;------—-	"	f   ■	— ■	■ — ------------—
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
11. številka
CERKEV IN DRŽIVA NA FRANCOSKEM.
Sklçneta bržkone vkratkem mir, ako smemo soditi po zadnjih brzojavkah.
SIJAJEN GOVOR ZA SPRAVO.
Minister Briand zahteva spoštovanje do katoliške vere.
Parfz, 19. febr. —• Y današnji seji francoske vlade, ki še je vršila pod predsedstvom predsednika Fallieres, se je enoglasnd odobril včeraj sklenjeni sporazum med prvim ministrom ¡ Clemenceau in ministrom za javno od-gojo Briandom. Clemenceau je izjavil, da jre pripravljen v potrebi podpirati svojega tovariša v današnji seji. j Ko je bila seja poslanske zbornice otvorjena, so bile galerije gosto zasedene, ker se je pričakovalo zanimivih prizorov. Vladni člani so bili polnoštevilno zastopani v ministrski loži.
Poslanec Meunier (radikalen republikanec) je zanikal, da obstoja zarota v prekuc ministrstva, vendar obžaluje z vsemi republikanci, “da je čutila vlada potrebo, ultimatimu (zadnji besedi) škofov dati zadoščenje.”
Zagrizen prostozidar.
Meunier je izjavil, da je proti vsakemu pripoznanju katoliške hierarhije (duhovske vlade), in prečital je več odlomkov iz pisanj in govorov prvega ministra Clemenceau v dokaz za to, da se je ta zadnji dve leti vedno proti-vil politiki, ki jo sedaj Briand zagovarja in Clemenceau nazadnje odobru-je. K sklepu je rekel poslanec:
“Služba božja je prosta in cerkve stoje odprte. To zadošča. Sprava med republiko in Rimom ni možna.” Tej izjavi je levica živahno ploskala.
Briand za spravo.
Nato je stopil Briand na govorniški oder in je imel sijajen govor, med večkratnim odobravanjem centruma in desnice. Izjavil je, da se vlada ne more in noče umakniti od svoje spravljive politike. Ločitev cerkve in države se ne sme zlorabljati za versko preganjanje. Vkljub kovarstvom svojih sovražnikov bode vlada poskušala, stvar na pričetem potu dokončati.
Svobodo za vse.
Obrnivši se k članom levice, je Briand izjavil, da je dolžnost tako republikancev kakor svobodomiselcev, spoštovati verska naziranja katoličanov. Zaključil je z besedami:
“Kakor si Vi mislite ločitev cerkve in države, si je ne mislimo mi. Mi hočemo svobodo za v-se.”
Minister je razlagal potem bistvo nameravanih najemnih pogodeb za cer kve. - Briand je končal svoj dolgi govor s pozivom, izreči vladi zaupanje. Neki socialdemokrat poslanec, ki je hotel začeti tirado (krotovičnico) proti vladi, je bil vsled vpitja prisiljen molčati, nakar je zbornica s 389 proti 88 glasovom izrekla vladi zaželjeno zaupanje. *
Mir blizu.
Pariz, 20. febr. — Pogajanja o najemnih pogodbah glede cerkva se danes nadaljujejo.
Časopisi soglasno priznavajo popolno zmago ministra Brianda, nekateri republikanski listi pa so nezadovoljni, ker se imajo vršiti pogajanja med cerkvenimi oblastvi. A tudi ti listi priznavajo, da se mora cerkveni spor kon čati. Zmerni in konservativni listi odkrito izražajo svoje veselje nad upanjem, da sf? vkratkem sklene mir med cerkvijo in državo.
Anarhisti na Nemškem.
Berolin, 15. febr. — Vsled odkritja, da so tiskani anarhistiški letaki v razdelitev med vojake, je vlada odredila hišne preiskave pri vseh znanih anarhistih v celi državi. Trije anarhisti so bili včeraj tu prijeti in stavljeni pod obtožbo, da so hujskali vojake k uporu proti vladi.
Bolgarski knez žaluje.
Dunaj, 17. febr. — Princezinja Klementina Saško-Koburška, mati bolgarskega kneza, je tu umrla. Princezinja Klementina je bila rojena dne 3. jun. 1817 kot hči kralja Louis Filipa v Parizu. Zapušča četvero otrok, med njimi princa Ferdinanda, ki ga je dne 7. julija 1887 bolgarsko narodno sobranje izvolilo bolgarskim knezom.
Čehi za Slovake.
Praga, 19. febr. — Povodom preganjanja Slovakov in slovaških časnikarjev na Ogrskem so priredili Čehi po raznih čeških krajih zborovanja, na katerih so izražali najtoplejše simpatije Slovakom in nabirali za nje doneske. Nedavno je bil enak shod tudi v Olomucu na Moravskem.
DRUŽBA SV. MOHORJA
zopet vabi Slovence, naj ponove svojo naročnino ali pa nanovo pristopijo k njej. Kakor kaže “Glasnik” v zadnjem družbinem koledarju, je število novovpisanih udov v “zlatih bukvah" doseglo častno število 267,194, in družba je od časa svoje ustanovitve sem razposlala samo svojim redno vpisanim udom 10,800.934 knjig. Za letos nam obeta zopet šestero lepih knjig in sicer.
1.	Zgodbe sv. pisma. 14. snopič. Če manjka komu kateri prejšnjih snopičev, si ga lahko naroči, da bo imel knjigo celotno.
2.	Pamet in vera. III. zvezek.. .Ta zvezek znanstveno, a hkrati poljudno obravnava vprašanja: “Očetova podoba,” “Odkod in čemu?” “Nevidni svet,” “Prevažna vprašanja,” “Osodepolni padec.”
3.	Umni čebelar. 1. snopič. ..Komur je čebela ljuba prijateljica, temu bo tudi ta poučna knjiga.
4.	“Življenja trnjeva pot”, se imenuje lepa povest, katero po resnični zgodbi iz polupreteklega časa Mohor-janom pripoveduje znani slovenski pisatelj Jos. Kostanjevec.
5.	“Slovenske Večernice”, 59. zv., bodo tudi podale lepega pripovednega berila. ..Že stara, a vedno priljubljena znanka so "Večernice” Slovencem, in bodo to ostale gotovo tudi za bodoče.
6.	“Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1908”. Ta Koledar je Slovencem istotako že star znanec! Obenem zanimiv, a tudi kratkočasen.
Vse te knjige dobiš za $1.00. Nikjer drugod ne nahajaš prilike, da bi za tako mal denar dobil toliko berila, zdravega, poštenega, poučnega in razvedrilnega berila za stare in mlade. Zatorej, Slovenci v Ameriki, ki še niste vpisani v to največjo našo družbo, pridružite se krogu svojih 81,979 bratov; ki ste pa že udje, ostanite jej zvesti. Čas vpisovanja traja do dne 5. marca. Koder imate poverjenika, izročite ud-nino njemu; če ga pa ni, pošljite sami en dolar na družbo, naznanite naslov svojega bivališča in naslovite svoje pismo :
Družba sv. Mohorja,
Celovec,
Kaernten,
Austria, Europe.
Turčija.
Suez, 18. febr. — Resen upor se je pripetil na nekem turškem prevoznem parniku, ko je ta plul skozi kanal. Ko-nečno je skočilo 300 mož čez krov. Deset od teh je utonilo ali pa bilo ustreljenih po mornarjih, ki so ostali zvesti. Ostali so dosegli obrežje in u-tekli.
Iz Berolina v Šanghai.
Berolin, 17. febr. -— Prva naravno-stria pošta na daljni vzhod izza izbruha rusko-japonske vojne je odšla iz Berolina v Vladivostok. Vožnja do tam traja 17 dni, od tam do mesta Nagasaki 2 dni in dalje do Šanghaia istoto-liko. Skupna vožnja iz Berolina do Šanghaia traja torej 21 dni.
Brati zoper brate.
Dunaj, 17. febr. —- V Lvovu, Galicija, so se te dni vršili veliki shodi, na katerih se je zabavljalo čez policijo, ker je zadnjič zaprla več rutenskih ali maloruskih dijakov tamošnjega vse učilišča. Nič manj nego 160 dijakov je bilo dejanih v zapor, ker so dijaki vprizorili hud izgred. Zakaj? Ker se je rabila edinole poljščina pri imatri-kuiaciji (vpisu vseučiiiščnikov). In dijaki so rektorja (ravnatelja) in profesorje pretepli ter vse pohištvo v slu-šalnicah razbili. Na zato vprizorje-nih shodih je ljudstvo zahtevalo, da se dijaki osvobode.
Slepar kitonosec.
San Francisco, Cah, 16. febr. — Pin-kertonska agentura ter oblasti Oaklanda in San Francisca iščejo v Ameriki rojenega Mongolca imenoma Woo Ang, ki je na $8 glasečo se nakaznico zvišal na $8000, si dal nanjo napraviti v Oaklandu pri neki banki menico, odpotoval v Hongkong in tam prejel na to menico $8000. Pravijo, da je bil ž njim “v kompaniji” neki Woods. O Woo Angu je sedaj samo znano, da je nekje na Kitajskem in Kina je velika, kakor znano.
Nesreča na kari.
Chicago, lih, 16. Tebr. — Sinoči ob polsedmih se je pripetila strašna nesreča na voglu Green in W. Adams cest, ko sta na neki kari pocestne železnice oba motorja obenem eksplodirala in so karo napolnili plameni, da so bili mnogoštevilni potniki kar omamljeni. Motornik R. Darnell je bil vsled silne eksplozije vržen skoz okno na cesto, da ga dolgo niso mogli niti najti. Dva pasažirja sta bila smrtno ranjena, a manj ranjenih je bilo mnogo.
Joliet, Illinois«. 22. februarja lot« li><>7
Imetnik X \ I
HONDURAS IN
NICARAGUA.
Slavni republiki v Centralni Ameriki sta st radi meje segli v lase.
ZDAJ PREPIR. 0 IZIDU BITKE
Kdo je zmagal? Zaradi tega vprašanja bo baje sedaj vojska.
Managua, Nicaragua, 20. febr. — Vsled sovražljivosti, ki so se začele predvčerajšnjim med republikama Honduras in Nicaragua ter končale s porazom hondurske armade, sedaj ni-caraške čete prodirajo v notranjost Hondurasa. General Carcamo, ki je vodil napadalce, je bil usmčen v bitki.
Predsednik Boriilla iz Hondurasa je izdal proglas, v katerem razpravlja zadnje dogodke in priziva za pripoz-nanje mejnega vpašanja, za katero se Nicaragua ni brigala, odkar je izročil španski kralj svojo nagrado v tem oziru. Od takrat je Nicaragua samo zahtevala zadoščenja za kršenje svojega ozemlja, za napadanje posesti in požiganje poslopij po rednih četah hon-durskih in za usmrčanje nicaraških vojakov, ki so stražili mejo, napadano po hondurskih četah.
Nicaragua baje “zmagala”.
San Salvador, republika Salvador, 20. febr. -— Semkaj dospele brzojavke pravijo, da je nicaraška armada prodrla v hondursko ozemlje pri Portillu del Espino in da so po dve uri trajajočem boju bili napadalci popolnoma poraženi. Na bojnem polju je ostalo sedemintrideset mož mrtvih in mnogo ranjenih. Izgube Hondurčanov so baje neznatne.
Malenkostna stvar.
City of Mexico, 20. febr. — Prvi pomožni tajnik državni Algara je danes izjavil:
“Predsednik Diaz je prejel brzojavko od predsednika republike Honduras, ki pravi, da so se dne 18. t. m. ob 4. uri pop. nicaraške in hondurske čete na meji spopadle. Spopad označa kot malenkostifo stvar. Hondurski predsednik izjavlja, da so bili Nica-ražani poraženi in prisiljeni bežati.’’
Tukaj sedaj mislijo, da je vojna med Hondurčani in Nicaražani sedaj gotova.
Cesar Viljem paradiral.
Berolin, 19. febr. — Cesar Viljem je otvoril novi državni zbor. Razvijala se je urpav staroveška dvorna bli-ščoba. Člani državnega zbora so se zbrali v uniformi ali v fraku. Samo socialisti so izostali, ker njih republikanski duh ne prenaša dvornega zraka. Cesar je nastopil z uprav smešno veličastnim spremstvom. In seveda je spet govoril, ampak topot je čital svoj govor, ki je ž njim otvoril državni zbor.
Krvava osveta.
Atlanta, Ga., 16. febr. — V neki sobi pod h. št. 218 na 10. ave. so našli trupla šestih Italijanov. Sosedje so poročali, da se je dvanajst moških obdelovalo z bodali. Pozvana policija je našla samo šest trupel, popolnoma razrezanih. Imena niso znana. Devet Italijanov, članov mafije, je dospelo te dni v to mesto, da umore tri rojake. Zvabljeni so bili v rečeno hišo, kjer se je izvršil napad.
Strašen prizor.
Richmond, Va., 16. febr. — Med u-smrčevanjem črncev Mojzesa Hill in Viljema Buffin v mestecu FaVmville se je doigral strašen prizor. Hill je tehtal 275 funtov. Ko je že visel na ve-šalih, se je vrv odtrgala in padel je na tla. Šel je mirno nazaj, si dal vrv še enkrat obvezati in spet se je pretrgala. Črnec je umrl med velikimi mukami, medtem ko je ležal na tleh. Črnca sta bila umorila poštarja Johna Grubba.
$3000 za en večer.
New York, 19. febr. — Tenorist Caruso, ki dobiva baje za vsak nastop $1500 a mu ta pogodba, vkratkem poteče, zahteva za obnovo svoje pogodbe $3000 za vsak nastop in poroštvo, da ima Sokrat nastopiti. Najvišja cena, ki jo je kdaj dobil kak pevec v New Yorku, se je plačevala Jeanu de Resz-ke. Za vsak nastop je dobival $2500.
Poljaki na Pruskem.
Berolin, 16. febr. — Pruski Poljaki se čutijo po svojih uspehih pri državnozborski volitvi tako osrčene, da nameravajo veliko demonstracijo proti nemški vladi. Poljski časopisi že naznanjajo za spomlad štrajk poljskih kmečkih delavcev na nemških posestvih. V teh okrajih po deželi že sedaj primanjkuje delavcev.
HARRY THAW.
New York, 20. febr. — Porotna obravnava proti Harry Thäwu, morilcu milijonarja White, se nadaljuje. Včeraj in danes se je vdrugič zaslišavala Evelyn Xesbit Thaw. Pravdnik Jerome se je trudil namoč, Thawovo soprogo speljati na led po skrajno bistro umnem izpraševanju. Ampak tudi zagovornik Delmas je pokazal, da ga ni ugnati v kozji rog. In tako še ni možno nič sklepati, kdaj in kakšen bo konec obravnave.
Največja žitna razstava.
Chicago, 111., 21. febr. — Največja žitna razstava,, ki se je kdaj priredila v Ameriki, bo otvorjena v Chicagi prihodnjo jesen pod pokroviteljstvom zveze “National Corn Exposition Association”, organizirane zadnjič v tem mestu. Kot razstava za raznovrstne žitne pridelke bo tekmovala glede važnosti z vsako poljedelsko razstavo, prirejeno doslej kjerkoli. Načrti za razstavo so Bili sestavljeni sinoči v Great Northern hotelu. Stroški so pro-računjeni na $150,000. Razstava gotovo privabi v Chicago 100,000 do 200,000 posetnikov iz vseh delov Združ. držav.
Nova trozveza?
London, 19. febr. — Listu “Times” se iz Petrograda poroča, da nekateri tamošnji časopisi objavljajo pozornost vzbujajočo vest, da Rusija sklepa in vkratkem sklene zvezo z Anglijo in Japonijo. Poročevalec dostavlja, da vesti niso nikakor utemeljene. Rusija se pač pogaja z Veliko Britanijo in Japonijo, namen tega pogajanja pa nikakor ni ustanovitev nove trozveze.
Belokranjska železnica.
Dunaj, 30. jan. — Danes se je vršila seja konsorcija za belokranjsko železnico pod predsedstvom načelnika grofa Jana Harracha. Seje so se udeležili dvorni svetnik Šuklje, dr. Homan in ljubljanski župan Hribar. Svojo odsotnost sta opravičila dr. Šušteršič in predsednik trgovske zbornice Lenarčič; prvi je poveril izvrševanje svojih konzorcijalnih pravic tovarišu Šuklje-tu. Na dnevnem redu je bilo poročilo dvornega svetnika Šukljeta o stanju cele železniške zadeve. Detajlirano je razložil vse korake, ki jih je storil v to svrho, da v sosednji Hrvaški vpri-zori akcijo v prid belokranjske železniške zveze. Na njegov predlog je skle nil konzorcij oficialno pozvati mestni zastop v Karlovcu, naj se i tam osnuje odbor, ki bi z konzorcijem deloval sporazumno v dosego belokranjske železnice. Iz nadaljnega poročila dvornega svetnika Šukljeta, kateremu je župan Hribar izrečno pritrjeval, je razvidno, da stvar stoji ugodno ter da se je nadejati vresničenja srčne želje na-I še Belokrajine.
Čevljarji učitelji.
Dunaj, 19. febr. — Uradni list nekega učiteljskega društva pa Madjar-skem poroča, da sta v dveh šolah tamošnjega okraja nastavljena čevljarja kot učitelja, in sicer opravljata ta svoj posel samo po zimi, po leti pa pribijata podplate. To so lepe razmere tam na madjarskem globusu!
Analfabeti v Avstriji.
Dunaj, 18. febr. — Analfabetov (ljudi, ki" ne znajo ne citati ne pisati) v Avstriji je med Čehi 3 med 100 ljudmi ki so stari nad 24 let, med Njmci 6, Lahi 16, Poljaki 47, Madjari 60,»Hrvati 73, Rusini 76, Rumuni 85, Slovenci 20.
Eksplozija v Mehiki.
Monterey, 18. febr. — Brzojavka listu “News” iz mesta Las Esparanzas, Mehika, pravi, da je bilo vsled plinove eksplozije v tamošnjem premogovem rudniku 39 moških usmrčenih in 12 ranjenih. Ker zvedenci mislijo, da je bilo začasa’ eksplozije 70 moških v rudniku, zfcto utegne število mrtvih in ranjenih doseči to število.
Judje v New Yorku.
New York, 17. febr. — New York šteje danes med svojimi približno 4 milijoni prebivalcev 800.000 Judov; to je največje število Judov, kar jih je kdaj na enem mestu skupaj stanovalo Jeruzalem je štel ob času svojega najvišjega procvita komaj do 150.000 prebivalcev. Judje se v New Yorku neznano hitro množe; vsako leto se jih priseli do 70.000, porflajveč iz Rusije in Rumunije, vrh tega pa se jih narodi za vsakih 20 umrlih 35 mladih. Ako se bodo Judje tako množili, bode štel New York v 10'letih 1,500,000 Judov.
NA RUSKEM VRE PROTI JUDOM.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
C. gospodom dopisnikom iz Cleveland, O.:—:	I
V Odesi začela Zveza pravih Rusov prav nemilo postopati proti njim.
ZAKAJ? TO JE VPRAŠANJ
Ne-moremo umeti, zakaj je dopis iz Clevelanda v zadnji številki našega lista tako zelo razburil nekatere cenjene in častite gospode clevelandske. V dotičnem dopisu vendar ni bil nihče napadan ali žaljen, najmanj pa župnik
Kdor pozna mednarodne pijavke, mu odgovqr ne bo težak.
Petrograd. 20. febr. — Tuji konzuli v Odesi so semkaj poslali svojim ozir. poslaftištv.om brzojavke, češ, da so tujci v nevarnosti, ker utegnejo vkratkem spet izbruhniti izgredi proti judom.
Avstrijski zastopnik poslaništva tu je na prošnjo avstrijskega konzula v Odesi danes prišel v urad vnanjih zadev. prosit varstva z.a avstrijske podanike v'Odesi; češ, da so .avstrijski, nemški in italijanski prebivalci Odese že bili napadeni na cesfah.
Kolikor je znano, ni bil noben Anglež ali Američan nadlegovali. Poslanik Riddle ni ničesar slišal od ameriškega konzula v Odesi.
Napadi na jude.
nove slovenske tare častiti gospod patih' Zakrajšček. Ampak samo protestirali so nekateri clevelandski rojaki zoper pisarjenje “Nove Domovine”, ki že leto dmj skoraj v vsaki številki napada njihovega duhovnika. Nočemo si-, cer zagovarjati in ne zagovarjamo ne-dostatkov ali krivic, ki so se Vam— kakor trdite — godile, toliko pa rečemo z mirno vestjo, da se gnjusi nam in vsem izven Clevelanda živečim Slovencem, kar pisari “Nova Domovina” dan na dan zoper vaše duhovnike. To je naravnost sramotno! Če imate res toliko umazanega perila, operite ga, toda operite ga doma in ne razobešajte ga po vsem svetu! Najlepša pesem se posluša samo nekaj časa. Vaše pa ni konca ne kraja. Želeli in zahte-
Odesa, 20. febr. — Zveza pravih Rusov je od dne do dne’nevarnejša in je že povzročila stanje okrajne nervoznosti med meščani, posebno judi Caha!). Kupčija je hudo prizadeta, žitna borza je zaprta in finančno poslovanje je dejansko ustavljeno.
Izgredniki napadajo prodajalnice in gostilne, pripadajoče judom, ter smešijo judovske gospodarje. Danes je neki jud potegnil revolver v silobranu (?). Takoj je bil prijet, odpeljan na dvorišče in tu so mu odrezali roke in noge.
Ljudje z dežele se ob belem dnevu ustavljajo na cesti in vprašujejo, dali so judje ali kristijani, in včasi morajo pokazati potne liste. Če so judje, so pretepeni.
vali ste, naj se ustanovi v Clevelandu n®va slovenska župnija z novim župnikom. Vaši prošnji je zdaj ugodeno. Dobili ste novega č. g. župnika in ustanovili novo faro žalostne Matere Božje. Kdor ni zadovoljen s starim žup-1 nikom, ta lahko pristopi k novi fari j pod vodstvom novega g. župnika o.
| Kazimira Zakrajšček, ki ga dozdaj še : zmirom hvalite. I, kaj pa hočete še I več? Če niste s tem zadovoljni, ka-1 žete da bijete boj zaradi boja, ne pa zaradi dobre stvari. Če niste s tem I zadovoljni, zastonj iščete simpatij pri našem narodu, narod Vas bo obsodil, To je naša zadnja beseda v ti zade-
vi. Izjavljamo tudi, da 'A. S.’ ne bo
Policija mirno gleda.
priobčil nobenega dopisa o lokalnem
General Kaulbars, guverner v Odesi, je izprva ščitil Zvezo pravih Rusov, češ, da so njeni člani edino pravi domoljubi. Vsled tega policija mirno gleda, kako izgredniki nastopajo proti judom. Prvi minister Stolypin je bil večkrat naprošen za odpomoč. In odredil je vselej preiskave, a doslej je vse ostalo pri starem.
Aleksij Aladin.
New York, 18. febr. — Aleksij Aladin, vodja kmečke stranke v ruski dumi, je semkaj dospel s parnikom “Majestic". V prid svobodnemu gibanju bo imel več predavanj v Ameriki. Po njegovih misKh ruska vlada ni več vstanu, to gibanje ovirati, ker je že preveč napredovalo.
Aladin . je kmečkega rodu. »Študiral je na vseučilišču v Kazanu, bil radi svojega svobodoljubja izključen, ustanavljal je delavska društva, bil prijet in progiian v severno Rusijo. Utekel je na Nemško in se vrnil, ko je car Izdal proglas za ljudske pravice. Sicer je sedaj vodja kmečke in delavske stranke, a vlada je preprečila njegovo izvolitev za dumo.
Kakor g. Aladin nadalje pravi, je položaj revnejšega prebivalstva na Ruskem strašen. Milijon ljudi utegne v prihodnjih treh mesecih umreti lakote.1 Če se bo vlada nadalje protivila, dati ljudstvu njegovo ustavno pravico, potem bo izbruhnila revolucija, kakršna svet še ni videl. Mornarica se bo najprej, potem armada pridružila revoluciji.
cerkvenem prepiru Vašem, ne od jed-ne ne od druge stranke. Pa naj bo zamera gori ali doli!
Gregorčiču spomenik!
Na tozadevni naš poziv smo doslej
prejeli sledeče darove:
Prenos I. izkaza ............$6.00
Rev. dr. John Seliškar.......... 5.00
Miss Louise Solnce.............. 1.00
Miss Fanny Grčar................ 1.00
Miss Polda Vogrinec............■ 1.00
G. Janko Ogulin ................ 1.00
G. Charlie Sitar ............... 1.00
Skupaj ................ $16.00
Amerikanski Slovenec želi še več darovalcev, zatorej naprej! Vsak dar-ček v preblagi namen bo dobrodošel.
Strašna šala.
London, 20. febr. — V Tomsku je prišel na .policijski urad berač s culo, v kateri je imel človeško glavo. Povedal je tole: “Na poti po noči'sta me vprašala dva tujca, če hočem malo mesa. Jaz sem ju prosil, in dala sta mi nekak okrogel zavitek. Mislil sem, da je glava ovce. Nesel sem jo k neki kmetici in jo prei.il, naj mi jo skuha. Ta je zavitek razvila in zaklicala vsa prestrašena, da sem prinesel človeško glavo.” — Gre se torej za umor, s katerim se inorilca celo kratkočasita,
Vojaško trpinčenje.
Mlad starec.
Minneapolis, Mimi., 18. febr. — V tukajšnji mestni bolnišnici je tc dni umrl James Anderson, deček, star II let in dva meseca. “Ko jc umrl, so mislili zdravniki da je star najmanj 60 let. Ko je bil deček star 6 let, pričeli so njegovi lasje postajati sivi in Uidi vid mu je postajal vedno slabši. Hodil je tako previdno, kakor je to lastno le starim ljudem. Kot dete od 2.-4. je bil deček zelo pameten in dobre glave, toda tekom zadnjih dveh let je tudi duševno opešal.
Dunaj, 20, febr. — “Arbeiter Zei-tung” poroča, da je bil neki Edvard Baroh, kljub timu. da nekoliko šepa, potrjen k vojakom ter lani jeseni pri-deljen ulancem v Stockerau. Neki kor-poral je tega mladeniča posebno trpinčil; vsled težke službe je začel tudi bolehati ali zdravnik je rekel, da je on najbolj zdrav v regimentu. Dne 14. t. m. ga je korporal tepel do krvi. Baroh se je odstranil iz vojašnice jokajoč, in od takrat naprej ga ne najdejo nikjer. Najbrže si je poiskal smrt v Dunavu.
Velika razprodaja mesa v soboto.
.Osleparili davkarski urad.
London, 19. febr. — Uradniki davčne oblasti so zasledili, ogromno sleparstvo. Odkrili so čevi, ki so vezale žgalnico neke velike žganjarne s col-nim skladiščem, ki v njem leže obda-čena žganja. Pravijo, da je bila državna blagajna po dolgoletni rabi teh cevi osleparjena za notranji davek po $2.75 od vsakega galona whiske. Davčna oblast. zahteva na odškodnini in kazni za tihotapstvo $300,000. Zadeva se bo razpravljala v parlamentu.
Svinjska stegna, funt po ne.
Fresh Pork Butts, funt po ioc.
Fina mast, funt po ioc. *
No. 1 svinjina, funt po 7c.
No. 1 Flank steak, funt po 8c.
No. 1 Round steak, funt pa ioc.
Sveži hamburški steak, funt po 7c. Teletina na izbero, funt po 9c. Teletina za golaš, funt po yc.
Sveže svinjske klobase, funt po 7c. Najboljše šunke, funt po 13c.
Boneless R,ump Corn Beaf, funt po 7c. Kislo zelje, funt po 5c.
BUEHLER BROS. CO.
[04 N. Chicago Si.	Joliet, TM
Joliet, 111., 20. febr. — Že smo plavali v pomladanskih sanjah in bili tako prevzeti, da smo skoro slišali traio rasti. Re^, nenavadno milo zimo smo imeli in zadnji dnevi so bili uprav div-ni. Neki slovenski odličnjak iz Calu-meta. Micin, se je nemalo začudil, do-spevši v ponedeljek po svojem poslu v našo sredo, češ, skoro bi bil mislil ob tem toplem vremenu v vašem mestu, da sem cilj zgrešil in zavozil kam na daljni jug. In na vprašanje, kako se kaj imajo v Calumetu, se je naš dobri znanec odrezal: "Ej. že še gre, samo tri do štiri čevlje snega' iinamo. Pasja dlaka, smo si mislili, potem ga tudi še 'mi kmalu spet dobimo. In ko smo davi vstali, so s temnega neba že frčali zimski metuljčki, in Joliet je spet odet v help haljo. Ko to pišemo, imenitno mete.
—	Opozarjamo na vabilo Družbe sv. Mohorja na prvi strani te številke.
_____ V bolnišnici sv. Jožefa se zdravijo sledeči rojaki: Alojzij Torkar, ima vslcd zaštrupljenja krvi po neznatni rani noge luido otekle in muči ga tudi influenca, a zdravje se mu polagoma vrača; Mike-Kraven, ima influenco, pljučnico, otekel vrat in bolezen mu je udarila tudi na možgane; Hrvat Obi-čina, ki je imel vsled nekega pretepa hudo rano na glavi, se je danes vrnil domov popolnoma ozdravljen. Doma se pa zdravijo: I. Kravec, ima svrab, gdčna. Okoren iz Rockdala, ki je dospela šele pred štirimi meseci v Ameriko, je imela hud revmatizem, a je že boljša; I. Vidic, stanujoč pri Verčajju na Indiana cesti, je bil v nedeljo zvečer na mostu Ruby ceste napaden po dveh neznancih, ki sta mu prizadela osem bolj ali manj hudih ran, a bo okreval.
—	V nedeljo, dne 24. t. m., bo v tukajšnji italijanski cerkvi sv. Antona daroval peto sv. mašo mil. škof Silva iz lizbonske škofije na Portugalskem, ki se mudi v Ameriki v svrho verske organizacije portugalskih katoličanov, raztresenih po glavnih mestih Združ. držav in doslej v verskem oziru zelo zanemarjenih. Popoludue istega dne si Italijani ustanove društvo, ki pristopi k W. C. U. K ustanovitvi je vabljeno tudi naše slovensko društvo sv. Martina št. 80. iste zveze.
—	Izvrševalni odbor republikanske stranke je v ponedeljkovi seji določil soboto 16. marca kot dan za prihodnje prvotne volitve (primaries) in ponedeljek 18. marca za konvencijo.
—	"State Board of Charities" priporoča v svojem poročilu na guvernerja zgradbo nove kaznilnice na kakem primernem prostoru, ker so razmere v jo-lietski kaznilnici nečloveške in neznosne v zdravstvenem oziru. Celice so premajhne (7 čevljev dolgiTin 4 čevlje široke). Jetika je na dnevnem redu v tukajšnji kaznilnici. Jeklarna Illinois Steel-kompanije se je že preveč približala zadnji ter s svojim dimom in okuženim ozračjem kaj slabo vpliva na zdravje jetnikov.
—	Daši senat ni še-topot dovolil denarja za 14 čevljev globoki brodarstve-ni kanal skozi Joliet, vendar senator Hopkins in drugi zagovorniki velikega vodovoda v senatu čutijo, da še je veliko doseglo v tem oziru na tem zasedanju kongresa. Pot je napravljena za ugodno pretresovanje tega načrta v bližnji bodočnosti. Izvoljen je odsek inženirjev, ki bodo to yprašanje študirali.
—	Danes so pokopali sestro našega župana, Miss Kate Barr, ki je umrla za vročinsko boleznijo.
—	Ker so pocestni karnivali prepovedani v našem mestu, se nameravajo uvesti vsakoletne svečanosti zvane v New Orleansu in na Francoskem sploh "Mardi Gras”.
0
■— Pisma na pošti so imeli koncem zadnjega tedna: Andler Josip, Groznik Ignac, Horvat Franc, Judnič John, Pintar Frank, Rosanovič Pero in Vo-jevoda Franc.
—	Koliko avtomobilov vozari sedaj v našem mestu? Okoli 150.
—.Joliet'raste. Sedaj že šteje okoli
44,000	duš. In z rastočim mestom se dviga seveda tudi “business”. Poštni denarni promet je znašal v prošlem letu $1,271,656.66. V Evropo je bilo lani poslanega denarja po 5,024 nakaznicah $187,469.45.
—	V jeklarni Illinois Steel-kompanije je v soboto zjutraj ogenj uničil
* eno starih poslopij, ki se je rabilo kot “roll shop”. Ogenj je izbruhnil iz neznanega vzroka okoli 6. ure ter napravil precejšno škodo. Poslopje se nemudoma spet zgradi.
1
—	Naši salunarji imajo mir, ker se bližajo volitve. Samo tupatam je kateri klican na odgovor in kaznovan, če je trpel v svoji gostilni kak peklenski stroj pod nedolžnim imenom igralne mašine.
—Rojak, kdo te gotovo ozdravi v slučaju bolezni? Dr. Ivec! Kajti najboljši zdravnik v Jolietu je dr. Ivec, 711 N. Chicago St., N. W. Phone 1012, Chicago 2202.
Od nekodi, 14. febr. — Rojak živeč v Thomas, W. Va„ popisuje grozno nesrečo, ki se je dogodila dne 4. febr. t. 1. v tamošnjem premogovniku "Davis Coal and Coke” družbe, in katera je zadela tudi 5 Slovencev-rojakov, Redeče: "Jaz sem šel na delo v pondeljek zjutraj dne 4. febr. blieo polsedmih, in sem.imel še kakih 10 minut do jame, kar zagledam prav črn oblak dima pred jamo. V kakih 5 sekundah je bilo zopet vse jasno. Ko pa pridem pred jamo, je bilo že kakih 12 delavcev, razpraskanih in krvavih po glavi, zunaj. Kateri so bili že čez 30 jardov v jami, jih je smrt zadela, kakor sem zvedel. Iskali so jih 4 dni, ter prinesli 25 mrtvih mož ven;' pravijo, da so vse dobili. Bilo je pa 13 Italijanov, 5 Litvinov, 2 Angleža ter 5 Slovencev. Superintendent'Anglež se je še le potem zadušil, ko je hotel rešiti, kar bi se dalo. Od Slovencev ubitih vsled plinove razstrelbe je bil jeden samec, Janez Bizjak, drugi oženjeni. Jakob Štucin ima tukaj ženo s 3 otroci, drugi trije Slovenci imajo žene in otroke v domovini, in sicer Jože Bizjak ženo in 3 otroke, Frank Šabič ženo in 6 otrok, Pavel Hrvat, ženo.
Nekaj delavcev je bilo fako razbitih in ožganih, da jih ni bilo mogoče drugače spoznati, kakor po “čekih ’, ki so jih imeli v žepih, V jami je silno razdejano.
Tako je našlo naglo smrt zopet 5 rojakov. Rojaki: ne veste ure, ne dneva smrti, zato se varujte, ter bodite pripravljeni vedno.	J. T.
Calumet, Mich., 15. febr. — Jutri dobe calumetski rudarji prv: '■ plačo, ki jim je bila obljubljena pred nekaj meseci. Zvišanje bo znašalo okoli $75,-000 za vse družbe, kar bo razveselilo marsikoga. Na leto bo znašalo to blizu en milijon.
—Maškarada. Dramatični klub "Slovenija” je lahko ponosen na vseskozi srečen izid predpustne veselice, ki se I je vršila zadnjo soboto zvečer v italijanski "dvorani. Zanimanje zii to ve sel.ico je bilo splošno, kar je pokazala tudi obila udeležba. Razprodane so bile vstopnice; plesalke in plesalci so komaj .imeli dosti prostora na podu.
—Dne n. t. m. se je poročil v slovenski cerkvi John Kobe z Vrha na Dolenjskem z Marijo Dormin iz Delnic. V sredo 6. t. m. sta se poročila Matija Kostelec, fare Podgrad, in Jerica Lukan iz Vrha pri Vinici. V sredo dne 30. jan. so se poročiji v slovenski cerkvi: Jos. Z. Meteš iz Zagozdaca, fare Stari trg, z Marijo Mavrin, fare Nemška Loka ter Jos. Jančar iz fare Št. Jernej z Marjjo Levstek, vdovo po pokojnem Jakobu Jančar na Calumetu. V sredo 23. jan. še je poročil v slovenski cerkvi občeznan mladenič Jos. Horvatič (Šašek), doma iz fare Stopiče, z gospodično Uršulo Sekulo, iz fare Podgrad pri Novem mestu.
-—Tamarack rudnik št. 2. posluje z nekdanjo močjo ponemči in podnevi. Prostori so prosti plina. Vbod proti št. ; je nemogoč, dočim veže št. 2 in št. 5 navadni prejšnji prčdor za rešitev v slučaju potrebe'.	Gl.
San F.rancisco, Cal., 11. febr. — Nenadno je tu umrl Jožef Kajfež, doma iz Banjaluke, okraj Kočevje na Dolenjskem. Star je bil 27 let in neože-njen, a vrl prijatelj in rodoljub. Nesreča ga je zadela pri delu v City Marketu dne 26. jan. Poleg nekaj denarja v gotovini je zapustil mnogo nepremakljive posesti. Pogreba so se -udeležili vsi njegovi sodelovalci z gospodarjem vred. Truplo je bilo blagoslovljeno v katoliški cerkvi.	I.
So. Lorain, O., 6. febr. — Zadnji teden je umrl Alojzij Debevec ter bil pokopan v petek 25. jan. Pokojnik je bil doma iz Notranjskega. Zapustil je tukaj v South Lorainu dva brata, v domovini pa stariše, brata in tri sestre. Brata sta oskrbela lep pogreb ker pokojnik ni bil pri nobenem društvu društvu v zadnjem času. Mladeniča, ki je bil 22 let star, sp tukajšnji rojaki čislali.
Hibbing, Minn., u. febr. — Angleški listi poročajo o umoru, ki se je zgodil zadnjo soboto popoludue. Zgodilo se je to v gostilni na 109 Tretji cesti, katero ima v rokah “Avstrijec” Kloinz (bržkone Klinc).
Mike Rubovina, John Božič in gostilničar so igrali kvarte. Božič je priigral $4 in se namenil oditi domov. Odide torej v gostilniško sobo in povabi še tovariša na pijačo. Na mizo vrže pest srebrnega denarja, da bi pokazal svoje bogastvo. Rubovina plane z rokami po denarju, na kar ga Božič potisne na stran. To je povzročilo prepir. Rubovina prime za nož in zabode Božiča v desno ramo ter mu zada globoko rano na glavi. Božič pade po tleh, potegne revolver in ustreli Rubovina. Dva strela sta zadela moža na ramo, tretji ga je pa zadel v prša in ga na mestu umoril. Gostilničar je skočil iz gostilne ter hitel na vso moč po policaja. Med tem je Božič ušel; dobili so ga v nekem drugem salonu.
Rubovina je -bil okoli. 22 let star in je živel na Fin'lokaciji že več let. Božič jc menda prišel šele pred nekaj dnevi iz Omahe. V ječi je priznal, da jc umoril Rubovina v silobranu. Gl.
Kaylor, Pa., 17. febr. — Ako prebiramo slovenske časopise, nikdar ne o-
*
pazimo nikakega dopisa ali novice iz tukajšnjega kraja. Zatorej opazovalec tega prosi uljudno slavno urediji-štvo A. S., da priobči nekoliko vrstic naše glasilo iz tukajšnjega kraj'a. Minolo je kakih osem mesecev, odkar se je tudi tu ustanovilo podporno društvo sv. Barbare in se spojilo z našo rhaterjo slavno K. S. K. J. Videfi fe bilo ob prvi seji precejšnega navdušenja do imenovanega združenja, vpisalo se jih je takoj okolu 35 mož; pri drugi mesečni seji jih pa je ostalo samo 26 zvestih udov tega društva; osta li so se stisnili — zakaj? To mi ni znano. Tega pa se društvo ni prestrašilo, ampak nadaljevalo je svojo pot naprej, po pravilih- društva in slavne K. S. K. J. Nekaj novih udov je tudi pristopilo do današnjega dne; nekatere je društvo tudi uže suspendiralo, ta korekoč jim dalo še priliko priti nazaj pod varstvo naše matere Jednote; pa tudi izločeni člani se dobijo med imenovanim čast. društvom. Pomisli, dragi sobrat in bralec: izločeni član ni suspendovan, in tudi ni prišel k mesečni seji (akoravno je v bližini dru štvenih prostorov) da bi bil kakor mož odstopil ;ampak imenovano društvo jih je moralo izločiti, vzeti,jim vsako priliko, še kedaj v imenovano čast. društvo vstopiti, pa zakaj to? Ako opazujemo delovanje društva in člane istega, tako razvidimo, da je društvo postopalo zoper člane pravilno. Na IX. konvenciji je eden naših gg. delegatov predlagal, kakor smo slišali, da nobeden član Jednote ne bi smel imeti fan ta ali moža na hrani, če ni isti član Jednote! Žalibog, opazovalec pa tu v našem malem kraju vidi ravno nasprotno; tu se čuje, da pravi gospodar (boarding boss): “Kaj, devet h. . . boš nosil tje v to društvo! Fant, ti de vaj »denarje na kup, kakor jaz, da boš kaj imel.” I11 še dosti družili tacili žalostnih izrekov se čuje, katere pa opazovalec ne bode nadaljeval, ker se mu vidi sramotno, od nekdanjih članov tega čast. društva še več pisati. Samo toliko še dodenem, kar sem sam opazil pri zadnji mesečni seji, da imenovano čast. društvo ne razpada (kar želijo nekateri 'zgoraj imenova nih), ampak napreduje! Kajti pri zad nji seji so štirje novi udi pristopili, in se še sliši od nekaterih, da so pripravljeni pristopiti v imenovano, čast. podp. društvo. V tem kratkem času njego vega obstanka je izplačalo nad $120 (reci: stoindvajset dolarjev) v bolezni; društvo ima vsakorazne stvari, kar se tiče društvenega poslovanja, kar je stalo to malo in mlado društvo nad $80 (reci: osemdeset dolarjev) in tudi imamo še v blagajni, da se ne vstraši mo, ako bi bil kateri izmed društveni kov potreben podpore, ista mu je zmi-raj pripravljena.
Toraj, dragi rojaki, posebno tu na Kaylor ima jih še, ki niso pri nobenem društvu: pristopite k našemu društvu in naši materi slavni K. S. K. J.! Vi pa, sohratje, glejte, da bode vsak vaš prijatelj naš ud in član naše slav. Jednote! Ne sluhajte besed takih, kakršne sem uže zgoraj omenil, ker so nasprotniki društev in vsega dobrega. Resnica je, da marsikateri naših pridnih rojakov si je prihranil nekaj stotakov, tudi vže tu na Kaylor; ali to/ nas ne sme storiti ošabne, in tudi ne misli vrivati, da imamo sami dosti, da nam ni potreba nobenega društva. Pomisli. dragi rojak, ako si bolan in ako si v društvu, tvoji stotaki ostanejo na miru, ker društvo te podpira, društve-niki te obiskujejo in ako je potreba, dobi Ti društvo najboljšega zdravnika, ali te pošlje v hospital, ako tako želiš. Vzgled nam je strašna nesreča, ki se je pripetila pred par tedni v tukajšnjem rovu.
Rodom Primorec, in tudi nam Kranj cem priljubljen mož, star še le 24 let, kopal je premog z električnim strojem (Morgan-Gardner). Bilo je jako trdo, gotovo dosti žvepla med ogljem. Šel je na prednji konec stroja, in v tistem hipu je stroj odletel na stran in njega je prijelo za noge in mu eno nogo čisto odtrgalo in drugo samo poškodovalo. Odnesli so ga takoj v bolnišnico, ker je upanje, da bode ostal pri življenji. Bil je v N. H. Zajed-nici, dobil bode takoj $400 .za nogo in $5 na teden podpore.
V*thj deželi je delo prva stvar, potem pa društva in Jednota! Dostikrat se je že slišalo, da nič ne pomaga, če človek govori o tem ali ne, ker se res dostikrat piše o tem rečeh, pa da vseeno je vedno tistih, ki niso pri nobenem duštvu. Res jih je in bode jih tudi žalibog! Ali sveta dolžnost nas vseh članov Jednote je, da delujemo za to po naši moči, ker potem bomo vredni člani Jednote in pravi katoličani in sinovi majke Slave! ,
Ti pa, slavno naše glasilo, korakaj nam na čelu tako pogummvnaprej kakor doslej in naša slavna Jednota bode ena najmočnejših organizacij na svetu!	Opazovalec.
Zahvala.
Tem potom izrekam svojo iskreno zahvalo slav. podpornemu društvu katoliških borštnaric sv. Ane, da mi je tako točno izplačalo zavarovalnino v znesku $1000 po moji soprogi Mariji, umrli dne 14. januarja t. T., kot bivši članici omenjene zveze.
Obenem izrekam prisrčno zahvalo za izkazano sočutje in obiskovanje med njeno boleznijo ter polnoštevilni sprevod na njeni zadnji poti. .
Joliet, 111., 20. febr. 1907.
John Habinc z otroci.
^PLJUČA.
Najvažnejši organ v telesu so pljuča. Noben drugi ustroj človeškega telesa ni tako podvržen k bolezni ko pljuča. Vsako zanemarjenje prehlajenja prsi znači neko ranjenje pljučne mrene in poškodovanje nežnih opna tega organa. Vsak pameten človek se mora varovati prehlada tej. ga ne zanemariti. Varujte vaša pljuča, to mora biti najvažnejša stvar za vaše zdravje.
Severov balzam
za pljuča
je namenjen posebno zoper vse prsne in goltančne bolečine, kakor: prehlaje-nje, kazelj, zamolklost, vnetje pljuč in sapnika, oslovski kašelj, davica, naduha, ter leči hitro vse bolečine v pljučih. Da svoji svrhi udovoljava, dokazuje sto in sto svjedočb. Imejte polno zaupanje v to zdravilo, ki je že veliko ljudi ozdravilo. Odlašati ni dobro.	Cena 25C in 50C.
Bilje in korenčki.
Iz mnogovrstnih izbranih in dragocenih rastlin ostane kemičnim procesom
Severov
življenski
balzam.
Te rastline so skrbno nastavljene in so za to jako delujoče pri lečenju pokvarene prebave, zaprtja, sploh slabosti. in pri drugih boleznih k katerim so starejši ljudi fine konstrukcije nagnjeni.
Cena 75C.
Težka
prebava.
vsakemu, ki trpi na tej bolezni, gnjusi se jed, čim na njo pogleda. Možete se rešiti teh neugodnih bolečin, kakor težka prebava, zoprtnost jedi, grenak okus, krč, itd., če bodete rabili prikladno zdravilo, in to je sigurno
Severov
želodčni grenčec.
Cena soc in $1.00.
Izbruhi.
Vsak tudi najpažlivejši člo vek izvinje. si včasi kak članek, ali se udari, ali mu oteče kaki drugi del tela, dobi krča v roke, bodljaje, revmatizem ali neuralgijo.
So ljudje, ki so hitro in popolnoma ozdravili od teh bolezni, ker so rabili
Severov
olje
sv. Gotharda.
Cena 50C.
W. F. Severa Co. ““JA*"“
Slovencem v pogled.
Ljubi moj prijatelj Collins M. I.
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošiljam mojo sliko katero, Vas prosim, da stavite v časopise in se Vam zahvaljujem prav toplo za Vaša zdravila, katera ste mi pošiljali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem vsakemu Vas priporočajoč ostajam Vaš prijatelj.	Mike Novak,
1253 Molilen Ave., Pueblo, Col.
Dobri časi.
Kaj imenuješ dobre čase? Večina ljudstva misli, da to pomenja dobre za služke ali uspeh v kupčiji, mnogo denarja. Natančnejša preiskava pokaže, da se lahko zasluženi denar istotako lahko troši, da imajoč ga iščemo razkošnih zabav, da dovolj ne skrbimo za svoje zdravje in tako nas večkrat napadajo bolezni. Ljudje 'treznega mišljenja vedno stavijo del svojih zaslužkov na stran in tudi ne trošijo vse svoje življenske moči. Kadar jih napade slabost, jim jo brž prežene Trf-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino in prepreči, da se slabost ne razvije v resno bolezen. Tudi ko smo popolnoma zdravi, bi morali tupatam izpiti jiožirek tega zdravila, da si ohranimo moč in trdno voljo. To čisto rastlinsko zdravilo, ki nima najmanjše škodljive primesi v sebi, je koristno v vseh boleznih prebavil, tudi v zastarelih. Kdorkoli potrebuje krepkega želodca, dobre slasti, čiste barve in čvrstega telesa, naj ga uživa. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
*♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ PREMOG
TRD IN MEHEK, TER
kok in drva
♦	ZA KURJAVO
prodaja v Jolietu po najnižjih cenah.
•	Stefan Kukar,
X Northwestern Phone 1479.
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
I
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi p^ dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344.
Grayhek & Ferko
MESNICA
207 Indiana St.
Joliet, 111.
N. W.
Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas.
Pošiljam iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik.
Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA.
Phone 606.	Chicago Phone 15».
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
123 Pine Street,
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
!	J. j. KUKAR,
I	ZASTOPNIK
Ivseh parobrodtiih družb
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
WAUKEGAN, ILL.
IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora je odpotovalo dne 28. jan. 50 Makedoncev, 40 Hrvatov in 80 Slovencev, a nazarj prišlo 150 Hrvatov iti Slovencev; 29. jan. sc je odpeljalo 89 Slovencev in tl Hrvatov.
—	Promet s tujci na Kranjskem. V preteklem letu se je promet na Kranjskem v obče prav ugodno pomnožil, kajti vsi kraji in vsa letovišča in toplice, ki jili tujci obiskujejo, izkazujejo napram letu 1905 večje število obiskovalcev (tujcev seveda!) Tako je naraslo, oziroma se pomnožilo leta 1906 število tujcev v Ljubljani za 5,200, na Sledu za 10,200, ostala Gorenjska v obče za 3,540; kamniško Kneippovo zdravilišče za 1.020; Postojna za 2,440, Planina, Vipava, Cerknica, Rakek. Logatec in Notranjsko v obče za 920; Novo mesto za 1,280, Kostanjevica, Krško, Kočevje, Črnomelj, Višnja gora in ostala Dolenjska za 2,600, Toplice za 280. Ves ta promet pomeni za deželo, oziroma posamezne sloje prebivalstva —■ dobiček in reklamo. Ko bi se bili pa začeli sami že pred 10—15 leti brigati za reklamo, bi tujci danes že okolu in okolu poznali in poveličevali naravno krasoto kranjske dežele.
—	Za župana iz Grosuplja se je pred stavljal po Vižmarjih neki 30 let stari človek. Tudi drugod je ta človek nastopal ter po gostilnah, ko je bil dobro postrežen, dejal krčmarju, ako ima za menjati 1000 kron. Krčmar je seve to vedno zanikal, nakar je rekel slepar, da gre menjat ter je — izginil. ' Po drugih krajih se je ženil in tako sigurno nastopal, da je bil v nekaterih premožnejših kmečkih hišah dobro pogoščen. Orožniki sd sedaj dognali, da je to delavec Jožef Črček iz občine Dobrnik, ki nastopa časih tudi kot mešetar.
—	Avtomobilna zveza med Novim mestom in Brežicami. Poštno ravnateljstvo v Trstu namerava med Novim mestom in Brežicami vpeljati pošto na avtomobilu, seveda le pod pogojem, če najde primernega zanimanja pri inte-resiranih občinah. V tej zadevi se mudi poseben odposlanec na Dolenjskem. Za enkrat se namerava nakupiti dva avtomobila, ki bodeta vozila po 20 km. na uro. Prostora bo za dvajset oseb. Voznina bo znašala 6 h za kilometer. Kakor se sliši, je mnogo upanja, da se projekt uresniči. Nameravana avtomobilna zveza utegne prinesti več življenja in prometa v te lepe dolenjske kraje.
—	Grad v Senožečah je naprodaj.
—	Zima po deželi. Poleg pol metra visokega snega so imeli po Notranjskem koncem januarja po 15 stopinj mraza po R. Ljudje ne pomnijo že 25 let tako ostre zime. Otroci kolikor jih pride v šolo, so z napol zamrznjenimi ušesi dospeli vanjo. Mnogo zamrznjenih tičev so našli po cestah in grmovju.
—	Nova šola. Iz Begunj pri Cerknici se poroča: V.soboto, dne 19. jan. je bil za Menievce vesel dan. Blagoslovih'. se je krasna, v modernem slogu zidana in z vsemi učnimi pripomočki opremljena nova ŠQla.
—	Duhovniške vesti. Začasni pokoj je dovoljen čč. gg. R. Gregorič, žup. v Kolovratu in Ivanu Jegliču, kapelami v Podbrezju. — Župni upravitelj v Kolovratu je postal gospod Adolf Knol, dosedaj župni upravitelj na Sv. Planini,
-v Umrla je v Trebnjem gospa Terezija Rom, stara 79 let. — V. Gradcu je umrla gospa Ana Paener roj Wut-scher stara 57 let, rodom z Dolenjskega.
—	Nove Jesenice. V zadnjih petih letih se, je na Jesenicah zgradilo čez dvajset novih hiš, ki dajejo Jesenicam lepo zunanje lice. Največje in najlepše hiše so v bližini kolodvora. Letos se bodo ob cesti od kolodvora proti Savi zidale tri velike,' dvonadstropne, nove hiše za železniško osobje, dve dolgi po 47 m in ena 30 m. Stale bodo v isti vrsti, kakor hiša za železniško o-sobje nasproti kolodvoru. Železniško osobje se bo na Jesenicah znatno pomnožilo. ko bo cela proga nove železnice dodelana, pa pripravljajo stanovanja železničarjem že sedaj.
—Izgubila se je Mar. Jaklič, dekle iz Ravnika pri Št. Rupertu; stara je o-krog 30 let in je umobolna. Bila je že v norišnici. Zginila je v nedeljo pred Vsemi svetniki, potem ni več sledu. Dela se, kakor bi bila doma iz Novega mesta.
—	Samoumor orožnika. Tz Babnega polja poročajo z dne 15. jan.: Danes zjutraj ob 1. se je ustrelil v srce c. kr. orožniški postajevodja Ivan Podbev-šek, doma z Doba. Vzrok ni znan, ker so stvari njegove najdene bile v redu.
—	Sanatorij za duhovnike nameravajo ustanoviti v dolenjskih Toplicah. Kraj bi bil pripraven za (o.
opali so vpokojenega želez-službenca v Šiški Josipa Čer-
govca s prešiči, Jožefa Vindiša s Kranjskega. Odvzeli so mu vse pre-šiče.
—	Dr. Binder in kranjske polhovke. Profesor dr. Binder, velikan ljubljanskih pangermanov je začel nositi kranjske kosmate kape. Predlanskim so gimnazijcem polhovke prepovedali, zdaj se je teh “rusovskih kučem" lotil največji Slovanožrc Binder. Naj bi ga jeli dijaki posnemati!
—	Meščansko šolo v Ribnici namerava ustanoviti ribniški občinski odbor in sicer s pomočjo dežele. Izvoljen je odsek, ki bo vodil vse priprave.
—	V avdijenci pri cesarju. Cesar je 28. jan. v avdijenci sprejel g. prošta dr. Elberta iz Novega mesta in g. Jos. Tomšeta, artilerijskega polkovnika v c. in kr. vojnem ministrstvu. G. Tomše je. rojen v Ovsišah pri Podnartu in sin priprostih kmetskih starišev.
—	Kranjska podružnica društva za bolne na pljučih je kupila od barona Codellija med Ljubljanico in prisilno delavnico ležeče posestvo za 20,000 kron ter bo ondi spomladi pričela graditi dom za otroke. V "Mestnem domu" je podružnica otvorila pomožni urad za bolne na pljučih.
—	Prešernov spomenik v Ljubljani je stal 74,911 K 20 v.
—	Na Bledu krog jezera je zrastlo od leta 1890 do leta 1906 skupaj 144 hiš, to pa ne kakih malih bajtic, ampak večinoma lepe vile ali pa okusna vilam podobna poslopja, čeprav so jih zidali manj premožni posestniki.
—	Prebrisani hlapec. Hlapec ko-njerejca Ig. Hočevarja iz Muhaberja je prišel k neki posestnici v Straži, obema Prečna, po prešiča, ki je poginil. Hlapec je rekel, da mora vzeti tudi o-stala še živa prešiča, ker sta tudi bolna in da ju mora zaklati. Posestnica mu je jokaje izročila prešiča, katera pa hlapec ni zaklal, ampak ju prodal.
—	V Trebnjem so pokopali 21. jan. posestnika in gostilničarja g. J. Malenšek. Rajnki, ki je bolehal dalj časa, je bil priljubljen zlasti pri kmečkem ljudstvu.
—	Aretovalo je pazno orožništvo posestnikovo hčer Jožefo Drešarjevo iz Savelj št. 25, ker je ukradla pred nekaj časom učiteljici Amaliji Poljančevi jopico, vredno 10 K. Drešarjeva je rekla takrat stražniku, ko jo je legi-timoval, da se piše Marija Šušteršič iz Savelj. Orožništvo je pa dognalo, da je hotela Drešarjeva tatvino naložiti na rame Šusteršičeve, katera je isti dan odpotovala v Ameriko.
—	Izgubila se je. Sredi decembra lanskega leta je šla vsled nekega prepira z doma Reza Mustar, po domače Matijčeva iz Kompolj. Stara je 52 let, močna ženska srednje velikosti in zgovorna. Doma je pustila troje otrok.
—	Lep v’speh domače živinoreje. Posestnik g. Franc Miklavčič v Sv. Križu pri Litiji je zredil prešiča, ki je tehtal 313 kg kg. dal 170 kg slanine ter je bil preklan za 350 K.
—	Mrtvega je našla v nedeljo 20. jan. neka deklica blizu Iške Loke 42-letnega Jožefa Pavliča iz Motene. Pavlič je pripeljal v soboto popoldne v Ljubljano krojača Jožefa Šušteršiča in njegovo ženo, nakar je šel potem v Cešnovarjevo gostilno na Dolenjski cesti. Okrog osme ure zvečer se je l^avlič odpeljal proti domu. domov je pa prišel le sam konj brez oprave. in voza. Pavlicama žena se je takoj odpravila proti Ljubljani, da poišče moža. Med potjo pa je našla samo raztrgane vajeti in ob mestnem pomerju preobrnjen voz. Pavlič je imel na čelu več poškodb. Sklepa se, da ^e je Pavliču splašil konj in da je Pavlič pri tem ponesrečil.
—	Hrenovice. Dne 16. jan. smo pokopali na Velikem Ubeljskem č. g. kurata Ignacija Korena. Daši razmere ondotne niso bile zadnji čas najboljše so domačini sijajno pokazali s svojim nastopom, da je vse neljubo pozabljeno za vselej. Pogreb je bil za naše razmere naravnost veličasten. Udeležilo se ga je 13 duhovnikov-sobratov in vsi vaščanje z lepim vencem. — Naša župnija je bila zadnji čas središče velike zapuščenosti duhovske pomoči. V Oreheku ni kurata, ubeljski je bil dolgo časa tako bolan, da je bil za delo nesposoben. Muke ga je rešila smrt. Nenadoma nam je obolel tudi še g. Mencinger na Razdrtem, kateri pa je sedaj, hvala Bogu, zopet dobro okreval. Bolna pa sta še preč. g. dekan Frančišek Gornik v Postojni, kateremu se zdravje le počasi boljša po nevarni bolezni. Istotako je z zlato-mašnikom Ignacijem Okorn v Senožečah.
—	Umrl je na Dunaju g. Jos. Močil-nikar, duhovnik ljubljanske škofije, rojen dne 24. marca 1845 na Vačah, v mašnika posvečen leta 1876.
—	Kranj. Nemci se bodo pričeli učiti slovenščine — tako pozivajo "Deutsche Stimmen fuer Krain" kranjske Nemce. Tako nameravajo Nemci si pridobiti več dobičkov, kakor pa bi jih s tem, ako bi v ti deželi prezirali znanje — slovenščine. Ta nemška taktika je Slovencem- jako nevarna.
pričakovano izborno. Naval občinstva je bil tolik, da je par sto oseb moralo oditi, ker ni dobilo prostora več. Koncert so ponovili v nedeljo, dne 27. jan. — V Ljubljani bo kandidiral za državni zbor dr. Triller. -— Dva medveda je ustrelila gospa Olga Ru-deževa na lovu pri Veliki gori pri Ribnici. — Roditeljski večer na I. mestni šoli v Ljubljani je bil številno obiskan; predavanje je bilo o škodljivosti tobaka. — V Bohinju so ustanovili novo društvo za povzdigo prometa tujcev.
—	S Save pri Litiji Pokopali so v Srokiseti nad Savo ženo posestnika Marijo Vozel iz Podbukovja. Zapušča pet malih otročičev. Najmlajši ima dvanajst dni. — Letina v preteklem letu je bila dobra, le sadja ni bilo. — Tu nameravajo prenoviti prihodnji pomlad v cerkvi veliki oltar. Neki A-merikanec je daroval iz tukajšnje župnije cerkvi 180 K. —■ Med Ponovičami in Savo že cveto trobentice in teloh. Pa naj še kdo reče, da je huda zima!
—	Tatinska vlačuga. Marija Debevc, 17 let stara vlačuga iz Tržišča na Dolenjskem doma, je bila že 3krat zaradi tatvine kaznovana. Koncem meseca novembra je nočila pri nekem Janezu Leichnerju. Marija Debevc mu je vzela par čevljev vrednih 15 K, kar sama odkrito priznava, za kar bo sedela 6 tednov v težki ječi.
—	Kdor drugemu jamo koplje sam pade v njo, tako bi se lahko reklo o Andreju Kavčiču, delavcu brez stalnega bivališča. Obdolženec je jezen na svojo mater, vdovo Marijo Kavčič, in živi v Ljubljani — ker mati neče njegove lenobe podpirati in ga podi od hiše. Zaradi tega je sklenil, se nad njo na prav originalen način maščevati. Pisal je na ljubljanskega župana pismo v katerem navaja žaljive besede na cesarja ter podpisal s polnim naslovom svojo mater kot odpošiljateljico in pisca tega pisma. Preiskava je dognala da še mati pisati ne zna ter da je Andrej Kavčič to pismo pisal. Za kazen je prejel tri mesece težke ječe.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Rovtah nad Logatcem si je omislilo od tvrdke Smekal v Pragi novo brizgalno za 2210 kron. Brizgalna je najnovejšega sistema ter je bila meseca septembra preteklega leta na Dunaju v razstavi.
ŠTAJARSKO
—Slovenska kmečka zveza za Štajersko. V ponedeljek 28. jan. se je vršil v "Narodnem Domu" v Mariboru usta novni shod "Slovenske kmečke zveze”, katerega se je udeležilo blizo 500 vrlih, katoliško-narodnih kmetov iz celega Spodnjega Štajerja. Bilo je impozantno gledati te številno zbrane može. Shod je otvoril poslanec Ivan Roškar, posestnik pri Sv. Juriju v Slov. goricah, ki je bil enoglasno in z vskli-kom izvoljen za predsednika shoda in zveze.	,
—	Radi sleparij pri zavarovanju je bil v Celju obsojen 35 let stari bivši trgovec, sedaj agent Ignacij Schmid, rodom iz Vitanja, na i8mesečno težko ječo.
—	Umrl je v Št. Petru pod sv. Gorami veleposestnik g. Ferdinad Kunej, bivši župan.
—	Zena izdala moža. Radi požiga je bil pred celjskimi porotniki obsojen posestnik Martin Cede iz Savčnika, občina Št. Andrej pri Vitanju, na šest let težke ječe. Zažgal je svojemu sosedu Martinu Arhu. Požigalca je izdala njegova žena, ki je prijateljici izklepetala, da je Cede požigalec.
—	Samoumor na poskušajo. Dne 20. jan. je skočil viničar Jožef Ferk iz Kamnice raz mariborskega mostiča v Dravo. V vodi pa mu je bilo najbrže premrzlo, ker je kakih 100 korakov pod mostičem zopet prišel na suho.1 Predno se je šel samoumorilec' kopat, se je pošteno nasrkal ljubega “šnop-seka”. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico.
—	Sokolski dom v Gaberju. Stavba Sokolskega doma v Gaberju pri Celju je zagotovljena. Izposloval se je potrebni stavbni kredit proti jamstvu posameznih celjskih Slovencev in proti vknjižbi posojila na- stavbišče in poslopje. Stroški stavbe bodo znašali okoli 60,000 kron in bode imelo tamkaj prostore tudi bralno društvo, otroški vrtec in ljudska knjižnica. Stavbni načrti so tako prirejeni, da se bode stavba obrestovala. Spomladi se bode že zidalo.
TELEPHONB: 1270 RECI OR.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St.,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v -staro domovino«
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Kupuje iri prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji.
Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4.J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo 1 od dneva vlofe. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj
jih izplačuje.
Prodala parobrodne listke
za vse prekomorske družbe; vsak potnik dobi originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno varni.
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CO.,
209 GREENWICH STREET,
NEW YORK, N. Y.
in se še vedno draže. Gotovo tudi ni kraja v Avstriji, kjer bi se živila tako dražila, kakor ravno na Koroškem.
PRIMORSKO.
—	Vas pogorela. — Dne 23. jan. je nastal v vasi Brestu pod goro Učko
. velik ogenj, ki je, pokončal skoro vso ■ vas. Štela je 45 hiš. ki so skoro vse pogorele Vse -eno in drugi živež, mnogo ovc, svinj, mezgov in krav je poginilo in zgorelo. Sreča v nesreči jc bil slučaj, da se je to zgodilo podnevi, dasiravno je razsajala velika burja. Od prebivalcev je ponesrečil samo eden. Ljudje se nahajajo v največjem uboštvu in so večinoma v tem hudem mra zn brez strehe. Zavarovan ni bil v celi vasi nihče. Škodo cenijo pad 57.000 kron.
—	Simon Gregorčičeva zapuščina. Piše se: Glavni dedič "Šolski dom" je odbral iz pokojnikove zapuščine vse, kar se lahko ohrani kakor spomin rajnega pesnika. Med drugim si je pridržal pokojnikovo duhovsko in mašno obleko, razne podobe in knjige, nekaj hišne oprave itd., itd. Vso to ostalino hrani "Šolski dom” tačas v posebni sobi, ko bomo imeli Goričani Svoj narodni muzej, jo izroči temu zavodu.
—	Laško vpitje zaradi “poslovanje-nja istrskih sodišč” je vedno hujše. Sedaj se pritožujejo, ker sta 22. jan. v Rovinju sodnikvotant dr. Peršič in | odv. Kurelič pri dveh obravnavah zah- ; tevala, naj se hrv. obtožencem cela o-bravnava prevede v hrvaški jezik, kar ; se je tudi zgodilo. Odtod polmeter-ski članki v laških listih.
JOLIET CITIZENS BREWING Q0.
Collins Street, Joliet, Illinois.
zdelovale! najboljšega piva
sodčkih in steklenicah.
— Pri tihotapstvu prešičev s Hrva- — To in ono. Veliki koncert "Glas-škega so na štajerski meji prijeli tr- bene Matice v “Unionu' je'uspel ne-
—	“Jugoslovanska čitalnica" v Mall-nitzu na Gorenjem Koroškem. Piše se: Naznanjamo s tem, da smo ustanovili
."Jugoslovansko čitalnico" s petjem in tamburanjem, čisto med trdimi Nemci.
| Društvo ima namen izobraževati in vzbujati k narodni zavesti vse naše že toliko v narodnem oziru pogubljene delavce. O delovanju in o vspehih bode društvo vedno javljalo.
—	Draginja. Kakor se čuje, bodo 1 v Celbvcu mesarji zopet meso podražili. Zdaj velja kilo govejega mesa 1 krono 60 vinarjev. Za vojake so že podražili z novim letom, tako, da stane kilogram 1 krono 30 vinarjev. Premog je tudi podražen, kar posebno v (tej zimi občutno zadene manj premožne stranke. K temu pridejo pa še vsakdanje prepotrebne malenkosti, kakor zelenjava itd., ki so že itak drage
—	Votivna reforma na Hrvaškem. Hrvaška vlada pripravlja gradivo za načrt glede izpremembe volivnega reda za sabor. Sedaj je na Hrvaškem okoli 50,000 volivcev, a po splošni vo-livni pravici bi jih bilo okoli pol milijona, torej bo število volivcev enajstkrat večje.
—	Zasledili so morilca, ki je zverinsko umoril stari zakonski par Pistolec v Lupoglavi. Piše se Mijo Herman in je sorodnik umorjene dvojice. Živi v divjem zakonu z neko žensko v Zagrebu. Ko je šel v I.upoglavo izvršit umor, je rekel svoji ljubimki, da gre po 900 kron dedščine!
—	Dvanajsturni obstrukcijski govor
je imel v hrvaškem saboru 25. jan, dr. Josip Frank.	/
Bar Goods,
Agent for Besley’s
Waukegan Ale	_______
and Porter.	o
J. O SMITH
’BOTTLER
Van Buren St., Joliet, 111.,
GLUH ZOPET SLISI
če rabi moj Ušesni balzam, kt trajno zdravi ne samo šumenje, zvonjenje v ušesih in naglubos. ampak tudi* popolno gluhoto Oe.na z navopom in poštnino je $1.10. Razpošilja po v plača n ju vnaprej samo C. G. F0U EK, lekaruik, 586 S. Center ave., Chicago, 111.Cenik pešiljamzastoDje
&MERIKANSKI SLOVENEC
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
MfEiMO-AI. TOKOTKi DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti p edplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. ip-U-
Pri spremembi bivališča prosimo »aročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nat lov.
kveno postavo, bo pred sodnim stolom božjim zaman iskal opravičbe.
“Ampak, ne morem se postiti, ničesar si ne morem pritrgati, škodi mi.” — Ali je to tudi res? Dobro pomnite, Bog je, ki sodi, in njega ni možno varati. Ce ti post ali zdržnost res škodi, če ti je zdravje tako slabo, da trpi vs-led ravnanja po postavi, potem je reč druga. Potem pač nisi dolžan, držati se. postave. Cerkev nam hcRe naložiti odpoved, ne resničnega trpljenja; pokorimo naj se, a ne zbolimo. Odtegniti hoče telesu nepotrebno, a ne potrebnega. Posvetuj se pa poprej, radi večje varnosti, s krščanskim zdravnikom ter svojim župnikom ali spovednikom. Vstanu sta, poučiti te o tem.
“Ampak, dolgočasno je. neprijetno je." — To je res, tu imamo reč. Pohlep in poželjivost — to je in edino to, kar nareja post tako zoprn Samo začni uvidevati potrebo zatajevanja samega sebe, in kmalu se ti postna zapoved zazdi primerna in koristna; postil se boš, ker si grešil, in postil se boš, da ne boš grešil.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
kov se je izvozilo leta 1906. skupaj za $172,500,000. ali za $30,000,000 ved nego prejšnje leto. Za petinsedemdeset
odstotkov je narastel izvoz tega blaga v zadnjih treh letih.
Sirovo železo kaže narastek za $1,-000,000; železo v palicah narastek za en milijon in eno tretjino; jeklene šine, $1,500,000; jeklene ploče, $1,250,-000; stavbno železo in jeklo, skoro $2,000,000; žica, $1,750,000; zidarska železnina skoro $2.000,000; lokomotive, skoro $2,000,000; šivalni stroji, skoro $1,500,000; kovinarski stroji, nad $2,-000,000; rudarski stroji nad $2,000,000; pisalni stroji. $500,000; tiskalnice, nad $500,000.
Kosit.ernega blaga se je izvozilo za nad $1,000,000, namreč 27,064,477 funtov kositernih plošč in druge cinove robe. v skupni vrednosti $1,001.688.
Skoro vse dežele na svetu kupujejo ameriške železne in jeklene izdelke. Od lanskega izvoza viznesku $161,000,-000 je šlo za $72,000,000 v razne dežele Severne Amerike, za $44,000,000 v Evropo, okoli $20,000,000 v Južno Ameriko, $12,000,000 v Azijo, $9,000,000 v Oceanijo in okoli $4,000,000 v Afriko.
vo angleško naselbino v Severni Ameriki.
Morska pot po sibirskem ledenem
morju. Rusko pomorsko ministrstvo je odredilo, da pojde prihodnje poletje na sever pomorska ekspedicija, katere namen bo, najti pot po sibirskem ledenem morju.
CHICAGO KATOLIŠKO MESTO. 1
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C, Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
24.	feb. Nedelja Matija, Kon.
25.	“	Ponedeljek Valburga.
26.	“	Torek Profirij škof.
27.	"	Sreda	Leander, Bald.
s8.	“	Četrtek Romanus.
1.	mar.	Petek	Albin; Hadrijan.
2.	“	Sobota	Somplicij; Blaž.'
KAKE UGOVORE IMAJO NEKATERI ZOPER POST.
“Ampak, ali Bog res zahteva, da telo mučimo? Ali noče marveč, da srce dela pokoro?" — Seveda! Ker pa eno ne gre brez druzega, zahteva Bog oboje. Neprestano s preslastnimi jedmi hranjeno telo utrudi dušo. dočirn nasprotno krepka, čista, strasti brzdajoča duša zahteva telo,, ki je navajeno podložnosti. Meso jtjizza prvega greha v večnem uporu proti duši in postavi božji. Zatorej mora duša ravnati z mesom že kot sovražnikom iii neprestano čuvati, če noče gledati v nevarnosti svoje neodvisnosti, svoje vere na Boga in svojega večnega zveličanja.	__
“Ampak, zakaj izbrati ravno to neprijetno pokorilo?" — ln zakaj ne? Cerkev je isto izbrala: 1) ker je post neprijeten dovolj, da sploh služi kot pokora, in vendar zopet ne tako neprijeten. da se mu ne bi mogel vsak Kristijan podvreči; 2) iz spoštovanja fo apostolov, ki so to pokorilo uvedli; konečno 3) ker jc isto cerkev hotela. In mi vsi, kdorkoli smo, imamo dolžnost, uje n izbor spoštovati in se pokorit! odredbam. Cerkvene ' postave poslušati, se pravi Jezusa Kristusa poslušati; te postave kršiti, zanemarjati, se pravi Jezusu Kristusu samemu odpovedati pokorščino. Ali je to malenkost?
“Ampak, Boga pač hočem poslušati, ste pa ljudi. Papež in škofje so 1 ju-<&š~ — Da, ljudje so, a tisti možje, ki (¿m: je Bog podelil svoje dostojanstvo, da nam ukazujejo. Ne podvržeš se sebi jc.dna.kcmu, če se podvržeš papežu L h škofu, podvržeš se Jezusu Kristusu; ki po svojem služabniku govori, ukazuje, prepoveduje, vlada, poučuje in ljudi posveča po vzvišeni službi svo-iRgSi poslanca.
Ampak, kako more to, kar gre v telo, dušo omadežati?” — Ne to, kar gre v telo omadežuje dušo, nego nepokorščina, ki napravlja dušo pred Bogom* krivo, Sedaj pa Bog ukazuje po *vojr ccrk-Tfi, da si nalagam tako zdržnost; protivfm sc, upiram se: v tem tiči moja krivda; to je vendar čisto preprosto!
“Ampak, meso ni slabše v petek in druge prepovedane dni, nego ostale dni." — Ne, a ob gotovih časih je prepovedano, in sicer po cerkvi po božji pravici pristojni, ki nas takisto vadi v pokorščini. Kar je slabo te dni, ni meso, nego kršenje postave. Za večno zveličanje je pač prav vsejedno, da It jemo meso ali .slanike. Nekaj druzega je pa, da li smo poslušni, spokorjeni in ponižni. Za srce in vest se nam gre pri celi stvari, ne za želodec.
“Ampak, ali je nvsliti, da me bo Bog t—id' mi'o meška kaznoval?” — Ne. arvvk zaradi trmaste upornosti, Jvoje prevzetnosti, tvoje nepokorščine te bo t, potoveie k"znov;tl. čim legije in preprosteje je iapotuovnti postavo. Ali ja tako ogromna žrtev, uživati to ali eno hrano3 Sk'Ha mesa a’i skleda ze-f. ujave. o tem ni pnq vredno govoriti! Ali ni abota, prava bedastoča, Boga r'it.r za-radi t^cdi stvari? Čim ,ložja postara, tem mani je opravičevati kr šonje i - te. Človek, ki je bil vstanu p isl't- se. prt ja verni: r prestopil cer-'
Chicago je najbolj koztnopolitično
ali svetovljansko mesto na zemlji. Nič manj ¿lego dvainpetdeset človeških plemen je zastopamo v Čhicagi. Tu je več Poljakov, nego jih je v Varšavi, najveejem poljskem mestu; več Cehov, nego jui je v Pragi; več judov, nego v Jeruzalemu; vec Ircev, nego v Dublinu; skoro toliko Nemcev, kakor v Beroiinu, m več katoličanov, nego v Rimu.
Katoliška delavnost v Chicagi je nekako skoro cuuovita. Enake ne nahajaš v nobenem drugem mestu v Združenih državah. Aad en milijon katoličanov je v mestu, a oskrbuje jih 452 skotijskm duhovnikov m 191 duhovnikov, prijiadajocili verskim redom. Fe pomisliš, da Anglija z vsemi svojimi skoti ne šteje toliko katoličanov, kakor nadškonja cmcaška, se zacnes čuditi. Chicago ima poleg tega ¡70 cerkva in te imajo 125 zupnij-sKUi soi s 70,000 učenci. Katoliških sirotišnic je šest v mestu in en zavod za otročiče, štiri obrtne popravljalne šole, en dom za dečke delavce in tri dojnliice. Vsega skupaj odgaja cerkev 100,000 mladih ljudi. V mestu je tudi ce set srednjih šol, zvanih "colleges", 111 akademij za odgojo mladeži, in te pohaja okoli 2,000 dijakov na leto. Za dekleta je 23 akademij in v teh še je šolalo lani 4,265 devojk. V javnem tekmovanju se je pokazalo, da župnijske šole in katoliška višja učilišča nadkriljajo državne šole.
Vse to je samo desetinka cerkvenega dela. Chicago ima devetnajst katoliških bolnišnic, in vsaka ima na tisoče bolnikov na leto. Poleg tega je devet katoliških domov za stare ljudi pod oskrbo usmiljenih sester zvanih "Little Sisters of the Poor”. Tudi sestre Dobrega Pastirja vzdržujejo domove, posvečene v reševanje padlih žensk.
Ampak nemožno je tudi samo očrtati delo vseh raznih redov, moških in ženskih. Samo pomislite, da so v Chicagi poljske sestre, češke sestre, italijanske sestre, angleške sestre, irske sestre, francoske sestre in en holandski red. M,ed moškimi redi so jezuvit-je, benediktinci, lazaristi, karmehti, re-demptoristi, frančiškani, pasijonisti, kleriki sv. V lateurja, pavlisti, otci vstajenja , otci dragocene krvi, serviti, otci sv. križa, krščanski bratje, aleksijanci, oraije Manjini, bratje sv. križa, družba božje besede, in» še ni naštevanje jiopolno.
Okoli petindvajset najodličnejših sli karjev, kiparjev m risarjev v Chicagi je nase vere.
Nikdo menda, ne bo mislil tajiti, da so politično (izimši odsek za javne šole) katoličani dobro zastopani v Chicagi. Župan Dunne, višji sodnik Marcus A. Kavanaugh; sodniki Dillon, Hurley, Brown, Keottgh itd., in otem kongresniki, državni poslanci, državni senatorji ter slični odličnjaki Vam u-tegnejo biti predstavljeni kot tujcu na kakem katoliškem zborovanju, in potem šele si začnete prav predstavljati, kako mnogo posvetnih prvakov šteje katoličanstvo v Chicagi. Statistika kaže, da je v Chicagi najmanj 5,000 katoliških pravnikov (lawyers), a med njimi okoli 3.500 Ircev; katoličanov je mnogo tudi v zdravniškem in kupčij-skem jiodročju. in tu ne prednjačijo saino Irci. Nemški katoličan druzega zaroda je že podjeten, "up-to-date”-državljan. In tako je Poljak. Resnica je, da bo bržkone Poljak prihodnji mož. V sebi ima keltovsko okretnost in nemško jtodjetnost. Čeh ima .udi stalna svojstva in, liki Poljak, čudovito ljubi imeti svoj lastni dom. Skratka, Chicago je mogočno mesto in bo še mogočnejše. Raste hitro, približno za 100,000 duš na leto, in velik del svetovne trgovine prehaja skozi Chicago. Ni čuda, da je strašen, skoro grozen nemir v čhicaškem osrčju. Chicago 'čuti in ve, da bo pred koncem stoletja največje mesto, kdaj znalo človeštvu — večje nego Ninive v
ta.rodavnosti in ogromnejše nego Lon Ion dandanašnji ali prihodnje dni.
ZA POST.
i Bilo je v nekem večjem trgu na Kranjskem pepelnično sredo zjutraj okoli 6. ure. V cerkvi se je zbralo veliko število pobožnih vernikov, da se udeleže božje službe in pepeljenja.
Po sv. maši so pristopali drug za drugim U obhajilni mizi, da bi si v znamenje pokore dali potresti blagoslovljenega pepela na glavo.
Ob istem času, ko se je vršilo to cerkveno opravilo, sta koračila zvunaj dva mlada človeka proti domu. Omamljena od preveč zavžite pijače in pre-čute noči, niti mislila nista na začetek 40 danskega posta. Ko prideta do cerkve je jednemu naenkrat padlo v glavo: “Stoj, danes je pepelnica. Stopiva še midva za špas v cerkev in dajva se pepeljiti, bova bolje spala potem.”
Rečeno, storjeno. Stopita v cerkev in vidita ljudi klečoče pri obhajilni mizi. "Ravno prav sva prišla” zašepeče jeden svojemu tovarišu. Ko je prišla vrsta na nju, poklekneta. Duhovnik, ki je izvrševal obred pepeljenja, ju pogleda in takoj spozna, kaka ptiča ima pred seboj. “Vama pa gotovo ne bo ! škodovalo” — si misli sam pri sebi, zajame pepela kolikor more z dvema prstoma in zariše vsakemu kar se da trdo pepelni križ na čelo. govoreč ne v latinskem jeziku, kakor je delal pri 1 drugih, ampak po slovenski prav slo-I vesno in počasi besede: "Spomni se o ! človek, da si prah in se boš spremenil v prah". Nato odide v žagrad. i Onadva zapustita cerkev. Nobeden ne zine besede. Oba bi se rada norčevala iz cerkvenega obreda, pa vsakdo čaka, kdaj bo drugi začel. A nihče noče začeti. Po kratkem času se ločita in odideta čsak na svoj dom.
Jeden pride domov in se vleže na posteljo. Zaspati ne more. Zdi se mu, da še vedno čuti križ na čelu in sli ši besedo mašnikovo: “Spomni se o človek, da si prah in se boš spremenil v prali." Skuša si izbiti to misel iz glave, pa ne gre; vedno mu done na ušesa one besede. Pritisne se na blazino, da bi ne slišal več. Slednjič zaspi. A njegovo spanje je nemirno. In ko se zbudi, že zopet čuje: “Spomni se o človek da si prali in se boš spremenil v prah." Zastonj je vse njegovo prizadevanje, da bi udušil ta glas; čuje ga povsod, pri svojem delu, pri igri in zabavi, če je sam ali v družbi:
| "prali, prah" odmeva venomer. In ne ! brez vspeha.
Mladenič je postal resen in začel premišljevati globoki pomen onih besed. Dal je slavo lahkomišljenemu življenju,»poiskal mašnika, ki ga je pepeli! in opravil skesano spoved. Odslej je živel spodbudno, krščansko življenje. Za jedilo leto je krepki mladi človek umrl. Zanj so bile besede pepelnične srede, kar bi morale biti za vsacega. spokorna pridiga k poboljša nju življenja, besede: “Spomni se o človek, da si prah in se boš spremenil v prah!”
IZVOZ ŽELEZA IN JEKLA.
Izvoz železnih in jeklenih izdelkov osčgej svoj najvišji rekord v jiro-llem letu. kajror kažejo številke, se-. vjene v statističnem uradu depart-
.-•lur. za trgovino in doto. ‘ T eh izdel-
Nikar!
Nikar ne kaži vsega, kar imaš.
Nikar ne pripoveduj vsega, kar veš.
Nikar ne vrjemi vsega, kar slišiš.
Nikar se ne bahaj s svojim premo ženjem.
Nikar ne delaj obljub, ki veš, da jih ne boš mogel spolniti.
Nikar ne začni “businessa”, ki ga ne razumeš.
Nikar ne zaupaj tistim, ki se ti sladkajo in dobrikajo.
Nikar ne misli, da razven tebe so vsi drugi'Bedaki.
Nikar si ne delaj sovražnikov brez potrebe.
Nikar se ne vtikaj v stvari, ki te nič ne brigajo.
Pruski princ Henrik, brat nemškega
cesarja, je nevarno obolel, baje za ra-gijska znanstvena komisija.
Na južni zemeljski tečaj odpošlje
ekspedicijo Belgija. Načrt izdela bel-umrl tudi njegov oče, cesar Friderik, ’lom v grlu, za katero boleznijo je
Kneginja obtožena radi 24 tatvin.
Nemška kneginja \Yrede je obtožena radi 24 tatvin. Proti njenemu slugi, ki je bil najprej osumljen tatvin, je \ preiskava' ustavljena. Kneginja je po hotelih kradla srebrnino.
Tatvina v palači grškega kralja. Neki nemški zlatar je zamenjal po neki služkinji kinč grške kraljice. Tatvina so zasledili in zaprli služkinjo, zlatar jo je popihal še pravočasno._________
Najstarejša Čehinja. V Chicagi živi
Barbara Ziegrosser, ki je že 113 let stara. Ko je bila 80 let stara, šla je v Ameriko k svojemu sinu Jožefu, ki je bil v Vodnjanih na Češkerh usnjar.
Cesarska jubilejna razstava v proslavo 60-letnice vladanja avstrijskega cesarja, se bo vršila na Dunaju 1. 1908. Ta razstava bo slika cele Avstrije in nje razvoja tekom šestih desetletij za vlade cesarja Frančiška Jožefa I.
Pozno sta se našla. Neka 72letna
gospa se bo peljala iz Anglije te dni v Avstralijo, da poroči tam tistega, ki ga je imela najprej rada. Od takrat je poteklo že petdeset let. Ženin je vdovec po četrti ženi, a nevesta vdova po tretjem možu.
Pred poroko se je obesil. Iz Vidma
na Laškem poročajo: Dne 26. jan. bi se imel v Aviano poročiti 25 let stari Jeremija Cipolat z neko lepo deklico. Predvečer poroke so ženinu prijatelji priredili slovesnost. Ženin je sredi veselja izginil. Ko so ga iskali, našli so ga obešenega v hlevu.
Električno fotografiranje na daljavo
je tako napredovalo, da je sedaj za eno fotografijo treba le nekoliko minut. Prof. Korn, izumitelj tega fotografiranja je sklenil s pariškim listom “L Illustration” pogodbo, po kateri bo imel ta list pravico monopola za vspreje-manje teh slik vse do leta 1909. Temu listu pripada pravica nastavljati po vsem svetu postaje za odpošiljanje slik. Glede enakega monopola za An-gležko se prof. Korn pogaja z listoma “Daily Minor” in “Illustrated London News”.
Kje ie najbolj varno naložen denar?
Hranilnih nlog je: 32 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je. 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v sinji nalaßi j PreSernoyili nlieali
FRANK SAKSER,
Naš zaupnik v Združenih držaiab je že ' eč lel naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
Najboljše in najpriporočljiveje domače zdravilo, so znane
MARIJACELJSKE KAPLJICE.
Kdor jih je že kdaj rabil, ta ve, kake vrednosti je to zdravilo za vse tiste, ki trpe na že-lodcu, slabosti in glavobolu, slabem prebav-ljanju, teškemu dihanju, i. t. d. Navadno odstranijo te.kapljice že po kratki uporabi vse navedene bolezni. Naj jih toraj nobena družina ne pogreša. 3 steklenice stanejo $1.80; 6 steklenic $2.75; 12 steklenic pa $5.00.
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
1. Škatulja stane $1.50; 3. škatulje pa $4.00.
Marijaceljske kapljice, kakor tudi čudodelno mazilo za lase razpošilja M. RENYI, P. O. Box 32. Sta. D., New York, N. Y.
Poslanec Brunialti je izvajal v italijanskem parlamentu zadnjič, da nihče ne želi vojske z Avstrijo, pač pa, da se neodkritosrčno razmerje razjasni. Ven dar pa narodnostne razmere v Avstriji znajo povzročiti presenečenja. Nasproti avstrijskim utrdbam ob vzhodni italijanski meji so italijanske utrdbe nedostatne.Niti pravih železniških zvez ni, tako da se bo v slučaju vojske italijanska armada morala iz Beneške u-makniti. Priporoča večje izdatke za utrdbe. Socijalist Ferri izjavi da njegova stranka ne bo glasovala za izredni vojaški proračun.
Oprema angleških predstav. Londonska gledališča so znana širom sveta po originalni opremi svojih predstav. Angleži se pri tem ne strašijo nobenih stroškov ali neprilik. V zadnjem času so vprizorili v nekem londonskem gledališču neko otroško igro. V tej se godi prvo dejanje v morskem dnu, kjer nastopajo morske deklice, jašejo razni ljudje leve in tako dalje. Drugi prizor se vrši na morju. Priplava silen kit, ljudje mislijo, da so na otoku, a so v resnici na ribi, ki jih odnese izpred oči gledalcev. .
Nemška kultura v Afriki. Poslanec
Bebel in poslanec katoliškega centra Rohren sta v nemškem državnem zboru odkrila veliko nečuvenih nemških grozodejstev v afriških kolonijah. Cel svet je sedaj poučen n. pr. o onečašča-nju, o nečloveških kaznih, ki z njimi vzgojujejo nemški knlturonosci bedne zamorce. Rohren je navedel kot dokaz tudi konkretne slučaje, kakor zlo-dejstvo okrajnega predstojnika Schmidta, ki je imel pri sebi pet mladolet nih zamork v slabe namene. — V zbor n ci je vladalo veliko razburjenje. Ravnatelj kolonij je slabo in smešno branil stališče vlade.
Avstrijska mornarica odpošlje na
abilo ameriške vlade dve križarici k ■Javnostim v Jamestownu glede na pr-
Sto let stara, a se hoče ločiti. Za
kpnsko življenje ima mnogo težav in bridkosti. Mnogo je ljudi, ki to odkrito priznavajo: nekateri tako hite, da se hočejo že par let po poroki ločiti, drugi nekoliko pozneje, le malo pa je ljudi, ki potrebujejo za to kon-statiranje toliko časa, kot gospa Mata Hunt iz Kansasa, a katere čudni zgodbi pripovedujejo newyorški’časopisi. Marta Munt je stara 105 let. Te dni je prišla k sodišču in izjavila, da se hoče od svojega 97let starega moža ločiti ker jo je začetkom dec. zapustil. Tudi Marta Munt hoče biti sedaj svobodna ter obljubuje, da se, ako ji ločijo zakon, drugič prav gotovo nič več ne omoži.
Rojaki obrnite se z zaupanjem na nas!
Ako mi naznanimo po časopisih, da smo zmožni zdraviti vse bolezni moa in žensk, storimo to le zato in edino s tem namenom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj gredo, da ozdrave. Mi nikogar ne silimo, da bi tako privabili rojake k nam, pač pa vam to javljamo z resno željo, da bi zamogli pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, pa naj bode še taka in še tako stara, da bi je mi ne ozdravili. Mi ne trdimo, da zamoremo ozdraviti vse bolezni, ki so znane dandanes, kajti to bi bilo pretežavno. Mi trdimo, da
lahko ozdravimo vse bolezni mož in žensk
KATERE MI ZDRAVIMO.
Naš zavod je najstarejši, kar jih je v Zveznih državah. Mi smo dovršili višje šole na evropskih univerzah in pridemo iz istih krajev, kakor pridete v>. Toraj rojaki, ako imate le kako bolezen izmed onih, katere so spodaj imenovane, nikar ne pomišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, vaših rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine ;a nadloge. Mi vam bodimo pomagali v krajšem času in bolj po ceni, kakor katerisibodi zdravnik v deželi. Bodite previdni komu zaupate vaše dragoceno zdravje! Oglasite se pri nas, predno se obračate do kakega druzega zdravnika.
Mi vas gotovo ozdravimo in to v najkrajšem časul
%
Zastrupljenje krvi, krč, božjast, slaboumnost, zguba moči, vse bolezni v hrbtu in sploh vse bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo vas zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od 9—5 ob delavnikih, 7—9 zvečer vsak dan.
Ob nedeljah od 10—9.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
703 Petin Ave.	2 nadstropje.	Pittsbur^, Pa
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam pismo. Mi vaa tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naslovite na:
Berlin Medical Institute,
703 Petin Avenue
Pittsbnrg, Pa.
JOSIP JONTES
>v)i i\ Chicago St. N. W. Phone 1215
Priporoča rojakom svoje dobrozaloženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso.
Dobra portrežba in nizke cene.
K. S. K.
JEDN0TÁ
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
H. Podpredsednik:...............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:...................Josip Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
II. Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec: ...........Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
'Vrhovni zdravnik:	Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton. Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. i	PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PROŠNJA ZA VSPREJEM.
Novoustanovljeno društvo sv. Družine v Aliquippa, Pa., prosi vsprejema v K. S. K. Jednoto. Imena članov:	Jožef Miklavc, roj 1889, Janez Šircel,
roj 1885, Franc Skubic, roj 1885, Franc Hribar, roj 1884, Karol Derglin, roj 1882, Jožef Žagar, roj 1882, Janez Vrečar I, roj 1881, Janez Vrečar II, roj 1880, Franc Grum, roj 1880, Anton Hribar, roj 1880, Anton Žagar, roj 1880, Janez Alič, roj 1880, Jožef Habič, roj 1880, Anton Dežman, roj 1880, Janez Žitnik, roj 1879, Jožef Hribar, roj 1877, Jakob Drglin, roj 1877, Jakob Šircelj, roj 1876, Anton Verščaj, roj 1876, Matija Jaklič, roj 1875 Janez Zajc, roj 1874, Jožef Jaklič, roj 1874, Franc Drglin, roj 1873.
Dr. št. 23 članov.
PRISTOPILI ČLANI:
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 11107 Janez Jeršin, roj 1872, spr, 22. febr. 1907.	Dr. št. 97 članov.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 11108 Janez Capuder, roj 1888, 11109 Mihael Berčan, roj 1884, mio Franc Omahen, roj 1882, 11112 Jožef Grab-Ijevec, roj 1880, 11113 Anton Drašler, roj 1868, spr. 22. febr. 1907.
Dr. št. 222 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 11114 Štefan Mihelič, roj 1865, spr. 22. febr. 1907.	Dr. št. 124 članov.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 11115 Janez Tomac, roj 1889, 11116 Jožef Gorše, roj 1889, 11117 Jurij Kovač, roj 1883, spr. 1907.
Dr. št. 112 članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 11118 Janez Adam, roj 1888, 11119 Janez Vipavec, roj 1888, spr. 22. febr. 1907.	Dr. št. 144 članov.
K društvu sv. Jožefa 39, Riggs, Iowa, 11120 Jožef Loskey, roj 1879, 11121 Jožef Štajer, roj 1875, spr. 22. febr. 1907.	Dr. št. 18 članov.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 11122 Franc Kapš, roj 1885, spr. 22. febr. 1907,	Dr. št. 142 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 11123 Jurij Vitunjac, roj 1884, spr. 22. febr. 1907.	Dr. št. 138 članov.
K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 11124 Alojzij Košir, roj
1886,	spr. 22. febr. 1907.	Dr. št. 94 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 11125 Janez Ceglar, roj
1888, 11126 Viktor Lavriha, roj 1888, 11127 Franc Skubic, roj 1877, 11128 Jožef Čikovič, roj 1869, spr. 22. febr. 1907.	Dr, št. 90 članov.
K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 11129 Franc Cvetan, roj 1876, spr. 22. febr. 1907.	Dr. št. 28 članov.
K društvu sv. Jurija loo, Sunnyside, Utah. 11130 Jožef Režek, roj 1889, 11131 Janez Grebenc, roj 1884. 11132 Anton Nemanič, roj 1883, 11133 Anton Modic, roj 1878, n 134 Anton Guštin, roj 1877, 11135 Janez Starič, roj 1874, spr. 22. febr. 1907.	Dr. št. 27 članpv.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth. Minn., 3603 Franc Mihelčič, ti. febr. 1907,	Dr. št. 280 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 7964 Jožef D. Jud-pančič, 9908 Franc Zalokar. 11. febr. 1907.	Dr. št. 27 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 10699 Nikolaj Slobodnik, 15. febr. 1907.
I.	dr. št. 181 članov.
II.	dr. št. 278 članov.
-Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., k društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 8090 Rudolf Zurea, 18. febr. 1907.	,	I. dr. št. 397 članov.
II. dr. št. 86 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 6451 Gregor Cankar, 11. febr. 1907. I. dr. št. 251 članov.
II. dr. št. 279 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., k društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 9157 Marko Peror, 11. febr. 1907.
I. dr. št. 86 članov.
II. dr. št. 137 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 10184 Janez Onušič, 18. febr. 1907.
Dr. št. 217 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 1816 Jožef Medic, 18. febr, 1907.	Dr. št. 59 članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 5449 Jožef Makarovič, 18. feb. 1907-	Dr. št. 87 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 8251 Jožef Trček, 9115 Matevž Škof, ii. febr. 1907.	Dr. št. 84 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 10341 Štefan Cvetkovič, n. febr. 1907.	Dr. št. 48 članov.
Od društva sv. Barbare 97, Mount Olive, 111., 9948 Janez Milnovič, 9959 Franc Kern, 9962 Janez Bunca, 13. febr. 1907.	Dr. št. 26 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 7643 Jožef Dragoš, 12. febr. 1907.	Dr. št. 58 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal. Pa., 7123 Martin Bogataj, 15. febr. 1907.
Dr. št. 101 člana.
Od društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 10670 Ignac Koračin, 9888 Jožef Zupanci, 9908 Franc Zalokar, n. febr. 1907.	Dr. št. 27 članov.
PRISTOPILE ČLANICE:
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 3048 Doroteja Kočevar, ro,
1887, spr. 22. febr. 1907.	Dr. št. 61 članic
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 3049 Ana Bučar, roj 1874. spr. 22
febr. 1907.	Dr. št. 29 članic
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 3050 Terezija Flajnik, roj 1883, spr 22. febr. 1907.	Dr. št. 40 članic
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 3051 Katarina Radež, roj 1883 spr. 22. febr. 1907.	Dr. št. 22 članic
K društvu sv. Barbare 96. Kaylor, Pa., 3052 Marija Dudžik, roj 1875, 3053 Ana Artač, ro 1867, spr. 22. febr. 1907.	Dr. št. 3 članice.
K društvu sv. Ane 105, New York, 3054 Marija Končan, roj 1885, 3055 Marija Derčar, roj 1875, spr.'22. febr. 1907.	Dr. št. 26 članic
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Ane 105. New York. 2980 Justina Kleinlercher, 13. febr. 1907.
Dr. št. 25 članic.
ODSTOPILE ČLANICE:
Od društva Marije Sedem Sedem Žalosti 50. Allegheny, Pa., 2751 Ana Mrz-Ijak, ti. febr. 1907.	Dr. št. 30 članic.
IZLOČENE ČLANICE:
Od društva sv. Ane 105, New York. 2984 Jožefina Fekonja, 13. febr. 1907.
Dr. št. 24 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote, Joliet, 111.
Chicago, 17. febr. — Prosim za malo prostora v priljubljenem mi listu A.
S.,	da omenim tudi jaz malo o našem še tako mladem ženskem društvu sv. Ane št. 106. K. S. K. J., katero je imelo dne 17. febr. 1907 svojo prvo skupno sejo, katera se je prav v lepem redu vršila, in pri tej priliki tudi volitev odbornic, katere bojo delovale za leto 1907, ki so sledeče:
Magdalena Plevel, predsednica, Vincencija Jurman, podpredsednica, Ema Kumar, I. tajnica,
Ivana Slabe, II. tajnica,
Neža Kreuzer, blagajnica,
Trezija Kremesec, zastopnica, Frančiška Kumar in Roza Dreščig, nadzornici,
Terezija Kremesec, pobiralka denarja.
Frančiška Kumar, ravnateljka. Mesečna seja se bo vršila vsako tretjo nedeljo v mesecu u Narodni dvorani na vogalu 18. ceste in Center ave. Dalje opozarjam slovenske žene in dekleta, katere niste še pri nobenem društvu, da zdaj imate lepo priliko pristopiti k društvu. Tukaj imamo dve ženski društvi, obe spadajoči h K. S.
K.	Jednoti, in vam je prostovoljno pristopiti brez izgovora, kateremu hočete. In tudi ni treba se izgovarjati, češ, saj imam še čas. Ali ta čas ti bo mogoče prepozen. Ako pogledamo, koliko dobrega je storila naša slavna
K.	S. K. J. za slovenski narod po širni Ameriki, ne bi nihče odlašal. Ona je tako dobra, kakor dobra mati svojim otrokom.
K sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote, tebi, priljubljeni nam list A. S., pa obilo uspeha in čedalje več naročnikov.
Ema Kumar, I. tajnica,
pravijo, da take veselice se še ne spominjajo v češki dvorani. Ostalo nam je čistega dobička $118.36, za kar se v imenu društva zahvaljujem vsem ude-ležnikom te veselice. Igrala je slovenska godba na čelu rojaka J. Totar. Omeniti moram, da se je udeležilo veliko bratov Hrvatov te veselice, to-, rej se vidi, da je sloga tukaj med Slovenci in Hrvati.
Nadalje naznanjam, da se nahaja v
; tukajšnjem General Hospitalu sopro-; ga rojaka Antona Klariča. On je doma iz vasi Fara pri Kostelu na Dolenj skem, ona pa iz vasi Grivac. glih od tam. Želim, da bi kmalu okrevala.
K koncu pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, kakor tudi one v stari . domovini. Tebi. glasilo naše slavne I matere Jednote, želim obilo predplačnikov. •	Jurij Vovk.
Federal, Pa., 18. febr. — Društvo sv. Jožefa št. 21. K. S. K. Jednote je imelo svoje glavno zborovanje in obenem volitev uradnikov za leto 1907. dne 10. t. m. V odbor so izvoljeni sledeči: Predsednik John Dolenc, podpredsednik Martin Tavčer.
I.	tajnik John Demšar,
II.	tajnik Jožef Krek. blagajnik John Dolenc, zastopnik John Tavčer. nadzorniki Martin Tavčer, John
Markovič in Edvard Mišek,
odborniki John Krek, Ignac Krek, John Ušeničnik in Jožef Miklavčič;
bolniški obiskovalci: za Presto, Pa., Martin Dolenc; za Federal, Pa., Mar tin Barlič; za Milestown, Pa., Jožef Žagar; za Beadling. Pa., Ant. Miklič;
zastavonosci Jožef Krek. Martin Dolenc in Martin Oblak,
maršala John Tavčer in Martin Tavčer,
vratar Vencel Štrus.
Volitev se je vršila v najlepšem redu, kar dokazuje dejstvo, da so bili uradniki izvoljeni z veliko večino glasov.
Omeniti moram članom zgoraj o-menjenega društva, posebno tistim, ka teri niso bili pričujoči na glavnem zborovanju. da odsedaj zanaprej bode i-ntelo društvo svoje glavno zborovanje meseca decembra namesto februarja. In pri tem zborovanju je društvo tudi povišalo bolniško podporo za en dolar, da bode zanaprej izplačavalo društvo po $6.00 na *teden bolniške podpore. Vsem starim uradnikom se društvo najtopleje zahvaljuje za njihov trud; novemu odboru se pa priporoča, da bi deloval v korist in prospeh celega društva v tekočem letu. Društvo lepo napreduje v denarnih in druzih zadevah. Vsem članom našega društva priporočam, naj ostanejo stanovitni in vneti za društvo. Udeležujte se redno društvenih sej! Ni še zadosti, da član redno pošilja društvu spadajoče doneske, njegova dolžnost je tudi, da podpira društvo z dobrimi predlogi in da v vseh rečeh gleda na to, da deluje za korist in napredek svojega društva in K. S. K. Jednote.
Veliko je še društvenikov enega ali druzega društva, ki še ne poznajo glasila Jednotinega, lista A. S., ali tudi takim bi morali priporočati list A. S., in pri tem bi se tudi prihranilo marsikateremu tajniku mnogo truda. Saj naročnina za list A. S. je tako nizka, da si ga naroči lahko vsak društvenik.
Opozarjam vse člane zgoraj omenjenega društva, da naj se pisma in denar pošiljajo na društvenega tajnika pod spodaj označenim naslovom.
K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J., kakor tudi vse njene uradnike, kateri ste prevzeli težko nalogo: delujte v prospeh slovenskega naroda v Ameriki! Tebi pa, vrli A. S., želim obilo dobrih naročnikov in predplačnikov.
John Demšar, I. tajnik.
Box 237, Burdine, Da.
Allegheny, Pa., 12. jan. — Naznanjam članom društva sv. Roka št. 15. K. S. K. J., da v slučaju bolezni se imajo društveniki oglasiti pri II. tajniku Juriju Vovku’ 95 Spring Garden ave., Allegheny. Pa., in sicer o pravem čaru. da potem lahko razpišem na ob-| iskovalce bolnikov. Tudi opominjam vse društvenike. da redno plačujejo mesečne prispevke, da ne bo treba nobenega opominjati.
Nadalje naznanjam, da je naše društvo priredilo dne 14. januarja 1907 v češki dvorani na Vinial Street iOao veselico s plesom, katera se je izvrstno obnesla. Občinstva je bilo vsepoino in vse je bilo prav veselo. Nekateri
COMPAGNJE GENEEALE TRANSALANTIQD-E
FRANCOSKA PROGA.	T
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 II. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
New York
Maurice Kozminski, glavni zastopnik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent,'2127 Archer Ave., Chicago, 111.
Paul Sarič, agent, 216 17th St„ St. Louis, Mo.
Leadville, Colo., 6. febr. — Društvo sv. Jožefa št. 56 K. S. K. J. imelo je svojo volitev dne 6. januarja in izvoljen je sledeči odbor za leto 1907: Filip Starc, predsednik.
John Lah, podpredsednik,
Anton Koroshetz, I. tajnik,
Mihael Novak, 2. tajnik.
John Kershan, zastopnik,
Franc Zaitz, blagajnik,
Frank Francel, Fr. Stibernik, Fr. Sadar, pregledovalci knjig,
Anton Anžiček in John Stibernik, maršala,
Jakob Kershan in Frank Lubič. zastavonoši,
John Godec in Anton Sodec, vratarja.
K sklepu želim veliko vspehov K. S. K. Jednoti in vsem društvom, k nji spadajočim.	Anton Koroshetz.
ČRNOMELJ IN* METLIKA OB 500LETNICI.
Črnomelj in Metlika sta ob istem času zadobila mestne pravice, bila za-jedno povzdignjena v vrsto mest. To spričujeflistina, ki se hrani v vicedomskem arhivu, ne več v izvirniku, ampak v prepisu. Poslali so jo metliški mestni očetje v Črnomelj 27. avgusta 1457. V njej potrjuje metliško starej-šinstvo črnomaljskemu, da je bil Črnomelj že od starodavnosti deležen enakih milosti, predpravic, privilegijev kakor Metlika. Obema mestoma so delili enake milosti goriški grofje in za njimi avstrijski vojvode. V listinah izza avstrijske vlade se Metličani prvič imenujejo meščani 1. februarja
1407.	Tega leta je izdal na Dunaju vojvoda Albreht odlok, naj bodo prosti davka vitezi in vojaki, ki bivajo v Metliki in Črnomlju. Skoraj se drznemo sklepati, da je bila to priložna list’na ustanovnemu pismu, ki ga je un'čil ogenj ali pa je bila izdana po utemeljitvi obeh mest. Dokler ne dobimo zanesljivejšega zagotovila v tej zadevi, naj r.am kaže ta listina ustanovni etan mest Črnomlja in Metlike — r. februar 1407. V tem nas potrjujejo te niish:
Nekaj nenavadnega je pač bilo, da sta bila mala, neznatna ti ga povzdignjena v vrsto mest. Lake odlike so se delile le trgom, kjer je cvetela industrija, bila razvita trgovina. V tem o naših belokranjskih dveh mestih sicer ne more biti govora, pač pa je nekaj drugega nagnilo deželnega kneza do tega koraka. Turki niso bivali več ob obalih Črnega morja, trkati so jeli na vrata osrednje Evrope same. Prvi pogled na kranjsko zemljepisno karto, nje južna in jugovzhodna stran nas prepriča, da je Turek udrl od Balkana sem v Kranjsko najlažje sko^i ravnino pri Krškem in čez obojestransko Prikolpje od Vinice, mimo Črnomlja do Metlike. Treba je bilo meji branika proti bližajoči se turški sili. Ta potreba je nagnila vladajočega kneza, da je v ta namen utrdil oba tedanja belokranjska trga, obdal ju z obzidjem, nastanil vojake in podelil jima mestne pravice. Iz strahu pred napredujočo turško močjo se je gotovo skrbelo za varnost meje o pravem času, predno je še udrl Turek v Kranjsko. Prvi napad turški na našo kro- , novino je veljal ravno Bel; Krajini. Leta. 1408 9. oktobra so napadli Metliško: ta dan so že taborili pred utrjena Metliko in od tu plenili po okolici in obiskali tudi Črnomelj. Belo Krajino je prvič teptalo turško kopito leta
1408.	Napadena je bila na Kranjskem ;
le ona, kakor tudi leta 1411. Vse to govori za leto 1407 kot rojstno leto obeh belokranjskih mest: Črnomlja in Metlike.	|
Petsto let — pač dolga doba! Koli-, ko sprememb v osodi naših mest! Do- j kler je bila brambena črta proti Turkom Kolpa in Obkolpje, je bilo v obeh | mestih kaj živahno. Ta doba je pač zlata doba v pocestnici obeh mest. Bivalo je v njih vojaštvo, imela je prostorne shrambe za vojaške potrebščine, stanovali so v obeh mestih vojaški poveljniki. Večkrat se je mudil v Črnomlju slavni Herbart VIII. Turjaški in Žiga Višnjegorski. Oba sta nesrečno padla na bojišču pri Brudač-kent na rečici Radonja blizu Slunja 22. septembra 1575. Truplo Žige sO pre-pelali iz bojišča v Črnomelj in ga položili v cerkveni žrf ali r ikev. Vedno se e stekalo - mestu dovolj ljudi. Meščanom je bila dana prilika do dobičkonosnega dela. Pa prišlo je drugače. Med letom 1570 in 1580 so zgradili onkraj srebritopene Kolpe trdnjavo Karlovec in ta ie potegnil nase vse dobrote. ki so doslej pritekale v Črnomelj in Metliko. Vojaštvo se je preselilo v Karlovec, z njim se je od Belokranjcev poslovila vsa sreča, vse blagostanje. Za zlato to dobo nastopijo žalo-
VSAKDO VE?
Da vsak trgovec pravi, moje blago je najboljše in najcenejše.
Ali veš kje je dobiti najlepše in najcenejše ŽENITNO DARILO kot prstan, uro ali podobne zl atnine, gotovo pri
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
B. BERKOWITZ,
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska de!« , prodaja šif-karte ter pošiija denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone; South Chicago 123.
JOLIET. ILL.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. a«.
stni časi. Nad obe mesti je prihrula nesreča za nesrečo, ena hujša od druge. Večkrat ponavljajoča se kuga, -siloviti požari so mešti strašno razdeja-vali, vsekali globoke, nezaceljive rane. Mesto je jelo pešati, ves razvoj je obtičal v nekaki stagnaciji, iz katere ga ni bilo mogoče dvigniti. Do danes si nista mogla kaj opomoči.
Za silo životarita Črnomelj in Metlika ob c. kr. uradih, a povzdignili jih tudi ne bodo. V zastarani otrpnosti željno pričakujeta bolj agilne sile, od katere upata boljšo bodočnost. Potrpežljivo posluškujeta, kdaj se oglasi pisk bobnečega železnega voza, ki bo oznanil pričetek novega preporoda.
Ob petstoletnici zremo na obe mesti. Mnogo bridkih ur je šlo mimo njih. Meščani so nosili težka bremena in prebili marsikatero revo, o kateri se zunaj ni vedelo, kaj še. da bi se razglasila po širokem svetu. Hiše na obeh mest so živi spomeniki in kli-carji iz teli časov. Pričajo nam. da so jih gradile trudne roke in prazni žepi. Mogočni klicarji so, ki kličejo glasno danes ob tem spominu svoje zastopnike :
Čez zid kitajski -— naše Gorijance Poglejte že enkrat na Belokranjce; Uslišite že enkrat našo prošnjo: Prikaži kmalu se železni stroj, Stopite zanjga v odločilen boj,
Za letošnjo petstoletnico,
Zagotovite še letos nam železnico!
Belokranjc.
jojeušt
LEP OM SONS
Marble Works

m So. Joliet St.,	Joliet, 111.
Chicago Phone 3911. Izdelujemo nagrobne spomenike po najnižji ceni, od $5.00 in višje.
Tu dela tudi vaš rojak g. MATH. STUKEL po domače Šuštar.
POZOR, ROJAKI!
Naznanjam, Ja sem otvoril novo-urejeno
Moderno »•ostiliio
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče sinodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, III.
Najr.oveji in najceneji
pisalni stroji
od $12.00 narej. Najpriprav-
neji z a privatno dopisovanje, posebno za one, kteri imajo ::L' o in težko čitljivo pisavo.
Za ra;jasnila pišite na:
JERSEY SUPPLY COMPANY,
P. O. Box 34. Hoboken, N. J.
Kilni pasovi.
MI IMAMO NAJ VEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $1.00 do $5.00.
FLEX ER & REICH MANN
LEKARNARJA
Cor. Bluff and Exchange Streets
JULIET. ILL.

Ujetnik morskega roparja
Spisal F. Spillmann, Prevel M. B.
£x..x-»x*xk»x-»x~x»xk~x«X‘*<~x»xk»xK"X-x~x~x»x~x»**x~x»x«
Tako je bil torej Franček zopet čisto sam v svoji sobici. Kako žalostno je bilo pač notri! Gole stene so kazale debelo kamenje, iz katerega je bila sezidana vsa hiša zaradi varnosti pred vročino. Brez okna so se dvigali zidovi visoko do 4 metrov. V sredi strehe pa je bila ozka odprtina krog Cn meter v premeru, da sta prihajala lahko v sobo svetloba in sveži zrak. Nobene mize, nobenega stola ni bilo notri; le ena stara, smrdljiva cunja je pokrivala kamenita tla pri lesenem ležišču, ki je bilo narejeno iz golih dil in mu služilo za postelj. V kotu nasproti ležišča pa je bilo naloženih več zabojev sodčkov, ker je bil prostor prej odločen za to, da se je spravilo notri več blaga, ki ga je privlekel Ahmed V. ropa. Za to ropotijo je šempa-tam kaj zašumelo kot bi imele miši in ■podgane svoje gnezdo notri. Vedno temnejše je postajalo v tej pusti lopi in še enkrat je potipal deček po lončenem kozarcu, da bi si utešil žejo; nato je potegnil iz obleke majhno svetinjico Matere božje iz Lorete in jo pobožno poljubil. Dobri stari Krištofor mu jo je bil podaril na dan njegovega zadnjega godu in mu je hkrati pripovedoval,. kako je položil gospod opat to malo svetinjico, ko je zadnjikrat romal v Loreto, v hišici Matere božje' v majhno skledico, iz katere je jedel sam gospod Jezus Kristus v svoji prvi mladosti. Nato se je še enkrat priporočil angelu varim in se vlegel na svoje trdo ležišče.
Tako so minevali Frančku v tej žalostni samoti celi tedni. Vsak večer, ko je odklical muezin večer molitev raz zvonik, je prišel mali Hares iz očetove hiše skozi mala vratca Počasi se je bil priučil mali Franček že malo arabski, in že sta začela citati z Abu-hakro izreke iz korana. Večkrat j c »b i 1 Ahmed pri poduku sam navzoč in če jc videl kaj napredka, si je mel zadovoljno svoje roke.
Cim boljše se je znal izraziti Franček arabski, toliko bolj se mu je zbolj-ševalo njegovo stanje. Vsako prošnjo ki jo je izrekel korzarju, jo'je ta izpolnil, in le prošnje, da bi se smel malo sprehoditi na .dvorišču, mu ni uslišal do sedaj. . Zato pa mu je dovolil marsikaj druzega. Sobo so mu izčistili; na eni strani je bila za dokaj čedno mizo sedaj že ena blazina; trde dile so mu zamenjali z mehko posteljo; da, celo hrano, jedi, ki jih je dobival, so bile včasih prav izbrane, dobre in o-kttsne. Jasno je bilo, da hoče Ahmed otroka pomehkužiti, da bi ga tem laže izpreobrnil v mohamednoca. Včasih je prinesel mali Hares celo stekleničko sladke pijače, sorbeta, sabo in jc ponudil Frančku, da jc malo pil; in če je videl, da mu pijača ugaja, mu jc ponudil celo opojnih pijač, (lasi jih koran strogo prepoveduje.	^
Tako se je primerilo, da je Franček večkrat opustil svojo večerno molitev. Če bi ga ne bil varoval njegov angel varili, pa bi se ne bil mogel upirati tako vztrajno vsem nevarnostim. Nekega dne namreč, ko jc zopet poljubil svetinjico predno je šel spat. sc spomni, da je postal v molitvi tako malomaren; in spomnil se jc tudi slovesa Častitljivega Don Izidorja in njegovih besed: "Franček, ljubi vedno Boga m Marijo in ne pozabi na,svojo molitev!"
Takoj je sklenil, da ne pokusi nikdar več opojnih pijač.
11. O. Ljudevit in brat Franc. Medtem se je Jnil povrnil o. Ljudovit
'Oho,- sc zasrheje renegat, ‘zapovedovati pa znaš izborno; toda dokler mi ne pokažeš fermana, ti ne morem ustreči.' — Tega Habib ni pričakoval; najprvo se je malo pomišljal, nato pa pomiga, naj stopim bliže. Ker sem pogovor prav dobro slišal, vzamem takoj pismo in je pokažem oskrbniku. Sedaj pa res ne vem, kdo izmed naju se je bolj ustrašil; jaz ali on. Takoj na prvi hip sem spoznal v Zakiju re-negata; njemu je bilo seve prav prijetno. da se je sešel s Frankom. Vendar pa to začudenje ni trajalo dolgo; kmalu se zave in se začne najodločneje zaklinjevati in trditi, da dečka ni na posestvu. To je bilo, česar sem se bal. Gotovo je bil deček tako skrit, da ga niti po strogem in natančnem iskani! ne bi našli. Habib ni imel posebnega veselja, da bi stvar dolgo preiskoval; brž je hotel zaslužiti sto pija-strov. Brez posebnega pomišljanja zapove svojim ljudem, naj jih naštejejo oskrbniku 25 po podplatih. Nič ni pomagalo upitje in upiranje; celo moje prošnje so bile zastonj. Ko je bila kazen natanko izvršena, zahteva še enkrat dečka, toda zopet zastonj. Že je hotel Habib drugič poskusiti svoje mučenje na ubogem renegatu, kar se mi posreči, da sem s težavami pregovoril njega in njegove ljudi, naj natanko prebrskajo in preiščejo hišo in vse prostore.
Medtem stopim k renegatu in ga rotim. naj mi pove. kar ve o dečku. Zastonj sem mu ponujal denarja do sto cekinov; vztrajal je pri izjavi, da ni Francka več v puščavi. Gospod ga je sam odpeljal; skoraj gotovo je že zdavnaj prodan. Nato sem mu začel govoriti o naši veri, opomnil sem ga, naj beži sedaj z nami, da mu nudi Bog iz-vanredno priliko zato. Takrat bi morali videti, kako je revež vzkipel. Toda jaz se nisem dal motiti v svoji sveti dolžnosti in skrbi za zapuščeno in izgubljeno ovco. Spomnim ga veselih mladih dni, ko je imel še pobožno in skrbno mater; a dalje nisem prišel. 'Jaz sem pogubljen, jaz sem proklet,’ zavpije jezno, 'usmrtil sem svojo lastno mater!’ —
Ravno v tem hipu pride Habib s svojimi ljudmi iz hiše. Jezno se je zaiskrilo turkovo oko, ko je stopil s trdimi pestmi k renegatu. ‘Nesrečnež! s temi rokami te raztrgam, če ne prizna š, k a m si dečka skril. T resoč se od strahu se skrije Zaki za mano. Gotovo bi mu bil razjarjeni Habib -kaj hudega storil, če bi mu ne bil jaz z vsemi mogočimi dokazi razjasnil, da dečka res ni več tu, marveč v Tunisu, kjer lahko še zasluži svojih sto pijastrov.
Tako smo jezdili seve zopet proč. MolivS, ljubi brat, mogoče se nama pa vendar posreči, da prideva dečku na sled; med tem časom pa ga naj varuje Bog in njegov sveti angel. Lahko noč, brat Franc! Zjutraj na vse zgodaj greva k Don Izidora, da mu pone.se-S'-'-a sv. obhajilo."
"Počakajte. o. Ljudevit.“ zakliče brat Franc, "kmalu bi bil pozabil veselo novico! Konzul je poslal danes ob dveh po vas in sporočil, da je prišla odkupnina za tujega duhovnika.
ko som le mogel kaj tacega pozabi-Da, da, staramo se!"
"Brat. zmoliva šc en "Tc Delam" v
zahvalo za to dobroto. Zjutraj na vse zgodaj pa mu greva naznanit veselo novico zlate protosti.."
Sobice naslednjega dne je stalo še Guerin — tako se je imenoval franco- nizko ko je bil Don Izidor že prost in ski duhovnik — s pota po puščavi, ne je stal pred oltarjem v kapeli franco-da bi bil kaj dosegel. Brat Franc mu s k e ga konzula, da bi se zahvalil iz vse prihiti do vrat naproti, zapazi pa ta- ga srca Bogu za tako dobroto. Kmalu koj na obrazu, da ne prinaša nič vese- nato sedel jc skupaj z o. Ljudevitom lih novic. Po večerji naprosi torej o. in bratom Francem v samostanu. Vsi Ljudovita, naj mu vse natanko pove. trije so živahno ugibali, kako bi zved-"Poglejtc, brat Franc," začne ta, li kaj o nesrečnem dečku.
‘ vendar so zelo zlobni ljudje na svetu;1 "Nekaj tednov je že tega." začne veliko zlobnejši kot bi človek mislil. Don Izidor, “ko sem šel s Svojim go-
Mjislim, če nam Bog ne pomaga, ne (lobim9 več dečka nazaj, da bi ga vrnili dobrim staršem. Jezdili smo sedem do osem dni po puščavi in prišli
spodont še pred solnčnint vzhodom po mestu. Ne daleč od velike mošeje srečam karavano kakih dvanajst mož. Na čelu ji je bil kot se mi je zdelo
smo celo do posestva razupitega gu- korzar. ki nas je tušem privlekel. Ker sarja Ahmeda. Verjemite mi, brat, ko sem mislil, da je mali Franček že zda-bi to ne bilo dobro delo krščanskega v no prodan, si seve nisem mogel mi-usniiljeivjn. bi mi bilo sedaj žal. da sem
zapustil kdaj Tunis; kajti s korzarjem se ne da šaliti. Priporočil sem se prav srčno ljubemu Bogu in Materi božji, da bi mi pomagala priti srečno z dečkom iz tega gnezda."
"Gotovo si to lahko mislim," ga pre- i kine Franc, "saj sem tudi jaz izmolil nekateri rožnivenec za srečen izid."
“Stopim torej k poveljniku naše male čete in vprašam:	‘Salem. Habib,
znaš citati?' —- 'Da. gospod.' odvrne mrmraje stari turek. Nato sem iz žepa privlekel pismo od svojega konzula in Deja ter mu ga pomolil pred oči. ‘Vidiš, Habib,’ sem dejal, ‘tu lahko zasHiž;š sto pijastrov.' Videti bi tno-r-.!i rvč. kako me ie turek debelo po-g'eiinl. ‘Torej sto pijastrov za mal trud Na oazi je deček, katerega moramo i-nieti.' — ‘Mrtvega ali živega, gospod?’ — ‘Seveda živega; če bo mrtev, ne dobiš ničesar!’ — ‘Dobro, torej ga dobim živega, kakor gotovo mi je' ime Habib!' — Komaj dospemo na oazo, že sc pripravi turek za svoje opravilo. Kakor h itro namreč zapazi oskrbnika, zavpije; ‘He, Zaki, v imenu mogočnega Deja: izroči nam dečka, ki ga je skril tu tvoj gospdd!"
šiiti, da bil pri karavani. Že so bil mimo nas. kar zaslišim bolesten vsklik malega dečka. Brž se ozrem, a le to šeni še lahko razločil, kako je rjav, zagorel suženj na kameli potisnil nekaj nazaj v torbo. Na glas zakličem: "Ccko. Ceko!" A odgovora ne dobim
"Torej bi bil deček lahko veitdar le til." pripomni o. Ljudevit;; "če je to n s. potem ga moram na vsak način dobiti; toda kako? To je važno vpra sanje! Mislim, da bo najboljše tako, da grem jaz takoj h konzulu in ga prosim za pomoč in varnost
"Le ne s silo," pripomni Don Izidor, “besni korzar bi otroka prej usmrtil kot pa ga vrnil zastonj."
“Torej bomo morali poskusiti s pod kupljenjem?"
"To bi bilo morda najbolj varno."
"Ne, ne." de Franc, “krščanskega de narja ne bodo dobili turki za svoja sramotna dejanja; upam, da imam boljši načrt."
“in ta bi bil?" vpraša o. Ljudevit.
"Velečastiti pozna gotovo starega brusača Elijo. To je poštena duša. Bog ve, kako je prišel sem. Dober kristjan je pa zvit za sedem trnkov Ce nam ta ne reši dečka, potem pu
stimo raje vse upanje; ako nimate nič proti temu, pokličem takoj moža semkaj; videli boste, da se da ž njim govoriti."
"Zadovoljen sem, brat; le pokličite ga kakor hitro mogoče. Bog daj, da se ne bi varali!"
12. Drzno podjetje.
Ni trajalo dolgo, da se je vrnil brat Franc z brusačem Elijo Rabat-Sader-jem.
"Le bliže, Elija," začne francoski duhovnik; "kako se vam godi, kako jc kaj s kupčijo?"
"Hvala, gospod; en sam človek kot sem jaz, se laltko preživi; toda ne zamerite mi, če mislim, da ste me za kaj drugega poklicali, kot da bi poizvedovali po moji kupčiji. Le povejte odkrito; če morem pomagati, računajte name! Nisem še pozabil, kaj so mi storili vaši predniki, ko sem ležal tu zapuščen in z bolno nogo."
"He, brat Franc," de o. Ljudevik, "ali niste Eliji še ničesar razkrili, zakaj gre sedaj?”
"Ne. velečastiti; hotel sem počakati, da pridemo semkaj na varno; na cesti ni človek nikdar dovolj previden. Ce smem, lahko sedaj vse povem, kako sem si jaz to stvar mislil. Vi poznate korzarja Ahmeda, Elija?”
"Če je to isti, ki ne stanuje niti tri sto korakov od velike mošeje, potem ga pač dobro poznam.”
"Prav tisti! Dobro! Glejte, ta nesramni grešnik je ukradel pred par meseci malega dečka daleč od tu, na otoku Siciliji, če veste, kje leži to v morju. Lahko si mislite, kako mora ubogi deček trpeti! Le vprašajte veleč. g. Don Izidorja, ki je po božji previdnosti oproščen iz krempljev tega tirana. Naš dobri oče Ljudevit je pred nekaj tedni jezdil z Dejevim ka-vasom v puščavo, — Bog mu poplačaj ta trud, jaz ne bi imel toliko poguma, ker smo mislili, da je skril korzar ugra bljeno jagnje morda tam na svojem posestvu. Nekaj smo bili uganili, a ko je dospel o. Ljudevit tja, je bilo gnezdo že prazno. Kratko, dečka nismo mogli zaslediti, da bi ga videli. Sedaj si pa jaz mislim:'Vi, Elija, veste za vsako hišo in ulico v celem mestu; kako bi pa bilo. če bi poskusili enkrat vi ga poiskati?"
"Če bi vam to ne škodilo, nastanite se v bližini Ahmedove hiše," meni o. Ljudevit.
“Gospod, če gre za dobro delo, potem revež ne gleda na dva ali tri vinarje. Lahko mi verujete, da ne gre nihče ne ven ne noter, da ga ne bi jaz videl. Kar je od mene odvisno, bo dečko kmalu prost; vi pa, pobožni možje, molite za srečen izid."
“Če kaj izveste, javite nam takoj!"
"Gotovo, gospod o. Ljudevit, lahko računate z mano." S temi besedami se poslovi Elija in brat Franc ga spremi do kuhinje, kjer mu ponudi nekaj malega za usta, kar sprejme Elija z velikim veseljem.
Že so bili minuli trije dnevi in še vedno ni bilo o Frančku ne duha ne sluha. Zopet so sedeli o. Ljudovit, Don Izidor in brat Franc skupaj in se pogovarjali o trdi usodi ugrabljenega lečka.
Bog in angel varili naj ga varujeta; jaz si ne upam več misliti, da bi se vrnil še kdaj domov k svojim staršem,” pravi prvi.
Tudi jaz ne tipam veliko na rešitev," pridene še Don Izidor. "Zelo težko bi odpotoval brez malega dečka, a ne bo šlo drugače. Bog ve. če dobim kmalu zopet ladjo, ki me srečno ponese domov! Torej ostane pri tem, da se danes ločimo: čez dva dni zvečer, Upam, bom že doma."
’očasi so potekale ure proti večeru. Dobri Franc je komaj končal rožnivenec. bila je sobota, in kako naj bi preslišala Mati božja v soboto kake prošnje? Že je bila precej gosta tema in ulice so bile skoraj vse prazne, kar plane stari Elija v sobo. kjer so bili si trije zbrani:
"Človek mora obupati! Danes ali pa nikoli se mi mora posrečiti, toda nikjer ne dobim zanesljivega človeka, ki bi mi pomagal pri drznem podjetju!” "Kaj pa je? Pomirite se vendar Elija in govorite jasnejše; jaz ne razumem, kaj hočete reči." opomni ga o. Ljudevit.
"Vse je dobro pripravljeno; že sem bil blizu dečka; kar mi nesreča prinese na pot malega Haresa Abuhakro. Se ne ve nihče za naklepe, vendar potrebujem krepkega moža. ki bi mi pomagali odvrniti nepričakovane obiskovalce, kateri bi lahko škodili."
“To je hudo,” meni o. Ljudevit.
"Gotovo, zelo slabo; prav obupati moram, kakor gotovo mi je ime Elija.”
"Hm, lini, ali bi mogli mene porabiti? Imam sicer že nekatero leto na hrbtu, a še vedno krepke pesti za vsa-cega Turka, ki bi me napadel,” praša brat Franc.
“Če se le upate nositi dečka, drugo močnejše bom že jaz sam opravil.”
"Žal mi je. dobri Elija; a brata vendar ne dam rad, da bi šel z vami. Veste kaj. prositi hočem konzula, da mi da na razpolago enega izmed svojih ljudi.”
"In če bi bil to kak strahopetnež, gospod oče. in ne bi hotel vztrajati ali bi mi celo ušel v resnem položaju? Rajši mi pustite brata Franca. Ahmed se bo že varoval pritoževati se pri De-ju. Boji se za svojo glavo in za svoje zaklade. Ni torej tako nevarno. Videli bodete, da Vam prinesemo dečka. Samo vse morate pripraviti, da ga še danes spravimo na ladjo, ki odpluje že jutri zjutraj na vse zgodaj.”
“Gotovo, o. Ljudevit, le pusti oba,” prosi Don Izidor. “Ko bi jaz ne bil
j <-X"X»X":"X"X*-X"X"X~X"X“X"X"X"X”X“X»X"X“X~x»X“X~x^X‘*.:~x~x~x»X“X~x~x~:-x**X“X~x~x-
Radosti življenje
je. mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, situi in otožni, dočira so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega pre bavljanja, ker
V.SV.*' i
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedi; in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto ■kri, ki je vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za duem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le

Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno!:
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Dober okus.
Dobro prebavljanje. Dobro zdravje.
-Močni živci. Močne mišice. Dolg-o življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Kabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali ko-t zabranilo bolezni.
POZOR! — Kil ir rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se imrate vzdrž ati špirituoznili in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,
CHICAGO, ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah:
Trinsrjivem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.
•X~X“X“XK-**X~X-X-X~X"X~X~X~X"X-X~X~X~X~X~X~X~X~X~X~X-‘X~>
-X~X~X“X~X“X“X~X~X“X*
duhovnik, bi šel sam ž njim, toda saj veste, da se maziljenec Gospodov ne sme vtikati v tepež.”
“Pojdita torej v Božjem imenu; Gospod vaju blagoslovi in varuj; toda e-no mi obljubita: nikogar ne smeta raniti po nepotrebnem!"
"Ne, nikogar ne raniva!"
Franc sc ogrne s plaščem in oba izgineta v temno noč. Ko sta se bližala Nagibovi hiši, zašepeta Elija tiho bratu Francu: "Tako, sedaj pa glejte, da pridete okoli onega vogla, ko bom jaz tu govoril; kmalu sem zfcpet pri vas.” "Salem, Nagib,” s tem pozdravom i vstopi brusač Elija viiizlto prodajalno I "Sicer prihajam pozno v tvojo prodajalno, pa saj veš, ubožni ’ ljudje imajo čez dan premalo časa. Hotel sem pravzaprav pri tebi poprašati, ali imaš še kaj onih dobrih brusov, ki sem jih preje od tebe kupoval. Moj najmanjši je že zelo obrabljen, tako, da ga moram nadomestiti z novim.”
“Gotovo jih imam še veliko; za denar jih dobiš lahko sto, ako hočeš.” "Hvala za to dobroto; a toliko jih pač ne bom nikoli več rabil v svojem življenju. Toda kaj počne tvoj Hares? Lep dečko to! Zadnjič je bil pri meni z neko staro sulico. Ko sem | imel preveč dela, sem ga odpravil. Sedaj gre pa delo malo počasneje. Ven-1 dar bi rad ugodi! malemu in mu naredil veselje: povej, kje pa je sedaj!” i "V četrt ure je tu, ta ničvrednež!” | "Tako, tako, je ie prav! No. jutri , zjutraj pridem mogoče in kupim brus.” i "Če prineseš denar, seveda!"
"Brez skrbi bodi! Salem, Nagib!” Čez par minut je bi! že pri svojem tovarišu Francu. "Prezgodaj je še, brat; Hares je še pri Frančku. Molite tačas rožnivenec za srečen izid."
"Ga že držim v roki.”
"Tembolj; vendar pa se moramo pri praviti."
Tiho sta stopala oba naprej. Pri prvem voglu zapove Elija bratu Francu, naj vstane tu in hodi goriudoli, sam pa izgine v temno ozko ulico. Za nekim zidom se skrije v gosti senci. Vse je bilo smrtnotiho. Ni bil še dolgo v temi za zidom, kar zasliši, da zaškripljejo majhna vratca na oni strani znotraj zida. Čuti je bilo korake na kamnitem dvorišču in otročji glas je dejal: “Pazite, Ahmed; jaz se ne udam, pri mladem gjauru ni bilo vse v redu.” “No, no, Hares,” odvrne globok moški glas, “to je bila kaka podgana, ki te je ustrašila in sedaj hočeš skriti svojo strahopetnost. Mirno spi, pa jutri zjutraj se zopet tukaj pokaži! Sploh pa leži suženj vedno pred vrati, da boš miren.”
“Bomo videli, kdo ima prav. Lahko noč, Ahmed!”
(Konec prih.)
E.PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
izdelovalci
DLEŽA1 PITE
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Bier.
Joseph Stukel,
avstr, zastopnik.
So. Bluff Street,
JOLIET, ILL.
ČLOVEKU SE PRIMERI,
DA VČASIH POBARVA.
brez da želi biti marogast. Lahko si človek hitro pobarva obleko, ali ni tako lahko očistiti iste...No, to je pa naše delo, in mi to storimo hitro, dobro in ceno. Mi čistimo moške in ženske obleke, da po delu izgledajo kot nave. Poskusite in zadovoljni bodete.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. Pokličite nas po Chicago 489.
JOLIET, ILL. telefonu N. W.
Pozor rojaki !
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
¡VI. D. Schuster
Young Building
....JOLIET, ILLINOIS.
Da tudi drugim pomagamo.
Genesee, 111., jan. it Gospod pastor Krueger od ceri sv. Pavla piše: Neko žensko je mu padavica že 25 let, pa zdravniki ji so mogli pomagati, a so mislili, da bolezen z leti izgubi, ampak samo 1 šala se je, kar se je dan in noč ka lo. Svetoval sem potem ženi zad jesen, naj poskusi Pastor Koenigi krepilo za živce. Ker pa je že tol zdravil užila brez uspeha, me je m go stalo, da je vkljub svojemu pr sodku vzela krepilo za živce, in znati moram, da odtlej je padavici več mučila. Doslej jc použila sa 4 steklenice krepila za živce ter pravlja brez strahu pred napadi sv domača dela. Če hočejo tudi dr nesrečneži poskusiti sredstvo1 p strašni bolezni, sem z veseljem pravljen odgovoriti na pismena v;
sanja.
ZASTONJ EÆr îfi”°K
nik-i dol« zdravila brezplačno- To Tin”
----------,---brezplačno, »o auraz
več nezo deset ietpripravuHl Rev Pastor K iz Fort \V ttyue, Ind., a sedaj ga pri redu ja
KOENIG MEDICINE CO
Chicago, III
Prodaje se v lekarnah. Cena st mci $1. 6 steklenic za $5. V ictu ga je dobiti v Holzhauerjei karni na Chicago cesti.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to
je? Dr. Struzinsky!

Denarje v staro domovino
pošiljamo
za	$ 20.50	  100	kron
za	$ 40.90 ............... 200	kron
za	$ 204.00 ..............1000	kron
za	$1020.75 ...............5000	kron
Poštarina je všteta pri svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v u do 12 dneh.
Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(Glas Naroda) '
109 Greenwich Street, New York 6104 St. Clair ave., Cleveland, Ohio.
Slovencem in Hrvatom
v Jolietu in po vseh Združenih državah naznajam, da :mam lote natprodaj v najugodnejših krajih v Jolietu in Rockdalu Če želite kupiti dobro loto ogla site se osebno, telefonično ali pismeno pri mojemu sloven- + skemu zastopniku g.	♦
IG. ČESNIK, X
R. D. 5. Phone 183 R N. W. 2 C. E. ANTRAM, lastnik.	♦
A AAAAA * AA A AA AAAA4.A4 AAAAAA
▼▼▼▼▼ f w * ¥ f V w	ww
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 2352.
1012 N. Broadway..JOLIET, ILL.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. 1 Roiakom se toplo priporočam.
E. Wunderlich Granite Go
804-806-808 N. Hickory St. Joliet, II..
Velika zaloga spomenikov

»
H
m
©
PM
NH
¡25
©
o
©
©
&
HH
OD
-<
©
©
l-N
•QC
&
*
%
Nase prodruznice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetary blizu Summit, Cook Co., in Naperville, 111. Chi. tel. 1872. N. W. Phone 499.
Ustanovljena 1871.
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT, blagajnik.
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : : :Telefon 1343
229 N. Bluff St.::::::::::JOLIET, ILL.
Nemški prestolonaslednik—gentleman
Nekateri češki listi prinašajo le-to senzačjjo poročilo: Ko se je pretekli meseč vračal nemški prestolonaslednik iz Krenova čez češke Budjejovice in Prago v Berolin, pozvan je bil gostilničar na železniški postaji v Veseli gosp. Graf, da za prestolonaslednika in njegovo družbp pripravi malo o-krepčilo. Gostilničar je za imenitnega gosta rezerviral posebno sobo, kupil je novo namizno perilo, izposodil si je za 60 kron srebrno namizno pripravo, okrasil sobo s cvetlicami ter je postregel prestolonasledniku in njegovi družbi z izbranimi jedmi. Račun je znašal 160 kron; bil je brez u-govora izplačan. Toda prestolonaslednik se je pritožil radi "nečuveno” dragega računa in vsled tega jc bila po ukazu železniškega ministrstva pogodba najemniku restavracije g. Grafu odpovedana in takoj razpisan nov kon kurz za najemščino. Vsi češki listi, ki so to vest prinesli, izražajo se zelo ogorčeno o prestolonasledniku, ki ni priznal vseh stroškov, ki jih je gostilničar zavoljo njega imel in ki s tako pritožbo more uničiti, poštenega človeka. Ako noče inunški prestolonaslednik jesti v gostilni na postaji, kjer kakor je tudi navadnim ljudem znano, je vse dražje nego v drugih gostilnah, naj si s seboj vzame vsakikrat nekaj jedi “za na pot”, prostora je v dvornem železniškem vozu dosti, tako bode vse boljši kup in ni mu treba Prevzvišeni žep izprazniti v kakšni restavraciji v Veseli!
Nevesta — moški.
Neki učitelj iz Vratislave je doživel čudno afero. Prišel je v Pariz, da se ondi nauči dobro francoščine. V Parizu se je spoznal z neko grofico Al-1110 Dino de Paradedo, ki se je predstavljala kot hčerka francoskega konzula v Rio de Janeiro. Ni dolgo trajalo in učitelj se je zaročil z grofico. Ko je učitelj odšel iz Pariza v Vra-tislavo, pripeljala se je grofica za njim in se ondi nastanila v neki penziji. Sre ča učiteljeva je bila popolna. Nekega dne pa zapazi učitelj, da je v garderobi njegove zaročenke tudi mnogo moške obleke, a nevesta ga je hitro potolažila, češ, da je to obleko rabila ne neki maskeradi. Učiteljevim prijateljem se je nevesta kljub svoji Iju-beznjivosti zdela nekoliko sumljiva, zato so se obrnili do dr. H. Charlot-tenburga o katerem je grofica rekla, da je njen sorodnik. Profesor je naznanil, da nima nobene take sorodnice pač sorodnika Alfreda Paradedo.To je izvedela policija in prišla je v stanovanje k grofici, da jo aretira. Grofica je bila bolna na živcih. Pri njej je bil zdravnik, ki je odločno zahteval od nje, da jo natančno preišče. Nakrat zagrabi grofica neko steklenico in tekočino iz steklenice izpije do dna. Za nekaj trenotkov je bila mrtva. Sedaj so dognali, da to ni bila grofica, ampak mladenič Alfred Paradedo, sin braziljanskega grofa, spretno preoblečen v žensko, kar se mu je tembolj posrečilo, ker je imel od narave jako male noge in roke, okolu pasa je pa meril 52 cm. Učitelj zaročnik je pa prosil takoj za dopust in je odpotoval iz Vratislava. Zakaj se je mladi grof preoblekel za žensko in zakaj se je zastrupil, nihče ne ve.
O zrakoplovstvu.
Brez dvoma so se zanimali za to vprašanje že v starodavnih časih, dokaz temu bajka o ["karu in Dedalu. Baje se je skušal v zrak dvigniti nek Archyta 400 let pr. Kr. Tudi koncem 17. in početkom 18. veka so se že vršile poskušnje. Dejanske uspehe so dosegli bratje Montgolfier in Chalier 1. 1783. Nekoliko let pozneje (1794) je general Jourdan dal opazovati iz navezanega zračnega oblona avstrij ske vojne čete in zmagal v bitki v Fleurus. Uporaba zrakoplova se je vedno bolj širila ter je služila zlasti proučevanju višjih zračnih razmer Glaisher in Coxw.ell sta se 1. 1862 baje dvignila do u.000 m visoko. Razredčen zrak je pa tako neugodno vplival na dihanje, da se je Tissandier še živ vrnil nazaj na zemljo, njegova spremljevalca pa sta pomanjkanja zraka umrla. V francosko-pruski vojni 1. 1870—1871 se je iz zaprtega Pariza dvignilo 64 oblonov s 155 osebami kateri so se razun šestih, ki so jih Prusi vjeli, vsi srečno rešili. Vsi ti zračni obloni so bili pa za pravilno zrakoplovstvo nesposobni, ker je bila njihova smer edino le od vetra odvisna. Zrakoplove v pravem pomenu be sede so jeli sestavljati pozneje (Gif-fard 1852, Dupuy du Lome in Han-lein 1872) ter vpeljali mesto okrogle, podolgovato obliko in jih opremili z motorji. Ugodne uspehe so pa dosegli še-le v novejši dobi (Krebs-Re-nard 1. 1885, Santos Duraont in Le-baudy 1. 1901 in zlasti v najnovejšem času grof Zeppelin), ko je bilo mogoče opovire premagati in se je tehniki posrečilo tudi razmerno lahke in dovolj močne motorje (Mercedes, Daim-ler) prirediti. Natančnejši opis Zep-pelinovega zrakoplova smo že pred tedni priobčili v našem listu.
Največja zaloga moških oblek, ki so ročno delane. Naše obleke so volnene, in jih imamo raznih barv. Imamo veliko zalogo vzorcev na razpolago. Eno obleko vam pošljemo za $7.98. Na iz-ber vam pošljemo tri vrste oblek eno sivo, rttjavo in črno. Obleke sestoje iz suknje, hlač in vesta. Suknje so ši-te v velikosti od 34 do 44» hlače od 30 do 42 okolu pasa do 35 palcev dolge. Obleke večje velikosti stanejo $9.98.
Naročila. Pošljite nam en dolar z sledečimi merami: mero okolu pasa, prs, pod ramenih, od pasa do podplatov, in mi vam pošljemo katerokoli obleko in plačamo ekspresne stroške. Prepričali se bodete da naša cena je prav nizka za tako blago. Ko prejmete blago bodete dali doplačilo $6.98 ekspresnemu zastopniku. Ako ne bodete zadovoljni ne plačajte nič nego pošljite obleko nazaj.
Zastonj. Ako pošljete preč z naročilom $7.98 vam damo lepo ovratnico zastonj ? obleko, ker jih imamo veliko zalogo.
GLOBE MDSE. CO.
161 Randolph St.	Chicago, 111.
?04OAO4OA»O+0AOAOAOAAO*0O
Za kratek čas.%
ŠoaoaoaoaaoaoaoaoaoaoaoaoI
Dobra prijateljica.
“Pomisli; nedeljski lovec Pikuž je zadnjič na lovu zadel kozo."
Prijateljica: "In na katerem mestu te je srečal?"
Ošabno.
Bankirjev sin: "Papa, daj mi eno krono, rad bi si kupil loterijsko srečko!"
"Čemu? Tebi ni treba sreče nadlegovati !”
Ob prihodu domov.
Zena: “Ali te ni sram — že eno uro bije!"
Mož: "No, manj vendar ne more biti!”
Uporabljena prilika.
Žena (udano): “Zastran mene si pusti brado stati, če misliš, da se ti prilega... ampak potem želim vsaj, da mi kupiš k isti primerno obleko!”
Zato.
BRAY-EYA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::	j
Velika zaloga. Nizke etne.!
---104 Jefferson St., blizu mosta.i
A.	: “Divno! Samo poglejte te prekrasne lase gospodične Hildegarde!"
B.	: “Da, ima jih od svojega očeta.”
A.	: "Ampak, prosim Vas, Saj je popolnoma plešast!"
B.	: "Pač res, ampak on je Iasničar!”
Dober sin.
_____	\n\
German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL,
[22 N. Bluff St.
JOLIET, ILL.
M. F. LOUGHRAN,
Loughran Bldg.	JOLIET, ILL
Prodaja hiše in lote vugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah.
TROST&KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODk
Posebnost so naše
"Tiie D, S.n lOc. in ‘‘Meersckanm'55o.
Na drobno se prodajajo povsod.
□a debelo pa u&
198 Jefferson cesti v Joliet llls
"Koliko sem izpil, Tonček?”
"Pet vrčkov, oče!”
"Toliko... če te pozneje mati vpraša, ji porečeš tri — sedaj greva!”
"Oh, atej. če že moram lagati, pa zastran mene lahko izpijete še en vrček!”
Protislovje.
Pesmarček (ki je prišel ba'š, ko v uredništvu kurijo z njegovimi pesmimi): "Pa mi urednik vedno pisari, da ne more mojih pesmi rabiti!”
Kaj znajo mati.'
Milica: "Moja mamica igrajd na klavir, tvoja pa ne!”
Milan: "Moja pa^vzamejo vse zobe iz ust. Tega pa tvoja ne morejo!”
John Stefanie
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO.
>12 Exchange St. JOLIET, ILL.
Henrik H. & Menno H.
S T	S JE IV
Sobe 201 in 202 Bftrber bldg. JOLIET. ILLINOIS
.1 AV N NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notar-sko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
r*<
Denar na posojilo.
Pogojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
J. JP. ZEC I UST Gr
Lesni trgovec.
Cor. DesPlaines in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet.
Le kadar boste spali!
Tinče: "Oh, oče, kupite mi boben! Lepo prosim!"
Oče: "Boben? Pojdi, pojdi! To je vse preveč ropota!"
Tinče: “Oh, prosim! Saj bom bobnal le takrat, kadar boste spali!”
Po hrbtu plavati.
Oče: "Vidko! Danes se ne smeš iti kopat, ker praviš, da te trebuh boli!” Vidko: “Oj, oče, to nič ne škodi, saj znam tudi po hrbtu plavati!”
Kdaj človek umrje.
Otrok: "Oče, kdaj umrje človek?” JJče: "Kadar se postara!”
Otrok: “Oh, prosil bom ljubega Boga, da se ne postarate!”
Divjaki.
Metod: “Prosim, oče, dajte mi denarja, da se popeljem v državni zbor!” Oče: "Kaj hočeš ti v državnem zboru?”
Metod: "Divjake bi rad videl!”
Kaj je nevesta.
Vprašajo malega Vladka, kaj je nevesta? Premišlja nekaj časa, potem odgovori: “Nevesta je gospa, ki še nima moža, pa že ve zanj!”
Ne na zunanjost gledati.
Oče: "Ali te ni sram, Hugon, da si tako raztrgan in umazan?”
Hugon: “Ljubi oče, saj ste me že večkrat učili, da človeka ne smemo soditi po obleki!”
Osla jezdil.
Strijc vzame petletnega Jernejčka na kolena, da bi jezdil. Čez nekaj časa reče strijc: “Je li, Jernejček, to ti ugaja?”
Jernejček reče: "Da, prav zelo! A včeraj sem jezdil pravega osla; to je bilo še prijetneje!”
Brez skrbi.
Mati: “No, zlati moj sinko! Ali si že napravil nalogo?”
Adolf: "Ni mi je treba delati!”
Mati: “Pač, moraš jo narediti, drugače boš v šoli-za jednega zadi!” Adolf: "O, mama, itak sem zadnji!"
Otroška nedolžnost.
Trgovec da Ančiki, katera spremlja mater, košček sladkorja. Ančka vtakne sladkor v usta, ne dabi se zahvalila. Mati: "No, kako se reče?”
Ančika: "Še jeden košček!”
^elik stroj, ki govori,
IllÍBüj.
g»+CCH0>04
¡MALI OGLASI.
♦0-*0<0*0®h#«#«.*004©^4
| MAL OGLAS V A. S. STANE OD Novega leta naprej za ikrat 50C, za ; 3krat $1.00 ter izjemoma za ikrat 25C. Mali oglasi se plačujejo vnaprej.
SLUŽBO DOBI TAKOJ SLOVEN-s k i organist in izurjen mož v 111, Vprašati: M. B. VV. pri Am. Sloven-
ci'-	3tio
Naj večji stroji te vrste, kar jih je bilo dosedaj na trgovišču.
Te vrste “dandy stroji so pravi čudež in so brez dvoma najboljši, kar se jih je dosedaj prodajalo za visoke cene. troji niso ceneni, kteri se gonijo z gonilom, kterega morate gibati z roko, temveč oni delujejo s pomočjo automatičrtih peres, vsi mehanični deli so obvarovani z kovinskim obodom, ako da se ne more zaprašiti; r g je soliden in izdelan iz kovine ter meri devet palcev v premeru; stroj irra na dvojne stendrrdski Columbia ali Edison valčke in nadkriljuje vse tudi najdraije stroje tako z ozirom na čistost in jakost glasu. Stroj, je lep okrasek stanovanja in je zelo priličen ¿a večerne
zabave. Ne pošiljajte IV Til denarja v na- ----------- --------------
prej, ten v: č pišite nam danes ter se obvežite, da bodete prodali 39 komadov Ij) /v	• 1r J f
novost , ktere se lahko rodajo, in sicer jl U/lUl	1 Olcl lV 1 J
po h c. ko ad Ko to prodaste, pošljite	J
nam $1.90 in mi Vam pošljemp imenovani “dandy” govoreči stroj, natančno tak, kakor je popisan in naslikan zgoraj.
Vi z morete samo poskusiti, ker vza- f—s z-—*>,	. -p -p _ _
memo nazaj vse predmete kterih ne mo- 3T v________) O JL I 1 J_Sj C J
rete prodati in Vam damo nagrado primerno'3 predmetom, ktere ste prodali.
1 išite danes.
Amenkansko-slo venski koledar za leto 1907
je dobiti po 30 ct poštnine prosto. Letos ji zopet zelo zanimiv,' obsega sliko povesti, poučne stv-n in humoreske; mnogo slik se nahaja tudi v njem.
Istotam se dobiti vsakovrstne in druge knjige, pratika, lepe božične in novoletne razglednice.
Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York.
6T04 St. Clair ave. n. e., Cleveland, O
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
NEW YORK-CHICAGO SUPPLY CO.,
171 Broadway, New York City.
Dept. 92.
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino. ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
I
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Km pa danes?
V Lockport!
Naprodaj imam tudi več svojih lot. Prodajam šifkarte in pošiljam denar v staro domovino.
ANTON DOVJAK
GOSTILNIČAR, gth Street, Lockport, 111.
Jfclšt 53/
- - -33	memb¡¡:i
¡i
Vzbuja občudovanje zdravnikov.
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, III.
Zahtevaj ga.
Pokusi ga.
Proč z operacijami 'inkrva ljenjem, ker Nvetugorski čaj za ; ledvice zdravi trajno:	Ledvične, želo-
: dčne, jetrne in vse mehurne bolezni.
I ¡Svetogorski čaj za pljuča Zdravi čudovito:	Plučnice. na
m ho tervse bolest esuala,.Cena na vod-iddq 50c in$l.Plača do v naprejse Pilse Cent. Laboratory,439
Slovanski tvorničar društvenih oJ znakov (badges), regalij, kap, bandei in zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka tolog na zahtevanje zastonj.
Ta $30 zlata ura, za $1.50 na mesec.
Sedaj je najboljša prilika, da si kupite zlato uro za mali denar.Pokrov je pozlačen in grafiran, ima dvojni pokrov in je jamcena za 20 let.—Kolesovje je najboljše vrste na 17 kamnov. Drži čas do minute. Take ure ne morete kupiti nikjer za manj nego $30. Da pa vsakemu damo priliko kupiti to lepo uro. smo se oglasili v tem listu. Cena ji je $15.00 to je le za 30 dni. $6.00 plakate na expres pošti precej ko si ogledate uro, 9 dolarjev plačate pa na obroke v šestih mesecih po $1.50 na mesec. Ako nam pošljete $6.00 z naročbo, pošljemo vam lepo verižico in uro na naše stroško. Za plačilo $6.00 je ura kakor vže plačana ne da bi mi imeli kakšno drugo listiuo, da nam še kaj dolgujete,ker vemo da boste zadovoljni in nam poslati $1.50 vsah mesec dokler izplačate $9.00. Ako mislite kupiti uro in plačati precej,- popustimo vam 10 odstotkov ua je pošljemo vam jo za $13.50. Pri naročbi nam toznanite ali hočete moško ali žensko uro, z enim ali dvojnim po&rovom.
M. Rcch & Co., Dept. 409, 163 Randolph St., Chicago, 111.
W.18 st.Chicago
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Lnmrhran & Sehoenstecil
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino 21 posestva.
Prodaja Udi prekomorsk,- vozne listke.
COR. CASS & CHICAGO STREET I. nadstropje.
S. HONET,
KROJAČ
918 North Chicago St., Joliet, 111.
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
ANA VOGRIN,
603 Bluff St.. Joliet, N. W. tel. 1727 IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvatom
priporočan
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
..Phoenix Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Slsiofr,
N. W. Phone 609
113) N. Hickory St.,	Joliet
Pozor, Rojaki!
Naznanjamo, da smo «tvorili
GOSTILNO.
v ka torej bodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino.
JOP MAHKOVEC GO.
208 Jackson St.
Math. Stefanich, Manager.
C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpred*. W. G. Wilcox, kasir.
oiiiZiOiio oauuudi
Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. inr.IET. ILL
que
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. ..Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DESPLAINES IN CLINTON
Imenik podrejenih društev Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednute.
1,lasom sklopa b. glavnega zbora v Jo k«n 111 priobčiti se ima v Jednolmem glasilu enkrat na mesec imenik vseli društev in njih uradnikov t. J. naslov predsednika, tajnika m delegata. (Glej zapisnik tega zbora, stran 4, seja pred big delegata Martina Kremesec.)
1.	Društvo sv. Stefana, Chicago, lil. Predsednik: Jacob Jorga, 645 So. Centre ave., tajnik: Fr. Banič,661 22nd street; delegat Josip Steblaj, 1048 Liocoln st. Mesečna seja vsako
prvo nedeljo	. T	,,,
2.	Društvo sv. Jozcia, Joliet, lil-
Predsednik: Anton Eric, 1216 N. Hickory st.; tajnik: John Jerman, 1112 N. Chicago st.; delegat:	Ant. Glavan,
ing Broadway. Mesečna seja vsako
prvo nedeljo v mesecu.
3.	Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, 111. Predsednik: Ant. Nemandch.iooo N. Chicago st.; tajnik: Jos. Paman, 1001 N. Chicago st.; delegat: George Flajnik, 110 N. Chicago st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, 1 o-
wer, Minn. Predsednik: Frank Žnidar-šič, bx. 804; tajnik: John Lovšin, bx. 1230; delegat: Fr. Fancig, bx. 674. Vsi v Soudan, Minn. Mesečna seja se vrši 4- nedeljo.	T1|
5.	Društvo sv. Družine, La Salle, 111, Predsednik; Frank Mišjak, 212 t h s tajnik: Jos. Berglez, 1140—3d st.; delegat: Mih. Černič, 203 Union st. Mes.
42 Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa.
Predsednik: Geo. Marentič, 159 Main St., tajnik: Jos. A. Pibernik, 247 S. Front St. del: A. Papič, 152 Fredr. st. Mesečna seja vsaki tretji četrtek
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Frank Petelin; tajnik in delegat: Michael J. Krakar, obeh naslov: 501 E. 3d st. Mesečna seja vsako prvo in tretjo sredo v mesecu
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Josip Pouše. 9610 Ave. M., tajnik Anton Skala, 9627 Ave. M., delegat Josip Kompare, 8908 Greenbay ave., Mesečna seja vsako prvo nedeljo
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda,East Helena, Mont. Predsednik: John Sa-šek; tajnik: Martin Ovniček, Box 185; delegat: John Lozar.
46.	Drus'tvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: 'Joseph Rems, 442 E. 86th st.; tajnik: Chas. Adamič, 17S Waverly ave.; delegat: Jos Stern, 424 E. 9 th St. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu
47.	Društvo sv. Alojzija. Chicago, III Preds.: J. Vuksinič,i3i7 Trumbull ave.; tajnik J. Starc, 1223 Albany ave.; delegat: Martin Kremesec, 503 W l8th place. Mesečna seja vsako četr to nedeljo v mesecu.
49. Društvo Jezus Dober Pastir, Sharpsburg, Pa. Predsednik: Rud. Po-žek, 236—57th St.. Pitsb'g tajnik: Geo. Veselič, 4808 Blackberry st., Pittsburg, Pa.; delegat: M. Jankovič, 236 57th st., Pittsburg; Pa. Mešene seja vsako četrto nedeljo .
50. Društvo Marije Sedem Žalosti, seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu j Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Mra
7. Društvo sv. Jožefa, Pueblo,^ Colo. j vjntZ; I020 Church Alley, tajnik: John
Mravintz, 4810 Harrison St. Pittsburg,
Predsednik: Fran Bojc, 222 Messa__________________________________
ave.; tajnik: Math Novak, 300 Sprmg j pa . delegat: Marko Ostronič, 92 Villa & C. st.; delegat: Math Mayer, 300 j st: Mesečna seja vsako drugo nedeljo Spring & C. st.	j 51. Društvo sv. Petra in Pavla, Iron-
8. Društvo sv. Cirila, in Metoda, Jo- M	j Mich. Predsednik: Anton
liet, Ul. Predsedndt: John Gregorec	avc.. tajnik in
,222 Broadway; tajmk: Matevž Bučar,	^	^ g Jh ^
Mesečna seja vsako prvo nedeljo 52. Društvo sv. Alojzija. Indianapolis, Tnd. Predsednik: John Mrak, 730 War
706 N. Broadway, del.: John Cimerman, 1314 Center st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu
10. Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa
Predsednik: John Štefanič, Box 371, man Ave.; tajnik in deleg Fr. Mu-Lvons. Iowa; tajnik in delegat: John'
Tancik, Box 864, Lyons, Iawo. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo 11. Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: Louis Rudman,
ren, 734 Holmes Ave. M -ečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu
53. Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Jac. Grimšič, 1426 tajnik:	Al. Javornik, Box 262; delegat:	McAlister Ave tajnik: John Dobro-
Alfons	Hessler, 231 Middle	ave.	Me-	^Ic> >4f6 McAlister Ave.; delegat:
1	! Frank Opeka, Box 477.
"S* Drušlvo svP Jožefa Forest City,1 «*• Društvo sv. Srca Jezusovega Chi-Pa. Predsednik: Josip Kmet, Box j sholm, Minn. Predsednik: Vin. Jezer 193; tajnik:	Joseph Zallar, Jr.; ; nik, Box 34; tajnik: Fr. Krebs, Box 64
delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box_ 11. j delegat:	Fr. Firšt. Box 147. Me-
Mesečna seja vsako drugo nedeljo : sečna seja vsako prvo nedeljo
13.	Društvo sv. Janeza Krst.: Biwa- |	55. Društvo sv. Jožefa. Crested Butte,
bik, Minn. Predsednik. Fr. Pesders; 1 Colo. Predsednik:	Anton Golobič,
tajnik:	Anton Urich, Box	106;	de-* Box 81: tajnik in delegat: M.Kraševec
legat-	Frank Nose, Box	77.	Me-I Mesečna seja vsako četrto nedeljo
sečna seja vsako psvo nedeljo	|	56. Društvo sv. Jožefa, Leadville, Col.
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte, j Predsednik: Anton Starc; tajnik: Aij-Mont. Predsednik: M. Tomazin, taj- 'ton Korošec, 506 W. Chestnut st.; dele-
nik- Jos. Bezek. 1260 Talbot Ave.; gat : John Keržan.	.
'	:	.....	m ,, , I 57. Društvo sv. Jožefa, Brooklyn,
del: Ant. Ambrožič, I2;,9 Talbot ave. j N y Predsednik: A Burgar, 97 St.
Seje se vrše prvi in tretji četrtek
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4G25 Hatfield *t.. Pittsburg, Pa.; tajnik: Nick Klepec, u Prospect st.; delegat: Math. Malič, 843 Main st. Mesečna seja vsako tretio nedeljo v mesecu
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia,
Minn. Predsednik in delegat:	Fr.
Mark Pl.; New York, N. Y.; tajnik: Alojzij Cešark. 59 Union ave.; Brooklyn, New York; delegat: Valentin Vav potic, 424	— Eight Street. Me-
cena seja vsako psvo nedeljo v mesecu 58. Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: George Marentič, Box 3; Irwin, Pa.; tajnik: George Bohinc, Box 28, R. F. D. No. 2, Irwin, Pa.; delegat:
Trampuš, Box 306; tajnik: Jure Shalz, Math Breznik, Box 104, Irwin R. F.
195. Mesečna seja vsako orvo ned
17. Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Predsednik: Matevž Bokal, Box 13; tajnik: Fr. Planošek, Box 76; delegat: F. BZlekač. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu po 20.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Fr. Šmalc, Box 464; tajnik: Jos. Mavrin, 126 N. Lucmose St., delegat: Paul Mukavec, 302 Bonic St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
21.	Društvo sv. Jožefa. Federal, Pa.
Predsednik:	John	Dolenc;	tajnik:
John Demšar, Box 162; delegat: John Tavčar, Box 82. Vsi v Bur-dine, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu
23. Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Fr. Spendal, Box 235; tajnik Joseph Hočevar, Box 70; zastopnik: Mihael Hočevar. Box 70; ...esečna seja vsako tretjo nedeljo
24 Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Pet. Klobučar, Piper Ala.; tajnik in delegat: Fr. Slak, Piper, Ala. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v Hargrove, Ala.
25. Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik; Anton Grdina, 1792 St. Clair st.; tajnik: Jos. Jarc, 1677 St. Clair st.: delegat: John Grdina, 1757 St. Clair st. Mesečna seja vsako tretio nedeljo v mesecu v dvorani šole sv. Vida.
29.	Društvo sv. Frančiška. Sal., Jo-
liet, 111. Predsednik: Stef. Stanfel, 1001 N. Chicago st.; tajnik:	Mih.
Wardjan, 903 N. Scott st.; delegat: Mart. Težak, 1201 N. Hickory st. Mesečna seja vsako psvo nedeljo
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Paul Schneller; tajnik in delegat: Paul Špehar, 119 st h St. Mesečna seja vsako četrto nedeljo
32. Društvo Jezus Dober Pastir, En-umclaw, Wash. Predsednik: Pet. Ver rovnik; tajnik in delegat: Jos. Mal-narič. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani.
33 Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Nick Satovšek, 5121 Dresden Alley; tajnik Nikolaj Gerdun 2525 Butler st.2d fl’r; delegat: Jos. Pav-lakovič. 70 Kitanning Pik, Sharpsburg. Pa Mesečna seja vsako prvo nedeljo
38.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. Predsednik:	Paul
Sterk; tajnik: P. P. Sterk, Kaw Point; delegat: Peter Majerle, 319 Barnet Av. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, Iowa. Predsednik: Jakob Skala: tainik: Štefan Stukel; delegat: John Skala. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
40.	Društvo sv. Barbare. Hibbing, minn. Predsednik: John Pakiž; tajnik in delegat: J. M. Serzin. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10.
41.	Društvo sv. Jožefa, Pittsburg. Pa
Predsednik:	J. Nachtigall:	tajnik'
'John Jevtiiknr; delegat Joseph Lokar, 4828 Blackberry st.
D. No. 2. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda,
Eveleth, Minn. Predsednik:	John
Trampush. Box 348; tajnik:	John
Muvern, Box 373; delegat: Anton Erčul, Box 25. Sparta, Minn.
60.	Društvo sv. Janeza Krst.. Weno na, 111. Predsednik: John Hartel, Bx 41; tajnik: Andfej Žitka, Box 210. Mesečna seja je v šolski dvorani prvo nedeljo v mesecu.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: Nikola Gračan; tajnik in delegat: John Jerman, 619 W. Federal st. Mesečna seja vsako thetjo nedeljov mesecu
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik:	John Pesdirc,
tajnik:' Louis Tile, Box 20; delegat: Mihael Smole, Box 314. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
63.	Društvo Vitezov sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio: Predsednik: A. Marinčič; tajnik: John Šušteršič, 3579 82d st., N. E.; delegat: Ant. Zabukovec, 3563 E. 8oth St.. S. E. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik : George Novak, 42 R.R. st.; tajnik in delegat: Mart. Radosh, 42
R.	R. st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
65.	Društvo sv. Janeza Evang.. Mil-
waukee, Wis. Predsednik: J. Malenšek: tajnik: Ignac Kušljan, 322 Florida St.; dellegat:	M. Štiglic, 415
Florida St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v slovenski dvorani.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Jos. Krek, 7163 Grand Ave.; tajnik: Jos. Perko, 38 Fil-berr st.; deleg?*.; Ant. Sustarsich, 1 Citer ave. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo v nifs'cu v Perz dvorani.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: Mike Matjašič, 556
S.	Third st., »ajnik: Mark Gornik, 210 Frederick =t.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: John Mostar, Box 301; tajnik: Fr. Pervinšek, Box 713; delegat: J. Hočevar, Box 155, Arona, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
69.	Društvo sv. Jožefa. Great Falls, Mont. Predsednik:Mat. Urih, bx 801, tajnik John Ramuta, bx. 605; delegat Jac. Stariha, 1711 6th ave. N. Mesečna seja vsako 3. soboto.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega. St. Louis, Mo. Predsednik: John Mihelčič, 2840 So. 7th St.; tajnik in delegat: Ant. Bukovec, 1100 Wyoming St. Mesečna seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
71.	Društvo sv. Anton Pad., Goff, Pa.
Predsednik:	Fr. Klemenčič, Luxor,
Pa., tajnik: John Tome, Box 4, Goff, Pa., delegat: Martin Verbovšek, New Alexandria, Pa. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely,
Minn., Predsednik: Frank Verant, bx. 64, Tajnik: John Kardel, bx. 391; delegat: John Seliškar, bx. o. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
73.	Društvo sv. Jurija, Toluca, 111. Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik: Jacob Cesar, Box 328; delegat: Stefan Polič, Box 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega meseca v Poličevih phostorih.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Bart. Romšak, 1819 Midler st.; tajnik: John Peternel, 928 S. 15th st.; delegat: John Petkovšek,
S. 16th st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob. 4 pop
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: P. Perušek, 80 2nd St., tajnik: John Novak, Box 173; delegat: Fr. Gregorič, 450 Sterling St. Mesečna seja vsako tretjo nedelje
76.	Društvo sv. Jožefa, La Salle, 111. Predsednik: Jacob Plut: tajnik Alois Banič, 1253 Sterling st.; delegat Louis Jordan. Box 26. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih Math Hribernika.
77 Društvo Marije Vnebovzete, Po
rest City. Pa. Predsednik Kancijan Majhen; tajnik: Ant. Osolin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 548. Meseč, seja vsako drugo, nedeljo v mesecu
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 111. Predsednik: Kath. Gregorič, 5 W. 22d Place; tajnica; Iv. Perko, 34 W. 22d Place; del.: Ana Ulašič, 580 580 W. 22d St. Mesečna seja vsako diugo nedeljo
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Fr. Grom, 714 Market st.; tajnik: Fr. Petrič, 1427 So. Park Ave.; delegat: 'John Tre-ven, 108—10 st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu
80.	Društvo Matere Božje, South
Chicago, 111. Predsednica:	Margar.
Stanko; tajnica: Tereza Podlipec, 131 95th st.; zastopnica; Katarina Jakovčič. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica; Mar. Flajnik, '4817 Harrison st.; tajnica in delegatinja: Jošefa Fortun, 4807 Butler st. Mesečna seja vsako 4 to nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Mat. Novak, Box 156; tajnik: Anton Skubic, Box 175; delegat: John Oblak, Box 87. Mesečna seja vsako drugo nedeljo \
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik in zastopnik: John K. Grenc, 209 7th ave.; tajnik Pet. Jurkovich, 213 7th ave. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Gertrude Virant, 500 10th ave.; tajnica: Amalia Bombach, 412 llth st.; deleg.: Anna Vrbanek, 672 10th ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
86.	Društvo sv. Sera Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Marija Schmidt, Box 253;- tajnica in deleg.: Ivana Ferlič, Box 399. Mesečna seja vsakdo psvo nedeljo v mesecu.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Anton šraj, 1109
N.	Broadway; tajnik: Math. Golobich, 518 Summit st.; delegat: Math Kožuh, 1205 N. Broadway. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jos. O. Rožič, Box 44; tajnik: John Kraševec, Box 134; delegat: John Butala, Box 130. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
89.	Društvo Petra in Pavia, Etna, Pa. Predsednik: John Čoholic, 4812 Harrison st.; tajnik: Frank Kuzmi-jak, 32 Ganster st.; delegat: Stefan Maršič, 29 Ganster st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, South Omaha, Neb. Predsednik: Mih. Frankovic, 238 W st.; tajnik: John Cepuran, 195 So. 21st st.; delegat: Mih. Papež, 25th and Jetferson sts. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
91.	Društvo sv. Petra in Palva, Rankin, Pa. Predsednik: Man. Starešinič. 10 Baltimore st.; tajnik: Anton Hotujec, 231 4th ave.; relegat: Moth Kozan, 332 3rd ave., Rankin P.
O.	, Braddock, Pa. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica Mil. Car, 46th st., tajnica: Marija Novegradac, 4820 Harrison st.; zastopnica: Marija Zivčič, 4924 Plum Aliev, vse v Pittsburg. Pa. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Bennett, Pa.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: Al. Orešnik, bx. 163; tajnik: Jacob Rose, bx. 163; delegat: Fr. Kramer, bx. 178. Mesečna seja je vsako drugo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Predsednik: Pavel Fortuna; tajnik: Jos. Leskovic, Bx 27; delegat: Geo. Ahlin, Box 26. Vsi v Broughton Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mihael Žugelj; tajnik in delegat: John Jelovčan, Brady's Bend, Pa. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu
97.	Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: Lukas Dier; tajnik Math Gaishek, Box 518; delegat: Valentin Andoljšek, Panama, 111. Mesečne seje se vrše prvo nedeljo
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: Jos. Klepec, Joliet, 111.; tajnik Ignac Verbič, 413 Ottir ave.; delegat Josip Klepec. Mesečna seja se vrši prvo nedeljo v mesecu.
99.	Društvo Marije Pomagaj, Girard, O. Predsednik: Marko Režek, Box 422 Girard, O.; tajnik in delegat: Marko Režek, 2 Bridge st., Youngstown, O. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Preds.: Fr. Dolinšek; tajnik: John Merčun, bx. 241, delegat: John Plut,bx. 214. Mesečna seja se vrši zadnjo nedeljo v mesecu.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda So. Lorain, O. Predsednik: John Piškur; tajnik: John Julia, 562—11 th ave.
A
1
0
fi>
$
P
$
**
t
I
4
?
4
0
#
o
4
0
4
4
4
4
4
4
4
RGiAKI SLOVENCI
^	t
naročajte in čitajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE“ j
Novih
00,0000
iztisov.
Se zastonj % razdeli med f SLOVENCE. \
&	«Æ?*
9
I
4
Spoštovani gospod Dr. F. C. Collins M. I.
Vam naznanjam, da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih, katera ste mi pošiljali. Sedaj ne čutim nobene bolečine več, za kar se Vam srčno (zahvaljujem.)
In Vam pošiljam tudi mojo sliko, ako jo hočete dati v Slovenske časopise, ter Vam ostajam do groba hvaležna Vaša
Agnes Gačnik
R. F. D. 3 Johnstown, Pa.
* ~ ~ * ZBOSTCTXG-.A.
katera je ravno izšla od slavnegž. in obče znanega
DR E. 0. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami V tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, bodisi zdrav ali bolan.
Ona je najzaneslivejši Svetovalec za moža in ženo, ze deklico in mladeniča.
Iz te knjige bodete razvideli, da je D.r. E. C. COLLINS fl. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele
(kronične)
Čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Ozdravljena: belega toka bolečin v rpaternici, Cenjeni gospod Collins M. I. križu in želodcu, jieredne stolice in glavobola.
vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba
Anton Miheličh
12 E. 39th Str. N. E.
C level an, O.
Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširne» knjigo ..ZDRAVJE", katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute |
140 West 34th Street	New York, N. Y. $
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.	^
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io dopoludan do # 5 popoludan. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 ure zvečer. Ob nedeljih in praz- 4 nikih od 10—1 popoludne.	4
4
t
4
4
4
~>
4
4
š
>
4
>
4
i
Î
4
4
t
t
4
4
4
*
delegat: Ant. Kerhin, Box 62. Mesečne seje se vrše vsako zadnjo nedeljo
102. Društvo Novi Dom, Newark, N. J. Predsednik: Mart. Matony, 76 State st.; tajnik: John Intihar, 114 Harrison st.; delegat: Joseph Matony, 76 State st. Mes. seja tretjo nedeljo.
105.	Društvo sv. Ane, New York City, Predsednica: Josefina Fekonja; tajnica: Uršula Mrhar, 414 E.'9th st.; delegatinja: Mary Riedl, 414 E. 9th st. Mesečne seje vsako drugo nedeljo
106.	Društvo sv. Ane, Chicago, 111.
Predsednica:	Magd. Plevel; tajnica:
Ema Kumar, 913 W. 22 St.; zastopnica Terezija Kremesec, 504 W. 18th Pl. Mesečne seje vsako tretjo nedeljo
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
•1 olika zaloga vsakovrstnih barv, oljev 'n Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander haras,*?
Chicago telet. 2794	telet. N 62 < ■
Collins Street Wine and Liguor House
Žgane, galon po $1.75. $2, $3-50, $3. $4, in $4.50.
Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2.
Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene..
G. W. KEIBER, Matiager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone 999. Chicago 2893.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
Hill Girt Vineyard”
a
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
NAPRODAJ HIŠA IN LOTA NA 202 Elizabeth St. blizu poljske cerkve. Hiša obstoji iz 8 sob. Hlev in vodnjak. Vprašaj Dr. H. H. Baldwin, 210 N. Broadway.
Proti izpadanju las in plešavosti.
Doslej edino znano, res zanesljivo sredstvo za pospeševanje rasti las, brade in brk je
CRESCENT.
Škatlja $2.00. Tri škatlje $5.00.
Čitajte zahvalna pisma:
Dragi mi Frank: Jest vaš prijatelj vam dam znati, da sem prejel vaša zdravila in so mi nucala. Ne bom vas jest pozabil. Jak Sukl, Box 568 Canon City, Colo.
Častiti gospod: Slišala sem o vaši pomadi za lase. Pravil mi je Andrej Leparčič, da je njegovi ženi nucala. Torej vas prosim, da bi tudi meni pomagali. S spoštovanjem Ivana La-movčeva 8011 Market St. Waukegan, 111.
Priznanja so poslali tudi Paul Soko-lich Box 771 Butte, Mont.; I. Polič Seevers, Iowa; P. Medved, 178—3rd St Milwaukee, Wis.; Ignac Crištof, Box 298, Forest City, Pa.
Naročila sprejema;
217 E 22nd Street New York N. Y.
P. FRANK
Pozlačena ura za $3.98
«e nikoli ni bil« ponujan«.
Mi vam poSljemo za prost pregled 14 karatno zlato aro z averaa pokrovama, z gornjim navijakom in z nafinejsem ko-esom, C. O. D. le za ¿3.98 in expresne stroSke. Jamčena je za 20 let, verižico z vsako uro. Ta ura ne bo postala črna ka-Kor druge pozlačene ure, in drži čas izvrstno, posebno za železniSke uradnike. Po zunanjosti je podobna čisto zlati uri za $40 in marsikje jih prodajajo po $10. e nam poSljete $3.98 pridenemo k uri še prstan, ali nož zastonj in pošljemo vse po poSti ne da bivaš kaj stalo. Bno uro dobite zastonj, če jih kupite šest. Pri naročaniui naznanite ali vam poslati moško ali žensko uro.
Globe Merchandise Co., Dept. 109 161 Randolph St., Chicago, 111.
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, ries-ling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slit o\ ko. Fino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal.
Misli o knjigah.
V knjigah je duša vseh prošlih časov. Vse kar je človeštvo delalo, mislilo, doseglo ali kar je bilo; vse to je ohranjeno v čarobni obliki na listih knjige. Knjige so izbrano premoženje človeštva. (Thomas Carlyle.) — Knjige je treba šteti med čudežna dela, ki jih je ustvaril človek; knjiga je most, zgrajen preko reke časa, ker vsak dan gledamo, kako prihajajo po njem k nam pokojniki izza 100 in 1000 let. Knjiga je vez, ki sklepa vse či-talce; ona povzdiga življensko vzajemnost tako čvrsto in obsežno, kakor nobena druga vez ne; knjiga je ladja, ki duhu dovaža od blizu in daleč vse, česar potrebujemo. Po knjigi govori moder modrim vsem tistim, ki hočejo postati modri, preden se postarajo; govori izkušena starost mladini in tudi otrokom, ako znajo citati. (Klus Harms). Knjige so za ljudi, kar so peruti za ptice. (John Ruskin.) V naši dobi se nc more nič tako izobraziti ali pokvariti kakor slabo izbrana literatura. (Herder.) — Kdor ne čita, ne živi. (F. Polack).