Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, torek 14. Julija 1936
Štev. 158/Leto X. (XVH.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 1t / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 lahaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri > Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po esniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelak lrhitra“ v Ljubljani r Poštni čekovni račun ŠL 11.408
»JUTRA
n
imm
Usoda žototika
PARIZ, 14. julija. Kakor se doznava iz Berlina, so vsi tamošnji krogi prepričani, da si je Nemčija s sporazumom z Avstrijo priborila veliko diplomatsko zmago. Nacionalno socialistični »Angriff« piše, da je s tem sporazumom usoda Locarna zapečatena. Danes je fronta proti delovanju Moskve sklenjena.
LONDON, 14. julija. Za 22. in 25. t. m. sklicana konferenca locarnskih podpisnic v Bruslju se je radi položaja v zvezi 7 nemško-avstrijskim sporazumom odgodila za nedoločen čas.
Mmeija $aeMa$a (kkadavaški edoje-
siMfoski kMuoaadaSjM taM
BERLIN, 14. julija. Tukajšnji češkoslovaškj poslanik je nenadoma odpotoval
v Prago v važni misiji. Doznava se, da je odpotoval z nemškim glede bilateralnega nenapadalnega pakta s Prago.
ErjssasBa
Dne 21. junija so v Zenici slovesno blagoslavljali temeljni kamen zelo povečane železarne. Zenica naj bi postala središče vse naše železarske, zlasti obrambne in vojne industrije. V Zenici naj bi se ustoličil jugoslovenski Krupp in naj bi se izdelovali vsi predmeti od šivanke in žeblja pa do največjih traverz in najmasivnejših proizvodov železarske industrije. Tamkaj naj bi se razmahnilo »jugoslovensko Porurje«. V te refrene so izvetievale besede ministra za gozdove in rudnike dr. Gjure Jankoviča ob priliki navedene svečane blagoslovitve. Silno povečani obrati v Zenici naj bi pričeli obratovati čez 16 mesecev. Toda ta iniciativa je zbudila v krogih naše industrije upravičeno zaskrbljenost. Ali naj na račun Zenice vse drugo pade? Ali naj sedaj vsa druga železarska podjetja usihajo in propadajo? Ali naj se z industrijsko tradicijo ustvarjeni plodovi naše industrijske tvornosti v navalu konkurence potlačijo iti porušijo?
K vprašanju Zenice so se oglasili razni listi. Kot prvi je v ostri kritiki prinesel tehtno utemeljeni članek »Jugoslavenski gvoždjar« v svoji zadnji številki. Med drugim se navajajo v članku sledeče misli:
»Dejali smo že, da nimamo nič proti temu,, da se razširi in izpopolni Zenica, ker pomeni to na vse zadnje gospodarski napredek, odločno pa odklanjamo načelo, da se država meša v zasebno Industrijo ter ji z ustvarjanjem nepotrebne konkurence jemlje eksistenčno možnost.
Kot strokovno stanovsko glasilo se nikakor ne moremo strinjati s tem, da začne izdelovati Zenica baš »vse« in da izdeluje tudi predmete, ki jih druga domača podjetja že izdelujejo. Zato smo j že preje naglašali potrebo, da se najde med interesi Zenice in onimi zasebne industrije sporaz m. Doseči se mora pametna razdelitev dela in proizvodnje. V ta namen je treba Zenici prepustiti težko industrijo, vse druge komercialne Predmete pa is treba prepustiti zasebni iniciativi. Kakor dokazujejo slavnostni govori ob priliki polaganja temeljnega kamna za razširjeno Zenico, pa je program bodočega dela Zenice v popolnem Nemški ofeirjo so Že v Sta"«?« nasprotju z našimi predlogi. Zmagalo je zopet nepopustljivo in neodjenljlvo stališče. Obžalujemo to, ker nas bo ta trmoglavost dovedla do hiperprodttkclje, da se bodo napolnila skladišča, blago pa bo ostalo neprodano. S tem pač ne bomo okrepili našega gospodarstva. Poleg tega NenteSjjB podipEŠe f.IRSkG protokole ?
predlogom
Že celo pa je nepojmljivo, kako more takšna nepotrebna konkurenca nastati pri nas, ki jih sploh nihče ne izdeluje v državi. Tu se odpira državnim podjetjem široko, hvaležno in plodonosno delo, ki bo v korist državi in vsemu našemu narodnemu gospodarstvu. Nepotrebno in škodlivo konkurenco zasebnim podjetjem pa naj opuste, ker s tem škodujejo le državni blagajni, ki ima baš v domačih podjetjih svoje najboljše davkoplačevalce.«
V nedeljski številki pa se je milo potožilo v svojem uvodniku tudi glavno radikalsko glasilo za Dravsko banovino. Veliko je tarnanja v tem uvodniku hi veliko solzave ginjenosti. Toda več kakor milih, jokavih in otožnih besed o zaščiti slovenske industrije in o katastrofi, ki preti Jesenicam, Štoram, Gu-štanju ter drugim središčem naše železarske industrije, potrebujemo dokazov dobre in iskrene volje. Naše glavno radikalsko glasilo za Dravsko banovino bi menda spričo svojih stikov, ki jih ima z odločilnimi Činitelji, bolje storilo, ako 'bi mesto plohe besed doprinašalo dokaze takšne dobre volje. Našemu delavstvu preti velika nevarnost! Mile besede tukaj nič ne pomagajo!
Avsldeskeiv&tkke dedajo nci iu dm...
DUNAJ, 14. julija. Po vseh avstrijskih tkalnicah delajo noč in dan, ker so prispela velika naročila za vojsko.
BERLIN, 14. julija. Nemška vlada je zaplenila zadnjo številko »Deutsch-dsterreichische Nachrichten«, ki so izhajale kot glavni organ »Kampfringa der Ex6steri%icher«. Domneva se, da ta list ne bo več izšel.
Širita peeU % mk&pm m PU
BERN, 14. julija. Agencija Stefani poroča: »Berner Tagblatt« piše, daje za Švico potrebno, da sprejme Društvo narodov čimpreje načelo njene nevtralnosti. v nasprotnem slučaju bo morala Švica izstopiti iz Društva narodov, ker ne more riskiratl, da bi velike sile vršile eventualno proti njej razne presije,
Mmmi	m	edleldimfu
Edenovl pri*ače!jl: petažaj se Je zaostri
LONDON, 14. julija. Sporazum med Berlinom in Dunajem je povzročil V diplomatskih krogih nemalo razburjenje. Najkasneje danes se bo sestala vlada k važni seji. Kanzervativcl so v glavnem zadovoljni, zlasti oni krogi, ki zago-joovih carinskih skladišč. Za zidavo tega varjajo izolacjjo Angl je. Edanovi prijatelji pa so drugega mnenja in so pre- skladišča, kakor tudi nove banovinske pričani, da se je s tem sporazumom položaj v Evropi samo zaostril. Pričakuje palače in najmodernejše bolnišnice bo se, da bo v spodnji zbornici zavzel Baldvin svoje stališče napram nemško- porabljenih predvidoma 65 milijonov di avstrijskemu sporazumu.
Namlgovanfa sta fSfateisdt
BERLIN, 14. julija. »Volkiseher Beobaehter« piše, da je Nemčija sicer priznala suverertiteto Avstrije, da pa prepušča avstrijskemu narodu odločitev glede notranje ureditve države. V tej napovedi vodilnega hitlerjevskega lista vidijo nekateri namig iia plebiscit v Avstriji, ki naj bi definitivno odločil glede vprašanja »atišlusa«.
NA BLED
so prispeli včeraj naš poslanik v Berlinu Cincar Markovič, francoski poslanik na našem dvoru grof De Dampiere in italijanski poslanik grof Viola di Campalto. ZA SPLIT 65 MILIJONOV DINARJEV.
V letošnjem letu je dosegla gradbena sezona v Splitu, stanje, ki ga ne beleži od njega postanka. Na molu Sv. Duje so dovršena začetna dela ogromne zgradbe
RIM, 14. julija. Havas poroča: Bivanju manjšega števila nemških oficirjev v Italiji se pripisuje političen značaj. Vsaki od teh nemških oficirjev predstavila svoj rod orožja. Doznava se, da bo tudi italijanska delegacija oficirjev uvrščena za nekaj časa v razne nemške vojne formacije. Gre baje za ponovno vpostavo prijateljske prakse, ki je bila pred leti prekinjena.
pa bo na ta ttrtčltt velik de! delavstva Iz
st'bil zcshtžek, starim domačim podjetjem pa bo vzeta vsnka možnost koristne iniciative. Vrhu vsega pa je tu še opomin strokovnjakov, pravijo, da bo načrt in račun Zenice realeii samo tedaj, če bo Zenica prozvajala le velike predmete, vse drugo delo pa če prepusti sporazumno zasebnim podjetjem.«
Tudi ljubljanski »Trgovski list« je k femii točilo opredelil svoje stališče:
»Z denarjem davkoplačevalcev se razširja Zenica vendar samo zato, da se dvigne naše splošno gospodarsko stanje. Zato nima prav nobenega smisla, da bi morali naši davkoplačevalci dajati težko zasluženi denar še v ta namen, da se uf ahavljajo državna podjetja, k! naj uničijo zasebna. Naloga državnih podjetij je samo ta, da poskrbe za ono proizvodnjo, ki Jo mobna podjetja ne zmorejo. Državna .podjetja ntnrah dopolniti delo zasebno iniciative, ne pa to delo uničevati.
DUNAJ, 14. julija. Tukaj so se razširile vesti, da bo Nemčija pristopila rimskemu paktu iz leta 1934 in 1936. Četudi ta vest še ni potrtena, smatrajo ne-teri krogi, da bi to bila samo logična posledica avstrijsko-nem. zborazuma.
„N©va Evropa nastaja izven DN“
RIM, 14. julija. Današnja »Tribuna« piše v zvezi z nemško avstrijskim sporazumom: Nova Evropa nastaja izven okvira Društva narodov v Ženevi, —j nje tri točke: 1. Bodoči komisar Zveze »Giornale d Italia« pa piše v svojem uvodniku, da je prvi sad nemško avstrlj-1 narodov mora biti imenovan tako, da boškega spot azunia popolno soglašanje nemškega in laškega stališča v vprašanju1 sta zadovoljni obe stranki. 2. Poljska pre druge locaj-nske konference. Radi tega je Italija zahtevala v svojem odgovoru! pušča Gdansku svobodne roke giede no-
narjev.
SODNI ODMEVI POSKUŠENEGA ATENTATA V SKUPŠČINI.
Včeraj se je pred beograjskim državnim sodiščem zaključilo zasliševanje obtoženih poslancev radi poskušenega aten tata na predsednika vlade dr. Stojadino-viča. Pričelo se je zasliševanje prič in je bil kot prvi zaslišan narodni poslanec Stojadin Dimitrijevič, ki se je kakor znano prvi vrgel na Arnavtoviča v skupšči-n, ko je Arnavtovič pričel streljati. Branitelji .obteženih obtožencev so nato o-pozorih, da Dimitrijevičevo pričevanje pred sodiščem ni identično z njegovo izpovedjo pred policijo in preiskovalnim sodnikom.
SPORAZUM GLEDE GDANSKA.
Med predsednikom gdanskega mesta Greiserjem in poljskim zunanjim ministrom Beckom so se vodila pogajanja in se je dosegel sporazum, ki obsega nasled-
Belgiji absolutno enakopravnost Nemčije, da se onemogoči vsak poskus Izolacije Nemčije. Nemčija žanje sedaj sadove svoje prijateljske politike napram Ita liji za časa sankcij.
tranje politike. 3. Pravice Poljske v Gdansku Se morajo še razširiti, 4. V primeru napada s tretje strani bosta Poljska in Nemčija skupno branili Gdansk. TITULESCU V OSTAVKI.
Radi nekaterih nasprotstev s predsed-„ , „ .	->	1	‘kom	vlade	Tatarescom	je	romunski	zu-
pa se Maia vznemlrienost, k, se m«,Mresta v voVaSa*. ^kaSo 521’*?*
le Nemčija odrekla »anšlusu« in kdo bo nosil stroške Sporazuma	■	•	3
Variavskl g!as: pot do „an&usa"
VARŠAVA 14. julija. Polushižbena »Gazetta Poljska« piše v zvezi z rtem-	„eKaterm	nasnrotstev	s	nrert
ško avstUjskim sporazumom, da hoče Nemčija mirnim potom in stopnjema pri- nikom vlade Tatarescom je romunski do sv jega nenega cilja, to je do »Anschlussa«. V opozicijskem Časopisju1 narti! minisfpi* TifnipGpn tvnHoi
£teK ', t STemak,,,ll“ '""L*™ -	»	»Li pr«vljf„a,'oUr sptSlS il5Th‘co 2Blla* jSS
rev ,»terja Ur*. SA "	‘"	le	M
TTTrnmin ii ■min g i' TrrTrrarm—p1
V očigled občinskim volitvam
Normalno se morajo v smislu zakona o občinah letošnjo jesen obnoviti občinski odbori v vseh onih občinah, v katerih od jeseni 1. 1933 niso bile morda že izvršene — iz kakšnihkoli razlogov — nove občinske volitve. Ako bi morda tudi bile volitve v danem trenotku sedanji vladi neljube, bi jih vendarle morala izvršiti, ako hoče ohraniti svoi glas kot »vlada reda in zakonitosti«.
Želeti bi bilo dvoje: da bi se pripravil in dal v Narodnem predstavništvu sprejeti nov zakon o občinah, ki bi poleg demokratičnejšega volilnega reda vseboval tudi takšne določbo glede delokroga občin, ki bi pomenile zmanjšanje finančnih bremen, ki jih je po izjavah javnih glasil JRZ naložil občinam bivši režim s sedanjim zakonom o občinah. Merodajnim krogom je bilo znano že lani, da morajo letos jeseni biti nove občinske volitve. Napovedovali so ob nastopu vlade spremembo vseh političnih zako-n°Y — in tudi zakoni o občinah so politični zakoni! — v duhu demokracije. Casa za sprejem novega zakona o občinah je bilo tekom leta dni dovolj, in narod bi šel jeseni v nove občinske volitve na podlagi novega demokratičnega volilnega zakona, pomirjen in v prepričanju, da lahko na osnovi tajnega glasovanja res glasuje svobodno po svojem prepričanju, pomirjen pa tudi v trdnem' prepričanju, da novi zakon ne bo terjal' od občin tolikšnih finančpih žrtev kakor današnji.
O. minister dr. Korošec je v svojem ekspozeju na seji vodstva JRZ sicer napovedal popolnoma svobodne volitve. J’oda že on sam je omejil to svobodo ob koncu svojega ekspozeja, ko je postavil kot pogoj, da morajo po vseh občinah biti postavljeni samo kandidati, ki odločni pristaši JRZ. Vlada torej smatra jesenske občinske volitve kot merilo političre moči raznih strank. Res je, da so tudi drugi režimi tako postopali’, in tudi v drugih državah se smatrajo vsakokratne volitve, pa bodisi da so občinske ali parlamentarne, kot odraz političnega razpoloženja naroda. !n vendar ima prav tudi eden izmed prvakov Združene opozicije, g. Vilder. ki je te dni izjavil, da občinske volitve nikdar ne dado prave slike političnega stanja v državi, ampak da gre pri njih navadno 7/d lokalne interese krajev in ljudi, ne pa za politične ideje, kakor pri parlamentarnih volitvah. Kdor je doživljal občia-,ske volitve v pretežnem delu naših občin, bo moral temu stališču pritrditi.
Letošnje občinske volitve obetajo vsekakor zanimiv preokr&t napram onim v 1. 1933. Takratne občinske volitve so se - (izvzemši v Sloveniji, kjer se je bivša SLS po svojih eksponentih v vseh občinah vrgla vanje z veliko vnemo in borbenostjo!) — vršile v znamenju skoro popolne pasivnosti s strani takratne opozicije, zlasti na Hrvatskem. Po izjavi, ki jo je podal te dni g. dr. Maček, in 'ka-keršne so podali tudi razni drugi prvaki današnjo izvenparlamentarne opozicije se bo teh občinskih volitev udeležila na ceh črti. Tudi vodstvo JNS je - kolikor .ie doslej znano! — odločno mi stališču, da pojde v volilno borbo.
Da se je g. dr. Maček odločil, iti v občinske volitve vkljub temu, da se vrše na osnov i starega — po mnenju vlade in opozicije nedemokratskega! — občinske-^ ga volilnega zakona, je dokaz, da je kon- i eno odločen preiti iz pasivnosti v aktiv-; no politično borbo. Ker bodo nedvomno! isti taktiki sledile tudi ostale skupine j Združene opozicij, ali vsaka zase ali pa j s skupnimi listami, je pričakovati zeio i razgibanih in živahnih volilnih borb.
Kaj bodo storile skupine v Sloveniji, ki so v opoziciji proti današnjemu režimu in proti JRZ, ne moremo reči. Dvomimo pa, da bi ostale pasivne. Verjetno .o celo — in priporočljivo bi bilo! —, da se iz taktičnih razlogov zedinijo na skupno postopanje in na enotne, liste. Po iz J iavah merodajnih, da smatrajo občinske1 volitve kot merjenje političnih sil in ne ~ kakor bi bilo po bistvu stvari naravno in potrebno! — za uveljavljenje dobrega gospodarstva v občinah in pravil-; nega izvrševanja socijalnih, kulturnih in^
HkuMaeske k* Atkfisskž
Ivan Kolar je bil »strah Pobrežja"
Kolar — temna senca v Strajnškovem življenju — Karel Štern se ja včeraj pojavil v Celju — Zasledovanje obeh zločincev
Zadeva prvotno misterioznega ropar- nevarnejši, ker je vse svoje podvige iz-iki jo je obvestila o pojavu Karla Šterna :esa mrmra v Meini uliri šh 32 nostain vrševal 7qhrhttm	v	Celin.	Policiia	ie takoi nričpla 7 zaslp-
sk&ga umora v Mejni ulici št. 32 postaja vse jasnejša. Informacije, ki prihajajo sedaj naknadno na dan, vsebolj dokazujejo, da je bil Ivan Kolar nedvomno inspira-tor zločinske akcije. Ivan Kolar je bil, kakor smo že poročali, sosed blagopo-kojnega umorjenega in tragično preminulega Ivana Strajnška. Pred letom dni so njegovi starši prodali omenjeno hišo v Mejni ulici 30. Ivan Kolar je večkrat kradel na vrtu Strajnškovih marelice, breskve in drugo sadje. Njegovi podvigi so povzročili, da je užival žalostni glas> »po-
vrševal zahrbtno.
Pri zasledovanju krivcev je prispela včeraj na mariborsko policijo važna novica. V Celju je namreč videla neka 0-seba, ki prav dobro pozna Karla Šterna in Ivana Kolarja osebo, za katero je bila prepričana, da je identična s Karlom Šternom. Zanimivo pa je, da ni imel Štern več na sebi tiste znane rujave obleke s sivkastimi črtami, ampak si ie medtem že oskrbel drugo obleko. Na sebi je imel bele hlače in temen jopič. Doti-čna oseba je ob srečanju s Šternom ne-
breškega strahu«. Ivan Kolar je bil tem * malo osupnila in takoj stekla na policijo,
v Celju. Policija .k; takoj pričela z zasledovanjem Karla Šterna, ki se mu je pa medtem posrečilo, da je pobegnil ter izginil v še neugotovljeni smeri. Varnostna oblastva v celjskem srezu, Savinjski dolini in kozjanskem siezu so poostrila svojo čuječnost in izvršila vse potrebne ukrepe, da bi krivca prišla čimpreje v roke oblastev in pravice. Nedvomno je, da se bosta zločinca najbrže skušala prebiti do kozjanskega gozdovja, ki bi jim nudilo za nekaj časa dobro skrivališče in nribe-žališče.
redila ©i$r siik@v
Doslej že 40 prijavljencev s 60 modeli - Načrt konfe-renciera g. Harastoviča odobren — Brhke manekenke se javljajo
Če pomislimo, kaka izredna privlačnost je bila modna revija na lanskem Mariborskem tednu, lahko trdimo, da bo modna revija na jubilejnem »V. Mariborskem tednu« prava senzacija v Mariboru, ker jo bodo priredili naši obrtniki sami in s -tem uveljavili oblačilno stroko. Modna revija obrtnikov ima predvsem namen, odločno povdariti, da imamo, kar se obleke tiče, sami doma vsega dovolj in da lahko glede izdelave in krojev brez skrbi tekmujemo s tujino. Mirno lahko trdimo, da bo letošnji jubilejni Mariborski teden, ki bo že petič utrdil svoj sloves in podčrtal neizbežno potrebo te prireditve, zelo presegal vse dosedanje, saj je na sporedu mnogo novitet in odličnih posebnosti, tako da bo z modno revijo postal le še bolj reprezentativen.
Naši obrtniki so se z veliko ljubeznijo podali na delo in prav nič ne dvomimo, da Iro njihova modna revija nekaj res privlačnega in za Maribor velika posebnost, saj bo revija rezultat složnega dela našega obrtniškega stanu oblačilne stroke. Za prireditev vlada med obrtniki ve-
liko zanimanje, saj se je doslej prijavilo že 40 udeležencev. Seveda to število še ni dokončno in se bo tekom prihodnjih dni še zelo povečalo. Za modno revijo je že sedaj pripravljenih 60 kompletnih modelov, ki bodo same specialitete naših obrtnikov. Za impozantno modno revijo se je prijavilo že šest brhkih manekenk, vendar pa se bo njih število še izpopolnilo.
Mariborski obrtniki so si letos izbrali za conferenciera na modni ■‘•reviji odličnega komika in mariborskega gledališkega igralca g. Antona Harastoviča, ki je izdelal dekoracijski načrt dvorane in naštudiral izvajanje predvajajočih manekenk.
_ Modna revija obrtnikov bo v telovadnici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici. Revija se bo pričela z otvoritvijo Mariborskega tedna, t. j. ). avgusta
in bo trajala do 9. avgusta. Predstave bodo ob delavnikih dvakrat dnevno, ob 18. in 20. uri, ob nedeljah pa trikrat, in sicer dopoldne ter dvakrat popoldne.
bea, ki ima na Fali starodavno grajščino, ki je osobito v zimi pozorišče »najostrejših« smuških in sankaških tekem. Izpod vrhov drži namreč strma in lepo uglajena pot do Fale, »jodl« imenovana, ki nudi vsako zimo našim mladim smučarjem in sankačem najlepše vežbališče belega športa. Lastniki ega ogromnega posestva gozdov, planinske koče in Lovskega doma so se odločili, da postavijo na mestu, kjer je stala zgodovinska steklarna, novo tovarno za izdelovanje lesenih zabojev. Ker teče nedaleč od tega ! mesta v velikem padcu gozdni poto-, ček v nižino, bodo vodo zajeli v poseben j bazen in jo izkoristili za pridobivanje I električnega toka. Poleg nove tovarne bo tedaj zrastla tukaj nova pohorska električna centrala tako, da bodo tudi najvišji vrhovi Pohorja v najbližnji bodočnosti^ elektrificirani in industrijalizira-rani. Začetna dela so se že pričela. Okrog 20 delavcev koplje tam glavne temelje za nove stavbe. Turisti, ki išoajo na vrhovih Pohorja miru in oddiha, se bodo morali pomakniti s svojimi postajališči še nekoliko višje, ker se dviga šum industrijske naselbine, nudeč ljudem zaslužek, vedno višje in višje.
Gradnja eH©ktr]žne centrale pod Klop«
nlm vrhom
Glažuta pod Klopnim vrhom je vsem bila pohorska steklarna še v polnem o-obtskcvalcem našega zelenega Pohorja bratu. Tudi gostilna je bila tam v bližini, obra znana. Vsi Pohorci, ki jih srečaš za oskrbo življenskih potrebščin pa sta na poti proti vrhom, ti vedo mnogo zani- skrbeli dve trgovini, ki sta istotako le-mivega povedati o t;j »glažuti«, ko jc Po izhajali. Danes je ostalo tam samo še
temeljno, kamenje, na katerem posedajo naši pridni planinci, da se osvežijo in okrepčajo za nadaljno pot na vrhove. Okrog tega kamenja se Siri zelena trata," obdana krog in krog od vitkih smrek m jelk. Vse to zemljišče je bilo last grofa Za
ekonomskih nalog občin, je vsem, ki n. soglašajo z JRZ, vsiljena politična borba. Ali bo to v korist občinam, je odprto vprašanje.
Ras Irrru
Film in ura zadržaška (štoparica) kot dokaz zmage
A
Pri borbah 11. olimpijade ^ Berlinu so se uveljavili najnovejši izsledki tehnike, da >1 se osegh cim nespomejši in čim tocnejši rezultati. S posebnim električnim stikom je namreč zvezana ura zadržalka (štoparica) s posebnim filmskim aparatom. Na ta način je mogoče na podlagi filmskega posnetka in ure štoparice ugo toviti najtočnejše rezultate pri raznih športnih bojih. Takšen primer vidimo na
sliki
je v smislu poročil vodja in organizator gverilnih bojev v Abesiniji, ki pričajo, da ni Abesinija še tako pacificirana kakor so glasijo službena poročila.
ŠOFER IN REDAR — DOKTORJA.
Pred nedavnim časom >3 bil v Pečuhu na Madjarskem promoviran za doktorja prava Karl Repossy, ki je bil uslužben za šoferja pri nekem avtotaksiju. Pred par dnevi pa je bil na istem vseučilišču promoviran za doktorja vseh državnih znanosti bivši redarski stražmojster Jo-set (jllba- Zanimivo je to, da se je Guba vzdrževal, vršil 2a čas študija po dnevi službo redarja, noč pa je posvetil študiju.
V vsaka stovemim
V Mariboru, dne 14. VII. 1936.
.	 '--.iStu -Kj-jo-Tir«-:-——
•lariborski »V e c e r n i k« Jutra
»■m m —ranga
Stran 3.
mačiiLiti.2aaa
Dr. Ivan Dornik dramaturg pri mari-' borskeni gledališču. Kakor poroča današnje >Jutro« je postavljen za dramaturga mariborskega Narodnega gledališča prof. na tukajšnji klasični gimnaziji in pisatelj dr. Ivan Dornik. Svoje posle prvega dra-j maturga pri tukajšnjem gledališču prevzame s pričetkom nove gledališke sezone. Doslej mariborsko gledališče ni imelo dramaturga, ampak je vršil dramaturške posle prvi režiser Narodnega gledališča.
Mrtvaški zvon doni. V Jan Kolarjevi 4 je preminula v častitljivi starosti ?7 let zasebnica Terezija Perso. Žalujočim naše toplo sočutje!
Prepovedano zborovanje. Sinoči okoli 20.3Q se je zbralo v neki gostilni v Vetrinjski ulici 25 do 30 moških, ki so nameravali prirediti neko zborovanje. Ko je policija za to zvedela, je moške pozvala, naj se razidejo. To so tudi storili. Baje j-.: šlo za neko strokovno zborovanje mariborskih mesarskih pomočnikov, ki pa zborovanja niso prijavili oblastem.
Tvornico celuloze v Drvarju je prevzela država. Kakor so listi poročaii, je skušala neka švicarska družba postati lastnik tvornice za celulozo v Drvarju. Ta nevarnost je sedaj preprečena, ker je kupila tvornico država, in sicer pod zelo ugodnimi pogoji, kakor pišejo bosanski listi. V tvornici bo zaposlenih skupno okoli 1500 delavcev.
Nočno lekarniško službo imata danes v torek Konigova in Albaneževa lekarna, jutri v sredo Vidmarjeva in Savosto-va.
Gospodične, k| bi hotele sodelovati kot manikenke pri predvajanju modne revije ob priliki Mariborskega tedna, naj se predstavijo v sredo 15. t. m. ob 18. do 19. ure v pisarni Združenja krojačev, Slomškov trg 14.
Kakšno vreme se nam obeta. Spremen ljivo vreme, v prostih legah zapadni vetrovi, nekoliko topleje. Tako pravi današnja dunajska vremenska napoved.
Nočna lekarniška služba s 1. avgustom. V smislu odredb* banske uprave se bo s I. avgustom vrstila nočna lekarniška služba tedensko.
Okradena obiskovalka kina. Zasebnica Fani Burkota iz Krčevine je včeraj zvečer obiskala kino »Union«. Vzela je s seboj lepo ročno torbico, ki jo je imela med predstavo na krilu. Ko pa se je po končani predstavi hotela dvigniti s svojega sedeža, je zaman iskala torbico, v kateri so bili razen 150 dinarjev še drugi predmeti.
Ob zlato zapestno uro je prišla zasebnica Mariia Deučmatiova, stanujoča v Sodni ulici 14. Neznani tat se je vtihotapil v njeno stanovnje. ko je Deučmanova imela opravka v hodniku. Deučmanova trpi okoli 1000 dinarjev škode.
Zanimiva zgodba o grbastem možu in »strupeni vodi«. Danes okoli 17. ure je v neko gostilno v Vetrinjski ulici prišel neki moški, ki se je podal na dvorišče dotične gostilne in tamkaj pričel bruhati in stokati. Ko so ga uslužbenci gostilne vprašali, kaj mu je, je jecljaje dejal, da niu je neki moški danes okoli 14. ure pri Mariborski koči vlil v obraz neko »stru-
peno vodo«. Na lice mesta so prišli tudi stražniki, katerim je moški, gre za 37 letnega krošnjarja z leseno robo Mijo Maj- j cena, dejal, da je srečal danes okoli H. 1 ure v bližini Mariborske koče nekega grbastega moškega, starega okoli 45 let, I ki prodaja ljudem zdravilno olje in ki mu i je brez vsake besede »osipal« v obraz »strupeno vodo«. Majcen je imel zares ustnice zelo močno otečene. Stražnik je poklical rešilni oddelek, ki je Majcena, ki mu je bilo videti da ima bolečine, prepeljali v bolnišnico. Tam pa so ugotovili, da ima Majcen zelo močno otečen tudi jezik, ustno votlino ter glo, tako da so navedbe Majcena, da mu je »sipal« v obraz neznani moški »strupeno vodo«, popolnoma neresnične, in da je najbrže pil kako kislino.
Onemogel otrok v pohorskem grmičevju. Hanzelič Marija iz Pobrežja je pre tekli petek nabirala črnice na Pohorju in to na planoti med Mariborsko in Ruško kočo. V grmičevju jo je pa čakalo presenečenje. Tu je bil skrit mladoleten 0-trok, ves sestradan in žejen, ki je na njena vprašanja, kako pride sem, jokaje dejal, da tava že dva dni po tem grmičevju in ne najde izhoda. Vzela je otroka s seboj in ga hotela nekje oddati z namenom, da ona potem javi orožnikom v Hočah, ki naj izsledijo otrokove sta-riše. Ker pa so sumili, da hoče otroka podtakniti, jo je nepoznan moški sunil parkrat v hrbet in jo pričel daviti. Na intervencijo gostov je ženico, ki je že priletna, izpustil, otroka pa so tamkaj pridržali, dokler ne pride ponj orožni-štvo iz Hoč, da ga odda starišem. Han-zeličeva je utrpela manjše poškodbo na hrbtu, ker io je neznan moški parkrat sunil.
Požarna nevarnost je bila včeraj zvečer v delavnici mizarskega mojstra F. Staudingerja v Mlinski ulici. Pri kuhanju lepila se >2 lepilo vilelo in v naslednjem trenutku je bila vsa delavnica v gostem dimu. Ljudje so takoj poklicali mariborske gasilce, ki so prispeli na lice mesta, ni jim pa bi!o treba stopiti v akcijo, ker so medtem že domačini odstranili požarno nevarnost.
Katastrofalno stanše naših vinogradov
Stanie vinogradov se rapidno slabša. Tudi v tistih vinogradih, ki so bili doslej precej nedotaknjeni, se je začela razvijati poleg listne tudi grozdna peronospora in so nekateri vinogradi že do 100 % uničeni. Na tukajšnjo vinarsko in sadjarsko šolo prihajajo dnevno poročila iz vseh krajev o sličnih pojavih. Priporoča se tudi, da se škropijo tudi tisti vinogradi, ki so že čisto uničeni, da se na ta način ohrani za bodoče leto vsaj les. Tudi se priporoča vršičkanje in sicer tako, da se ne prireže normalno, ampak samo viseči deli. Pozneje naj se vršičkanje še enkrat vrši, tako da se bo letos izvršilo vršič-kanje dvakrat. Tudi v sadonosnikih je stanje zelo slabo in se kaže veliko glivičnih bolezni. Rano sadje je nekoliko boljše.
Sokolska četa Radvanje priredi z matičnim društvom Sokol I. v nedeljo 2. avgusta 1936 propagandni nastop v Radvanju, na kar se opozarjajo vsa sosednja bratska društva.
CesMŠke ftedke
POLEMIKA OKOLI OSMIH MILIJONOV DINARJEV.
Neki mariborski dvotednik piše: »Slovenec« se jezi, da se ljudje v mestu toliko pečajo s tem. koliko bo stala beatifikacija umrlega škofa A. M. Slomšeka, ter da se tu navajajo ogromne svote. Govori se o 8 milijonih dinarjev in še več. »Slovenec« trdi, da je to pretirano in da so si to samo izmislili svobodomisleci. Vse je v redu. Toda s takimi demantiji »Slovenec« ne bo preprečil teh govoric, temmanj pa če še sam pravi, da so beati-fikacijski stroški res visoki. Povedal naj bi raje jasno in določno, koliki so ti stroški, bi s feni najprej zamašil usta vsem svobodomislecem. Fno pa le drži! Proglasitev svetnikom je res draga! Če se vsi ti stroški ne poravnajo, s proglaše-njem svetnika ne bo nič. Ker mora mali narod za proglašenje svetnika iz svojih vrst plačati ravno iste takse, kakor veliki narodi, je jasno in razumljivo, zakaj imajo mali narodi tako malo svetnikov.«
DRAGINJA.
Zagrebaška »Istra« piše iz Trsta: »Draginja, ki je stopnjevala vse od po-četka italijanskih vojnih operacij v Afriki ter se je zlasti občutno dvignila s napovedjo sankcij, ni do danes prav nič ponehala. Bodisi kolonijalije bodisi manufaktura — vse je v cenah toliko poskočilo, da ni moči primerjati s prejšnjimi. Cenam nasproti pa je padla kvaliteta blaga. Manufakturno blago italijanskega izvora je še prej želo sloves nesolidne in metrpežne tkanine, danes je pa kva liteta toliko padla, da se da primerjati samo še manufakturi iz svetovne vojne. Isto velja za kolonijalije, od katerih nekatere kot kavo in olje ponekod nekaj časa sploh dobiti ni bilo, zlasti pa je 0-paziti padec kvalitete petroleju, špiritu, olju, milu itd. Občutno pa je'tudi pomanj kanje vsega blaga, zlasti živilskih potreb ščin. Zaradi tega vlada prepričanje, da j bi sankcije, ako bi se še nekaj časa vzdr j Žale, popolnoma zlomile roke fašizmu, j Pri nas, še bolj pa v notranjosti Italije j vlada obupna beda in pomanjkanje vse • ga. Med tem, ko so nekatere cene posko ' čile za 100 in več odstotkov, so davke j in razne takse zvišali z januarjem tega leta za 100 do 120 odstotkov. Kako naj delavec, ki je slabo plačan ali celo brezposeln in kmet, ki je ves zadolžen, naj deta izhod iz obupnih razmer, ki leto za letom padajo in postajajo neznosne.«
RIM HOČE RAZPUSTITI NEMŠKE
FRANČIŠKANSKE KONGREGACIJE?
Po poročilih rimskih dopisnikov ber tinskih listov namerava Rim razpustit;
vse obstoječe kongregacije frančiškanov v Nemčiji. Poročilo, ki jo je podal škof iz Triera, je napravilo v vatikanskih krogih globok utis in se je v Rimu dalo zagotovilo, da se ne bodo pregreške frančiškanov v Nemčiji sodile nič mileje, kakor če bi jih sodilo sodišče v jKoblencu. Proces, ki ga bo vodila cerkvena oblast, bo izveden z vso strogostjo proti vsem pripadnikom tega reda. Nemška javnost je sprejela vsa ta poročila z največjim interesom, medtem ko oblast še ni zavzela do stvari svojega stališča. Tudi časopisje ne prinaša še nobenih komentarjev, ker se vsa njihova poročila omejujejo samo na poročila, ki jih pričakujejo iz Rima. Vsekakor pa je izven vsakega dvoma, da pričakuje nemška javnost po pretresljivih rezultatih sodnega postopanja v Koblencu v procesu proti krivcem, pripadnikom frančiškanskega reda, da da bo tudi cerkvena oblast postopala z neusmiljeno strogostjo. Nemško javno mnenje je, da bo zadržanje Vatikana, v kolikor pojde za čim temeljitejšim razčiščenem ter neusmiljenim kaznovanjem frančiškanov-krivcev, naleteio tudi v Nemčiji na odobravanje in simpatije.
Ktvavi fHmlta!
Ker sem že od prej imel v krvi disciplino in vojno službo, ni bila pri meni 0-pazljiva nobena sprememba. Delal sem kakor drugi, kakor da bi že od mladih nog počenjal vse to. Vojaškega dela se pač ni treba dolgo učiti.
Odvedli so nas vprav v Cento, kjer so se morale čete odpočiti, da bi se pozneje pognale v nam popolnoma nepoznane kraje. Izvedel sem, da je Abd el Krim povsem kapituliral in še več; da je tudi zajet, toda da francoska in španska legija nista mogle prodreti dalje kakor do atlo-škili in tetnanskih planin. Arabci so se' u-maknili v klance visokih pogorij, svesti si da- jih odtod ne more nihče pregnati. V teh daljnih gnezdih so nepremagljivi.
27, oktobra 1926. leta se je Centa prebudila iz sna. Že zgodaj zjutraj so hitele ogromne trupe, da sl zagotovijo primerni prostor na pomolu. Priti je morala ladja »Velasco« z bogatim plenom iz Alukse-nasa in z ujetim Abd el Krimom.
Zvok sirene torpedovke »Velasco« je
odmeval v jutranji svit. Zdelo se mi je, da je to bolesten krik, — krik stotisoče-rih grl poraženih Beduinov.
»Šejk od Mers Kelira, ti ne smeš umreti na bojnem polju, ni ti treba žrtvovati življenja za Maroko. Tvoja domovina je na drugi strani. Moral se boš rešiti!«
Zastonj sem se z izbranimi besedami protivil in se trudil, da mu dokažem, da ne čutim več ničesar evropskega v sebi; da je tukaj moj dom in moja rodbina, da so tukaj moji otroci in da sem izročil svoje življenje tej zemlji, za katero mi ni nič pretežko žrtvovati. Abd el Krim je ostal pri svojem: »Kri ni voda« so bile njegove zadnje besede.
Treba je bilo urediti, kako naj se rešim. Abd el Krim je sam sestavil načrt za mojo rešitev pod pretvezo zapovedi, kateri ne bi smel odreči poslušnosti. Zavedal se je, da moram ubogati, ker sem že davno položil zakletev. Zato je tudi ostro povdaril vsako besedo.
»Ti se moraš vrniti v Legijo. Ker se ne moreš vrniti v francosko, kjer bi te spoznali in ustrelili, se bodeš umaknil v špansko Legijo in odšel s španskimi četami v Cent.«
Drhtel sem. Ljudje okrog mene so pričeli burno vzklikati in proslavljali so zmagoslavn6 špansko vojsko. Vročekrvni mladeniči so vnili na vse grlo:
»Na grmado z Abd el Krimom!«
Množica se je prerivala okoli ladje, ki se je zasidrala. Na palubi smo videli vesele obraze mornarjev. Na jamboru je zmagoslavno vihrala španska zastava.
Minilo je mnogo časa, predno so vrgli z broda mostiček. Nato so na ladji o nečem razgovarjali; nekateri častniki so stopili s kopnega na palubo in se pogovarjali s poveljnikom ladje. Nepričakovano se je pojavil na vrhu mostička Abd el Krim. Bil je dostojanstven, stisnjenih ustnic kot vedno, mirnih in hladnih oči. Le s prezirljivim nasmeškom je zrl na trumo, ki je burno kričala proti njemu. Nato se je strumno zravnal, zgrabil han-dar in strogo pogledal okrog sebe. Vsi so utihnili. Komaj sem se zadrževal, da nisem skočil in se mu vrgel v naročje. Ni me opazil, čeprav sem v nekem tre-notku mislil, da me gleda in da mi je z lahnim gibom trepalnic dal znak, naj ostanem m in: n Morda se mi je to samo dozdevalo.
ROOSEVELT BO OBISKAL KANADO.
Predsednik Zedinjenih ameriških držav Roosevelt bo v kratkem obiskal Kanado. V zgodovini ameriških držav bo to prvi obisk predsednika, za katerega se vrše ogromne priprave. Predsednik Roosevelt bo za časa bivanja v Kanadi gost generalnega guvernerja lorda Tweedsmuira.
MRTVA SRCA SE LAHKO OŽIVLJAJO
Na drugem državnem medicinskem institutu v Moskvi so napravili pred nedavnim poskuse oživitve izoliranega človeškega srca. Pod vodstvom profesorja Ossinowskega so sovjetski zdravniki napravili 70 poskusov in ugotovili sledeče:
Čim mlajši je otrok, na katerem se po njegovi smrti napravi poskus oživljenja srca, tem večja je podana možnost oživitve. Pri otrocih, ki so umrli v prvem mesecu svoje starosti, se je posrečilo oživiti izmed 100 src najmanj 80. V starosti do 6 mesecev 71, do enega leta 55, do dveh let 50, ter do 5 let samo še 33 na vsakih 100 slučajev. Pokazalo se je nadalje, da je oživljenje srca pri otrocih, ki so umrli na posledicah griže in plučnice, znatno lažje nego pri onih otrocih, ki so umrli na krvavi griži. Poskusi so pokazali, da se zamore oživiti srce še 28 ur po smrti.
ŠESTI MEDNARODNI KONGRES ZVEZE MEST.
V svečani dvorani Krollove opere v Berlinu je bil pretekli ponedeljek otvor-jen šesti mednarodni kongres Zveze evropskih mest. Kongresa so se udeležili predstavniki skoro vseh večjih mest, zastopana pa so bila vsa evropska prestolna mesta. Kongres bo traja! več dni in se bodo na njem obravnavala vsa aktualna vprašanja sodobnih mest.
Novi vojni muzej v Londonu
!'ne 7. julija sta vojvoda in vojvodinja Yorška otvorila novi vojni muzej v Londonu. Ta velika bomba v muzeju oči-vidno ni služila svojemu namenu.
Od srca do srca
Kako je na Daljnem vzhodu in kako je v Mariboru.
Ljubavni konflikti končujejo v Mariboru navadno z bunkami. V Daljnem Orientu pa niso tako vročekrvni, četudi so med njimi tudi nemalokrat ostri konflikti. Bunke pa ne padajo. O tem priča zanimiva dogodbica ljubavne vrste, ki se je pripetila v dalnjem Orientu. V razkošno razsvetljenih orientskih prostorih je sto pila mična četvorka. Ret var aga z abesinsko lepotico Dželato, ki slovi med nje nimi častilci radi blagohotne radodarnosti v postrežbi z vsakovrstnimi toplejšimi, pa tudi najmrzlejšimi slaščicami. Za njimi pa sta 'pronih korakov stopala Retvar Rej s prikupno Evropejko Ančko. Tam za bogato obloženo mizo pa je dostojanstveno sedel ras Cinomis\ Ob pogledu na osvajajoči pojav lepooke in v prsih prebujne Abesinske Dželate, mu je giava nehote šinila v globok, ljubezniv pcKlon. Dželata je bila tako prevzeta in vzhičena radi te ljubeznive prijaznosti, da se je rasti Činomisu prijazno nasmehnila. Prizor se je ob odhodu iz razkošno razsvetljenih orientskih prostorov zopet peno vil. Abesinska Dželata je z rasom Cinomisom celo spregovorila nekaj toplih besed in mu pojasnila ljubosumnost Ret var ja Age. Toda bilo je prepozno. Konflikt je bil tu. Bunke sicer niso padale po vseh predpisih evropske razburljivosti ijj občutljivosti. Toda zgodilo se je nekaj hujšega. Retvar Aga je poslal ra-su Činomisu oster ultimat, točno formuliran v točkah ena ... dve... tri... itd. Odtlej vladajo v orients-kem svetu čudne napetosti in preteče nevarnosti hude vojske.
Službene objave Okrožnega odbora LNP v Mariboru. Za mednarodno tekmo SK Admira (Dunaj) : SK Železničar, ki se vrši danes v torek dne 14. t. m. ob pol 19. uri na igrišču SK Železničar ob Tržaški cesti je določen kot službujoči odbornik g. Rudi Senica. Naprošata se SK Rapid in SK Slavija, da postavita v nedeljo dne 19. t. m. vsak po eno moštvo, ki se mora javiti ob pol 9: uri dopoldan na igrišču SK Železničarja poverjeniku tukajšnega Sodniškega odbora. Tajnik.
Poverjeništvo ZNS Maribor, službeno. Sodniški tečaj se vrši v sredo 15. t. m. pri »Zamorcu«. Radi predstoječih izpitov naj si nabavijo sodniški kandidati nravstveno spričevalo. Izpiti bodo dne 18. in 19. t. m. v Mariboru. Poverjenik.
Danes igra PC. Admira v
Mariboru
^ Na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti se bo danes zvečer ob 18.30 pričela nogometna tekma med nogomet-
fkfske jmvm
Poroke. V proštijski cerkvi so se poročili: Jožef Ilec, mehanik, in Roza Kotnik, kuharica, oba iz Ptuja, Anton Keber, mestni čuvaj, in Marija Paternuš, zasebnica, oba iz Ptuja. Ženin je star 82 let, nevesta pa 71 let. Novoporočencem obilo sreče!	«
Gibanje prebivalstva. V II. četrtletju je bilo v Ptuju naslednje gibanje prebivalstva: V območju mestne nadžupnike Sv. Jurja se je rodilo 28 otrok, poročilo se je 8 parov, unirlo pa je 44 oseb (vštevši bolnišnica). — V območju župnije Sv. Petra in Pavla se je rodilo 37 otrok, poročilo se je 12 parov, umrlo pa je 23 o-seb.
V cisterni utonil. Na dvorišču grajšči-ne Ravnopolje se nahaja betonirana cisterna, ki je določena za gosi in race. Na dvorišču so se igrali otroci, med katerimi je bil tudi 2 letni Stanislav Vidovič, sin v grajščini stanujočega Janeza Vidoviča. Ko so se starejši otroci odstra nili, je Stanislav zlezel do cisterne, zgubil ravnotežje, padel v odo in se utopil. Ko so ga pozneje šli starši iskat, so 'ga našli že mrtvega.
Naplavljeno moško truplo. Drava je
Kresovanje. Tudi po naših obronkih Slovenskih goric so zagoreli Ciril-Meto-dovi kresovi.
Tombola, ki se je vršila v nedeljo v Strigovi, je zelo dobro uspela. Privabila je mnogo ljudi. Sreča je bila mila samo nekemu viničarskemu sinu. Bilo pa je tudi mnogo krasnih dobitkov. S to tombolo si je Sokolsko društvo, za kar gre seveda velika zasluga starosti g. Kovaču, napravilo veliko reklamo za vse na' daljnje tombole.
Sejem. Velik kramarski sejem v Stri-govi bo 21. julija.
Letošnja žetev. V teh vročih dneh, ki so dosegli pretekle dni v senci celo 30 stopinj, je naglo dozorela pšenica, ki je bila v treh vročih dneh skoraj vsa pojeta, tako da je bila letos pri nas žetev rži in pšenice istočasna. Letošnja žetev na Murskem polju kot »slovenski žitnici« ni taka, kakršna je bila pretekla leta, ker je mnogo škode napravila toča, zlasti pri rži. Opaža pa se, da se letos seje mnogo manj ajde kot prejšnja leta. Vzrok je ta, ker rti semena.
Vandalizem. Novak Frane, posestnik iz Grabovnika v občini Strigovi, je pripeljal svoje čebele na kostanjevo pašo v Šafarsko v isti občini, a so mu zlobni ljudje vrgli štiri A. Ž. panje v Ščavnico, ki so bili s tem popolnoma uničenj in trpi lastnik radi tega veliko škodo. Že zadnja leta sem opažamo, da je pri domačinih vedno bolj vroča kri radi nepravilno urejenih pasišč, trebalo pa bi razumevanja in srca na obeh straneh.
masm
ZANIMIVA PRETEKLOST ABESINSKEGA POSLANIKA V LONDONU.
Kakor kažejo vsi znaki, so dnevi abesinskega poslanika v Londonu šteti. To daje angleškemu časopisju povod, da ,se je začelo obširno baviti z osebo poslanika. ki se smatra kot najsposobnejši abesinski politik. V največji meri se ima
do konca abesinsko-italijarreke vojne na njihovi strani. Zgodovina življenja dr. Martina je povsem nenavadna. Za časa angleško-abesinske vojne pred 60 leti, so našli angleški vojaki v nekem zapuščenem selu malega triletnega dečka domačina. Ta dečko je angleškemu polkovniku Martinu tako ugajal, da ga je vzel s seboj, mu dal svoje ime in ga poslal v odgojo neki misiji.
Kot mladenič je prišel Martin na Angleško, kjer. je študiral medicino ter vstopil pozneje v angleško službo in bi! dodeljen upravnim oblastem v Indiji in Burmi. Šele v 32. letu svoje starosti je Martin videl zopet svojo domovino, ki mu je pa radi dolgoletngea odsotstva postala tuja in se ni mogel razgovarjat' niti v etrem izmed abesinskih narečij.
Odtlej se Je Martin bavil izključno z abesinsko politiko. Ko je umrla carica Zaudita, so obtožili Abesinci dr. Martina, da je s svojimi evropskimi zdravniškimi metodami zdravljenja zakrivil ca-ričino smrt. Padel je za gotovo dobo rea dvoru v nemilost in postal minister zunanjih del šele, ko je zasedel prestol car Haile Selassie. Pozneje je bil imenovan za poslanika Abesinije v Londonu.
Oženjen je bil dvakrat in sicer prvikrat z neko Angležinjo, drugokrat pa z abesinsko carsko princeso.
da rja te Ptuja. Štebih je odšel preteklo soboto od doma in se ni več vrnil. Ni še dognano; ali je postal žrtev Drave po nesreči, ali je izvršil samomor. Truplo, so prenesli'v mrtvašnico pti Sv. Marku, kjer ga pokopljejo.
e titmUuM Mtia
Ifc -iiiiuli   .
'■-111 »rv?k,om Avstrije, to je FC Admire, | spoznali 55 letnega Jožefa Štebiha, so-m bK Železničarjem. Gostovanja prvorazrednih klubov so vselej zbudila v našem mestu veliko zanimanje, zlasti ker so takšna gostovanja v Mariboru zelo redka. Za danes se pričakuje rekorden o-brsk. Pa tudi razumljivo, saj je FC Admira nasprotnik, ki je s svojo igro navdušila gledalce povsod, kjerkoli je gostovala. Gotovo je. da bodo tudi v Mariboru prišli na račun Vsi prijatelji nogometne igre, posebno pa nogometni >5gurma-ni«, 'ki so že neka*/ let pogrešali prvovrstne in lepe nogometne igre. Da bo tekma zares lepa in zanimiva, to nam jamči sloves FC Admire.
Železničarji so se za današnjo tekmo temeljito pripravili. Seveda ne moremo računati na kako zmago, vendar smo pre pričani, da bodo častno zastopali sloven ski nogomet,
I ekma se bo vršila ob vsakem Vremenu in se bo pričela točno ob 18.30.
naplavila pri Sv. Marku nižje Ptuja tru-1	-Abesinci baš londonskemu
plo starejšega moškega. V utopljencu soj	’	so simpatije Angležev,
TUdi brada ih kratke hlače igrajo v politiki veliko vlogo,
V nieStu DaytOn v Zedinjenih državah je Skupina pristašev republikanske stranke sklenila, da začne borbo za volitve predsednika na ta način, da si bodo pustili vsi republikanci rasti brade. Tako se bodo pristaši te stranke poznali med seboj že po zunanjih vidnih znaTull. Ta zaključek Se je bil sptejel z ogromno večino in to v največje veSelje strankinih nasprotnikov, ki se že danes norčujejo iz »bradatih« republikancev. Kakor pa vse izgleda tudi demokrati ne bodo ostali brez sličnega volilnega sredstva, ker bodo nosili vsi kratke hlače irt na ta način tudi iz njihove strarti poskrbeli za začetek Velike Volilne kampanje.
jgjg
Mali oglasi
-|j n,|-i|i-ii|
PožiVljenje v vrstah JNS. Preteklo nedeljo se je vršila v Ljutomeru sreska konferenca JNS z daljšim poročilom g. narodnega poslanca Lukačiča, ki ji je prisostvovalo mnogo delegatov vseh krajevnih organizacij. Vsi prisotni so z odobravanjem sledili poročilu g. poslanca ter so navdušeno pozdravili reorganizacijo in poživljenje JNS.
Dar Ciril-Metodovj družbi. Namesto venca na grob pokojnega majorja Fran-čeka Žacherla 'o daroval sr. dr. Ciril Po-rekar 100 Din Cirii-Metodovj družbi.
Razno
Trajno trde specialne KUMARCE ZA VLAGANJE
oddaja Krempl, Radvanje. 3462
Kar že, dolgo iščete SLADKI KMEČKI KRUH.
Pekarha Rakuša. Koroška c. 3352
KOPALNE HLAČKE
od Din 6,— naprej lobite pri Trpinu. Vetrinjska 15.	2261
Stanovanje
NA HRANO
in stanovanje spremeni s 1. avgustom v !joe sobe s posebnim. vhodom, sredi mesta, več točnih plačnikov. StroSs-niajerjeva J-b.	34>	3
Sobo odda
SOBO
opremljeno, oddam mirni , stranki brez otrok s 1. avgust. Tezno, Vodnikova ul. 11 (poleg Kovine).	3458
Prodam
TOVORNI AVTO
»Chevrolet«, 2 tonski, poceni naprodaj. Langusova ul. ?•!. .1465
Zgubljeno
Damska zapestna ura
s Črnim trakom je bila najdena na Mariborskem otokii V travi. Lasthica dobi vic V upravi JVeCernika«, 3466
Posest
IliSA
5 Stanovanj, z gospodarskim poslopjem im vrtom, blizu broda. naprodaj. Studenci, Obrežna 90.   3461
Prodam
NOVOŽ1D VNO HIŠO
^a Din 18.000. Vprašati Zg. Rftdvanješt. 30,	3460
Tfti ALi flvobPližiNsko HIŠO
kupim takoj V ttiagdalenskcni predmestju. Prevzamem dolg na hiši. Ponudbe na upravo pod »Dober kupec*. 34F9
Kupujte svoje po> trebiilne pri naših inserentih I
A. K.t
Žrtev zveste ljubezni
Zffetfovtaiifti roman	12
oporoke,
Tako bi Don Juan pri najboljši voiji ostal le nema priča krvave vojne ter bi samo z molitvijo in z vročlthi, tajhimi željami skušal * pomagati Ferdinandu. Usoda pa je ukrenila drtlgače. Nekega dne ga proti večeru obiskal stari prijatelj in daljni sorodnik, glasoviti vodja asturske vstaje, grof di Blanca.
Ta neumorno delaven in za svojo stvar fanatično navdušen človek Ji je žrtvoval ves svoj ugled, imetje W bi dal za to idejo tudi sVoje življenje. Mnogo itiU je bilo do tega, da pridobi tudi Dona Juana, najbogatejšega vlastelina v severni španski. Navali torej nanj z vseh strani, sklicuje >’*3 na njegov ponos iit ga spominja slavnega rodu. Dolgo odbija grand vse naskoke. Ko ga pa rujno špansko Vito u-greje in se prepriča o prijateljstvu svojega sorodnika ter mu odkrije svoje bri-
ge, posebno glede oderuhove mu grof di Blanca reče:
»Vidiš, ravno to je važen razlog, da pograbiš za oroižlie. Kaj pa sploh lahko zgubiš? Polovico dohodkov iz posestev. Radi tegtt ne boš od gladu umrl, saj bo tvoja hčerka drugo polovico delila s teboj. Tako bi bilo v najslabšem slučaju, to je, če Bog ne bi pomagal naši pravični stvari, če bi nas nade na slavno zmago prevarile. Ako pa dosežemo svoj cilj, ako Don Fernando zasede prestol svojih očetov, o čemer ne dvomim, ali ne bo nagradil tvoje žrtve in tvojega so-
vite, da se Sim grand ne mote dalje u-stavljati. Iz previdnosti pa le vpraša svo jega prijatelja:
»Bi mi lahko dal Častno besedo, da sc bo to zgodilo?«
Da pridobi svoji stvari uglednega pristaša, bi dal grof prav rad tisoč častnih besed, ne samo ene, ne da bi se brigal zato, ali jih bo lahko kdaj izpolnil. Nemudoma da hidalgu zaželjeno zagotovilo.
»Ždaj sem torej tvoj, tvoj do shirii, dragi grof. Že jutri bom začel zbirati in oboroževati svoje podanike,* vzklikne DOn Juan. »Živeti ali umreti za stvar dobrega, pravega našega vladarja Don Fer-nanda, to je od danes naprej moje geslo, čez mesec dni se ti pridružim s tremi stotinami svojih hrabrili podanikov.«
Kar obljubi, tudi izpolni. S svojih prostranih posestev zbere močiio kmečko
delovanja v tej vojni? Če boš poželel,	četo, j0 oboroži	in	po	možnosti izvežba.
bo lahko prezreti oporoko tvojega tasta,	Določenega diie	je	pripravljen na odhod,
s tem pa boš postal edini, pravi in iz-: Preostane mu samo še	ena dolžnost, slo-
ključni gospodar svojega ogromnega	v° od hčerke.
imetja.«
Lepe. zapeljive besede so tako učinko-
Najde jo v mali* prijazni sobici, kjer brblja z ljubljeno ameriško papigo, ble-
ščečo v krasnih zelenih in zlatih barvah. Poklonil ji jo je nek sorodnik, ki je s tem darom dekletovo Srce bolj razveselil, kakor marsikateri častilec z gladkimi, medenimi besedami.
Slični obisk^ so bili za donno Frančiško precej redki; Hidalg je namreč videl, da mu je hčerka edinka nekakšna ovira do neomejenega izkoriščanja velikanskega imetja, in je radi tega ni imel prav odkritosrčno rad. Res je, da se ji nikoli ni približal z ukorom ali s trpko besedo, nikoli j*s pa tudi ni objel ali ji privoščil mehke, tople besede, ki ie za neižno, mlado dušo naravnost potreba in življenje. Kako sc torej razveseli, ko se očetova usta dotaknejo njenega belega čela in ko v objemu na grandovih prsih prvič v svo jem življenju sliši biti njegovo srce.
Kmalu pa se to njeno veselje spremeni v ‘žalost.
Don Juan reče:
»Prihajam, da se poslovim od tebe. draga hčerka.«
»Da se poslovite? Torej odhajate, dragi oče? Pa menda ne za dolgo?«
Izdafe konzorcij »Jtttra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratm del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d d
prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.	“