralnem misticizmu ter pomanjkanju odpora proti pretečemu zlu. Navesti je treba vsako pomanjkanje smisla xa enkonomski red. pomanjkanje politične zavednosti ter upošte-\anja vprašanj, tikajočih se materija ln i h interesov. Ta organski anarhizem ruskega naroda je obstajal tako v časih Cernikevskeja kot v onih Tolstoja in Gorkija. Dobil je obliko na političnem in socijalnem polju pd imenom ni-hilizem.
Rusi sami posebi predstavljajo spojni člen med dušo Azije ter eno Evrope. Oni so brezno, ki loči negativno dušo Orijenta od pozitivnega in svetlega idealizma Zapada. V tem oziru so Rusi di-retno nasprotje Anglosasov.
Nemogoče je dati tukaj pojasnila, kaj je dalo prvotno povod z;i rusko revolucijo, ki je doved-1«» v teku časa do izrazov blazne uri je. Zadostuje reči, da je boljševizem zadnja preostala ovira k ustanovljenju demokratične vlade na Ruskem.
______ *
t
ŽIDJE ZAHTEVAJO BLOKADO POLJSKE.
i
Včeraj se je vršilo v New Yor-' 1- h zborovanje Lige židovskih vojnih veteranov, na katerem zbo-' ruvanju je bila sprejeta resoluei-' ja, v kateri se protestira proti ;togromom od strani Poljakov in Ukrajincev proti Židom. Resolucija tudi poživlja vlado Združenih držav, naj blokira Poljsko in Ukrajino ter prepove vsako *po~ šiljanje hrane, obleke in denarja dotii®®
nika wlbora za vojaške zadeve, kdaj bo demobilizacija Iračana in koliko vojakov je že demobili-ziranih. Odvrnil mu je, da je de-mobiliziranih že 92 odstotkov armade ter tla je odvisno od predsednika, kdaj bo proglasil konec oemobilizacije.
i
KAJZEB SE JE BIL DOBRO PRE8KRBEL.
Berlin, Nemčija, 5. septembra. Pruski finančni minister dr. .Albert Suedekum je danes objavil, da je vzel bivši nemški kajzer, ko ;e pobegnil na Holandako, seboj
1 »152,000 (650,000 mark) gotovega denarja. Kam je vtaknil denar, ee doaedaj ie ni moglo dognati.
ZVEZNI URADNIKI SO ZAPLENILI 160 TON MASLA.
*
Chicago, 111., 5. septembra. — Zvezni agenti so neprestno na sledn raznim špekulantom in pro-f'tirjem. Državni pravdnik je objavil, da so v prejšnjem tednu zaplenili 150 ton surovega masla, ker je vseboval preveč vode.
ENFOROMENT PREDLOGA SPREJETA.
Washington, D. C., 5. sept. — 1 kaneš je sprejel senst brez vsakega posebnega odpora predlogo, ki zahteva prisilno izvršen je voj-nočasne prohibicije. Temu je na spro^ov^ edinole senator Shildi m TMMMf. Vinainl je uredaed«
Cena kronam vedno pada
PoJRjams denar ne Kraajskn, fttajeeek% HrraUko, v Bavs^jo, Bosmm In W^segOTins popolnoma sanssljivo in eelenjim nimeren primemo tudi Utre	1
Jemtimo eH garantiramo as vsako poiOjater, toda ss kaka me p^' Mmjd« v izplačilu bs moramo peevzsti	obvssneelL
Ssdaj pod jews v staro doaevino, naprimsr:	i
100 krm -------- $ S.00	ljOOO kron .... $ 28.00
»O krm ....... $ »-40	5,000 krm .... $138.00
MOtare«	10,00Q^mm ... «370.00
IIl«iliiii^jKktijin. • t■ ždfc i.	*aua ®eU6Jmm
voino«"-na dne 1. novembra. — Tako je bilo danes oficijelno ob javljeno.
— Osebne zadeve zahtevajo mojo pozornost. — je izjavil Red-f»eld. — Dne 1, avgusta sem pisal pre<lKe«lniku ter ga prosil naj me odpusti z dne 15. oktobra. Pozneje. ko sem izvedel, da ga ne bo doma tekom septembra, sem sklenil ostati še nadaljna dva t**dna.
i
ZADEVA KAJZERJA IN TAJNIK LANSING
Državni tajnik pravi, da ni kaj zsr kriv nobenega posebnega ;.zločina. Mednarodna previdnost.
I	' ' "wv	" „	I
Bolton, Mass. * 5. septembra. — Mednarodna pravičnost, razlagalni; in uveljavljena od nepristranskega sodišča, more storiti več za preprečenje bodočih vojn kot pa katerakoli druga agencija, posamezna ali skupna, ki bi poKlovala ! v *f«*ri diplomacije. — V tem smislu se je izrazil državni taj-;ivk I^ansing na zborovanju ame-; riške odvetniške asocijaeije.
Zagovarjal je ustanovitev med-
REDFIELD ODSTOPIL
Trgovski Ujnik je vložil svojo rs-rgnacijo, Id naj bi -postals pra-vomočna dne I. novembra.
Washington, 1). h. sept. — William C. K^liebl, trgovski tajnik, je vloičil pri predsedniku Wilsonu svojo restgnaeijo. ki je b«la sprejeta ter bo postala pra-1 i
-	DENARNE PO&ILJATVE V -
-	ISTRO, NA GORIŠKO IN -
NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna Izplačil* popolnoma zeoetljivo in sedanjis« razmeram primerno tudi hitro p« celi Istri, oa Oorilkam in tudi n» Notraajikta po oxemlju ki jo aa ssdeno po italjanski armadi.
Jamttmo ali ferantimamo m vtako pošiljatev, toda za kake me go^« zamud« v izplačila ne mor«, no pr«vnti nikaks obveznosti.
SO lir ........... $ 6 30
100 lir ........... $ 12.00
600 lir ........... $ 00.00
1000 lir ........... $118.00
Denar nam poslati js najbolj« po Hnmeslis Petal Money Grde* ali pa po Ne« York Bank Draft
tvrdra frank sakser.
AMERIKA, ANGLIJA IN REKA
ZAVEZNIŠKI GENERALI, KI 80 PREISKALI VZROKE NEMIROV NA REKI, 80 NAPROSILI, NAJ STAVIJO U. 8 IN ANGLIJA POLICIJSKE ČETE NA REKI. — ITALJANI SE BODO SKO RAJ GOTOVO MORALI UMAKNITI.
Pariz, _ Praneija .">. septembra. — Glasi se, «la komisija za vezni >kih gen#*ral<»v, ki je biia poslana na Reko, da preišče tamošnje ne tuire. tekom katerih hili ubiti franeottki vojaki, predložila miroA-i.i konferenci priporex'ila. ki vključujejo vz»iržanje javnega reda •.« Keki od Ktrani ameriške in angleške policijske file, v kateri b' predstavljali «lel atneriaki mornariški vojaki.
Rim, Italija. 5. septembra. — Sklepi, katere pripisujejo poi.v tovanjrrn med za vewi iške vojaške komisije gl«de dogodkov na Keki, nt» tako velikanski. — pravi "Giornale d'I*alia'\ — da mi videti kot nemogoči kot prihajajoči od zastopnikov vlad, s katerimi je živela Italija skozi pet let v bratovstvu orodja in katerim ^e nudila tehtne dokaze prijateljstva.
— Ti sklepi, če so poročila resnična, so udarci, ik bi bili komaj umevni tudi če bi bi'a komisija, mesto da je ona i;, zavezniških ni. rodov, sestavljena i z uradnikov starega avstrijskega eesarstva. (S t. m dolži tsfakinski list zavezniške generale, ki so bili člani te komisije, naravnost laži in potvarjanja resniee. Zavezniki, predsednik. \ meri kanci. Angleži in Franeozi so poslali brez dvoma na Reko rao že, katerim so lahko v polni meri zaupali in o katerih so vedeli, da gotovo ne bodo poročali nič napačnega ali pristranskega. Celi civilizirani svet je bil ogorčen, ko so prišla poročila o divjanju italjanski soldateske na Reki in malo je manjkalo, da ni prišlo do očitega sro ra med Italijo in Francijo.
Francozje, katere so napadli rnvratni Italijani, so si nakopali srd fakinaže v vojaški in civilni obleki s tem. da m> se več kot ob eni priliki zavzeli za Jugoslovane, katere so Italijani zatirali na .vse mogoče načine. To je bil njih greh ter nadaljni ta. da so spoznali vso zahrbtnost in lažnjivost ljudi, ki so se napravili gospodarjem mesta in to brez vsake sence upravičenosti.
Mirovna konferenca bo sedaj' brez dvoma storfa svoje korake ter spod i Is italijanske vojake z Reke. Ko bo enkrat Reka v rokah A men kancev in Angležev, bo zopet ustanovljen red in mir, ka;t: potili.*na fafcina*a si ne bo več upala napadati .Tugo i*ovanov ter j»n; trgati slovanskih koksrd s prsi kot se je zgodilo v več kot enem slučaju.
1 " t
Zavezniki gotovo dobro vedo, kdo je njih pravi prijatelj ta
I talka nu, ali jugoslovanski narod ali pa Italijani, ki so šli v vot.«", I na strani zaveznikov le raditega, ker so upali na tej strani dobiti vee Kot pa jim je hotela dati ranjka Avstrija, na katero so se najprvo obrnili in šele pozneje na zaveznike. Op. ured.)
* G LAS NAHODA"
Eixmafro rwiiBimw OOMTACT
M li detrl uto m mM Nm Tarfc H*
VMMPt lflfcK •eae**• -Ui I •••*.«-S* .«•• IM B'MKI Mv T«$|U|' za Evroo« za c*f tet* ........M00
IbAl NAHODA
imm	" "izr-ži tt^flM
*w	MJ1je^toN^e*«*^pnUNS pe	^^
*«LAI NAHODA* M ffiimil BUaa*. BbtwA af Maolrttttn. N«v Tat« OV. M. Z. TM*m: tCTt C«rtlM«t

KMALU MU JIH BO ODŽAGAL
-a-------ii mi........... —r ii ' • ir -y^
(Jugoslovanska	Xarof. dednola
%tusvfcaa leta IS9S - tnhnrporirzna leta 1900
Glavni urad v	M1NNJ
GLAVNI URADNIKI: PNiMlBtt: MIHAEL. ROVaNŠKK. bos Ml. Conemauan. Pt Podpredsednik: TXHJIS BALA NT bas l«t Pearl m, LoMil ots Tkjnlk: JOSEPH PI3HLER. my. Minn.
iPifc; GEO. I* BROZICH, Ely. Nina * BkttaJnlfc nelapla£anifc smrtni 11: LODW COflTELLO. ■—'»i. ^
VRHOVNI ZDRAVNIK: Or. jom GRAHU MS K OMo St.. NS. Pittsburgh, p^
___..,..	NADZORNI KI i
JOHN OOUZK. Ely. mu.
ANTHONY MOT Z. M41 A«. M. So CMe***. m. IVAN VAROCA. KIM Natrons Alle> Pittsburgh. F*.
_________POROTNIKI:	i * J
GREGOR J. PO RENT A. boa IT«. Black Diamond. Wee*. LEONARD RLABODN1K. bos 4 SO. Ely Minn. fOHN RfJPNIK. 8. K. bos 14. Export. Ps.
~	PRAVNI ODBOR:
iSSSHLJS&l0"- J'-	St. Calumet. Ml«*.
I*?VERN- ««-*>«	Ave.. Dulutb. Minn.
*ATO PCGOHELC. t W.	Madison St. Room «0t Cblrspe. W.
ormrt.» ________ZDRUŽEVALNI ODBOR:
WIf 8C C,alr AW, NH Cleveland, Oft* 8tk Yd» et*	M Denver. CoK,
• RBGOR HRBSCAE. «*7-ttfc At®.. John .town. Pa.
JednoUno zlasllo: O LAB NARODA. «*lliJi«	MkaJot< *• uradn,h	kakor tudi Cen tma ixdlljatva naj m
oJwV iJl I—?****..taJnika Jednote. vse prttoibe pa na predsednika porotne«*
o*bna ali neuradna plums od a trajal članov mt na bode oziralo.
>en nJn^T.*0^!*?	JeOr,ota s« prlporoCa vaem Juzoaloranom aa ot«
al .Z lt. «,«,?.Vi8lUje "National Fraternal Con«™« lestvici V bla«aj n n lTta ^nl^U^?	dolarjev). BolnUSKlh podpor. poikodnlo In amrt.
I® Uplands do ll.COO.CfOO (an mlljon In pol dolarjev).
B 'inlflka podpora J« centralizirana. Vaak opravljan bolnik M |a aveet Aa -tobi podporo, kadar Jo potrebuje.
DruZtva Jed note a* nahajajo po rasnih aaprednin slovenskih	iH-e*
.VP- J'h *• ^ priporočamo TK'tnovliev no vili. Druitvo ta labko vataoovl a
■ ciani au clanlcaml.
<a uadalnia pojasnila M Je obrniti na Klavnega tajnika.
i a delo iu dom. v, ali n.-spozaaie,1
kako pljnjole \ svr.j.. «klcdo' Pro j ti,me duš, ! Vaši ji;de/.vi »im5iJ K;it- re dobiv*:e tu svoje jute/koj delo. VA-i bodo pekli (in t^roh:« i; v ^i-oKu 1'i.lioija vas v.»/.i \ to-
, hi no iu domov Očitne greznice* R;idi vas 70 givšuic lipiuio vse. V> izdajalske, iidoni prodiiiie t;r-H-ene tiu>»?' ^lit-bi' Fuj *
Zavedna Si..v«?: k i.
'Ta d«»p*i» stiiu dobili i/ Kivitii !!• l!i!eli^ma v	sl» \.nš.-iui
in Mini <;:i prestavili v pravilu«. e!is."-iti'». — Op tiredii
Willock, Pa.
Kno leto ali nekaj vi"' je p »tei--lc» ko s«* je delom:: dokoiii'.-tlo ev-rnjuik« klanje tleh« vske«ja ljud stva. .Mir je tlt^ktms: podpisati. n.» \i mejidki se postavljaj«* vse K-i-žem Evr,-;ie. ali /alilmir. da "Jtua saim.'««Iloeevauje niti najmaajš -
vster>- k temu im>s|ii k ter »ei
"l
u:ijI>ol j važen in«*«J važnimi. Sv.i-i boda je pa tn«li s«* nadah«- i.^talaj inctl zidovjeni' tenmiee. tam. kj.Tj /e 1 i»t; in tiso«*lelja i/iiiliuje ii*j «-a!;a r.-.šitve. da 1« se .>ii:>ii<- le«.-j U>- iluri. da lii	h h< ljmi>« vo.
Kavno zdaj s«' umi l»li/.'i i"t-s. ko i lxi imela premolar* k a unija i' Al. \V. ef A. v- Vlevelan lu s v -»j«» koiTVencijo. Xa tem zborovanju se bo ukrepalo tmli. kako In s«-vsaj za pieifo iz]»osli*va!o prostosti svoIkkH. «!.i bi prišla na -»votlo ter pokazala svojo mo<* in veljavo. Torej to lio prieetek, da se >ruši /.idovje tenmiee enkrat za vselej.
Posebno pa nas Jujrosiovnni* t'*a-Ikajo težke naloge.
JIJZ. bo ol>dr:;aval<» svoj ■ tretje :/biu-ova!tje v < "levelatulu v septembru t. 1. Na tety zborovanju naj se ukrene, katero stranko \r no d treh. ki dan en živeta riio v stari domovini, bomo podpirali gmotno in moralno
Prva kr.iljevnška Tavčar Petrova stranka je najboljše, da se ta-! ko.i «'rta i/, prosrrama. Xaj iz'/ine s površja.
I)riii»a republik.-iiiska Kt»roseo-va stranka po naukih umrlega
Kreka, je pa vredna, du se jo vza-m«- timeljito v jiretres Nauki pokojnega lvi eka so bili ju ko lepo izl»arvaui, samo zdaj nastane vj»rf^anje. ali je ta barva tako (labia du bo 'a nadalje obdržala svoj prejšnji blesk ali bo mo-i?oe*j sprei leiiila. kot vceinoma po-] H it-ne stianke. Krek je nekdaj t k« t ako j.- ivs vera taki' potreb-na. s«* i.o s ijna obtlržala, ako pa ni potrebna, jo pa treba ui Zat«* s" tla skh pati. bi ni bil Krt k kleri-'-.a!ni iu «-arski i':i»ri/pn"i-. <bi postala republika v Jujfoslaviji na podlagi Koroseove stranke, po t"iu bi delavei in kmetj • izvoli!i posla ne,- i/, ^voje srede in s t«-m bi «l«>liili d-žavne vajeti v <voje roke !•{>(• m iti .ako lahko vozili, du bi bilo v prid veeini ljudsu.i ii: m* manjšini.
Tretja soeij.-ilna Anloti Kristanova "tianka .)«• pa ita.;Veeje(f:i no-im-na. »"e bi m«k?)a »priti ii:i površje Ali k« likor <-«• ni«Mii i?.z:i prejšnjih let ia/mere znane v stari <lo-niovini. nimam upati^a d » zmage. Vzrok .it i-i, dokler !iod«» !nte'i d'i-bovni nioe in praviro vpiti z !eee v e-rkvi: hl««li* vas bo vzel soei-jalisfe in vaš«* družine, nato pa ;aeneje odgovarjat ženie.» po <*. r-kvi in doma z jokom, kaj b«». ee jih res limit.' vzame, iti upanja <io zma«re. Zaupjttn pa to eelo zadevo «h leuatom in ulavtjim uradi.iktnu -MIZ v rešit, v in jo «»cd*> srotovo boljše rešili kot znam j.iz misliti.
Nadalje imamo Sloven "i v A.ti' riki združenje slovenskih j-dn«»t in /v.v. na proeramn. To je eno najveeje in najbolj pomenil no dela Slovenj, v na društvenem polju v Ameriki. Kolikor nam je znano /.* delujejo z t to »zv..lje.-t odbori, izbrani iz najbol.Keh uii -'t za to prekorislno idejo. Ta odhnr potv bilje pom o." i od '"-lan.»v in ela-nie pri/.atletih ortranizaeij, pt tre-I nie nasvetov in T.-itHcij« da se kakor h i* ro moiroee izvrši združenje Ako ne morimo druuaee pomagati nomat/amo veliko s tem d.i ne delamo ovir ed'^oru ;n zdi m žen ju za v^ak«» innl-'nkos", k »t se jr ;e	v nekaterih nas« ll*i-
nah.
Ticto «taro ^ovoriren te: sol-ventna. slavna, politiena itd., iiaj izostane, to je ž»» iz mode. Moramo misliti, -tla danes ui vee i»<»vih naseljeneev. da bi se jim nabijalo to nepotrebno strankarsko politike v i»lavp
Jaz sem yotov, kakor sem Janez. da se bodo trotovo dobili tafci ma/.aei papirja, da btulo pisali iti govorili proti združen iu in ovirali to veliko idejo, ali trii elani in Članic*" pa že naprej lahko vemo. da s tetn urno sebi delajo pot do ne pa nam.
Torej ko !*o priiiid «"-as za glasovanje. jrlasujmo na združenje kot en mož, .s tem bonu. (pokazali, da ne ^potrebujemo vee nobemh adra-> bar je v. Jaz z mirnim srečni za-npaJR to težko nalogo v r.aitev za to izvoljenim odborom. Jaz jih tudi osebno vee poznani kot mcž » nr. svojem mestu
Tor« j z delom naprej od zmage So zmage ♦ i? S|toŠtovanjem John Patar.
(Nidiijevtoat oa 1 ifa*Ei)
Dopisi
»
South Bethlehem, Pa.
I/ !. i.tvalkf e!"ašt r.t *'*ajo že t« «lnov Zahtevalo nn*jo in .^.s od Kfti. št raj k a jo same ženske. N.iib zahteva je pop ilnoina opra-vi'ena. V letu plls (.it,, |..t,, timiratija Tu ne mislim ra/n<* nesreče, >e s;«w|ij.> povstd. iu-^.i na posb-diee ki na«t::nejo radi slabili ie. soeiaiiiih razmer. Kdor /fia vaš narod, ki je ve«!no / < n ' !•<»•_>«: v st.,tem kraju. ««• ne '•<! d.-l. da želijo »Klali — delali ie;' zaslužili Pri ♦eni pa ne misliii. d i klatijo življenje sebi in «lm uini 1'mrljiv st mrcu je narav nost velikanska 1<. pa v mesta, ki j. pr svoji lejii najztlr-avejš"». Vzroki- 11 — 12urno delo v stvrd-Ijivi ttdiseni tovarni slaba votla, surovo obnašanje raznih boss«;v. združene z raznimi psovkami. Po končanem delu v tovarni pride delo doma. Ni enda. tla cinka i :r-tvaški zvon zda j pri eni. zdaj pri drugi cerkvi. Kdo je umtl? Ta in ta. Zakaj • Sušila.
KJie po eeli Ameriki je: Pravica za \'!*e. Mi hočemo živeti, ^^e-d.mje življeni'* je smrt. Mi.hočemo urejene življtvLske razmere. Kaj hočemo me ž.-ne in dekline" Oseniuriio delo in talio plašo, da moremo dostojno živeti. Osemurno delo zaradi zdravja; primerno plačo, k^r hočtnto živeti pošteno P.r\-.,d imajo boljšo plačo kot v Bethlehemu. Toda lahko rečetr la niti v velikih mestih j,i takt dracinje kot v P»ethlehemn Zon ske! Ali ni sramota za ves sloven j -iki nared. da vas poliemat.i vozijo
Ta revolucija se nadaljuje in se bo še dolgo nadaljevala. Zrnata nove družbe ne pride kot rezultat kakšnega velikega heroičnega dejanja, temveč kot zadnji rezultat družabnega razvoja, ki je nujno revolucijonaren razvoj, četudi ne nujno v zmislu prelivanja kr* i.
Kljub vsem, s čimer je svetovna vojna presenetda svet. se mora s(K*ijalna revolucija pojmiti kot razvojen proces, v katerem je ču dež slejkoprej izključen.
Le ob takem pojmovanju bo živo človeško delo v tem procesu koristno in — uspešno.
Vi ste toliko zdravi
i . t
«vsa aate idravrc: pri prva* n« naJbetJBam sdravnklu v Plttanurghu. DOKTOR OSBORNU. v ktlersaa uradu se flovorl Clato slovens«! m ki as nahaja n;
11» Smlthflsld Street, druae nadstropja. Debits pa lahke. On Jamči se praw zdravljenje val* bolezni, zdravi pa vas bolezni, mM k In t enaka. Peeebno ee pazi. da hitro In trajno ezdrav vse privatne bolezni m sikih. K nJeHiu se lahko s zaupa. nJem obrneta. On sna varovati tajnoat. K nJemu pri na
^BHH^^^^ jajo ljudje ed bllsu In dsleC ds Jih zdrsvl. NJepove cm,
^^^^^^^^ ne ee amarne. zdravljenje nojbetjie. On tone avoje last no lekarne In ve* električne atreje ss prepledovanje. Or zdrs«! uasfcsps enake: pepatlna In elromsks. Pojdite k nJemu In aa eaml prcprldsjta. Pazite na naelev;
HV PROFESOR DOKTOR 0S80RRE
- ■ m senan sna, «. umtkm nhiep, rt
*
V	vseh dobah je bil svet v tem oziru raznoličen. Soeijalne ro volueije so vedno obsegale dolge dobe in poleg novega je vedno — nidi izza popolne zmage— še eksistiralo staro. Revolucija buricoa zlje sesedaj ni povsem dokončana in baš zadnja vojna je razkrila
veliko moč fevdalizma v deželah, kjer je bilo to komaj pričakovi
...
j ti. Vloge, ki jo je naprimer junkerstvo igralo v Prustji, gotovo r.'-bo nihče podcenjeval, a junkerji so čisto reprezentanti starega fe\ j dalizma, ki je sredi industrializiranja Nemčije uspešno kljubova' j predirajoč emu kapitalizmu.
ftoeijalna ravnobarvnost sveta je nevtajiva; vendar pa se mora tudi priznati, da ni od vseh dosedanjih družabnih sistemov še no j beden toliko izenačil sveta, kolikor kapitalistični. Industrija, ki j« bila prvi pogoj kapitalizma, je posledica moderne tehnike. K ar.: k ter tehnike je odvisen od njenih sredstev. Parna sila in elektrika. l;i ženeta stroje v tovarni in revolncijonirata rudništvo, pa omor ♦ eata tudi železnice, parobrodstvo, telegrafiranje in telefoniranje. drugimi besedami vse tesnejše in tesnejše internacionalne stike. — j Moderna prometna sredstva olajšujejo kapitalizmu osvajanje sveta
Medtem ko je kapitalizem še vedno na maršu k temu cilju in i ko se njegove zadnje straže še vedno bojujejo z zadnjimi četami v t glavnem premagane armade, pa že naskakuje novi sovražnik njegove postojanke. Proletarijat vstaja, že ne več le v posameznih če!;.h j malkontentov brez jasnega cilja, temveč boljinimlj kot organizira-i na armada, ki ve, kaj hoče. ker ve. kaj mora hoteti.
In — na posameznih frontah se že odigravajo odločilni boji.
Nova socijalna revolucija je tu. Pravzaprav ie bila že davno tu. Pričela se tisti čas, ko se je kapitalizem začel etablirati in rekru j tirati delavsko armado. Kajti iz tega delavstva se ni moglo razvit, nič drugega kakor nasprotnik kapitalizma, stvarnik nove družbe.
Svetovna vojna je učinkovala kakor nova gouilna sila v zgo jdovini. V voz človeštva niso več vpreženi konji; tudi tukaj se vozi iz elektriko. Tako se je moral tudi socijalni proces pospešiti vsled vojne in se je v resnici pospešil.
Boj med proletarijatom in kapitalizmom je stopil v nov šta«l<i in vrne se bitke, do katerih bi bilo brez.te vojne prišlo morda šele j čez desetletja.
Toda Če je svetovna vojna mogla pospešiti razvoj, ni mogla iz-premeniti njegovih zakonov. Socijalna revolucija je skrajšana, ni pa dokončana in tudi jutri ali pojutrišnjem še ne bo. In -velika na I aka bi bila praviti proletarijatu, da stoji že na pragu gotove zmage. Bila bi največja napaka največ zaradi tega, ker ne bi to pospe šilo njegove zmage, temveč bi jo zavleklo.
C'e je Marx v čem imel prav, tedaj gotovo v tem, da velja tudi v družabnem razvoju pravilo, da je treba poznati drevo, če hočem« ugibati, kakšen bo sad. Vsaka družba ima svoje pogoje: kadar se pogoji dopolnijo, je rezultat neizogiben; dokler mL pogojev, se pa rezultat ne more izsiliti z nobenim heroizmom.
V	posameznih obdobih se vrše zelo intenzivni boji med starim in novimsvetom. Bilo hi že nekoliko preveč rečeno, da se vrle met kapitalizmom in socijalizmom.
Najailnejši boj tega značaja, se vodi nedvomljivo na Ruskem. Toda dejstvo je, da v Rusiji sploh ie ni vladal kapitalizem. Kar s? je Um ustanovilo namesto starega reda, pa tudi iu socijalizem. in preden se tam ustanovi soeijalizem, preteče le veliko časa. S tem i»i rečeno, da niso ljudje, ki vodijo ta boj na strani proletarij&ta. socialisti, ampak da velja tudi zanje pravilo, da ne more njih volja, pa naj bi bila. močna kakor Jupitrova, nadomestki pogojev in razveljaviti zakonov razvoja. In če bi bile razmere v Rusiji take, da bi se tam res mogel v kratkem času ustanoviti socijalizem v pravem pomenu besede, ne bi to se pomenilo porijslivma sa ve« svet, kakor t.i zmaga kapitalizma na AngleUm is dolgo pomenila zmage kspit i
* šbmm Mtt OBtftli tMf0ta
Usoda zmagovitega kapitalizma
Kakor t <«aka družba je tudi kapitalisti«"na prinesla zarode* One, ki ji bo sledila a aabo na avet. Porodila se je ir» n tem je bii dok »eno, da tudi titnre; laitko pa bi ji služilo tolažbo, da ima ituslediiika iu da ne mtane za njo praznota; lahko bi bila pouowna da bo stalo, kar pri«le za njo, na višji stopnji, kakor ona sama. Pv, zakonu razvoja je pričakovati, da bo njeno dete popolnejše od nje
Kapitalisti«m sistem je bil v svojih začetkih zelo skromen. In diistrijalua podjetja so bila majhna in raztresena kot osamljeni oto ki v ogromnem morju agrarizuia. Ostanki fevdalizma so še dolgf živeli in uianifektirali bvojo moč; popolnoma še do danaaujega dne va niso pokopani, vsaj povsod še ne.
Toda navidez slabotno dete seje hitro razvijalo; podjetja s*
povečala in rnnožda; nekatere dežel«? so tekom tega razvoja popolnoma izgubile svoj prvotni poljedelski značaj in so postale ii>-dustrijalne. Kapital se je množil in — koncentriral. V samih kap talističnih krogih so nastajale velike izpremembe. Kapitalisti ho občutili moč kapitala'in kapitalizma — ne vselej sebi na radost, am pak pogostoma na veliko žalost : neprenehoma se je nreHiiieeval p»<-govor, da žro velike ribe male ribe. Kapitalizem je v tem oziru mehaničen sistem, od katerega se ne more zahtevati duše.
Rast v veliko j«» njegov zakon; koncentracija je pa njegove tendenca.
Kapitalizem ne -more drugače učinkovati. Da eksistirajo poleg velikih kapitalistov tndi Se manjši, poleg ogromnih trustov tudi še individualni podjetniki, ni nasproten dokaz. L»e znamenje je. da ri proces še povsod dosegel svojega vrhunca in tla se še tnpatam porajajo mali kapitalisti, ki pa vendar niso nič drugega, kakor bodoča hrana za večje iu največje. Funkcioniranje zakona je povsen očitno. Nikomur ne more napredujoča koncentracija ostati skrita.
V tej progresivni koncentraciji kapitala je nekaj paradokRn«-ga; končni rezultat tega procesa bi moral biti, če bi šlo vse po ravni poti, da bi na koncu konca en sam gospodar ekonomično obvlada*, ves svet. Kajpada je to v praksi nemogoče, ker ne more kapitalisti? ill sistem tako df»lgo vztrajati, kajti nasprotne sile. vstajajoče v njegovem lastnem telesu, postajajo premočne, da bi jim mogel kiju bovati, dokler ne doseže svojega idealno zadnjega cilja
Kapitalistična družba pomeni povzdigo kapitalističnega razreda iz nekdanje brezmoči do vladne stopnje. V kapitalizmu je vsta novljeno gospodstvo kapitalističnega razreda. Strmoglavljen je razred, ki je prej vladal; razredi pa niso odpravljeni ampak izpod gospodujočega je vstal drug razred: — Delavstvo.
Moderno delavstvo je stvor kapitalizma, dete. ki je namenjen x da postane — njegov dedič.	__
Da more nastopiti svojo dedščino, pa mora .>dstraniti tistega, ki mu jo skuša odtegniti — svojega lastnega očeta
Na eni strani je torej jasno, da »e more kapitalistična druSos« večno živeti; na drugi strani je njen naslednik že vdien. Kajti če propade kapitalistična družba, se ne more enostavno obnoviti kakor ptič Fenič. Kadar je mrtva, je mrtva in nobene Velike noči ni zanjo več. Vse dosedanje družbe leže tako v svojih grobovih brez nade v vstajenje.
Smrt kakšnega družbatiega sistema pa ni seveda kakor srčna j kap. Nobena družba ni poginila nenadoma: vsaka je bolehala, se borila za svoj.obstanek, pa vendar umirala, dokler ni naposled umrla. Ali če se veda glede na individnum prepira, kdaj da se more rc-i či, da je popolnoma in faktično mrtev, je to pri družbi še veliko; težje določiti. Kapitalizem je v nekaterih deželah že popolnoma! prevzel gospodstvo, a fevdalne institucije so še v^dno obstajale. — Novi vladajoi razred je adoptiral vsakovrstne šege onega, katerega! je bil premagal, kakor prevzame včasi zmagoviti na;od od premaga nega jezik in šege.
Zdelo se je, kakor da se je v novi kapitalistični družbi obuo il ftari fevdalizem s svojo aristokracijo in z njenimi tradicijami. To »e v resnici ni zgodilo; značaj družbe ni odvisen od takozvanih s«-eijslnih šeg, in današnja denarna aristokracija ni nikakor identič na z nekdanjo fevdalno, pa naj jo skuša oponašati kolikor le mo *e Pač pa živi v kapitalistični družbi ie mnogo ostankov fevdsTlz taa, ki jih ni kapitalizem obudil od mrtvih, ampak so se tz preme-gane fevdalne družbe rešili v sedanjo in jih kapitalizem še nI mogel popolnoma izpodriniti ali pobiti. Tu pata m so taki ostanki se zelo močni; v nekateri*i deželah živita fevdalni in kapitalistični sistem #e drug poleg drugega in se bojujejo za prvenstvo.
j« pa velik kos sveta Se obtičal v fevdalizmu, kakr r ** »mm*® starejše družbe še eUbliraae pp iaznik krajih. V metu vlada ie vedno teokraeija; na Japonskem je fevdalizem —
ta f« mjiiu	'■ ^^^ t a
I Stanovanjska beda v Novem mestu
• ;
Xdvemu mesto >e približuje nova neizogibna katastrofa, vsled I afere ne bode prizadeto samo Xovo mesto, pač pa tudi okolica, j red vsem :>a naša mladina. Skrb nas tare, kaj bo z našo ljudske šolsko deško mladino, katera bo prihodnje leto ostala brez šolska
STd pouka. Patrom frančiškanom j« odvzeta pravica do podučeva-i.jit, razpisai.a je ilnžba svetnim učiteljem. Potrebuje se najnfanj kt:ii učne moči, dosedaj je kompetirala ena sama moč. Kaj pa j*
temu vzrok, ua drugri zaostajajo?
Pred v s«* m to, ker ni dobiti v celem Novem mestu niti naj feLromnejšcfre stanovanja, boljše pa ni preskrbljeno za šolske pro t»*ore. Frsts.mksiti vi pred leti v svojem poslopja napravili 4 so-b- k večjem po 20 »edežev. ker pa ne zadostuje za 1-10 učencev, za
0	ti le so bili šc oddelki v stari frimnaziji, v prostorih najmanj spo-Kobnini zti š< lo, pač iu» za kake magaeine. Pregovor veli: v sili hu-• '« muhe žre, tako > moral okrajni šolski svet posluževati se'tudi teh prostorov, ker drugih pač ni imel.
Kaj bo pa sedaj, če ne odstopi frančiškanski samostan onih prodorovf Si Kki oddelki bo«io raztreseni po raznih luknjah, ki bi b \ »kraji niti po;*abljive. a vprašanje je, kje dobiti učiteljske
1	joči in /a »«>«• potnNMM stanovanje f!
Zida se i- Novem mestu že več let nič, ker vsak si je dobro ] t. mislil, p red no se je hotel izpostaviti šikaniranju občinske upravi- (Slavni rvouee j- nosil pri tem vedno neizogibni Rozman, njemu je moral vsak mzno misleči odbornik svoj tilnik upogniti. in K. -er še pre« no je •'mero<1ajni"* mož zasedel županski prestol. On r I jahal samo /upana Siadoviča, Ogoreutza, jahal je tudi njih , f dnike, tiolel je <»n vse nam najbolj vetieti in prvo besedo imeti.
v a za - li'jra je, da je ilanes tako pomanjkanje stanovanj v Volem mesti. Doka/, ki vse jasno pojasnjuje, je hiša p. Kastelica, I 1 stoji /e enajsto leto v surovem stanju, nedovršena. V dvonadstropni hiši hi bilo v*aj Šestero stanovanj, in kako bi prišle danes prav ne samo stanovjJeem, pač pa tudi v finančnem oziru državni, t e/t lui in občiski upravi.
Svoje, a no je občinski odbor sklenil, da bo oni posestnik, ki
00	hotel Zidni višjo nejro euoiiads'ropno hi!o. prost 12 let obein-t lil dok lad. II teg« se je hotel omenjeni pek Kasteiie poslužiti, a
1	ei m v/ival milosti obč. odbornikov, predvsem pa ne župana Roz->iuina. so aaeeli delati zapreke tako dolgo, da se je moralo nadalj-no /.>danje ustaviti, n » glede na to, da bo s tern posestnik gospodarju uuieen In inji«a vred njegova družina po svetu pognana.
Posledic* i*o zaostale, gospodar uničen in žnjimi tudi drugi, I 1 m» mu t Vri ran jem stali na strani. Prokletstvo ne izostane nad «iiiitii, ki so tega krivj*%
I pali smo. da se bodo k preobratom razmere spremenile. To-d I. revel j j.. no\* kopito j>a staro! Iz dežja smo prišli pod kap! To dokazuje tudi ja»no kako možje sede pri I. politični obrtni obla-sii v Novem mestu Evo: Trgovec g. Turk je kupil staro napol podrto hišo, tU JO iKHle do tal porušil m sezidal moderno enonadstrop-«-» l.iio, pr'»ličje za prodajalno, prvo nadstropje za stanovanje
mukam t
Slatlio y pover.l domačemu zidarskemu mojstru, kateri je o-s»vel pri svojem polrhen. (iradnja jc lepo napredovala do višine prvega muU'ropja, t*a kar pride prepove«! od okrajnega jrlavar-Uis da zidarski mojster I. Bele nima izpita za zidarsko obrt, da j< 01 upravi« en liduti le pritlične stavbe, in to po ovadbi Makso .^».u/aja Mavbenikr. v Novem mestu. Gospodar in zidarski mojster sla se Uklonila povelju okr. glavarstva in z zidanjem prene-J d* (jo«po.iar »e j» zaprisegel, de Italjanu Sbrizzaju ne poveri d da, raje post i vse razpasti. Zmožnost Sbrizzajevo opišemo prihodnjič po obravnavi pri okrni sodišč« v zadevi dr. Strašek-ove v.!e, ter tudi napredek njegovega dela pri električni centrali, ki je to si ff. liotut. vsi«! katerega je Novo mesto že celo leto brez luči, »» po nodbi v cm'a kov inženirjev, ostane še celo zimo v temi, ako se b , čakalo na srečen izid Sbrizzajevega stavb, podjetja.
Škandal poleg škandala se gromadi v Novem mestu.
Todi železniško osohje se ima zahvaliti Novomeaki občinski u-pravi, da n! železnica uprava pričela zidati potrebnih stavb za Umivanja in to v letu 1912. Župan Rozman je merodajnim fak-tin'jeni na 4 ree polagal", da je stanovanj dovolj v Novem mestu, da ni treba ra enkrat novih stavb, a danes ga ne premore niti za eo ubogo mestno re*n, da mora ta iti z obupa v strašno smrt. kar mm.o govori nje "♦.•stamemki bomo skrbeli, da se obelodani. Tolažimo se enkrat m s tem. da poide tako le malo več. ker ko i - mera do vrha. prtkipi: Božji mlini meljejo počasi, a sigurno!
Opazovalec t "Napreju".
DVESTO MTTJARD NARODNE OA DOLGA
Državni dolg velikih držav znaša 200,000 000 000 dolarjev. Ta d'»?«r s«* deli takole; V* lika Britanija 40 mil jat d. Kran-ija :;4 mi-'.■sid. Rudija 2o iniljard Italija 1-1 Miiljard, Japonska 1 niiljardo, N. nič-ijn 40 u^lj ird, I»:v5a -X vsiro Ogrska 24 iniljard. Združene Ir-ž.ive 22 iniljard.
V^s r?! žavni dob; Janon«d e ziia-ša manj kot ."» c*«Utolkov njenega narodnega l-ogastva, d'>!* Velikt liiil:iir.;e z?taša 44 r d»*l«i N»mii čije dolg Francije 32'V. d>4«
bivše Avstro O.41 »I-c	n:»:-«»d-
ii.-ara premoženja. Vsi dolgev: p« /nesejo milja r«! dolarjev.
t e človek prične mislili o tel« številkah, ki p:tdo"u.iejo narodni ibilg m* mu zd<* lake visoka, d«', se mu kar zavrti v glavi. Kaj pomenijo te številke V
Poročila iz Francije nam to j a Francijo povedo. Gospodarski po-!o/aj francoskega ljudstva je silno težaven. Skoraj ne mogoče je dobiti kurivo. Živež in obleka staneta trikr;:t toliko, kot pred voj-1,0. Delavske mezde se'niso č; !e v primeri z draginjo. Mizje so večinoma v armadi in prejmejo mezdo kot vojaki. Več tisoe .-■	je br. del.*«, ali pa l-Majo
le del časa. < e je ®ost»odarski ! »ž ij /a ljudstvi težaven, je veliko *kbši /a vlnb. Stroški /.a prihodnje leto so preračun jeni na IS inilj.ird frankov. l>ivek pnn«-sel 7 iniljard frankov. 11 miljard j«a ostane nepokritili. dokler vla-dr ne izda zadolžnic, da krije te-k-i-e Izdatke.
I*re«t vojno <<0 morali delavci mnogo več produeirati, k«»t so pre ieli v mezdah, da so bile plačane dividende in obresti, od industrija I nib in državnih zadolžil ie. Zdaj luliko rač-untmo na leto samo 10 niiljard dolarjev za ot'.pl i-'evan j-vojnega dolga Ganpodaiski polo-iaj 'ai torej rožna* in men-ia 1m» tr. ba iskati finančnega ženija, da re>i finančno vprašanje.
To Js kar as Isfaho rsfis «ndW
Sg^SS
kot ssktte za hitro m trajno od-pomoC v tvojih 11 h 1 ifcijM.] i MrvdDO§-
ti. Id so ta&sio svqjsca spola, las toga aArsvfla jo
Several
Regulator
(Sovoror Regulator) mpratorU* ga dobila jo v vsah lokarnoh Sik ▼•da morata zahtevati .vmm ki odkloniti tn ponarodbo, kajti lo aa ta način trn lahko mganL da doM-iota najbotih ta najhit^ii vspoh. Cona f l^S in k davka.
»LAS NAUOPX. SBPT. T!q«l
Glas Narpda
najstar. slov. dnevnik v Ameriki
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov.
Priobča najzanimivejše novice iz celega sveta.
Priobča romane, povesti, šalo, raznoterosti.
Priobči vse, kar zamore zanimati povprečnega čitatelja.
Rasiijen je po vseh slovenskih naselbinah od
Atlantida do Pacifika.
Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote, in Zapadne Slovanske Zveze
t ' r ~
[Najboljše sredstvo za oglaševanje.
Stane za vse leto $4.00 Za celo leto za mesto
■7 1 w	^ New York	$5.50
Za pol leta	$2.50	1 , ^	Z* ^
r	*	Za pol leta	$3.00
Za četrt leta . $1.25 Za četrt leta	$2.00
Naročite ga zasvojce v starem kraju
Za Evropa za celo leto	$6.00
Za Evropo za pol leta	$3.50
Tehnično Osobje je organizirano.
/ —
Slovenic Publishing Company
82 Gortlandt Street	New York City
Save die EasyWay
^W SL&
Odstimaits kols. jr^y hm •
/šL*^rmuMi
^^gttjgaaS j
ROJAKI. NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA", MAJVEČJ1 SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH.
SMRT
Smrt je kasen, če dovolite svojemu drobil, da 3c ne iačisti ter spušča s tem t caš sistem strašne 1 nevarne strupe. Prezgodnje postaranje je najboljše znamenje ne-! varnih strupov. Dajte, da vam 1 Lazcarin izčisti sistem In n nav-aemita navade, ki je pomagala mnogoterim trpečim. Nabavite si polno zdravljenje 6 škatelj Laxca-rina še danea, stanejo samo $524 aH ena žkatlja $104 s takso vred. Prodaja edino Lani Msdirimu Companj, 664 Laxal Eldf, 43fr4th Ave, Pittsborfk, Pa. (Adv.»
...........................................1
SEDAJ LAHKO POSUETE DENAR V JUGOSLAVIJO 1
j »osamama vara«. Mtra Saatavtjaftja In pa najnltjlfc , canaa patom
AMERICAN EXPRESS COMPANY
Glavnica S1 aOOdJOOO.OO
Patijtta avaj Panar potam atara paMana tvrPka. Ta vpUfca tfrutsa Ja Pila vata..Pijana lata 1S41. Ima aattka stavnica. a«anta m ura4. « vMkam Paiu svata «ar poAitja v avrapaka Paiata valih« wč Panarja kot vaah prup« oPpoilijalac. V avail trsovinl ja popolnoma poAtana. Vaafc oP Jam aloe Pobi >ato ono lunanja««.
Con« lxm«n|ava aa aa^aj ti*<a. Ca po«Jota aaPaJ av»| Panar. PaPa va*l Pam=«l Pobili v«£ kron sa on Salar.
DANAŠNJA C«NA (aa lahka Kprampnl) j« 100 krp, aa M 00. PaPtnina n centov za naročilo za vaa krajo, v Jupoolitf ji.
VI nam lahha plteta v avolom matarnom Jadh«. aH pnpata v katcrhptl Amartepp Cacraaa Offloo.
Varana!	Hitroa«	TTink i f ra«
lapolnit« t« denarno nakunlro. ptidenlt« «ka-prMnl Mon*y Ordrr. poPtnl 3Jon«y Order aU rot or I no r rapl.ttiranem pUmn In POPILI t. na:
For«cn Money Order Department AMOUCAN EXPRESS COaiPANt
• arpaPway. IS Chatam Spwsra. all IIS W. SO St. Mmw Varh	Naw V**	Maw York
Aprn tj« In datwnlkl pownod. K^dnrkoH odpoMjoto Sonar slejta. da doMta ApmHcpp Fiimna Co. potrdilo
— • ULJ---;
To voUko In krapno pp. , olopjo J* acradOa AmaHcnn So prana Com pa ay la j*
HiMP IPPt.
1 1............i I
Glavni arad a imminmm ftxprmn Con* I «S Broadway. JN«w York j
T, V ICS EK	DMM............... U
tux. KOMU KAJ «K IZPLAČA £> EX AR 1................................
KJE PREBIVA .........................................................
pofiTA ;.................................................
..............................................
I* 0 E «••*•"•......ftTSVIIJCA ............€111111 ▲........
ii'lMMM	*	|
..................................... ..........................
Novice iz Jugoslavije
CIAS -NARODA. 6. sept. IQI?»
Ruski reakcijonarji
Ruska misija, poslana od Kof-čaka, ki je poti vodstvom dr. Ver ! «una. kneza Hrusova, grofa Bo-brinskega. Ef i mo rskega in drugih i ruskih plemičev, odšla z dolgim nosom iz Jugoslavije, se mudi se tla j že vee tednov na 1'ehoslova-i škem. Kakor pri nas, ji tam nase dajo narodni deinokratje.
Z njihovo pomočjo in Kolčako-vim denarjem se ti ruski monar h i stični častniki -a/vili po Ceho-slovaški živahno agitacijo. Ustanovili- so korespoiidenen urad "Rusag". ki je eno. najlažnivcj-ših ptwljetij. kar jih je Praga ke-! daj videla. Njihovi ljudje hodijo | po uredništvih čeških listov ii jpouuajo poročila "Kusaga*'; me-I ščanski listi jih -prejemjo z naj I večjim veseljem, toda uredniki j vsakega poštenega in resnega li-'sta jih napode.
! Imajo tudi svoje glasilo "Ku-skoe Delo", ki izhaja pod uredništvom dr. Stelml*1 Kopala dvakrat na .teden.
j 17. taborišč ruskih ujetnikov pa | sestavljajo in oborožujejo nov ta jkozvani terezinski polk. ki se bo boril ha je za svobodo ('eh osi o vaške na — Kolčakovi fronti.
Nekaj gospodov na ministrstvu za Narodno obrano" jih podpi-Ira. Imajo tudi črne liste vseh o-nih. ki nočejo vstopiti v ta novi (polk: so to večinoma literatje. ■ — Pod krinko nekakih čeških povelj jih internirajo in tem ruskim u-jetnikom se sedaj godi enako kot . za Avstroogrskf.
V "Pravo Lidn" beremo dan ni dan tozadevne pritožbe iz ujetui--:skih taborišč v Choeni iu .losefo ! VU. Soeijalisti s<» povzeli proti ta-(kemu delu že vse korake in v kratkem bo morala ta Kolčakova 1 banda agentov oditi tja. odkoder je prišla. Mi, kakoištudi fVhoalo vaki, teh earistov prav nič ne rabimo.
Rekvizicije v zasedenem ozem-lju.
TV	• ■»	•
Iz vee ines;t v Istri dohajajo vesti, kako Italjani pošiljajo svojcem v Italijo zaboje, polne živeža. Razen tega se čnje, da bodo našim kmetom odvzeli skoraj vso letošnjo žetev in jo poslali v Ita-1 jo.
Ameriški major Less se je spustil p pomočjo padala iz velike viš ne v morje in je srečno pristal
New Puluth, M:nn.
Nist iii noben izurjen pisatelj. |xa veiuiar upat- . da hi -»t«- sprejeli To moje poročilo v vaš list
Dela ni posebno v.'.ko, tod:: kdor ima pridne roke. ga la'iko • : 1 !'l.i '•( j • \ -al<- v ••sum Kdoi zna prijeti za kaj drugega kot pa samo /. t pik in -lopato, zasluži lahko petš»-st .-'Ii celo sed nn dolarjev. Navaden delavce zasluži ]>o šliri dolarje šestdeset centov. To ni slabo, če bi ne bila tako velika draginja.
Pri Severovi družini so kupili pred kr.it kini mala Anmrikanko. Mati in hčerka sta zdravi.
Pozdrav vsem čitetelji ni.
Nick i'ernie.
I kakih dvajset slovenskih drvžin
1 m -e j»rav dobro r.:ztu • •■■>
seboj. Vse polnit je pa iitakaicnar-j
jev. s katerimi nism » poM-hni ; ri
..atelji. V mostu .j«* v, " * •< .v,
največja je pa Sipina« Centra'
Poundt v Company. Delamo vsak
dan. vt ".n >ma pa*.tudi v nedeljo.
"še 111 ne svetujem nikomui hoji*].!
ker m plača majhna.
! . . . i ~*am«-i nitim ra\ no v-mu< v.ti -.a
,zini" slovensko pt-člarijo, tla jih
»ie bo /eblo Pred k-atkim je r »»-i -
1 sem iz Cleveianda A t. Obod.
I Slovenskih dekl -t ni tuka j. Prav
dobro bi *o »lan; zdelo, če » i j.'. '
iprUi« kak'.h dva4.aisr iv < *!••. "la- •
j tla. Vse bi se lahko poniož'l< .
i IV/d va v vs. m Slovencem iaj
j
j Si .venkam.	Naročili!:.* 1
Dopisi
• Nadaljevanje z strani) J
jc mm. ne moietn vs.-^a opisat. (j ker si m prepo«-;wn s pisavo, in ^ tmli u- urednik bi svetlo poirledak .. J:o hi moral uporabit ee5c st.viuij 'a ta opis. Ob kratkem pa športi-j čiui, da vsi ča** ZJPD. .Mislim, daj'« je vsakega navzočega nto-ah* oži-!1,1 veti živ«naj bo star ali mlad zdrav ali holan. s,- je moral poču- š T ii i veselega. Po končanem kun-j d eertu so šli vsi pevci v prostoi« g. ji* Sredeuška na banket. Tudi . iM oddaljenih je bilo nekaj zraven 'Takoj ko pridemo tja. sn:o si »rli naša suha rebra, ki so že t-.iuij'^ meni oslabela. Kar naenkrat se ♦ zasliši beseda: Mir? Kftj je bilo .'ji Začel se je nagovor. Ker p. jaz; J prvega ir. govornika nisem mogel,] •dišat. ker sem l il predah-č »«- z«*i : I nem med tesno množico, da sem 1 prišel bližje, it. res zasliši.ti, ko je j govoril g. Sakser. Njegov govor' I je bil iioeuiteii. Zahvaljujem I mu z drugimi vred za njegov na- I svet in pouk.	j
, Dalje sporočani, da bo imelo, 1 naše dmšrvo SDPZ v nedeljo 1-1 ij sent. v gozdu blizo llauo»trja. 1 ravno v istem kraju kot prejšnja j leta, veselico. Upamo. da 1h»lete' j okoličani, kakor napiinn r iz Lil ] zenic, Duiyea. Miners Jklills, prišlijj mnogoštevilno. Tudi naši znanei'i iz Forest < itv naj pridejo. Torej j 1 kličemo : Nasvidenjc!	:
i
Pozdrav vsem slovenskim kore-i I
: n;nam.	N. |
L
Davis, W. Va. ! ]
! Jaz prav rad prebiram list (ilas j 1 Nar-da. p m bnn pa lopise Davis j je majhno, pa z--lo prijazno me- 4 ' st<» D< la s.* bolj pomalem. zasluži j s,- pa teliko, da se preživimo. — Pred kratkim nas je stalo ne.vaj 1 1 i:j-i'.ov na eesti ter smo se pogo- ] valjali o vseli mogočih stvareh. \ r Mimo pride sitjierintendeiit neke ] lepile kompanije ter nas vpraša. ! \ ' milim glasom: Kaj pa delate, l l fatitje.' Mi mu iKlgovorinjo. da nič < Zatem nam je rek«*!, naj gremo j takoj v gozd delat. Mi mu ndvr- 1 nemo. da gremo, yamo «la bo plača i taka kakorsna ;e bila. Trije so bili zadovoljni in so Šli delat.'jaz i se pa nisem dal v jet i nr limani *«. { j Ko so tlelali en ttnler.. So vp:aŠJ«;: , lK>sa. koliko plača. Dva dolarja I tet in šestdeset centov na <ian. odvrne. 1'meviio je. da -o vsi skupaj pustili, kajti s takim denarje u ni mogti"'-e živeti Kapitalisti samo ' ; i.hl.i ubija jo dajo pa a«*.	i
♦ Ome'iim naj tudi. da je tuka j I • dosti takih lanUiV. ki ii se .radi/ j venčali Ta želja se jim Imi pa naj-ji p.bržc »ele tedaj uresničila, ko b.vl.i«| 'za«"ela priliajaii dekleta preko v«. (
ide Jaz tie brni or>vee izbiral, ker 1 - . : ; . imam svoja ze izbrano. .
Pozdrav! Nairičnik B. K. ,
t* Od tukaj ie dolzo časa ni<*-m j tital ooboHg4 dopisa. Tukaj je
Oakraont, Pa.
\'aš list zelo r:*di «'-it;mo, >t bno pa dopise. Delavske razaiei«-so Imlj piMlobue plevam in «>tro-bom. rbooi tlela vee mora imeti pr sneto i:aj»e!e žile da ima za -vsakdanje potrebš."-nie. ker jr- taka dr.-.uinja. Ko sem jaz prišel pred tiinajstimi leti v Zdriuei.e države, so hib* naprimer velike ze'.nat«- gh:v»: po tri di p. t eentov. —av^nsia >ein šel na market iu vit'el tam ze^«. ieji«- zebiate »lave. Za eno, ki mi je posebno ugajala, vprašam prodajalca koliko -'ane Dal m ji na '« litin ■». Ifes j»» bila tako velika, da je kazalce kar i>-k«:li lete!. I*i'»dajale«' m- s prstom •nalo pomaga iu mi napiše v <;i ji-žieo 71 centov, i V->cn je po en <io-lar deset fuut. ko!;«»ši pa tlelavec s.ploh ne more kujiiti
Slaveneev nas je <b»stl tukaj iM.sebno j»a sameev. Dobro I i bik«, če bi s«- «ituau»dral- in jiris'epili h taki delavski oi janiza-iji i>ii noic na ta uačril zaiii«l"em-» Uspešno n.-stvpiti priiti kipit-iLstom/
i*ozihav vsem i-ejakviu štoiii Anie-rike.
Ve,'-htni naročnik <Jl. N;:r.
Heilwood, Pa.
• ...
!o m«*>*«» stoji na pr;jaz!;r:i hribekju. Imamo prodajalno. kc_r .jiši-e gletlališ"c in en salon. \ bližini se nali i ;a judovsko mesti Vuktui Na	strani iues*a fr'o
;i No '2 Tam -o večinoma «i.»se ljci:i Sloven-*: l'oa;o tlv._- proda jalni in *»nega slovenske:;.; koči jaža. Naokoli p i dol.ni j.- s. r.< n ■n®unijskih jam. Ohratu.iejii bol. pr"a>i. ker nam primanjkuje že lezuiških voz. Sem ]*ride velik* ljudi delom pa .]>• kuiaiu xikn njo, k. r so	prre.-j i čmoii«
' in s«, telitniee take kakor morski voda Včasih se d^i-^no. vča-.ik s< nižajo. Sen. ne swtuje-in zaenkra nikomur h liti. če |«.i kdo le h-3Č< priti, naj pride, s'»rejm.*nio sa , 1 v«-m lj-1 .. pos«*bti » .'*e Ima ke. ev.-tika v žepu Pozdrav'
Niek Katlovi".
Rhone, Pa.
i Od vseh strani eitnm dopise 1 listu tiles Varmla. ali samo ikI wil , kenbirske okolice s<i zelo redki
Veliko i|opist»\ j»- bih; o Veseli- al
-	plesih, komertih itd., ali iz teh i.t
-	selbiii ni -lišati ui"*?%ar \*z-«»k t«' , mu jt. k« r -mo po t-h krajih Kbi . vtuei zeh» r.tztre>eiii in sc ne mri \ rente tako združiti ki.kor p<» vet . jili mestih, napriue-r v New V«»i E kn tievelandu. f*t>i*-a«i itd. T ti
kaj je tako: aki pride eden al drugi k drnreimr \ vas. j« govu lota- kako je delal, kakšno dH 'ima ali kakšen za-i u žel: jc Ta« |x»gov««ri s«., kamorkoli prideš.
Pač pa moram omeniti, da na * je bilo nekaj navzoeifc- na kancei tu v Forest City. Pa., katerega j »• priredila slavna Zveza jugoslovar fciih pevtkik draitev. Mik* m ka
Ulcinj obmorsko kopališče.
V	1'leinju je za Jugoslav i i«* «»!>-moisk«» kopalištV z južno klimo. P«* I -pirfi tekmuje z najh',ršiini
k r^i j i v Sreeb»z"inškein morju. Na . vsak na^'iu bo potreba uuiugo de-iia'inii /itev in truda /.:« ureditev k«»»Ktlh*«"-a. trieinj pript;re.-u ;ej;» pr«.ti revmatiz.iiiu. Leži v i'rni>r«»ri ju čim« Skaderskega jezera.
Mesto odikodniue!
Iz S-irajeva se poroča: Sod rimi Itnbeii. Z«man in Preucrnik, ki si» bdi po nedolžnem zapr*: ua Prvi maj. so bili te dni pozxnni na politim kjer s,- je od njih zahtevalo
•	ta plaeajo p«» th'set kron m nekaj ^
vinarjev za hrano, ki so jo dobili
- .. pi v zaporu, \amesto da bi se jim *
i/pla'ala odškodnina z:» trpljenje ^ v zap i ru, kjer so bili po nedolžnem in po zasiuui. sarajevskih de-
.. . , ■ - di nuueijantov in provokaterjev, naj
p bi'*-a j i seda i u»»ogi reveži-delavci
li'isai^ki polieiji za >'-ajo nedol/.
i m is t ie naifado! »	„
Zi
Srednja tehniška šola v Belgradu.
V	mir wtr>tvu za traovino ii*v in-dustrijo je bilo sklenjen«!, da se ^ \ Itelrradu otv«ri sredi:;a tehniška šola. kjer s** bodo izobraževali . strakr.vni pomožni tehniki.. 'I a šo-la s.- otv »ri k«kerh»*ro se dobi za
Si
i;jo primeren prost«ir.
_	.	_	IM
Deputacija u Baranja v Parizu.
Veliki župan Itaranjn. dr. Pa»^- .
durovič na eeli: deriutaeije bara-
-- .	. ui
nijskih Jueosbivanov je odpotoval
11'
v Pariz, da utgiia boljše rese nje mirovne konf -lenee. da se vsa P-a ^ ran j a, priklopi kraljestvu Srbov. Hrvatov in Slovencev.
Gospodarstvo
h
- .j
Podružnice avstrijskega kredit-	^ nega zavod i' na Getom.
1'prava Avstrijskega kreditne	^
ga zavoda se je dogovorila s tV	.J ško ekskomptnti banko, da le ta prevzame Čehosl jvaške podružni ee Kreditnega zavoda z vsem nj*'
govim oHobjem. Češka banka b<	^
ob tej priliki povišala svoj kapi	^
tal in svoje ime izpremenila v	_ "(*eška ekskomptna banka in'^
kreditni zavod*_	v
n
Trgovina Poljske s Ameriko.	M
Poljsko trgovinsko ministrstvo	^
i je odobrilo pravila trgovske in	v industrijske akcijske družbe, n-
•	stenovdjene na inieijativo brazilskega konzula s kapitalom 25 nii-lijonov mark. Družba se bo pe-eala glavno z dovozom kave. ka kao. tobaka, kavčuka, solitra in volne. Podjetje bo podpirala bra	1 zilska vlada. . Živila, obljubljen »	1 Poljaki od Amerike, so že prišla.	^ nekako 100 tisoč ton. V (Mar.	I škem se je nastanilo nekaj a me-	* rikanakih tvrdk in neka velik:.	1 amerikanka banka je odprla tair	v svojo filijalko. V pristanu pred	1 (»danskem se je nsidralo 17 par	J m kov, napolnjenih večinoma %	* živili.	1
- . U
> Moderna versija o izgubljenem j!
i - .1'—i •' .j Izgubljeni sin: — Prihajam kjj
1^1«. oče, s težkim sreem	1
[j Oče: — In s prazno denarnico, j
t To poznem. Koliko potrebuješ T ,
Vestno zdravilo dela čudeže*
Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zanpanje. — In	v
to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje m	2
posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. —	Z
Mi smo se dolgo'časa zoperstavljali naraščanju cen veh potrebščin	1
in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvič^ti	4
cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi	•
lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se temu	T
na noben način ni mogoče izogniti. —r Toda izvrstna kakovost iu	Z pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega od«
jemalca.	1
TRINER-JEV	j
amerlikl Elixir pikega tiia
^ ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen	I
tt svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu.	T
SM Triuerjev Ameriški Elixir očisti Želodec iu odstrani iz črev vse aa-	Z ■■ostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih, bacilov,
■ ter uničujejo redn odelovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobena	I
kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče	i
vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, sploini	9
'! oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja	8 žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila. , V vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT	j
v prodre vedno t pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmu,	|
W nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč	j
^ hitra in uspešno. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju,	J
napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog od-	j
strani vso utrujenost. V vseh, lekarnah.	. I
» TRINERJEV ANTIPUTBIN je zelo uspešno in pomirjujoče anit-	i
> septično bistvo za*-splošno zunanjo uporabo. Uporablja se za gr-j	j
1 j an je, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah,	I
jHp Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na	1
mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand	]
Prix—Panama 1916. _	!
JOSEPH TRINER,
ManufacturlngSChemist,
1333-1343 SO. ASHLAND AVE.	0HISAG8, IU
.	-	a	a	.
Iz Vrhnike. Ko j<> izbruhnila vojna, je po-|i . Vrhnika,|>ravi t-itški vtla-li i i, v katosem sta pr.V>v«la tajnik ^ Scliaksr in župan Trier. NYIjuOe'; ljudi, dn, eelu itmtadMe. -4a jk»»:-Ijala k vojakom. Premožne ljudi in i:.xne prija* Ijc sta pa opre jčtla. Iz\.»!jeu' kmečki /cat«*>Miiki niso imeli nobenega vpliva, t>>t|-samo razni taki* van i uarod-Jijejki. Ti st« si meti h. b«.j razdelili ra/iie tbil s-kaiitfs'!«* referate ka-« kor: referat za	iu živino i t a i
Iz rekviriraiie sv :ijsk,# mast: -o baje i.ijtn kunr.lk sirom.-«k oa je mera I isaaju.li br« z zalnde. <«or«»-atasne stvari se godile um občinski telitaiei, ua kaleii edino j« Minl i !»iti rek\ irp sita živina t«-h- , tanu. Tako m* je jia en d.an t»-!ita!'» •tu prašičev, ki s«i jih dobili tukaj- , »iiji iii«*sjr ji	vrhniške oln'-ino.
Prava o j««, ((j« <vo pri v-aki ifUtvi neopravičeno o il. anili l*i 'Jti ka t e je lak«*, je bih« -ia en »lan :'.a ■114 K i kr< u kno.-kim žuljem ukre-!
• leln« |{ iz.delil* so si ji|| pol -ui-
tak« m <**~»i l.-i vrhn ški v*eti*«igoč-i
nt/i. Neki vt.l .i- bj* j«* na privatni . . , 1 teptlllei e »bi s^i kilotft anio\ v« »•
tehtal kakor na zapriseženi o'»ein
,m	;
lllugo /;; oblete, Uctcjo je u:vša Avstrija detda po zuižatiih eeraii /a r. »»«•	>«» s hmhiI*. v i.i *. i
v* at i ra/.ii! tfo^mnlj«- prtvoMrili. Si- ( r uil^k je tb^bil «e. saj maleu.. in | ie to s|;» bo, \ek u oljnat u. ur. j>* | baje dobil za »vojo družino i^m-u. ^ obb*k ii.-k inrnlhl i 7 «itr«»ei p-: ~n f pai m uavi«-! Tako t'lili s .dad- | kurjem /:t vkidiavaiije sadja. Dd-; lični veljaki v t»la'Miii 1. r nekateri , j
drtiyi L'o-potlj*- s«, dobili kar |m 50 kg da-ir.ivno nimajo nekateri, >adja. I'listxtniki satludt vrtov u> diuai ljudje pr ramo tri m**s«ee j prejeli uili uaj|Hitrebneji*-ga slad j
i.ot ja	(
r>b r.-*z-uUi Miške armade se j« ] ustaii«»\ il fiarotlui svet in naroilu;: , Ktra/a. V uariMlni sv» t so s«' >po- v dobui gi*>-|N»dje *ami volili t**r ^ markirali častnike narodne straž . ; lio-po.jj'- v wlov*ki, drugi pa \ % sokoUki uniformi so tlajaii p-«vi , Iji uarmini straži pri rekviri;-au.ju j vt^jaakega blaga, i M začetka j< j Mraža marljivo rt šil a svojo služ- j bo Mo-tvr pa je kmalu uvitltl" , <la jmiium" i i'ffinia boljše b!aco od J kal""res»a s. imeli gospodje k'ju- | •'•e, Z »plen J' llo je bilo* n. pr več slo kilogramov ma»ti, špeUa in ( u a-1* Di ugi dan pa narodna s| ra - ^ ža, ifi inež, ui imela s čim zalielit -mmažo. Moštvo j«> priielo ifolt , M jati. Ii*ts|«ta|je m jili takoj krf.i'i | /K lH«ljš«-v»ke in poudarj.iJi da j-';! tiela stta/o razpustili ter jo na-dome>.titi s Srbi in orožniki, v k?»- j tetah ho imeli nekaj časa varstvo.. Orožniki pa jim aedaj naenkrat ž« j ■ prestslajo.
N: in org ini/aeija je nr.roduo , vlado v Ljubljani prosila, da bi n.-, ( tlel zaplenjenega bbura prodal ua f, javni dražbi. Vlatla ki je bih« n na,d«r/r »laho iufeM-uiiraua. ie pa. odgovorila, da t«» ni mogoče, ke» bi se tk tem *ie pokrili dražbeni stroški t«»r« j da je bolj.-, tla s- * vs' po»aiiie/nikom o«l>la. Take sta fMitemtakeiii dobila <sl vlade tu-t ka.išnja dva glavna gos|HMla vs. i btavo Fden je d-bil z.a 1)10 Vr»»u kruMii) (»ohištvo. katero je bi-1«* vredno 1-1000--JO<100 kron. Ako' bt ae vsa velikanska množina Mates poitrim prodala, bi dobil« vlada miiiHt" stol »so«'- ako\ » tako pa je dobih* borih pat t»st>č \a:a g>-J *I»im1m la ko retie prehavlja J»o!ji»*-vi^w iu kriči |mi vislieah Dteleda naj si raj* tr.sposki iMiljiewem 1 ki ga je treba temeljito iztrebiti, tla ne okuži poi*e*tja veuskeica naroda.
Strašno grozodejstvo.
Z Devimčine pordčaje: Pernar-j Čifevz tlružina i* l>evina se je f ret i kratkim vrnila i* bt-gimake fa tabor^Va na Staje!-tkem lf%n
v	Di-vinu je bila |*oi»otuoma porn-aetta. valetl česar so *i IVruaK iče
vi	nafMnsvtli pri Sv. Iv^nu Icmmio I »*r« k o v gostilniško svrlio. (»«►-efitrto sta »»skrlNtvala i»ee Josip in sta Aloj/ij. Preti nekaj dnevi z ju t rej je |Miiel k tej ro*tti!n« n» ki dela vee ilt je n.lirl Pi-riUlKi j <.-čtpa, teže*-ega na pragu v* ga v krti, mrtvi-^a Htarer j*> imd d«ei trat« s btxiaJkom Drla ver atnpi »•aio v be roka in je naiel tamkaj mladega Pernarčiča tmH nir-, tvega. I^žsl je v eefi mlaki krvi r« p»wiclji, devetkrat zabodle« i hedakx«. Ke J* mož pojr'rHal ne j
I m pragledal Nje v njej, Vet »kupej je oddalj
iu viiruostua oblast je tudi v resnici takoj i-ashdila -torilee. Hilt! so trije itidjanski vojaki, ki s. jili našli pri bližnjem železniškem predoru speee. Bili so še vsi krva-\i Pri enem s«i naš!i <.«i lir.
i
♦
Smrt tmoUpcr..
Iz. Maribora poroča jo: V Vtr-tel. 7. avgusta je hotel Jakob Vel-nar, miu mlinarja iz (»veka. okraj št l^-nnrt. vtihotapiti jajea.^Se-'oj je vzel tudi samokres. Kt. ga je zasačilo voja.štVo iz Nas«»ve in _a h.lteh ustaviti, je moč streljal \ojh»ivo \ sh-.l lega -o s« vt,-jaki }K»sbižili orožja. Velnar je bi! ranje:i in kmalu pinlh g*.! runi.
Z^sačena vlomilca
Ilelija IL'^im rojen 1>»!I4. in Sniko Sntejmau. rojen lKliu. aha iz Visnk-'.»:i \ liti-ni. sta biia tlne 4 avgusta zasačena od nekega jK-lieijskeg:* ..geuta, ko s*a skiiša-1.. / vetrihi i dpreti* neko preno-.'•evalno sob«« * Irdik'i v Ki h»-dv«:r*ki uliei v Ljubljani. Za vse -1■. "a.je sla imela Judi vs.ik s\-«j nož v rokah. Varnostni organ j<-takoj poklieal svoje tovariše, katerim se je |KH(m*ibt «»b.* aret«.»ati tei si m b 11 ji .»ddati.
HENRY J. SCIMTZER STATE BANK
ENA NAJ8TAUSJŠIH BATC, D STOJI POD BTAUfO
DRŽAVNO KONTROLO RAZPOŠILJA DSN AN MA VSE KRAJE S POLNO OA
NANCIJO
PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VSE ČETE PO ORIGINALNI GENI IZVE&0JE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU
K( tel« potovati v staro domovino. M tolo poslati Oonnr ali kateri ir*a- • lo ooraviti katerokoli zadevo v atari domovini, naj aa obrnejo na nato banko, ki •!*■*< svojim rojakom ta »reka » :et v popolno xad>vol| ■tvo. oottcno in alflurno.
VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNI!.* dobi voakda takoj v mfi inakam jeziku.
Henry J. Schnitaer Štete Bank
141 WaaUnffaw Street	New York. N. Y.
ANGLEŠKI MORNARIŠKI TOPOVI.
fit AS vajkuml^ SEČT.
Prohibicija in ljudsko glosovanie
»Vn-im »fržnv ki mi glasovale rjt prohibicijo nmv <1n ureljavljo-njs osemnajst«^ amend men ta k ustavi. je storil* tako potom zakonodajne akeije. thl pričet k a svojega delovanja nap-ej se je Anti«:«-'onska liga skrbno izogibala direktnemu referendu v roke tiarodr <*auiega in to je tudi Morila v New Yorku tekom poteklega leta. —' Vzrok tejrs je oči viden na prvi pojrled. kajti preiskave voditeljf"' A ntisa Ionske lipe mi pokazale, da je lažje prisiliti člane posameznih* 'akouodaj k kakemu koraku kot pa kontrolirati vo-.lee v masi.
Vsledtega je liila vsiljena prohibieija številnim državam potom' zakonodajnega procesa. Soglasno s številkami Antisalonske lipe je 2.54<j snhih okrajev in le 1 mokrih. Skoro vsi suhi okraji so bdi napravljeni takim potom zakonodajnega akta ali pa jmi načrtu krajev nib volitev /.a prohibieijo.
Nsjxtareja* probibieijska država je Maine, ki »e postala suha i. 1 .-<51 potom amendments k državni ustavi. Prohib*eij*ki vodite.ji priznavajo, da je imela »Iržava Maine ob gotovih ea«ih kaj slabe p« -stave za izsiljenjepr ohibieije. Značilno dejstvo je. da je glasov* .i država Kansas, ki se j«- vedno postavljala s strogostjo svojih prohi bieijskih postav. za prohibieijo leta 1W0 z večino le 7.837 glasov. — l * rok i bie i joo is t i. ki *o sr pred kratkim branili ljudskega glasovanje na p« «llagi iz j« ve. da je država Kansas stiha z 20 «;la*«»vi proti e;n~ rmi. ni?*«, mogli doprinesti za t«, svojo trditev nobenega nficijellieg.. dokaza.
Najnovejša preizkušnja iflede t*»i»a vprašanja *er zadeve ljudskega glasovanja se je vršila v Klorid« tekom preteklega novembra. V navadt*em političnem boju je Florida demokrat ena v razmer "i
petindvajsetih glasi.v proti enemu. < »be stranki st i bili izpostavi;— 1 _ i ni prohibieiji skozi več let in glasovanje tekom pr« tekle ga novembra je pokazalo :W..V44» glasov za prohibieijo, dočiia je glasovalo ptoj ti prohibieiji !Ml.!t4tl volileev.
Te štev i!ke so sprav ili v javnost možje, ki nasprotujejo proK-j bieiji in to vsledtega. ker ustanavlja dva važna faktorja V prvem oziru ni vprašanje opojnih pijač uikako polito'-no vprašanje. V dr:i gi vrati pa obstaja dejstvo, da ni splošno razpoložen je za prohibit i jo tako ukoreninjeno pri narodu kot trdijo to mri*»aši p'banja.
Trditev nasprotnikov prohibieije v Floridi je »a. da bi bila pro hibieija poražena, če bi se vršilo splošno ljudsko glasovanje glede prohibieije in če bi bilo to glasovanje popolnoma prosto vsakega politi*'ne«a upliva Kot v vseh državah, v katerih je veljavna pro hibieija je glavna rao» slednje razdeljena enakomerno po kmH-kivJ okrajih, d očim vee ji trgi in mesta nasprotujejo prohibieiji.
Charleston. S < Savannah, Ua.. Birmingham. Ma iu Memphis Temi so vzgledi južnih mest, ki so bila prisiljena svojevoljno sp-e jeti proldbk-ijo. čeprav je bila večina prebivaleev sovražna vsakemu takemu I oraktt. Uta trditev je veljavna z ozirom na državi Mul i* gau in Indiano. v katerih državah je bila pred dve ni leti sprejet n državna prohibieija.
Detroit, največje mesto v Miehiganu. je glasoval proti prnb'bi eiji in isto j« storil tudi Indianapolis, največje mesto v lutliani. --Najnovr ši siti«'a j. ki kaže na najbolj jasen način detnarkacisko »V to ihmI mestnimi iu kmečkimi olieiiiami. je oni Maryland«. kjer Baltimore glasova! proti prohibieiji v razmerju štirih glasov p-t l. enemu in kjer je dvajset kmečkih okrajev v državi glasovalo za jn-'-hib-ei jo.
ŠTAT18TIKA LJUDSKEGA GLASOVANJA.
Lin Iska glasovanja, ki so bila vprizorjena v naslednjih drža vah so i/padla takole:
Za prohiV *•»•>	proti
Arizona	25.887	74"
Colorado	125.589	1H.017
-	Michigan	353,879	2M.V»4
Montana	102.770	7't >90
Nevada	4.000
New Mer*op	28.735	121*-5
~	N. Car« 'ina	113.612	f>r- V •>
Ohio	463.6 4"»	437 sfM
Okla h op i	130.261	1* 2
So. lb»ko\»	IL'.OOO
Dokb-r ni bil uveljavljen prohibieijski amendment k *wni ustavi, m obstajala nikaka enakolienost v postavali. tikaj«M"il. se pivskega vprašanja Postava, ki je bila uveljavljena v Alabm .i. prepoveduje izdelovanje, prodajo ter eelo oglaša rje opojnih pija« . vendar pa dovoljuje amendment ali dostavek k |H.stavi. ki je n:1 pred kratkim sprejet od zakonodaje.- vsakemu državljanu, da izdelovsti iz živil in satlešev, ki so zrasli na-njega\em lastnem svetu. vina ter druge pijaee. ki so namenjene za njego* lastno porabo.
V Tennessee prepoveduje fK>stava prodajo opoinih pijae v r:.v.
•	lalji štirih milj od v^kega šolskega poslopja. Ker pa je dosti fkih pokrajin, v katerih ni nobene šole v obsegu štiHh milj, so pro
•	'ajali opojne pijaee do sorazmerno najnovejšega »asa, eeprav je' bdo nalaš." ustanovijeno veliko število šol kojik edini naiuen je bi! preprefiti to oškodovanje vzgojnih možnosti države.
Mofftvee najbolj stroga postava glede opojnih pijae je ona v i:r Idaho, kjer prepoveduje državna prohibicija pt»sest vinskeg.t žganja, vvhiskeva in piva {>od katerimkoli pogojem. V Južni Carolm in Georgiji je dovoljena pro«laja izvleekov iz sadežev, iz katerih bi bilo mogoče distilirati opojne pijaee, le proti zdravniškemu pretlp,-su V Južni Csmtiiii je treba dovoljenja krajevnega sodnika, ee Iij-i e kdo kupiti kondenzirane sadne soke, razen v malenkostnih mno itnah. V Kausasu sta prepovedana uvoz ali prodaja katerekoli pi :aee, ki H imela v sebi kaj alkohola.	|
Država Mississippi ima postavo, ki prepoveduje izdelovanje/
I-
prodajo ter oglašanje opojnih pijae. Na kršitve zakona v tej drža vi so naložene težke kazni.
Postava države Washington prepoveduje izdelovanje, prodajo ali dobavljanje ne le opojnih pijae, temveč tudi vseh omamljivi1) sredstev' in uaediein, katere bi bilo mogoee uporabljali v'pitne svrhe.
PttOHIBICUA V AMERTKT IN EVROPA.
Pr* hibieijaki element v Združenih državah tr i. da je pripis«. VHti njegov m i naporom, «la sn bile uveljavljene v številnih ileže'.- U !*'vr«»|»e omejitve, ki so <love«lle «lo tejra. «la je l»il-» |>rep<>ve«lsin:; \ r:tzli<"nili evroj>skili državah agitaeija za zaTnvanp alkoholnih pr jae. Informaeije. ki so prišle iz Anglije, kažejo, da ni nobenega po voda za domnevanje, da je ameriška proliibieijskn stranka uplivai;; t.a ljudsko razpoloženje v smislu da bi bilo tem potom mogoee od-s*raniti prohibieijo.
Kakšeu je dejanski položaj v Angliji, je raz*, »dno iz uasbd n jesta :
ANtiLIJA IN WALES: — Zborniea ljudskih zastopnikov y sprejela leta 1915 predlogo, s katero je bila* poražena zafconnka t*-nova z 272 proti s6 glasovom, osnova, ki je izjavliala. da stoje na eel n eelega pivskega gibanja v Angliji kapitalist uni interesi.
Vlada, ki je skušala dovesti do kompromisa, je stavila predlo«, ha j se omeji prodajo alkoholnih pijae na dobo petih ur. Angleška vlada je zaprla tek« ln zadnjih desetih let vee kot deset tiso? gosti len. v katerih so prodajali inoeiie alkoholne pijaee. Načelnik u;a <la, kojega skrb je omejiti uporabo živil v pivske svrhe. ni vprizoril nobenega gibanja, ki bi uveljavilo sprejem tako radikalnih dolot' i kot so bile sprejete v tej deželi.
Podatki, katere je objavil kontroler gK-de rfpojuih pijae, kažejo. da je bilo v eeli Angliji opaziti skreenje obsega alkoholnih t»: j-ie. ki so bile zavžite tekom vojne.
ŠKOTSKA: — Iste omejitve, ki so bile A*eljavn'1 gle<le Angi-jc in Walesa, so bile veljavne tudi za Škotsko. Prohib-eijonisti trdijo, da so v zadnjem easu napredovali ter izjavljajo, da se bo vrši',, glavna preiskušnja leta 1920, ker zahteva eela desetina volileev g'.': sovanje gleile krajevnih volitev. Tozadevne obeiiv niso za uikak«« lieeueo.ee bo obstajal naprej dosedanji red glede izdajanja lieeiic /a salone, fiesta. i.i imajo več kot 25,000 prebivalcev, bodo raz.' -I jena v posamezne okraje. V kmeekih okrajih naj bo župnija ozem I je. ki na j zastopa en kraj.
FRANCIJA: — Letni pivski raeun FVaneije je znašal soglasno 7 najnovejšimi poročili, vsako leto .^350.000,000.
Zelo povečana obdačeuja na alkoholne pijače »zza pri«"etka vojne so povečala letni državni dohodek za eelih #60.0t»0.000. Izdelov.v oie iu pr<slaja absinta sta bila prepoveilana. vendar pa ne obstajaj * oikake omejitve gle«le uvoza opojnih pijač iz Združenih držav i:. Anglije. Konsuin teh pijač pa je neznaten, kajti Msirod pije preti vsem vino ali pa pivo.
P«mtrobita prodaja alkoholnih pijač v kavarnah, gostilnah ter drugih pivskih prostorih je prepovedana, razen od opoldne do dvth popoldne ter od pob siuih do poldvanajstih zvečer.
Pre,I nedavnim časom je fraueoska vlada omil.la stroge doloe be ter pislaljšala čas za protlajo opojnih pijač za d>e uri. Protlajf. absinta je v eeli Franciji strogo prepovedana, '<ar je razvidno :z 'lazili *4f>.000 za vsakega prodajalca, ki bi skušal razpeeavati ab-sint. — Leta 1915 je izdal francoski vojni minister povelje, s kate rim je bila prepovedana prodaja opojnih pijač za vojake. Najvišje .odišee v Franciji pa je izjavilo, da je to povelje neustavno. Paib« men t je dal nato vojnemu ministru pravico, da iz«la povelje v istei»i smislu, a to povelje ni bilo nikdar izvedeno radi splošne opoaae: ie 'naroda.
ITALIJA: — Kakorhitro je izbruhnila vojna, je prepovedal;, italijanska vlada na absoluten način prodajo absinta in izza ieia !915 je zaprla svoja vrata 15.000 žpanjarem po eel^m kraljestvu it» to radi strogih omejitev, katere je naložila vlada tem prostorom. Kljub temu pa ne obstajajo nikake omejtive glede easa, tekom kn terega je mogoee izdelovati pijačo ter jo prodajati in tndi ne gb u« ' kakovosti vina, katero se prodaja osebam, starim nad 16 let.
NORVEŠKA: — Po izbruhu vojne je norveški parlament spre jel postavo, s katero se prepoveduje prodajo opojnih pijač za vo;a-t-o. mornarje ter železničarje, ki ae nahajajo v službi. Ta prohibiei ja je trajala «*1 decembra 1916 pa do marca 1917.
Postava, ki je bila sprejeta leta 1917. določa. 'Ja ima vsaka ot-•"ina pravico prepovedati prodajo vseh opojnih pija«*, vključno piva in vina. Vlada je tudi prepovedala distilaeijo žganja ter protlajo v-na. ki vsebuje več kot 15 odstotkov alkohola. Omejila je alkoholi o vsebino ver jenih pijač na dva in četrt odstotka alkohola.
Norvežani so bili vajeni piti pivo v velikih množinah ter pro uvedli 400,000 sodov piva na leto. Pred norveškim parlamentom .i«
I *ed«j preloga. naj se postavi dežela na popolnomn suho podlago. \
i . _
n v gust it leta 1917 je odredila vlada prakinjenje kuhanja žganja m to radi pomanjkanja žita.
To je šlo naprej skozi tri mesece. Sistem kart, katerega je sprejela vlada, je določal, da ne sme nikdo kupiti ua mesec več kot dva litra žganih pijač, ki bi vsebovale več kot 25 odstotkov alkoho . la. Soglasno z novim sistemom, ki je bil sprejet, morajo biti prosi r-rl, v katerih se prodaja opojna pijača, zaprti ob dveh popoldne vsn-.ko nedeljo iti vsak praznik. Vino in pivo smejo pili gostje le do opeldae.
FINSKA: — Glede prohibieije je gteamta eela dežela potom [finskega parlamenta a tozadevmi sklep. Ja vetiral ear v maju 1917. nakar J» Mi uni iiiiIimI m£o buMmI od BmH* te U
•'«'■	. II l;isi »o lllOllbiti
• . i <i»l 11 u i li \<*ii"lu nt- l»i vi-i -».tnio tujih, kak ir nam u:. i hi i bei, a ko ^tojc bh/iu h:iS,
.'• -i■ vi i . i ; vlci -elo na visoko u«.i. _	li. K. LVleia.
*	4
»
l.;ud«tvn hvali ttaro vero,
s!ar»> vino -laro mero;
I>!♦•••:sredl»e »j,!, 5j sovraži
i	•.".i iitVVvi <li-:»/.i.
Fran Levstik. Noseče in doječe matere
v. ji.oni |o .ilkoholn po|>;ilnoma odr»*ej. aKti lio'-ejo. da bo zarod duševno in telesno /<lr:i\ Velika /iiiot.i j.* trdil«^v ve«"-i na mater, tla I ' tnuo/i materino mleko, ali .'n vino f»»*i <1 --telil pospešuje krepak razvoj telesa. ni*t zob itd. l\tsiiie,t j«-; mleko <l.i mleko, pivi in \ irio jiovzrora zlasti pri do-jeiiekib kre. I«i»/.ja>t. drisko iu d r u ji e bob /ni nt rok.
----g.
Številke govore!
Na Kranjskem w j«* /•• jired vojno izpilo /a lit tniljonov opoj-i:-h pijač na 'eto. medtem ko je \« s zemljiški davek znašal :t mi-l.ione kron. Vsi slovenei skupaj -mo izdali /a alkohol to je ."i ini-l;onov liir<»v /iranja. 13 miljonoT litrov piva in 1."» miljonov litrov \ ina v enem letu HH> miljonov kron. Pri sedanjih cenah znašajo i/tlatfti /;i alkholne pijaee naj-i< anj 10 krat toliko, letno najmanj 1 miljardo. Koliko kmečkih |>osestev bi se iiiodenio ure-dilo, koliko šol in udobnih delavskih stanovanj Iti st* sezidalo z M:0 desetino te svote! Za svo-tu katera se izilalii v 25. letih viim za žgan«* pijače v naši domovini. hi u. pr. lahko kupili vsa ! tovarniška jmdjetja na Kranjskem.
svojemu parlamentu naročilo, naj glasuje za prepoved piinh-ii«- v alkoholnih pijae z izjemo lahkih piv. Prepovedan«« .-«•	iu>li \i
DANSKA- — Na ,I>anskeiu ima pol notno«"- za isdajauje licem > rokah minijt«*r za notranje zadeve. V nekaterih «b*!ili l>iinsk«-i/javili krajeVni duhovniki v prid prohibieiji. a vladna politika bila ta. da je slednja pospeševala produkcijo ter iiucjeno zavzi* nje takih opojnih pijač.
I Naprodaj
▼slik kos najboljša ifortte Mtalje p oflS.OO aker na lelo »jom tem t U okraj. Za pojasnila obrnite m na:
JOHN MLMAUS
P n I lilBJZTAlir ---^----Ul«k
1 kotu čepečo ni«'i»tiiurnosj. ki mi. j šcjM-ta la j« t»" ii!iios»n b« : >i o«ij drugih in. ee >* t.)' < ••>• -k -ia j • i/* n-,. /:i«:i.*f|al !»i /a njo kup svo- j
/en do materinega jezika' K !or j«* ne poznn	v živl.i« ;
i.ju s «»i-j>/.) v šivu iti svelis.'c i. »j , višjih vzorov mi: ;,.* za vceiio /.a- . prt«, "^po/nauja členke pija »V mora piti. n * da bi ga tolažila i»o-•*zija. ki veje iz materinih s'atlkih
lasov. Življenje mu je temna u««č.' , !>•■> kateri razsaja vih;.r in v kar« -ri so se vesoljnega obnebja svetb? zveede zavile v «j:«>ste megle. Živ-1 julije mu je k.ik .i -daiodavt-u g-i/d v kalercm so ok:i:n*nela ♦ Irevcsa in okaii;cneb-na n l)i Ivan Tavčar * „ • i I-judje. ki ob«"-ujejo mnogo iu prijal *l..ski meti seb ij ik* pazijo na besede svoje. K-ir jim pa<le \ j*I.ivo. pride jim na je/.ik. "lija-t'*lj pa ni vetlno d'tbre volje. Časih j«- siten, na* iknjeii iu iv->-vodnika svoji ni-v -!/i Takral pazi M l ogo ua prijatelja kako da -e . vetle in kaj 4« v« ri. Hitro /•* sledi besedo, ki mu ni vš««"-. thrne jo ;iarkrat. -./bsla »»I vseh >1 "vini j prf|»ri«'-a se. ili je hudo ra/ža j Ijen. Zdaj se začne kujati ilraži k.i <bM»ii*ljija. ki mu kaže !»riji»-tel|c prehutlega, svojo osebo iwe-j dobro; tega um pa ne pove da je' prija: lin /r zdavnaj žal ia bes«-do.. Koliko blagih src se zgreši tako. koliko st p*.kopi si--«'* .m življenje v enem samem treuotju. ko-, lini- kesaiijj nakoplje vročekrvna nr*Miaglicn.	ih- V. š)etel5.
• • *	I
Ljudjr ^ni') na vet/, jni-drug na drugega in nesrečnež je odljud-s-itik, dasi nikdar n«r luvi neltene*
svoje krivde, lihtro naj pregleda J
tiv.i/ 4mKa m iMMiil U * ibiton'
AMM3BBBLA OSMMRALA V EDKUŽBKIH DRŽAVAH.
. . • • « • . i.,,. ^
Ozdravi katar mehurja in od-. strani vse v 24 urah.	^
V Mik. piluU (midy) nosi ime CF" —/ Varujte »e ponaredb IU praici t nai Itbraikl
pa pr«-siin od piši t a td-L.-j «la Va • n:i /t O« T j !Š-i;:
I Va«. di*::'.ri stric i<» dr;ti?a n .i kakor tudi Vašega ^-iin1 kot ti.mi a i 1 go-.p. ! i	• i,
f.-strične irajsi v" nvj« pi z-ii a v! :.-i inlaiii	K-.uie Pavšič.
I	^ ---
1 dakoli Svetina \ ' 'lev• .11 <• tlfibil 7. !'re«'a [tl i Žiro'. :i:;-i s|, .1« če pismo:
'/. velikim v«'-e|j«- ti -!.,«» ••«•', tvoje dat ilo len u.: i • 1 p. Vl-«. eii ti i1«- moreni«« zr't«: k? 1 ti 1 j«' >!a / v ,-!.':in: v,-«-|.ieni :« • x'šl«» v Lju' tja:m. /»!.-tn*> je h.'-». c
nI !ii!.. < -et.i • ! -j '< « ••• . , e.
preti dvemi leti unirl ! c 1-{ ljile!ii«-o in je le/al «-"i »c«len. ! 1 ina/. .]«• \ neki li-govini na lih-dii. I.ovieuc pa pri /i le-uh-i \ |.i ,V> Vian.i. Druiii s.,n, z-lravi M.'i t-111« la I.« šp:;n«i... •,,!./■. okr« v .•(].-,' >..* iki-;.- 1 i j *: »š,i 1. a-I.-! /a ■ 'šiiiat. v, I'-t/.i:. \ .	;
pa j in tudi ni t« piišt.-n« .»<» ' zdravi jamo.
Iz Krke j«ri Z it;'i piš« ;o :
V >i siin• mi-lili tla T1 ■ ■ • ■' ve.". : k'» sni«* ]>a dobili tvojo kart'« sm«. bili zelo veseli l o .1' • s: , 1 draginja I mili so slede'-i n.M-
U/iv s|t ie. .M >t« \v- i-e 'e. .
Fratieovi. I vas." Mik V:l>.r\- va mati. Malin**! i in J .s«'no. .1-« | že k. Za enkrat naj zadostuj-
dt ugič k.; i ve*	,
Matiji 1'asniču ./ S;«i..i ij.- sišk.c
pišejo:
Hr.iga tetn i 11 stric'
Nazt1a.Mim Vam. tla sem Vaš** pUtiio piejel. Tudi Neža je .bibila pisrno. na katerega sem \'ain »1 govoril v dveh pismih, pa ne vv-.-i. če ste že katerega dobili ali n*- in| ali l« .sie sploh dobili
Mi smo zdravi in živi vsi. I■ t-i-pa«!anio novemu kraljestvu "srhov, Hrvatov in Slove»«eev p ;d I kraljem Petrom I. ker smo se o-|svob<Hlili švabskih verig. Sam-> |la-k:i |N»b*nta nam h««*"*«• sb»veus!ct-kraje v Trstom in (»orieo odvzeli, kar vsi e:ilo*".|it» protes: 11 amo. in ee se nam ne da pravic naše zemlje ho z Jtaljani /.< pet kmalu vojna
Tu ,:e silna draginja in pomanj kan je. posebno blaga iu č« vl.icv ni. /a dobiti, ali pa .■«• tako da si kupijo lahko le ho«ratini N* e--« je lo-cz vsakih č«vhev ii. brez vsake obleke, tlela le za je*l tnko «la j«- ena v«*lika reva. .laz ji na n«* morami jMjniag:*ti. ko sam j nič nimam in nam je vo jska v se pV lal i t'«- imate kake Vvljo* in kaj blaga za obicKo, ji oošij.te. ker druirače n« veni. kako h«« r.-vji čt z zim«« prestala, i^trieov sit! Žane /gornje Šiške je na v vojni pa-
!t I
Več Vam ]»ii drugič jionišen.. ker ne vem. če ho-t«- dobili t«« pis mo ali :ie. če pa Vas srečno naj«le
Pisma iz stare domovine
Citati in aforizmi
r *.	_*	v, . g.." / j
GOZDNI ROMAR I
FRAMCGMU SPISAL QABMIELJEMM1* Sa "GHas Naroda*; prevedel O P.
%
%
' 2S	(Nadaljevati je.)	~ >
—	Kot Ijtibljnee kneza, katerega sta ločila le star kralj in
al Jfotno dele od tm+v* prvih prestolov v krščanskem »vetu. sem za tre..utfk rabotl, da t rtu in fi ram. Misiil sem, da sem poloii! med svoje h potu i m- n sebe mi me ga neizmerno razdaljo, — a zaman.
—	Nobrie stver 11» ubije vesti: — je nadaljeval španski gran-de a t urobilin* glasom. — kajti kr\evi meč svetega Jakoba ni bil le prazen simbol v mojih rokah.
Don Še t'an je umolknil iu tekom tega čase je senator skoro • turobnim glasom opazovel Špenca.
Pa kam itap.*rji je uedeljeval Španec. — Kakšne eilje naj še zasledujem ? Kam naj namerim to reko eneržije, ki kipi v iret.iT	'
Kon^ ii« s«- je zopet nudila prilika za l»oj. Otresel sem se okorelosti, k s«- m«- je lotila ter prieel upati. Zame je boj tudi ]W>-Ukljrajr.
Naši |M*lifietii viharji niso dospeli do vas, senjor senator, v repa se Uhko trese v svojih temeljih, ne da bi vi v teh oddaljenih kotih Aimrike k tj zapazili o len*. Vsled tega tudi niste izv«*deli tega • kar ver« htsVtti powdati sedaj.
Pred d vem i leii je iztrgal španski kralj knezu, kateremu K. tn bil tular, Don i «rl<>sii lturlHH.>kemu. krono, na katero je če-kal ter nstveril * teta ojru jišee državljanske vojne, ki bo kmalu izbi itltuila.
J ti fat. t iti ja I za bela je bila imenovana dedičem prestola Fer-j d uie uda VII , z izključitvijo njenega brata. Skušal sem potolažiti globoko bol svojega gospodarja. a zaman.
Al cd razi •enimi u terti, kateie sem mil predložil, se je nahajalo t ud: velikansko pod .tet hp . To podjetje je odpiralo zame velike izglede ter prilike, d i premagam vt likatiske ovire. To pa je ravno btlo, kar tu«* je veeei'lo.
Sanjal sem. tla b«uu pridobil za svojega gospoda prav ta-kf veliko kraljestvo kot je bilo ono, katero je izgubil. Sanjal seni o tem, tla m .i vrnem eno najlepših cvetk prekmorske krone, katero so nosili njegovi predniki tako slavno. Hotel sem mu pridobiti prestol, jaz nepoznani plemič, ki se je nasitil časti iu slave ter ho-i*-« položili pred noge gospodarja celo kraljestvo. AH boste sedaj ae vedno mislili, — je dostavil ponosno, da misli Don Štefan »le /rčize na zaklade in lepoto hčerke navadnega mehiškega posestnika f
Ameriški senator je bil vapričo svojega ozkega obzorja ter' svojih sehičn.h načrtov popolnoma uničen vspričo iLrzuega poleta Tega neupogljivega Kvropejea.
Rekel pa je konično:
-- Senior Don Stefan, — z vašim dovoljenjem vas hočem še « t .prej tako imenovtti, — sramujem se s\ojih siimieenj in od se d .j naprej teipada ..»oje življenje in moje sree vam, a....	|<
—	Zot»ei nov dovora? — je vpiašal Španee.	I
—	• N«, le skrb je. Ali ste opazovali mladega moža, ki se je slu-': Čajno sesial .» nami! Neki tajni čig mi pravi, da je I>ouja Rosari« ■ la mogoče zaljubljena vanj. On je mlad. lep in obe se očividno že ' dalj časa poznata.	i
—	Kaj, je vzkliknil Don Stefan, .— ta razea|»ani kmet vzbuja vaš sum	i
Priznavam. — je rekel senator. — .la sem presenetil Donjo i lt osa rit n, ko ►e je obrala vanj z nekim čudnim izrazom.
—	Hodite pogumni. — je rekel Šnauee. — linam besedo Don i
rOJAlIIL«,
QLAS NAKOPA, 6. SEPT. 131 fl
" C0SUL1CH "
ČRTA
DIKEKTNA POT V PATRA8
IN TRST. Potniki m lahko izkrcajo v ten ali onem pristanišču.
■ ELVEDEKt xrofl Kk Kp>. " PRES. WILSON krog 30. Mpt.
Paniki odhajajo i pomola 7, 41. SU Brooklyn.
Za can« In drggt pcdrobnoatl ea obr-_ alta na:
PHELPS BEOS. ft CO.
GENERALNI ZASTOPNIKI
17 Battery Place, New York.
TUtwi: MO Whlf Hall_
.
Listnica aredništva
P. R-, Oglesby, IU. — Kom pa I
nija je mogoče dobra, mogoče ni. mi ne vemo in tudi ne prevzamemo za v.stibino oglasi v nobene odgovornosti. Najboijše je, če počakate še par dni. da bo paketna pošta z Jugoslavijo otvoijena. Potem lahko ln-ez skrbi pojete Ko se bo lahko pobijalo, bomo objavili v listu z debelimi črkami V one kraje, ki so nod laško komati-| do, pa lahko pošljete in sicer n-
M. P., Lewisbnrgh, Ala. — skozi ravne kempunije pošiljati ui priporočljivo Počakajte še nekoliko. da bo r. dp rt a paketna z. Jiig»slavij • l.Tp.»j:ui, tla bc. v kratke »n. Kakorhitro bo zyodi-jlo. I "ino naznanil;.
Westvirginski naročn.k, K:la-
rem, W. V~» — Z Vašim dopisom s** popolnoma strinjamo, priobčiti ga pa ne moremo, l.er bi lahko prišli z oblastmi navskriž. Pošljite kaj drugega Fo/tiravljeni!
BELGIJSKI KRALJ BO 0DP0 TOVAL DNE 22. SEPTEMBRA PROTI AMERIKI.
Bruselj, Belgija, r>. septembra. Danes je bilo objavljeno, da bo sta belgijski kralj Albert iu belgijska kraljica Elizabeta odpoto va'a dne 22. septembra proti Zdr. državam.
AU JE VASE ZDRAVJE VREDNO 2 CENTE?
^BM iSj Ako trpite na nervo r*n /sg£j\ znosti, želodčnih In ^ŠŠK ,edii"ih bolečinah, 73 Prtju, spio&nf alabn-
j	»ti, glavobolu, nl-
^ ' J^^^^aa mate teka, 1m:'» ne iisto kri. ako ate u trujeni, se počutite onemogli zjutraj, ako imate bolečine v hrbtu, revmatlzem. pošljite nam pismo z znamko za 2 cen «a In a svojim naalovom In ml vam bc-mo poslali z obratno poito POPOLNOMA PROSTO popolno tridnevno zdravljenje natega JUVlTO zdravila, ki je sestavljeno Iz čistih zdravilnih telil«. Adresa: JUVlTO LABORATORY, Ss. Hills Branch 5. Pittsburgh. Pa.
Rad bi izvedel za naslov svojega brata MI ANKA ZUPANČIČ, doma iz. BIcčjega vrha pri Višnji gori na D b njsktui. Prid petimi leti je bil v kopališču r Missouri, kjer st» jc zdravil na revmatizmu, pozneje pa ne vem, kje je. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nj.-ga, da mi naznani njegov nasiti v, ah u;;j se pa sam oglasi svtjemu bratu. Joseph ZupanCič. :J28— ML \ve Duluth, Minn.	("i-o- 0)
Želim izvedeti za naslov nt »iih bratrancev FRANKA TO.M ZIN in JAKOBA BR! S. Oba sta doma i/, vasi Novi svet pošta Hotederšiea pri Logatcu. <M prvega sem dob.I zadnje pismo iz Midway, Pa., od drugega pa nisem že ti let nič čul. Presita cenjene «*ojake, ako katr-rl ve za njun naslov, da mi naznani, aRo pa sama citata ta oglas, nai |>i-šeta na naslov K rank \agode, t'amp 44. Cheatbtidge, W. Va.
(5-S—9)
Rad hi izvedel za mojega prijatelja l«;\.\: 1.1 \ K MM K dima iz Vitanja pi i Celju. Prosim cenjene rojake, če Ud i ve za njegov naslov, naj mi *ga javi, za kar mu b nn hvaležen, če pa on sani bet« ta 'ulas ni j mi piše, ker si*m tudi jaz Lubnice (Pi-teržnik — Frank Ravnjak, R. K. D. 1. Box is;!. Kast Brat'.v Pa.
Rad hi izvedel za naslov J ANK ZA SAJ N Doma je iz .luršič na Not 1 anjskem. Pri meni ima dve pismi iz. stat-eja kraja Pismi sta od hišne številke in 27 -Frank Kuret, P»ox 2'i. Limestone. N. W	(4 (i—*.))
IŠČEM DOBRE DOOARJE.
Imam dober les v Texas, ki leži visoko, dobra studenčna voda, brez močvirja ali povodnji. Plačam najboljše cene in imam dela za tri leta.
Max Fleischer, 268 Lewis It, Memphis, Tenn.
Rad bi izvedel za naslov svqjfiga brata JI RIJA ŽOT/ potloniačc Hočevarjev v. Rakitne pri Bo. rovnici. On biva že več let v f'levi land u, Ohio Jaz sem bil pri njem pred 0. leti, potem pa se je tu kan. preselil iu zdaj ne vem za njegov naslov. Zatorej prosim cenjene rojake, če kater: ve za 3 je ga, da mi naz»;ani njegov naslov, ali če sam čitn. prosim. da se sam oglasi svojemu bratu, ker mil imam nekaj važnega sporočiti. — Frank žot. Box 24, Norwich, McKean to, Pa	(29S-f.fi)
Rojakom ▼ Cleveland, in sploh v državi Ohio naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nai potnik
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
■j Tužnim -r.-et.i naznaojaii. v-cmj pi jateljeni in ziianeem v Mcon i Run, Pa.. Jntp rial. P t. in P ' ros.-, pa . k.j:n- je p-ej delal, da mi nemila smrt ugrabila iz diužiti-j ske sre<le nepozabljetieg-a soproga] ! oz. očeta
MARTINA RIHEL
1 v najlepši starosti :18 let. Doma jc '■:! iz Malega Podlega pri Kr-
■	j škt-m. Zbiih 1 je pred dvema leto-• j ma za pljučnici in pott.ni ni več •ozdravil. Preminul je 28. av«r»sta
, ob eni uri pojioldne. previden si sv. zakramenti za umirajoče. Tukaj zapušča mene žalujočo soprogo in 7 uetloi astlih itrok naj.sta-I rejši ]:: lel in najmlajši j mesecev; j ter sestro Neži v Steelton.i, Pa. i ako še živi.
T*-m jtotoiu se zahvaljujem naj-pristčneje mtsemu botru Ivanut lx»gar iz Tyre. Pa., ki se je potru-itlil in prišel k pogrebu s svojo: jheerl.o Anico, nadalje go>nodu in
■	^«isj>e Ženišek, ki sta p reč »jI a dve ' ! noči ter ga »premili na zadnjem
! potovanju k večnemu počitku na; , katoliško pokopališče v Steuben-\ille. Ohio.
Dragi, ljubljeni in nepozabni j m o« oziroma o"-e. počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška zemlja' Saj tvoj duh med nami bi/a in vidimo se nad zvezdami.
Žalujoči osUdi: Frančiška Rihel, sopnega. i j
Ivan; Frane, VJjem m Martin, sinovi.
Marija, Ivana ir. Lujza, hč^re.
Wellsburg. W. Va.. 2. septcin-
lja.la hi izvedela, kje se nahajata moja dva brau: |»AV K L in FRANK ŠKKIU.J Duma s;a iz K težaka št 42 pri š|. Petru na N'i'r&njskerp. Pred dvemi nai sta bila v 1'olor.adi, zdaj pa ne v.^in, kje st i. Zato prosim ee-ujeli* r« jat.« i:4 rojakinje, n-co Kateri zna za nju naslov, naj mi ga naznani, ali pa sama ,'i-tata, naj se oglasita svoji sislri .Mi*s. Johaua Pro«eii (rojena Škerlj Big JJav, Mich
Rad bi izvedel za svoje pcTHiise-slre KAR0L1N0 in HAU/'A.Ul VERGLEZ. doma iz Krškega na Dolenjskem, pred tremi leti sta s« nahajali v St. Lcuisti. ler za ANTONA JURČIČ, doma iz Kivkega, ki se je nahajal preti par leti v Pittsburghu. Prosim da mi pišejo na naslov: Steve' Lopiteh, R. F. D. 62, Seneca, 111.
(5-8—9)
Rud bi izvedel, kje se nahajajo JOHN KOVAČI«*', AN I ON iu MARTIN K RAIN C, vsi trije iz tjorelc, pošta Iiadeče. Pred 4. h Ji so se nahajali v (.'levelandu in Akrenu, t»h»o. Prosim cenjt-i;c rojake, ako kateri ve za njih naslov, naj mi blagovoli n izna-niii. •*•• j»a sami čitaj«. naj se mi oglasijo, ker jim imam važne
stvari sporočiti iz stare domovine —- Frank Caml »!i, lio.v 480, Morganto%rn, W. Va.	1
_<5-3- -9) _
Mr. JAIKO PLEiKO.
ki je pooblaščen pobirati naroč nine in i«|ajati praveveljivna potrdila Rejake prečimo, 4a mm gredo na roke.
!Tiir«nilM»s	Nara4a
Dr.Koler
CI tmm	PUtsfcfk. fm
^Am	Or. Katar fa mJ-
^^^ atanJK Jiniai f^^^L \ rtmvDlk. »ti»-
^^■ •Tv M e niH>M|>i
^RV	U lasa »Mm
jjjl^j®®^ km setvi • ga>
*> ^ II11II .V ^ffl'jf* ^^ nataa^Mjis Tt-rirtL Star STE!
jjjT^sf tvnTimi rss:
» M a eJtra^MiS?1* wS^^'wif'''^ ^	ae
Dr. LORENZO 844 Penn
|iim itflfiii|ft iT« JS*
•ovoemoi zDEAvm S/ aveniK
MotcH Eousm ^^^^ Pittsburgh, Pa,
•...Mola stveka Js sdravljanjg aketalh la kroaltelk >niif1 Jm mm Aa adzavte ud 28 let ter team akotoja v mfe lnU—|j m
■itt vale Men, de vas osčrsvtm la vrasm mol m adit^
prt adrarljeaja a«Bdfe
v grta, IspetlTsJe tola' bolSsTTosteti. ^re^rsaa^r«^ MtoMnX, >uhani v mtbnrju, Isdlcak, Jstnfe la iilllia.
■M^ mmtlnn. katar, alato fOo, —itafco tM.
DrrL0REw£14^ ^PKcSTI.
4iSpo«ttska knjiga" Prvc serije prostovoljnega
narodnega davke J. R. Z.
---
(Tiskovni odsek E. Z.)
"Spominska knjiga'* prve serije prost o vol jen ga narodnega davka je dot iskana in l»o razposlani v par dneh na vse nabiralce, da jo razdeie ined darovalec.
Kakor smo že predčasno poročali, se bo našlo v tej knjigi marsikatero ime popačeno ali celo izpuščeno, kar seveda ni krivda gl. tiruda, pač pa kakor je nabiralcem in darovalcem znano, da so bi-»tt imena usana s svinčnikom ter mnogokrat v taki naglici, da se ie" more č™ati. Ti*ti. katerih imena so izpuščena, naj nam isto ja viijo. da iih priobčimo v .drugi spominski knjigi, ki izide z zaklju-eti vi jo druge serije. I. Vsak darovalec je upravičen do enega iztisa "Spominske knji-, r«'" in skušal- bomo da jo isti tudi dobe. Pri tem moramo zopet ra-či-uati na požrtvovalnost nabiral erv. o katerih smo prepričani, da * veseljem prevzeme j o delo razdaja nje. Tekom prihodnjega tedna ^ bodo vse soominske knjige oddane na pošto in darovalci sglasite j j se pri nabiralcih, katerim, ste isročili svoje prispevke, da dobite zvejo spominsko knjigo Do sedmefa septembra bodo vse spomin-: ■ uke knjige oddane ua poito.
t Vsem nabiralcem bomo poslali po toliko iztisov, kolikor imen ( j- v njihovi nabiralul poli. Tiskalo se je 20,000 iztisov spominske ki-jige, kar presega itevjlo darovalcev, tako, da je lahko vsak pre prlčan, de bo dobil svojo številko. Ako je kak darovalec oddaljen od kraja, kjer biva nabiralec, naj piše naravnost ua glavni urad. tla ran pošlje en iztis. Nabiralci, katerim preostanejo poslane ste-1 vilke spominske knjige, naj iste obdrže, ker je vedno mogoče, da s*- še zglasi kak darovalec.	*
Vsak darovalec je npraviden de ene spominske knjige bres-
JUOOSLOVANBKO EEPTJBL. ZDRUŽENJE: ■j _ _	__Anton J. Terbovec, tajnik.
-—----------------J	• ■	• -	« - — I 1UUIII urnniu l/wn
v g uši uia. ita je sr« e ujego\e hčerke |»rosto vsake ljubezni in <la Ugaja njeni nečimuruo«ti, da Ihj postala žena najbolj uplivnega senatorja iz Anspc. Kar se pa tiče mladega postopača, ki ima ves j-oMo* španskega berača, ga bomo nadzorovali ter bi bila malen-k«»*t spraviti ga s poti, če bi stavil svoje eilje previsoko. — Lice iKui Štefan« je bdo pri teb besedah polno skrbi. Ni si mogel kaj t-r ilostevil:
—	Tudi jaz sem ga opazoval. Neka čudovita sličnost je odprla, p: i meni vir £te\iluil boli. Pa ne mislimo več na domišljene skrbi, ler si ogleju.* cilj, katerega zasledujem.
—	Kaj lic, gosp.nl senator, vi ne vidite dosedaj niti sredstev, na katera lahko računam, niti kraljestva, katerega si hočem priboriti?
—	Priznavam, —• je odvrnil senator.
—	Province, ka'ero hoeem izpremeuiti v kraljevino za svojega gospodarje in v.n.šega bodočega suverena, je Sonora.
—	Kaj! Našo rcpublfltansko državo hočete izpremeniti v moral hijo? — je vzkliknil senator. — Lotiti se kaj takega pomeuja tvegati svoje življenje.
—	Vem Ali mi i:iste ravnokar rekli: — Moje življenje in srce je vaš«*?	*
• — De, rekel sem....
—	Jez sem vam rekel, da iščem podjetuega moža, ki bo imel icorde rajše 'dtro in vestno smrt v tipanju na bogastva in slavo ko; pa dolgo življenje brez časti in bogastev. I^e pod pogojem, da se lt.!iko zanašam na vašo pomoč, vas hočem napraviti najbogatejši: posestnikom v novi kraljevini. Če niste mož za to, če se bojite nevarnosti, I r. stopil kdo drugi na vaše mesto, ki se bo smejal nemarnostim, ki bodo prinesle velikansko premoženje.
Povejte torej, — je odvrnil senator, ki je skušal pomiriti svojo razburjenost, — kej pričakujete od mene in na kake vire la -unete.
—	Pred nekako desetimi leti sem se boril v teh provincah proti neodvisnosti vaše dežele. Vsled tega poznam njene vire, njena bogastva in ko sem zapustil to deželo, mi je rekel neki skrivnostni
da se bom nekoč še vrnil semkaj.
—	Slučajno sem se seznanil z I^on Avguštinom, ki je takrat pridobival veliko premoženje, katero ima sedaj. Imel sem priliko ix'tazeti mu veliko uslugo s tem, de sem obveroval njegovo hišo preti plenjenjem ter mu celo reiil življenje, kajti on ni znal dosti
. dobro prikrivati avojih simpatij do špenske stvari. Imel sem tajil" tvezr z njim. Vedel sem, de se hoče nezadovoljne Sonora o t res'" jarma zvzne republike. Pregovoril sem kneza, da se je pričel zanimati za moj načrt in teko sem prieel semkaj. Don Avguitin je bil eden prvih, keterim sem obrazložil celi načrt. Sedaj je popolnoma na moji strani.
—	Kljub velikim denemim sredstvom, s katerimi Uhko razpolaga n, skušam slednja še pomnožiti. Slučaj mi je šel pri tem ne nko. V časti, ko sem vodil v tej drže vi vojno, sem sepoznal m le dega ničvredneža, ki je izdejal sedaj Špance, sedaj ustaee. Te mla-
gidi šlo vek se imenuje sedaj Kučiljo. Moje razmerje do njega pa je
neST^^m^^tdif^1^ k«4*"®« l^j™1]
pr* o drevo, mimo katerega bomo prišli. Sreča mu je bila ugodna, ..»»jti moja povelje so vzeli vojeki preveč dobesedno. Nahajali smo - sredi neiiuneruih savan ter je bilo nemogoee izvesti (>ovelje. Pri {Mibodih iu protipohodih, katere sem morel storiti, ni bilo torej .•logoče izvrdšiti smrtno obsodbo. Kučiljo je ušel ter ne goji se-l.-j nobenega sovraštva do mene.
—	V vasi Huerfano ste videli, n?. sera zopet sklenil prijateljstvo ."jim ter mr. odkupil s suhim zlatom ^ikrivnokt velikega zlatega
zaklade, katerega bo dvignila ekspedicija, ki ji poveljujem sedaj.
—	Kučiljo, jaz in vi, gos | mm I senator, smo sedaj edini, ki poznamo cilj t« skrivnostne ekšpedieije. Vi, gospod senator, boste o-dali sedaj tukaj z zelo sladkimi nalogami, da namreč pridobite za-•>c lepo Kosa rito. Ja/, pa bom odšel v nepoznane dežele ter kljuho-v:d neštevili.>m nevarnostim. Kar "se tiče Kučillja, vam obljubljam.
bo umrl «mI moje lastne roke, kajti nekaj mi pravi, da ni izdajalec izpremenil svojega značaja.
—	Dobiček te ckspedicije bo še pomnožil vire. s katerimi razpolagam. Ljudje pod mojim poveljstvom se bodo lahko izpreme-nii v zveste pristaše, ko bo prišlo do bojev. Kttzventega pa so mi
« o! ju hI jen e čete iz španske, kajti v Evropi je preveč.ljudi in mase r .-i.*oda ne V'*do, kam naj se obrmjo. Pustolovci botlo prihajali v •eJ.kem številu, da pomagajo pri ustanovitvi novega kraljestva.
Don Štefan je pričel hoditi z velikimi koraki po sobi gorindol »er nato nadaljeval:
—	Vaša naloga mora biti veliko bolj miroljubna. Za nas je odprt boj, za vas pa s opripravljeua tajna pota teme. Potom bogate |Mt:-oke, katero sem vam preskrbel. se bo zopet dvignilo vaše pre-iii »ženje ter boste midobili na uplivu, katerega ste izgubili. Od -It <*stotiso«-iii p i jest rov. ki predstavljajo doto vaše bodoče žene, bo--te porabili sto tisoč, tla si pridobite pristaše v senatu ter one. ka-.e> • imenujete načebiike vaše armade. Ta svoto vam bo vrnjena z « h -estmi vred in če bi jo tudi zgubili, bi kljub temu še vedno napravili dobro kupčijo.
Oči vid ni namen, katerega morate imeti pred očmi, je ta, d. se držaja Sonora odloči od žvezue republike, za kar ne manjka vzrokov. Sonora ima komaj toliko pravic, kot kaka navadna «•: - na. Vaši interesi niso oni držav, ki se nahajajo v središču. Vsa-k dan postajajo postave, ki imajo krajevno korist za nekatere dr-j i«\e, za vas tiranske postave. Predsednik, ki naj vodi v razdHji sedinstotili milj od vas finance, je smešua stvar. Zastavo neod-j « .-oosti bodo dvignili nezadovoljni vojaki, katerim ne more plačali država mezde, če se ob pravem času razdeli mednje denar.
—	Senat, katerega boste vodili vi. mora sprejeti postave in; i;!cdhe, ki so prilagodeue vašim interesom. Na ta način bo usta je i:main konce iu Sonora bo postala neOtlvisna. S tem bo storjeu pr-'•"* korak. S mat iu narod bosta nato poklicala v deželo evropskega t-iiejca. ki govori i.sti jezik ter pripada isti veri.
Po teh besedah je molčal Španec in senator, prevzet od te si-j ,itjpe ol»ljuL?jeiie bodočnosti, je stisnil Don Štefanu roko ter za- 1 Idi-al:
—	Naj živi kralj Karol I.!
Don Stefau pa je rekel nato:
—	Mor; m še premisliti dosti stvari iu vsled lega mi morate! peostiti, če se s tem poslavljam od vas.
Senator je odšel iz sobe ter se podal v svojo, poln krasnih sanj j u račrtov za slavno bodočnost.	t
f Dalje prihodnja)
PISMO IZ tfOMOVTNE
je pri nas za PKTIIA ŽONTAR.j '»i je naslovljeno na	71.
U-dphlort, Pa, leda tam ga nihčel ne pozna. <l-:lasi naj se da mu ga | j ošljeruo.
Lpravništvo fSIas Naroda.
IŠČEM SLUŽKINJO,
ki zna gospodinjiti. Imam otroke v starosti od 7 do O let. ki bi skrliela za otroke in opravljala bišu.i dela Za pla-o >e dogovoriva ipksmetio. Če katero vedeli, naj s.- . slasi, i;a ne b mi -j' iu.or-i-i «-«i j dati otioke v sirotšoieo. — 1'rank Drab. Wvano, Pa.
IJad hi izvedel, kje *e vahaja 1'RANK MuRLL. doma iz Na-lina pri št. Petru na Krasu na Notranj- keta Prišlo je p:si'»«» zanj iz starega kraja. Kdor rojakov ve za njego/ naslov, naj mi ga naznani, ali naj se p.i sani javi. Slišal sem, da j« nekje v Davis. \Y. Va. — Mike Morel. li'il K. til. St.. Cleveland. Ohm.
(6 9—9)