TRGOVSKI LIST
Časopis z a trgovino, Industrijo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVII.	V	Ljubljani,	v	torek,	dne	20.	februarja	1934.	štev.	21.
he frua denae-hiU <zCti/&dw
Najtežja posledica dolgotrajnosti krize na denarnem trgu je v tem, da se ljudje udajajo polagoma misli, ko da gre tudi brez denarnih zavodov. Ljudem postaja tako deveta briga, če denarni zavodi poslujejo ali ne in skoraj bi se sprijaznili tudi s tem, če bi se sploh nehalo vse poslovanje denarnih zavodov. V to usodno nevarno miselnost spada tudi ona brezbrižnost, ko se trdi, da ni pač nič hudega, če ostanejo po sedanji krizi samo zavodi, ki so notranje zdravi. Kar pa ni čisto zdravo, pa naj likvidira.
Je to pogumna beseda, ki pa ima ta ne-dostatek, da je silno malo preudarjena in da je naravnost primer površnega mišljenja. Kajti stvar je v tem, da so vsaj v Sloveniji sploh vsi denarni zavodi notranje zdravi, da sploh noben denarni zavod ne bi prišel v zadrego, če bi bile razmere normalne. Vendar ni mogoče reči, da bi bil denarni zavod notranje slab, če pa je večina vseli njegovih terjatev krita s hipotekami. Saj boljšega kritja, kakor je v hipoteki, skoraj ni in vendar so baš zaradi teh hipotek nekateri nad vse solidni zavodi v najtežji zadregi. Ta zadrega pa ni posledica njih poslovanja, temveč je posledica njih izrednih razmer, vsled česar je tudi naravno, da bi se moralo tein zavodom pomagati z izrednimi ukrepi, da morejo zopet obnoviti svoje poslovanje v nezmanjšanem obsegu. V drugih državah so tudi tako storili in ni nobenega razloga, da se ne bi pri nas storilo isto.
Denarnim zavodom pa je treba pomagati z izrednimi ukrepi zato, da žive, da poslujejo, ne pa zato, da bi likvidirali. Ce mora denarni zavod že likvidirati, potem je presneto vseeno, če likvidira sam, ali pa če mu kdo pri tem pomaga. Najbrže bo likvidiral sam še ceneje, ker je znano, da vsaka pomoč nekaj velja in tudi ona, ki se ponuja iz najbolj idealnih nagibov. Je pač tako, da je pogreb tem dražji, čim več je pogrebcev.
Problem je torej v tem, da se denarnim zavodom pomaga, da morejo obnoviti staro poslovanje, ne pa da se jih poslavlja kar pred alternativo, da ali takoj prično izplačevati vse svoje obveznosti, ali pa da likvidirajo. Takšna zahteva bi bila upravičena le, če bi se tudi že odpravili vzroki, vsled katerih so morali denarni zavodi omejiti izplačila, kar se pa žal še ni doseglo. Ce so pa ti vzroki še ostali, če denarni zavodi še ne morejo priti do svojega denarja, potem tudi ne morejo napraviti tega čudeža, da bi edino oni izplačali vse svoje obveznosti. Niti od denarnih zavodov ni mogoče zahtevati več, kakor pa je človeško mogoče.
Napačno je tudi mnenje, da bi imeli preveč denarnih zavodov, čeprav s tem še ni rečeno, da ne bi bila mogoča boljša organizacija našega denarništva. Toda če so vsi zavodi leta in leta uspevali, če so njih bilance izkazovale leto za letom resnične dobičke, potem pač ni mogoče govoriti, da bi pili ti denarni zavodi odveč, kajti uspeh je tako trditev postavil na laž. Vsi ti de-narni zavodi so pač obstojali, ker so bili potrebni, ker je bilo za nje dovolj prostora. In takoj bo za nje zopet dovolj prostora, kakor hitro se nehajo nenormalne razmere, kakor hitro se konsolidira vsaj denarni trg.
Treba je zato, da se z močno propagando uniči ona nevarna miselnost, ko da bi Slo tudi brez denarnih zavodov, ko da ni ttobena posebna nesreča, če preneha ta &li oni denarni zavod. Vsaka likvidacija denarnega zavoda pomeni izgubo, ki jo treba preprečiti, če le mogoče. Pravična je samo miselnost, ki hoče čim več zavodov ohraniti, ki je uperjena le na to, da se poslovanje denarnih zavodov poveča in poživi.	,
Ni v gospodarskem življenju mogoč na-
predek brez kredita. Brez obstoja denarnih zavodov pa tudi ni kredita in že samo zaradi tega razloga bi morala veljati vsa javna skrb sanaciji denarnega trga. Seveda pa samo z dekretiranjem raznih odredb ni mogoče doseči sanacije, kajti če bi bila s tako skromnimi sredstvi sanacija
Na iniciativo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je bila v nedeljo v Beogradu 3. državna konferenca sadnih izvoznikov in proizvajalcev. V imenu Zavoda je otvoril konferenco g. Cerič, nakar je bil izvoljen za predsednika konference Vojn Petkovič, ki je po predlogu, da se pošlje pozdravna brzojavka kralju, podal zelo zanimivo }X)ročilo o našem letošnjem sadnem izvozu. Med drugim je dejal:
Pričakovali smo, da bomo v lanski sezoni dosegli boljše uspehe, kakor smo jih dejansko dosegli, ker je bila v skoraj vseh državah sadna letina zelo slaba. Toda tik pred začetkom sadne sezone sta Nizozemska in Nemčija silno povišale carine, da je bil vsak izvoz skoraj nemogoč. Edino izvoz češpelj je bil bolj uspešen, ker smo bili za ta izvoz tudi dobro pripravljeni tako glede kakovosti blaga, embalaže in tudi po dobri informativni službi.
Trgovina z jabolki je bila zelo slaba in nerentabilna. V glavnem vsled slabe kvalitete jabolk. Vsled silno zmanjšanega izvoza jabolk smo izgubili dve sto ali več milijonov in je zato čas, da vse nedoslat-ke Odpravimo, ki so krivi te izgube.
Tudi posel z grozdjem je bil vseskozi pasiven. Trgatev grozdja je bila slaba, pa še to, kr je preostajalo za izvoz, je bilo slabe kakovosti, da se ni moglo dobro prodati v tujini. Treba je povečati doma propagando za gojitev zlasti dobrega namiznega grozdja, ker je naša sedanja proizvodnja nezadostna za večji izvoz. Poleg tega uspešno konkurirajo z nami sosedne države, ki imajo grozdje boljše kakovosti in ki so tudi glede embalaže pred nami.
Izvoz drugega sadja je bil zelo neznaten, ker ga v večjih količinah za izvoz sploh nimamo. Omeniti je treba, da so izgledi za izvoz jagod zelo ugodni in da bi bilo treba pričeti organizirati njih izvoz.
Trgovina s češpljami je bila izpostavljena velikim spremembam. Živahno povpraševanje po naših češpljah in po pekmezu v juniju je omogočilo večje prodaje, da se je z njimi naš domači trg razbremenil. Tudi cene so se mogle ohraniti vsled tega v ugodni višini. Še bolj ugodno se je razvijala kupčija s suhimi češpljami. Veliko zmedo pa je povzročilo v trgovini s suhi-
Pzed ustanovitvi^
Pred dnevi je obiskalo predsedstvo centrale industrijskih korporacij novega trgovinskega ministra dr. Demetroviča in mu predložilo načrt nove industrijske banke. Misel za ustanovitev te banke jo izšla iz krogov onih zagrebških industrialcev, ki se zbirajo okoli veleindustriaica Arka. Ta je že več let znan kot odločen nasprotnik vsakega vmešavanja zasebnih bank v delo industrij, ker je prepričan, da bi industrije brez tega vmešavanja bolj uspešno vršile svoj posel. Znano je namreč, da pripada velik del industrij v Savski banovini zagrebškim bankam. Te so delegirale v vodstvo tvornic dostikrat ljudi, ki so tudi v industrijskih podjetjih mislili le po svoji bankarski glavi. Vsled tega so nastale tudi mnoge nove nepotrebne tvornice, katerih naloga ni bila, da skrbe za svoj napredek, temveč za uspeh bančne politike:
Z ustanovitvijo industrijske banke bi se odpravila, premoč zasebnih bank nad indu-• atrijo: Zasebne hanke. bi mogle še naprej flnaucirati svoje industrije, ne mogle pa bi
dosegljiva, bi si jo sebi denarni zavodi že davno sami dekretirali. Potrebna je dejanska pomoč — ali z dovolitvijo kreditov v gotovini ali pa z ukrepi, ki omogočajo gospodarsko oživljanje na vseh poljih in ki s tem povečajo tudi poslovanje denarnih zavodov.
nted sta&ega i<zva<za (afolk
mi češpljami in pekmezom nenadno povišanje nemške carine na suhe češplje in pekmez. Bila je to že prohibitivna carina, ki je znatno znižala izvoz pekmeza. Koncem sezone smo zelo trpeli od konkurence kalifornskih suhih češpelj. V začetku sezone je bila njih cena znatno višja, potem pa so se kalifornske češplje zelo pocenile in zato osvojile češkoslovaški, nemški, poljski, avstrijski in nemški trg.
Po statističnih podatkih smo izvozili leta 1933. 50-7 milijonov kg svežega sadja v vrednosti 71-8 milijonov Din, to je za nad 7 milijonov manj ko v letu 1932. Suhih češpelj pa smo izvozili za nad 95 milijonov Din in to je za 39 milijonov več ko v letu
1932.	Ta višek smo dosegli vsled boljših cen.
Da se razmere zboljšajo, moramo po načrtu delati za zboljšanje sadjarstva. — Ne
smemo dovoliti, da dela vsak po svoji volji in da se goji sadjarstvo po najbolj primitivnih metodah. Treba izdelati načrtno gospodarstvo za sadje in njegov izvoz, ker samo potem pride sadjar tudi do plačila za svoj trud. Zato naj konferenca zaprosi kmetijsko ministrstvo, da ono izdela v zvezi z zainteresiranimi organizacijami tak načrt in ga predloži na kongresu sadjarjev, ki bo v oktobru v Sarajevu.
V debati jo nato poročal g. Padjan o izvozu orehov. Ameriški oreh postaja vedno bolj nevaren konkurent našemu orehu. Ta konkurenca bo še nevarnejša, ker je kvaliteta ameriškega oreha naravnost občudovanja vredna. Obiranje zelenih orehov ne bi smelo biti več dovoljeno. Tudi bi se smel dovoliti izvoz orehov samo velikim izvoznikom, ki imajo vse priprave za sušenje orehov. Popolnoma bi se morala prepovedati sečnja orehov in treba bi bilo zasaditi cele gozdove orehov, kakor je to storila Francija. Izvoljen je bil poseben odbor, ki bo izdelal večje poročilo o trgovini z orehom in njegovi gojitvi.
V debati se je nadalje poudarjala potreba večjih izvozniškili kreditov. Narodna banka 'bi morala dovoliti Izvoznikom tudi kredite na lombard. Potrebno bi bilo nadalje, da bi Narodna banka dovolila svoji podružnici v Mariboru vsaj deset milijonov za kredite tamošnjim sadnim izvoznikom.
industrijske, franke-
jim vsiljevati svoje posebne politike, ki je dostikrat z industrijskega stališča čisto nemogoča. Posebno velike pa bi bile naloge industrijske banke v današnjih časih. Ker bi bila ustanovljena le od industrijcev, bi predvsem skrbela, da bi industrija plačevala samo obresti, ki so za njo znosne. Nadalje bi priskrbela mnogim industrijam potrebne kredite, ki so danes vsled popolnega zastoja na denarnem trgu nedosegljivi. Predvsem pa bi rešila industrije iz velike nevarnosti, v kateri se nahajajo vsled velikih dolgov zasebnim bankam. To bi bilo tudi v korist bankam, ker bi prišle tako do denarja. Mnoge banke so že smatrale industrijske dolgove za bolj tvegane ko kmečke in mnoge so tudi že del posojil industrijam odpisale. Vsem tem denarnim zavodom bi bilo z ustanovitvijo industrijske banke pomagano.
Po mnenju g. Arka in tovarišev bi morala nova industrijska banka razpolagati s kapitalom 700 milijonar dinarjev. Po višini svojega kapitala in po svoji organizaciji
Združenje trgovcev v Ljubljani
ima
53. letno glavno skupščino
v nedeljo, dno 4. marca 1934 ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica štev. 27, s tem
dnevnim redom;
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blagajnika.
4. Poročilo nadzornega odbora.
5. Proračun za leto 1934.
6. Volitev: a) uprave, b) nadzornega odbora, c) razsodišča, č) delegatov za zvezni občni zbor.
7. Sprememba pravil.
8. Slučajnosti.
Ce ob določeni uri ne bo navzočnih zadostno število članov, se bo sklepalo o predmetih dnevnega reda eno uro kasneje, to je ob pol 11. uri dopoldne, § 374. o z.
Samostojni predlogi se morajo predložiti upravi najkasneje tri dni pred občnim zborom, § 387. o. z.
Uprava.
bi bila podobna Priv. agrarni banki, ker bi bila tudi ona privilegirana. Delničarji industrijske banke bi bili izključno samo industrialci. Banka bi se ustanovila s posebnim zakonom in bi bila po njem vsa industrijska podjetja obvezana, da podpišejo delnice banke. Število delnic, ki bi jih moralo podpisati vsako podjetje, bi bilo odvisno od višine njegove ustanovne glavnice.
Višina ustanovne glavnice Priv. industrijske banke se je določila na 700 milijonov, ker se računa, da znašajo delniške glavnice in vse rezerve industrijskih podjetij približno 7 milijard Din. V vsej naši državi je okoli 4000 industrijskih podjetij, ki bi jih bilo mogoče smatrati kot ustanovitelje banke. Od teh podjetij je približno ena tretjina delniških družb, ki razpolagajo s 3 in pol milijarde kapitala in milijardo in pol rezerv. Delniška glavnica bi morala biti podpisana v 10 letih. Vsako leto bi industrijska podjetja del svojega kapitala po naprej določeni lestvici pretvarjala v delniški kapital banke. Delnice bi se obrestovale po največ 4 do 5 odstotkov. Tudi podjetja, ki bi se pozneje ustanovila, bi bila obvezana, da podpišejo delnice industrijske banke. Tako bi se kapital industrijske banke stalno dvigal in sicer v istem razmerju, kakor bi nastajala nova industrijska podjetja v državi.
Naloga industrijske banke bi nadalje bila, da organizira industrijske trge. Centrala banke bi bila v Beogradu, njene podružnice pa bi bile v vseh večjih industrijskih krajih. Generalni direktor bi se imenoval /, ukazom.
NAŠ IZVOZ SKOZI BRAJLO
V 4. tromesečju leta 1933. smo izvozili skozi Brajlo 22.767 ton koruze, 9705 ton pšenice, 4.805 ton bakra, 2,353 ton ječmena, 987 ton otrobov, 300 ton kemičnih produktov, 225 ton fižola, 189 ton semen solnčnih rož in 122 ton prosa. Skupno smo izvozili skozi Brajlo v treh mesecih 41.456 ton blaga.
Od tega blaga je šlo 17.397 ton na Nizozemsko, 5.822 ton v Nemčijo, 5,381 ton v Anglijo, 5.026 ton v Belgijo, 2.279 ton v Francijo, 100 ton v Jafo, 24 ton v Italijo in 5.424 ton v Gibraltar.
Bil bi že čas, da bi mesto izvoza skozi Brajlo bolj forsirali izvoz skozi našg jadranska pristanišča, ker preživlja naše pomorsko brodarstvo že zelo ostro krizo. Pa tudi zaradi večje zaposlenosti prebivalstva v Primorju in Dalmaciji bi bilo priporočati, da se naš izvoz bolj poslužuje jadranskih pristanišč, da o čisto finančnih razlogih proti izvozu-skozi Brajlo niti ne govorimo.
Plalduo	gospodarstvo
liod Z00 fniUjattOV uzfru&e
lisict.ft.Wfti kapital franke tva[ bi zbasal ¥00 tnilijOH&v dina-v-kv
taksnega
Prevodi.
§ g. — Tar. postavka 44 se spremeni in
*® g'asi:	.	X	1.
»Za prevajanje aktov in listin, ce ga izvršujeta in overavljata državno oblastvo in zaprisežen tolmač, se plačuje taksa in si-
Cer:	i„y
a) za prevod iz evropskih je/.iliov na službeni jezik naše kraljevine do 100 besed originala Din 40— (preje Din 204 ), in za vsako nadaljnjo besedo še po Din 0-25 (do-
sedaj 0-20);	.
b) za prevod iz izvenevropskega jezika na službeni jezik naše kraljevine do 100 besed originala Din GO-— in za vsako nadaljnjo besedo še Din 0'50;
c) za prevod iz našega službenega jezika na evropski jezik do 100 besed originala Din 60-— in za vsako nadaljnjo besedo še
Din 0-50;	,
č) za prevod iz našega službenega jezika na izvenevropski jezik do 100 besed originala Din 100 in za vsako nadaljnjo besedo še Din 0-75;
d) za prevod z evropskega jezika na drug evropski jezik do 100 besed originala Din 100 in za vsako nadaljnjo besedo še
Din 0-75;	.
e) za prevod z evropskega jezika na kateri izvenevropski jezik do 100 besed Din 120 in za vsako nadaljnjo besedo še po Din
l—;
f) za prevod z izvenevropskega jezika na kateri drug izvenevropski jezik do 100 besed originala Din 200 in za vsako nadaljnjo besedo še po Din 1’25.
V primeru, da se ti prevodi in overovitve vrše pri upravi za zaščito industrijske lastnine, se plačuje ta taksa v polovici gornjega zneska.
§ 9. V tar. postavko 52 treba vstaviti v prvi odstavek pred besedi »državnemu svetu« besedi: upravnemu sodiščum
§ 10. Tar. post. taksne tarife je dodati: »Pripomba. Ta taksa se plača za spis, s katerim se zahteva kakšno strokovno mnenje, če ni zanj določena katera višja taksa.«
§ 11. V tarifno postavko 5: a mesto »10 od sto« vstavili »20 od sto«.
§ 12. V tar. post. 101 taksne tarife (taksa za prevoze in prenose) v prvem odstavku vstaviti po besedi »tramvajih« besede: »avtobusih in tovornih avtomobilih«.
V isti tar. post. v prvi točki pod a) zvišati 15°/o na 20°/o, pod b) 10°/o v 15% in pod c) 15% v 20%.
Prvi pripombi dodati novi odstavek, ki se glasi: »Pooblašča se finančni minister, da more določili takso za tramvajske karte pavšalno, če so tramvaji občinska last.«
Potrdila trgovskih knjig.
§ 13. Tar. postavka 167 se spremeni in se odslej glasi:
Za potrditev vseh trgovskih, bančnih in drugih knjig, ki se morajo voditi po zakonskih doiločilih, se plačuje taksa in sicer:
a) za potrditev (parafiranje) pristojnih oblastev: glavne knjige, kontokorentne in saldo-konlne knjige od vsakega lista po Din 1*—;
b) za potrditev (parafiranje) vseh ostalih knjig (dnevnika, strace, blagajniške knjige, prima-note, knjige računov, skladiščne knjige, inventarja, bilančne knjige, registrov itd.) neglede na to, ali so vezane ali pa sestoje iz posameznih nesešitih lislov, od vsakega lista 0-50 Din.
Pripomba 1. Te potrditve in' pobarinje takse izvršujejo na enak način davčne uprave.
Vse te knjige, ki so po dosedanjih predpisih potrjene in taksirane od drugih uradov, se morajo v teku 60 dni potem, ko stopi ta predpis v veljavo, predložiti pristojni davčni upravi v pregled.
Pripomba 2. Te takse ne plačujejo knjige za kopiranje in žepne knjižice, ki jih nosijo trgovci in drugi s seboj, tudi ne trošarinslte knjige, ki se vodijo po zakonu o državni trošarini (če niso trgovske) tudi ne knjige, ki se vodijo po tar. post. 99 a zakona o taksah in po zakonu o davku na
VIŠINA SAMOUPRAVNIH DOKLAD
Na zasedanju banovinskega sveta je pomočnik bana dr. Pirkmajer podal daljši pregled o samoupravnih dokladah, ki se plačujejo v Dravski banovini. Dejal je, da znašajo samoupravne doklade povprečno 148 odstotkov in sicer odpade povprečno: na občinske doklade 73 odstotkov, na sre-ske cestne doklade 15 odstotkov, banovinsko doklado 35 odstotkov in na nadomestilo za kuluk 25 odstotkov.
► poslovni promet, registri za nakup in prodajo tobaka, ko tudi knjige one vrste, namenjene za prodajo in rezervne trgovske knjige, ki jih denarni zavodi in delniške družbe še ne uporabljajo. (Iz starega besedila so izpuščeni registri za nakupovanje in prodajanje deviz.)
Istotako niso zavezane tej taksi knjige poljedelcev.
Ce se te knjige ne prijavijo zaradi plačila te takse, je kazen petkratni znesek neplačane takse poleg redne takse.
Osebe, ki ne bi v smislu drugega odstavka prve pripombe predložile v določenem roku svojih knjig v pregled, se kaznujejo z globo od 100 do 500 Din.
§ 14. Tarifni postavki 238 kot 7 pripombo dodati: »Če bi tuje oblasti pri vidiranju potnih listov naših državljanov zahtevale poleg redne takse za vizum še plačilo kakšne posebne takse, potem pobirajo naše oblasti od odnosnih tujih državljanov po načelu reciprocitete poleg redne takse za vizum še odgovarjajoče posebne takse v isti višini, kakor se zahteva od naših državljanov.«
Gradbeno takso.
§ 15. Po tar. post. 259 dodati novo tarifno postavko 259 a, ki se glasi: s>Za gradbena dovoljenja vseh vrst, če znaša prora-čunana vsota do 50.000 Din 0'5°/o, če znaša od 50.000 do 200.000 Din 1%> in nad 200.000 Din l-5°/o.
To takso pobirajo v gotovini oblastva, ki izdajajo gradbena dovoljenja ter jih izdajajo pristojni davčni upravi.
Ta taksa se pobira tudi od dovoljenj, ki so bila izdana po predhodni tarifni postavki.«
NOVI ROMUNSKI NAČRT KONTIN-GENTIRANJA UVOZA
Na predlog Rumunske narodne banke namerava rumunska vlada popolnoma spremeniti dosedanji način kontingen-tiranja uvoza. Pri uvoznih dovoljenjih se bo vlada ozirala v prvi vrsti na interese petrolejske industrije, ker daje ta državi največ deviz. Uvoz strojev in vsega tehničnega materiala za petrolejsko industrijo bo zato carine popolnoma prost. V drugi vrsti se bo rumunska vlada ozirala na one industrije, ki predelujejo deželne pridelke in ki morajo za nemoteno poslovanje uvažati nekatere sirovine iz tujine. Tudi uvoz teh surovin bo carine prost. Končno se bodo dodeljevale devize še za uvoz tehničnih potrebščin. Rumunska vlada računa, da bo dal letošnji izvoz za 12 milijard lejev deviz, od katerih se bo uporabilo 8 milijard za trgovino in industrijo, 4 milijarde pa bo potrebovala država za plačevanje dolgov v tujini.
Od/ua
M AI )J A RSKO-NEMŠK A TUGO VINSKA POGAJANJA OBTIČALA Trgovinska pogajanja, ki se že dolgo vodijo med Nemčijo in Madjursko, niso dosegla še nobenega uspeha. Madjarska si je obetala od teli pogajanj mnogo uspehov. Malo verjetno pa je, da se bodo ta pričakovanja tudi izpolnila, ker je nemška delegacija dobivala od svoje vlade vedno nove instrukcije, ki so bile za Madjarsko vedno manj ugodne. Po zadnjih instrukci-jah je bila nemška delegacija pripravljena, da dovoli Madjarski zelo velike uvozne kontingente za pšenico, koruzo in drugih deželnih pridelkov ter zlasti veliko količino masti in svinj, toda le proti kompenzaciji, da uvozi Madjarska za enako vrednost iz Nemčije industrijskih izdelkov, strojev in kemikalij. Ker zahteva Nemčija med drugim tudi nakup izdelkov, ki jih izdeluje Madjarska sama, je malo verjetno, da bi prišlo do sporazuma.
GVchL <z&oc Setelitpa cedcuv&hia
V nedeljo je bil v Beogradu občni zbor Srbskega trgovskega združenja, ki je dokazal, da organizacija srbskega trgovstva naravnost odlično napreduje. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik Nedeljko Savič. Zbor je najprej sklenil, da se odpošlje pozdravna brzojavka kralju, nato pa je podal svoje poročilo predsednik Savič. V svojem poročilu je zlasti naglasil delo združenja, da združi v Zvezi trgovskih združenj vsa združenja, ki gospodarsko gravitirajo k Beogradu. Ta namen je bil v polni meri dosežen. Mnogo dela so zahtevali novi davčni zakoni, ki so bili predloženi skupščini. Pri tem je pokazalo vse trgovstvo tako veliko solidarnost in organizacijsko silo, da je bil nastop trgovstva uspešen. Nato je bilo prečitano poročilo uprav, odbora in nadzorstva. V debati so govorniki povdarjali, da je združenje pokazalo v preteklem poslovnem letu lako živahno delavnost, da je treba upravi samo čestitali. Poslanec Milan Stanojevič je govoril o delu uprave in pri tem poudarjal, da zaslužijo trgovci, ki so vedno pokazali svojo pripravljenost, da delajo in žrtvujejo za državo in narod, da bi se bolj pritegnili k reševanju gospodarskih vprašanj. Odločujoči krogi bi morali bolj ceniti sodelovanje trgovcev. Ko so bila rešena še nekatera interna vprašanja in ko je bila izvoljena nova uprava, so prišla na dnevni red poročila raznih fondov. Pri tej priliki se je konstatiralo, da je vedno večje število onih trgovcev, ki so morali zapreti svoje lokale in ki so se morali obrniti na združenje za pomoč. Uprava apelira zato na vse člane, da to upoštevajo in da prispevajo za brezposelne trgovce.
ENA NAJ VEČJIH VALJEVSKIH TVRDK POD KONKUItZOM
Konkurz je bil razglašen o imovini tvrdke Pajevie Jevtič v Valjevu. Tvrdka je bila ustanovljena v letu 1907. in je bila ena največjih na valjevskem trgu. Tvrdka je zaprosila v marcu 1932. za prisilno poravnavo izven stečaja in je ponudila 40 odstotno kvoto. Ker tvrdka ni mogla zadostiti svojim obveznostim, deloma od velikih izgub pri kreditiranju drugim tvrdkam, deloma pa vsled za m rali h terjatev pri kmetih (za 854.000 Din), je bil sedaj razglašen konkurz. — Pasiva tvrdke znašajo 3-47, aktiva pa 2-16 milijonov Din.
KATERO POHIŠTVO JE LUKSUZNO
Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal to pojasnilo:	Na vprašanje neke
korporacije, katero pohištvo je smatrati v smislu št. 01, točke 2, seznama luksuznih predmetov kot luksuzne, izjavlja oddelek: Po citiranem seznamu in uredbi o plača-nju luksuznega davka z dne 14. avgusta 1932 se smatra kot luksuzno pohištvo ono, ki je prevlečeno s svileno ali deloma svileno tkanino, s čipkami, vezeninami, žametom, plišem in podobnimi tkaninami.
ITALIJA PONUJA TURČIJI KREDITE
Po vesteh iz Carigrada je Italija znova ponudila Turčiji veliko posojilo. Ponujena vsota je baje mnogo večja, kakor pa bi se mogla z ozirom na italijanske gospodarske razmere pričakovati. Vendar pa bi izplačala Italija le eno tretjino posojila v gotovini, dočim bi prejela Turčija dve tretjini v blagu. Svojo ponudbo je Italija ponovila takoj po podpisu balkanskega pakta. Tudi se poroča, da je Italija pripravljena jamčiti Turčiji in Grčiji tudi njih teritorialno nedotakljivost, če bi obe državi prevzeli jamstvo za neodvisnost Albanije.
Vpisi v trgovinski register
Bogomir Dragar, trgovina z mešanim blagom v Velenju — zbog opustitve ob rta.
Hohnjcc & Rojnik, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Vojniku — zbog razdružitve.
Belgijski kralj Albert se je smrtno ponesrečil na pečinah Marc les Dames blizu Namurja. Padel je z neke 12 m visoke stene ua rob druge stene. V veliki svetovni vojni se je proslavil kralj Albert kot odličen vodja svojega naroda, ki je zato tudi užival največje spoštovanje vsega naroda.
A tudi v miru se je izkazal kot vladar, na katerega je bil belgijski narod s pravico ponosen. Slava njegovemu spominu!
Nj. Vel. kralja bo pri pogrebu kralja Alterta zastopal princ Pavle.
Na seji Narodne skupščine, katere so se udeležili vsi člani vlade, se je predsednik dr. Kumanudi takoj po otvoritvi seje spo-mn:i v daljšem govoru smrti belgijskega 'kralja in njegovih nevenljivih zaslug za belgijski narod in zmago zaveznikov v svetovni vojni. Vsi poslanci so stoje poslušali spominski govor in nato vzkliknili »Slava kralju Albertu I.!« Seja je bila nato prekinjena.
Belgijski prestol zasede najstarejši sin kralja Alberta princ Leopold kot Leopold 111., ki je bil rojen 1. 1901 in ki je poročen s švedsko princezo Astrido. Njegov brat Karol je rojen 1. 1903, njegova sestra Marija Jose pa je poročena z italijanskim prestolonaslednikom.
Narodna skupščina prične s proračunsko razpravo dne 23. t. m. Finančni odbor je odobril že več proračunov posameznih ministrstev.
1'itulescu je biil te dni v Beogradu pri zunanjem ministru Jevtiču, s katerim je konferiral zaradi avstrijskih dogodkov.
Bolgarska obnovi diplomatske odnošaje s sovjetsko Rusijo in je že vnesena v novi bolgarski proračun za vzdrževanje rednega bolgarskega poslaništva v Moskvi potrebna vsota, kakor je izjavil te dni ministrski predsednik Mušanov.
Suvich obišče zopet Budapešto, da doseže sklenitev carinske unije med Italijo, Avstrijo in Madjarsko. Definitivno pa se bo sklepalo o tej uniji šele v Rimu, kamor sta povabljena Dollfuss in Gombos.
Vlade Anglije, Francije in Italije so objavite z ozirom na dokazni materiali, ki ga je zbrala avstrijska vlada o poseganju Nemčije v notranje avstrijsko razmere, skupno deklaracijo, v kateri pravijo, da imajo vse tri vlade enake nazore o neob-hodni potrebi ohranitve avstrijske samostojnosti.
Angleški zunanji minister je izjavil, da prevladuje v vsej angleški javnosti zahteva, da mora angleška vlada javno izraziti svoje nezadovoljstvo nad brutalnim postopanjem avstrijske eksekutive.
Hitler je dal dopisniku »Daily Maila« daljšo izjavo o avstrijskih dogodkih. V svoji izjavi neprikrito vabi avstrijske delavce, da se pridružijo narodnim socialistom. Ostro obsoja nasilje avstrijske vlade in pravi, da bi morala zahtevati njegova revolucija v Nemčiji najmanj 18.000 mrtvih, če bi postopal tako, kakor je postopala dunajska vlada. Pri njegovi revoluciji pa da je padlo samo 27 žrtev.
Dollfussova vlada namerava razpustili vse deželne zbore in imenovati kot nove člane deželnih vlad samo pristaše patriotske fronte.
Smrtne obsodbe se v Avstriji nadaljujejo, kakor da še ni bilo dovolj smrtnih žrtev. Samo v soboto so bili štirje delavii obešeni.
I)r. Deutsch, vodja dunajskih socialnih demokratov, ki je ranjen pribežal v Češkoslovaško, je izjavil, da so se socialni demokrati borili le za svoje, ustavno jim zajamčene pravice. Borba z orožjem je sicer končana, ni pa še končana politična borba. Vlada, ki je s topovi streljala na žene in otroke, pač ne more ostati na krmilu. Vest človečanstva, ki se bo prebudila po vsem svetu in tudi v Avstriji, jo bo izbrisala.
Novi nemiri so izbruhnili v noči od nedelje na ponedeljek na Dunaju. Delavci so obstreljevali oddelke hajmvera in pomožne policije. Vendar pa je policija hitro vposta-vila red.
Gornje avstrijski deželni glavar dr.
Schlegel, ki ga je knez Starhemberg divje napadel, češ da je simpatiziral s soc. demokrati, je odstopil. Hajmverovski program se torej polagoma izpolnjuje.
Monakovski kardinal Faulhaber, ki je znan po svojih pogumnih pridigah, je izdal postno pastirsko pismo, v katerem med drugim pravi, da bo treba zakone nravnosti oznanjati ne samo malim, temveč tudi velikim tega sveta.
kws!w
LIPSKI POMLADNI SEJEN 1934
zaenc 4. marca
33 Va0/«* pop&ssfcta tr y©in?i nm nemških šeiesstfcaii!
Vsa obvestila daje:
Istfg. G. T@MI3iES, LJUBLJANI*, Dvorakova 3/11.
ali Zvanični biro lajpeiškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33
   -   - —
STANJE NARODNE BANKE
Po zadnjem izkazu Narodne banke z dne 15. t. m. se je njeno stanje v zadnjem tednu spremenilo tako-le (vse številke v milijonih Din);
Zlata in devizna podloga se je povečala za Id na 1.869-0. Zlata je ostala skoraj nespremenjena, valuie so padle	za	0-0..	na
0-l, devize pa so	se dvignile	za	1-29	na
73-9.
Tudi devize, ki	ne spadajo	v	podlogo,
so se povečale in	sicer za 7-6	na	87-9.
Vsota kovanega denarja v niklju in srebru se je povečala za 19-2 na 299-3.
Znatno so zopet zmanjšana posojila in sicer za 60-0 na 1-972. S tem so padla posojila na nižino, na kakršni so biiLa dne 15. oktobra 1931, ko so znašala 1.977-5. Svojo najnižjo točko pa so dosegla v sredi junija 1. 1931, ko so znašala le 1.463-9. Vsled bančne krize je nato Narodna banka povečala kredite za 794-2 na 2.252-9 in nato še za 185 ter so dosegla nato posojila v sredi leta 1933 z 2.437 milijoni najvišjo točko.
Zmanjšala so se eskontna za 88-9 na 1.676-4, dočim so se lombardna povečala za 28-9 na 296-4.
Bjvši predjemi državi so se povečali za 0'29 na 1.717-1, za plačane obresti na izdane blagajniške bone.
Vrednost rezervnega fonda se je povečala za 2 na 63-5, račun zavoda za izdelavo bankovcev ter nepremičnin za 0-06 na 155 0, razna aktiva pa za 2 na 138-3.
Na pasivni strani izkazuje izkaz te spremembe:
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 39-5 na 4.179-8, zato pa so se povečale obveze na pokaz za 32'6 na 1.070-0. Državne terjatve so se zmanjšale za 3-1 na 6-7, depoziti po tekočem računu so večji 31-3 na 471-2, razni računi pa za 4-3 na 592-0.
Obveze z rokom so padle za 15-6 na
1.107-4, razna pasiva pa za 4-9 na 289-7.
Skupno kritje se je povečalo od 35-53% na 35-60%, samo zlato pa od 34-14% na 34-19%.
Državna hipotekarna banka je znižala obrestno mero, kakor smo že poročali, na vloge od 6 na 5%, sedaj pa je znižala tudi obrestno mero na lombardna posojila od 9 na 8 odstotkov, na eskontna pa od 9 na 8 5 odstotka.
Sanacijski načrt za Jugoslovansko združeno banko v Zagrebu je po trditvi »Oester. Volksvvirta« že izdelan. Po tem načrtu se zniža glavnica banke od 185 na
18-5 milijonov Din, rezervni fond v višini 56 milijonov pa se porabi za odpise. Privilegirani upniki dobe plačane vse terjatve, ostali upniki pa le 20 odstotkov. 50 milijonov vlog velikih upnikov se izpremeni v prednostne delnice in te se porabijo za povečanje glavnice.
A nalogih za izplačilo v kliringu z Italijo je treba vedno označiti tudi ime italijanskega izvoznika, kakor opozarja Narodna banka.
Švica je znižala po zgledu Češkoslovaške obrestno mero za svoj delež posojila Društva narodov Avstriji od 6 in pol na 4 in pol odstotka obresti.
GdruapzaSeA^
VIŠJE CENE ZA KOŽUHOVINO V LONDONU
Letošnja prva prodaja kožuhovine na razstavi tvrdke Mudson-Bay Comp. v Londonu je pokazala velik dvig povpraševanju. Družba prireja vsako leto tri razstave in sicer v januarju, aprilu in oktobru. Od oktobra 1. 1929 do aprila 1932. so cene »e-p. eslano padale. Nato so si opomogle, a spet padle v apnlu I. 19:43. v letošnji prodaji pa so se vse cene kožuhovini znatno zboljšale ter je bilo kupovanje zelo razgibano.
Dvig trgovini s kožuhovino je tem bolj značilen, ker se po razpadu židovskih družb v Leipzigu vse doslej ni čutilo v Londonu nikakršno zboljšanje. Opazilo se jo celo, da židi v Nemčiji tajno še trgujejo, mnogi pa so nadaljevali svoj obrt v Franciji, tako da padec trga v Leipzigu ni ugodno vplival na zunanji trg. Po vsem tem so cene prav dobre. Najbolje so se prodajali srebrna lisica, pižmar (musquash) in bober, veliko se zahteva vidra, ki se izvaža v vse evropske države.
TEDEN
OLpmjuur.
ega
Lesno tržišče
Tendenca mlačna
Na tukajšnjem tržišču mehkega lesa se je položaj v toliko spremenil, da je postala situacija v tesanem lesu boljša. Povpraševanja (K) tem blagu so živahnejša; iščejo se že večje partije tramov. Seveda pa o kaki pogodbi za monte trame ni govora. V deskah je še vedno močno zanimanje za 111. podmero in kratice, vendar pa tega blaga pri nas že primanjkuje. Osobito III., ki je pri naši produkciji manjša kot pri blagu iz gorskega kolarja, je pri nas Že redka. Velikokrat se opaža, da hočejo naši odjemalci uvesti IV. in V. tudi v mehkem lesu, kar pa je pri nas nevaren pojav, saj niti uzance ne predvidevajo takega sortiranja pri slovenskem blagu. Kajti tako sortiranje bi pri našem blagu niti v poštev ne prišlo, a bi na cene vseeno zelo kvarno vplivalo.
V bukovini je kupčija nekoliko živahnejša, vendar pa suhega blaga že zelo primanjkuje.
V hrastovini se nič kaj ne trguje.
Nespremenjen je položaj za drva in oglje,
ki se pa še vedno lahko dobro oddajo.
Povpraševanja:
1 vagon parjene, neobrobljene bukovine, I.,
11., Ili., monte, od 2 m dolžine naprej in od 16 cm širine naprej; ca. 1 m* 50 nun, ca. 3 m3 60 mm, ca 4 m3 70 nun, ca 3 m3 80 min. ca. 2 m3 90 mm. Cene je staviti franko vagon Postojna.
Smrekovi ali mecesnovi rezani trami na živ rob, 20X20 cm in 25X25 cm, od 4 m dolžine naprej, ca. 40 m3, dobava v januarju.
Bukovi testoni, originalna partija, fco vagon Sušak.
Borove deske, T., II., 18, 24, 28, 48 in 58 mm debeline, 4 m dolžine, 1 vagon.
Več vagonov neobrobljenih bukovih plohov
1.. II., III., monte, suhih.
Več vagonov neobrobljenih javorjevih plohov (beli javor), I., brez grč in napak, z ravnimi vlakni. Dolžina 2*20 do 2-70 m, 14 cm širine naprej, 27 do 70 mm debeline.
1 vagon smrekovih, jelovih desk, III., širina 16 cm naprej, debelina 18 111111. dolžina 4 m. Ceno je slaviti za m3 Iranko vagon Postojna.
1 vagon bukovih neobrobljenih, neparjenih plohov. J., II., III. monte, suhih, 2 m dolžine naprej, debelina 50 do 100 mm, širina 10/17 cm naprej. Ceno staviti za m3 franko vagon Postojna.
1 vagon bukovih neobroblieriih, neparjenih plohov, I.. II., suho blago, dolžina 2 111 nnpreei, 30. 40 in 50 mm debeline. Ceno je staviti za m* Iranko vagon Postojna.
Podmere in deske, III.. debeline 12. 18, 24 mm. Ceno je staviti za ms franko vagon Postojna.
Bukovi plohi, T., IT.. ITI., monte, neobroblje-no blago, debelina 58 mm. Ceno je staviti za m3 Iranko vagon Postojna.
Javorovi neobrobljeni plohi v običajnih merah. V poštev pride samo beli javor.
Morali in polmorali smreka 111 jelka, 78/78 milimetrov, 38/78 min, dolžina 4, 5, 6 m.
1 vagon orehovih neobrobljenih parjenih plohov, čim več debeline 120 in 140 mm.
Deske smreka-jelka, III., 18 111111, deske smreka-jelka, III., 38 mm, podinera 28 mm.
Bukovi plohi, neobrobljeni, surovi, monte, 27 mm.
Bukove kratice, parjene. I.. II.. 27, 33. in
35 mm.
Bukovi plohi, parjeni. 27—100 mm.
Bukovi hlodi, I.
50 m3 neobrobljene, surove, suhe bukovine I.,
II.,	III., 27 mm od 2 m dolžine naprej; 20 m3, L> . -, 40 in 50 mm debeline od 2 m naprej: večje količine jelovega lesa III. vrste, dimenzija 18 in 24 111111.
Madrieri: 150 m*.
Foderine. 100 m\ I.. II , 4 m dolžine.
Smreka (komisijska). 40 m3 I. II Smreka-jelka, III. 4 m dolžine. 18—48 mm debeline; podmere. III.. 4 m dolžine. 28 mm debeline: kratice. P50 do 3‘50 m dolžine. 13, !8' J4 ™ debeline; morali. 4 m dolžine, 3*o0X7, 8X8, 4X4 cm.
3 vagoni orehovih plohov. I., II. suhih od 27 do 100 mm (120 mm) debeline.'
Orehovi surovi, neobrobljeni plohi, osušeno blago, 40 100, od 18 cm širine naprej.
Več vagonov desk. III.. smreka, jelka, 12, 18, 24, 28. 48 mm; kratice in podmera.
Žitno tržišče
Tendenca čvrsta, brez zaključkov. Cene koruze in moke so ostale nespremenjene, medtem ko so se cene pšenice okrepile od 14. t. m. dalje za 2 in pol pare pri kg, kot je razvidno iz žitne tečajnice od 12. februarja 1934.:
Žito:
Cena za 100 kg franko vagon:
Koruza:	Din	Din
casu primerno suha s kvalitetno garancijo, navadna voznina, slovenska postaja, plačilo
30 dni  ........................ 105 — 107'50
umetno susena, promptna dobava. slovenska post., plačilo
30 dni..........................117.50	12o-_
umetno susena, dobava v februarju, slovenska post., plačilo
30 dni.......................... 125-—	127'50
Pšenica:
sremska, 78/79, 2%, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina. slovenska post., plačilo
30 dni.......................... 142-50	145 —
baranjska, 78/79, 2%. zdrava, suha. rešetana, mlevska voznina. slovenska post., plačilo
30 dni.......................... 142-50	145-—
bačka. 79/80, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. post., plačilo 30 dni ... . 145-—	147-50
Mlevski izdelki:
Moka:
bačka, nularica. slov. postaja,
plačilo 30 dni.................. 245-—
banatska, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni..................... 255-—
250--
260"-
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 1. marca ponudbe o dobavi 15 sodov masti za jamske vozičke. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 1. marca ponudbe o dobavi 300 kub. metrov hrastovega jamskega lesa.
Dobava lesa bo oddana potem ofertno licitacije dne 1. marca pri Dravski delavnici v Ljubljani, Kobaridska ul. 43. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti delavnici.)
Ljubljanska mestna elektrarna razpisuje dobavo: 1. 200 števcev za 220 voltov, 3 ampere, 50 period, 2. 400 števcev za 220 voltov, 5 amperov, 50 period, 3. 30 števcev za 220 voltov, 10 amperov, 50 period. Ponudbe je poslali do dne 28. februarja ravnateljstvu mestne elektrarne, kjer se dobe tudi vse informacije.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje javno pismeno ofertno licitacijo za sukcesivno dobavo raznih tiskovin. Ponudbe do 5. marca pri OUZD v Ljubljani, kjer se dobe tudi vse podrobne informacije.
Uprava bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju razpisuje ponudbene dražbe za dobave v času od 1. aprila do 30. septembra: 1. mesa na dan 20. marca, 2. moke na dan 21. marca, 3. mleka na dan 22. marca, 4. špecerijskega blaga in drugih potrebščin na dan 23. marca; Pogoji in vsa potrebna pojasnila pri upravi bolnišnice.
Bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani razpisuje prvo javno licitacijo za
nabavo dveh rentgenskih aparatur in sicer za diagnostiko in za terapijo. Licitacija bo dne 1. marca ob 11. v pisarni uprave bolnišnice. Podrobni pogoji pri upravi bolnišnice.
Uprava drž. bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani razpisuje pismeno ofertno licitacijo za dobavo živilskih in hišnih potrebščin ter kuriva za čas od 1. aprila do 30. septembra in sioer: 1. mesa, mesnih izdelkov in slanine; 2. moke in mlevskih izdelkov; 3. kruha; 4. mleka in mlečnih izdelkov; 5. špecerijskega, kolonialnega blaga in hišnih potrebščin ter 6. koksa, premoga-koekovca. Licitacija bo 8. marca ob 11. v pisarni bolnišnice. Podrobni pogoji pri upravi bolnišnice.
Uprava občne državne bolnišnice razpisuje za nabavo potrebščin za čas od 1. aprila do 30. septembra prvo ofertno licitacijo, ki bo v pisarni upravnika bolnišnice vsakikrat ob 11.: dno 6. marca za vse vrste mesa, slanino in kruh, dno 7. marca za mleko in mlečne izdelke ter moko, dne
8.	marca za špecerijo in hišne potrebščine, dne 9. marca za zdravila, obveze in druge lekarniške in terapevtične potrebščine. Podrobnejše informacije daje uprava bolnišnice.
Zakup restavracije v oficirskem domu se odda dne 28. februarja pri Komandi 4. zrakoplovnega polka v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Zakup restavracije na postaji Ljubljana gl. kol. se odda potom licitacije dne 23. marca pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.)
Srednjeevropske strokovne organizacije za donavsko koalicijo
Vsled krvavih avstrijskih dogodkov je zopet v ospredju podonavsko vprašanje, ker bi enostranska rešitev avstrijskega vprašanja v smislu Mussolinijeve ali Hitlerjeve hegemonije mogla privesti do najbolj nevarnih konfliktov. Kot pozitiven korak za rešitev podonavskega vprašanja je zato smatrati zasedanje srednje-evropskih strokovnih organizacij na Dunaju koncem januarja. Na tej konferenci so se zastopniki čsl., avstr, in madj. strokovnih organizacij izjavili za nujnost gospodarskega sodelovanja Avstrije, Madjarske, Češkoslovaške, Rumunije in Jugoslavije. Z zbliža-njem teh držav bi se mogla doseči živahnejša zamenjava blaga med temi državami. V ta namen bi si morale države priznati preferenčne carine, izenačiti svoje prometne, valutne in agrarno politične predpise in se dogovoriti tudi glede industrializacije. Za dobro razdelitev trgov bi se morali ustanoviti meddržavni karteli za nekatere produkcijske panoge. Za zaščito konzumentov pa bi morala skrbeti meddržavna in notranjedržavna kontrola. Gospodarska skupnost Podonavja pa ne bi smela povzročati avtarkičnega gibanja v Podonavju. Za sanacijo Podonavja je neobhod-no, da se Podonavje ne rešuje z ozirom na politične interese velesil, temveč le z ozirom na dejanske potrebe podonavskih držav.
Že v 24 urah »-• 2S\5£
klobuke itd. Skrolti in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Perc, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljauski nasip 4—6. Selehurgova ul. 3. Telefon št. 22-72.
Žumh*klavrna-
ANGLIJA OMEJUJE UVOZ ŽIVIL
Lansko leto je Anglija kot prva odpovedala vse konvencije proti omejevanju uvozh. Letošnja zima pa je ob omejenem uvozu že občutno spremenila angleško potrošnjo mesa, padle so cene goveda in lastniki zalog so zato blago zadrževali, in zdaj dosegli, da je vlada uvoz še bolj omejila. Te odredbe povzročajo med ljudstvom veliko nezadovoljstvo in v dnevnikih se pojavlja mnenje, da vlada ni mogla ukreniti nič pametnejšega, kakor to omejitev uvoza, če hoče ljudi naučiti, da namesto mesa jedo samo slanike.
Omejitev uvoza v Anglijo pa je najbolj zadela Irsko, ki je doslej zalagala London z govedino. Na ta uvoz je že določena 100 odstotna carina, zdaj naj se pa uvoz še omeji na polovico. Lažje bo pristala na omejitev Kanada, ki se je v času irsko-angleškega spora vrinila na angleški goveji trg in dvignila svoj del od 800 glav mesečno na 6000 ali šestkratno množino onega iz 1. 1931. Vendar je pa kanadski delež še tako majhen, da se nova omejitev tiče samo Irske in bo tam le še ojačila Angliji sovražno politiko predsednika de Valore.
*
Na glavni skupščini združenja za trgovinski promet med Švico in Jugoslavijo se
je konstatiralo, da bi se mogel jugoslovanski premog v veliko večji meri uvažati v Švico. Švicarski urad za kontingentiranje uvoza je izjavil, da bi bil pripravljen dovolili uvozne kontingente za jugoslovanski premog.
Angleško-ruski trgovinski sporazum je bil te dni podpisan. Vprašanje ruskih pred in medvojnih dolgov ni v sporazumu niti omenjeno in je torej v tem pogledu popol norna zmagalo sovjetsko stališče.
Vrednost angleškega uvoza je znašala v januarju 64-6 milijonov funtov, za 10-7 mi lijonov več ko v januarju 1933. Vrednost izvoza pa je znašala v istem času 31'6, zf
2-4 milijonov več ko v istem’času 1933.
V londonsko pristanišče je prispelo leta
1932. 51.209 ladij, s 53-9 milijonov ton, leta
1933. pa-55.813 ladij s 56-48 milijonov ton Promet se je torej povečal za 5 odstotkov.
Med \Yhite Star Line in Cunurd Line je bil dosežen sporazum o fuziji.
Surovega kavčuka se je potrošilo iani 802.000 ton, predlani pa le 685.000.
Na svetovnem trgu je narastla cena kg volne od 9-50 šilingov na 17 šilingov.
A. B. Svenska Trgovska banka je izplačala pri 90 milijonih kron delniške glavnice 6-odslotno dividendo. Skandinavska kredit A. B. plača za leto 1933. 5-6% dividende, dočim za leto 1932. ni izplačala nobene dividende.
RAZGLAS
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po členit 11. naredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928, št. 14402/111., o legitimiranju trgovcev, industrijcev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila in o izdajanju legitimacij za trgovsko potnike (Uradni list z dne 24. avgusta 1928, štev. 289/81), da je izdala v razdobju nadaljnjih treh mesecev, in sicer od 1. oktobra 1983 do 31. decembra 1933 naslednje nove legitimacije:
310. Sicherinann Aladar, Stari BeCoj — Slatnar
Jožo, izdelovalnica usnjenega galanterij* skega blaga, Ljubljana.
311. Piškur Ivan, Kranj — Grašič Franc, izdelo-
vanje čevljev, Kranj.
312. Papoi Peter, Ljubljana — Mayer t.C., trgo-
vina z manufakturo. Ljubljana'
313. Verbič Franc, Ljubljana — Mayer I. C.,
trgovina z manufakturo, Ljubljana.
314. Kugler Martin, Stožiee — Mayer 1. C., trgo-
vina i manufakturo, Ljubljana.
315. Bonča Anton, Ljubljana Vil. — Mayer
I. C., trgovina z manufakturo. Ljubljana.
316. Oeri Josip, Murska Sobota — Svetič Janez,
tvornica perila. Murska Sobota.
317. Pranzot Karl, Ljubljana Vil. — Manufak-
tura »Rekord«, trgovina z manufakturo, Ljubljana.
318. Hutter Vilibald, Ljubljana — Manufaktura
»Rekord«, trgovina z manufakturo, Ljubljana.
B19. Jovanovič S. Stcvan, Klanc pri Kranju — Svetozar N. Jovanovič, tovarna perila, Klanc pri Kranju.
320. Zupan Gotthard, Ljubljana — Tiskarna
Kolektor, Albin Pogačnik, akcidenčna tiskarna, StražiSče pri Kranju.
321. Dremelj Matija, Ljubljana — »Lustra«.
V. Laznik, trgovina z barvami, lakom in firnežem. Ljubljana.
322. Oren Anton, Ljubljana — Manufaktura
»Rekord«, trgovina z manufakturo, Ljubljana.
323. Zec Franc, Sušak — Celjska milarna, druž-
ba z o. z., tovarna mila, Celje.
324. Levičnik Hinko, Ptuj — Lenart Franc Sal.,
manufakturno in tekstilno blago na debelo, Ptuj.
825. Jamnik Danilo, Rožna dolina pri Ljublja-
ni — Rojina Jos., moška konfekcija in modna krojačnica, Ljubljana.
826. Levi Salomon A., Sarajevo — Slatnar Jože,
izdelovalnica usnjenega galanterijskega blaga, Ljubljana.
337.	Čretnik Viktor, Ljubljana — »Tehnoagen-tura« Sagadin Aleksander, trgovska agentura s tehničnimi predmeti, Ljubljana. 828. Mihelčič Alfonz, Razori pri Ljubljani — Mihelčič Franja, trgovina z mešanim blagom, Razori, obč. Dobrova pri Ljubljani. 329. Sem Josip, Celje — Dobovičnik Franc, trgovina z manufakturnim blagom in trgovina prešitih odej in perila, Celje.
880. Bebič Anton, Zagreb — Hribar M., tovar-
na slamnikov, Mengeš.
881. Grobin Mihael, Maribor — Baebler Mari-
jan, trgovina z lastnimi pletilnimi izdelki, Maribor.
998. Petean Franc, Maribor — Baebler Marijan, trgovina z lastnimi pletilnimi izdelki, _ Maribor,
3. Šoper Rudolf, Hra«tnik-Dol — ftoper Franjo, trgovina z deželnimi pridelki, Dol pri Hrastniku.
•i.T4. Lešnik Ivan. Maribor — Leban Fran »Mina«. zastopstvo za povečavanje slik, Maribor
335. Muršec Maksu, Ptuj — »Metka« družba z
o. z., mehanična tkalnica, Celje.
336. Poras Avguštin, Rožna dolina pri Ljub-
ljani — Cotič Rudolf, kozmetični laboratorij, Ljubljana.
337. Perper Josip, Lavrica — Jax Ivan & sin,
trgovina s šivalnimi, pisalnimi in pletilnimi stroji in kolesi, Ljubljana.
338. Mihevc Alojzij, Beograd — »Pekatete-u
družba z o. z., tovarna testenin. Ljubljana.
33!). Scrgaš Franjo, Ljubljana VII. — »Feniks« zavarovalna družba za življenje, Ljubljana.
340. Wober Carlo, Ljubljana VII. — Weiner &
VVeiss, podružnica trgovine s furnirji, vezanimi ploščami in lesom, Ljubljana.
341. Kopač Viljem, Žiri — »Sora« družba z o. z.,
ročno čevljarstvo. Žiri.
342. Vidmar Viktor, Mrzlo polje — »Sora« druž-
ba z o. z., ročno čevljarstvo, Žiri.
343. Ladenhatiscr Ivan, Celje — Stossl Max,
trgovina z usnjem in sirovimi kožami, Celjo.
344. Savli Jožef, Jesenice — Horvat Milan, iz-
vrševanje žganega slikarstva, Jesenice.
315.	De Corti Ludvik, Maribor — Lipošek Gustav, agentura in komisija, Maribor.
346. Kosanovič Miloš, Zagreb — Verbič Tone,
Vrhnika-Sap, tovarna usnja.
347. Cvetko Alojzija, Ločič — Čeh Josip, trgo-
vina z drobnico, Ločič. p. Sv. Urban pri Ptuju.
348. Oblak Josip, Žiri — »Sora« družba z o. z.,
ročno čevljarstvo. Žiri.
340. Grobin Miha,	Maribor	—	Manufaktura
»Sava«, trgovina z manufakturo. Maribor.
350. Onič Slavko,	Maribor	—	Manufaktura
»Sava«, trgovina z manufakturo. Maribor.
351. Paul Franc, Maribor — Manufaktura »Sava«,
trgovina z manufakturo, Maribor.
352. Križane Engelbert, Maribor — Manufaktura
»Sava«, trgovina z manufakturo, Maribor.
353. Sovine Ivan,	Maribor	—	Manufaktura
»Sava«, trgovina z manufakturo, Maribor.
354. Hasel Josip, Maribor — Manufaktura »Sava«,
trgovina z manufakturo. Maribor.
355. Holzmann Josip, Maribor — Stiger Albert,
izdelovanje bučnega olja. Slovenska Bistrica.
356. Jerovec Pavel, Ljubljana — Commerce
d. d., trgovina z manufakturo, Ljubljana.
357. Dedič Hasan, Ljubljana — »Teheran« Mu-
San Mu te vel ič, orijentalni salon, Ljubljana.
358. Burazerovič Mehmed, Ljubljana — »Tehe-
ran« Mušan Mutevelič, orijentalni salon, Ljubljana.
359. Burger Vojteh, Ljubljana — »Radio« reg.
zadruga z o. z., trgovina z radio aparati, Ljubljana.
360. Dolenc Alojzij, Ljubljana — »Radio« reg.
zadruga z o. z., trgovina z radio aparati, Ljubljana.
361. Hoilbot Josip, Maribor — Anglo-Jugo-
sloveivako petrolejsko d. d., trgovina s _ petrolejem itd.. Maribor.
362. Štraus Viktor, Kranj — Prešern Ivan, to-
varna čevljev, Kranj.
363. Bavdek Vekoslav, Vič pri Ljubljani —
»Feniks« zavarovalna družba na življenje, Ljubljana.	»
364. Tavčar Avgust, Moste pri Ljubljani —
»Peko« družba z o. z., prodaja in tovarna čevljev, Ljubi jana-Tržič.
365. Tomc Albin, Celje — Mariborska afinerija
zlata, r. d. z o. z., afinerija in legiranje žlahtnih kovin ter njih predelava, Maribor.
366. Curčič Danilo P.. Vel. Bečkerelc — »Sla-
vija« jugoslovanska zavarovalna banka, zavarovalnica proti vlomu, požaru itd.. Ljubljana.
367. Mošič Viktor, Maribor — Crobath Franc,
družba z o. industrija perila in splošna konfekcija, Kranj.
368. Šabukošek ltudolf, Maribor — Suppanz Ed.,
trgovina z deželnimi pridelki. Pristava.
369. Vrtačnik Anton, Ljubljana — Bergelj Ivan,
izdelovanje torb, kovčekov in usnjenega galanterijskega blaga, Ljubljana.
370. Itohincc Filip, Medvode — Kalin Savel,
trgovina s sirovimi kožami, Ljubljana.
371. Bcršek Ivan, Maribor — Ježek K. & R.,
tovarna strojev, livarna železa in kovin, Maribor.
372. Rak Anton, Trbovlje — Škerbič Miloš, lcro-
jaštvo in manufaktura, Trbovlje.
373. Jurkovič Alojz, Maribor — Kurth Elemar,
trgovina z manufakturo. Maribor.
374. Sekulič 1’etar, Maribor — Kurth Elemar,
trgovina z manufakturo, Maribor.
375. Hirsch Stjepan, Zagreb — Krisper Ant.,
trgovina z galanterijo, Ljubljana.
376. Kukec Marija, Maribor — Primc Vekoslav,
trgovina z novostmi in mešanim blagom, Pobrežje.
377. Špclič Alojzij, Ljubljana — Kalin Savel,
trgovina h sirovimi kožami. Ljubljana.
378. Valdinger Vilim, Zagreb — Rakusch D.,
veletrgovina z železnino. Celje.
379. Goltes Adolf, Ljubljana — Jadransko-
posavoka čevljarna, družba z o. z., Kranj.
380. Zlokarnik Josip, Stepanja vas pri Ljublja-
ni — Thoma Karl, tovarna svilenih izdelkov, Maribor.
381. Bnimcc Josip, Ljubljana — Urbanc Feliks,
veletrgovina z manufakturo, Ljubljana.
382. Kobal Maks, Ljubljana — Krisper Ant.
Coloniale veletrgovina s kolonijalnim in špecerijskim blagom. Ljubljana.
383. Slavič Franjo, Bunčani — Mariborska afine-
riia zlata, družba z o. z., Maribor.
384. Prelog Albin. Celje — Lešnik Fran Ks.,
razpečevalnica Maggijevih izdelkov, Maribor.
385. Kraner Leo, Ljubljana VII. — Kolinska
tovarna hranil d. d., Ljubljana.
386. Hanzel Srečko. Murska Pobota — Šiftar
Ludvik, tovarna perila. Murska Sobota. Ljubljana, dne 8. februarja 1934.
Predsednik:	Tajnik:
Ivan Jela*1- ’ ".	Dr. I. Pless 1. r.
Starešina Oasils. zveze kraljevino Jugoslavije Georgijevič je odstopil. Za njegovega začasnega namestnika je imenovan prvi podstarešina Josip Turk.
Prva radio-postaja je bila v nedeljo otvorjena na tehnični fakulteti v Beogradu.
Po 30 letnem delu je bil izdelan kataster mesta Beograda. Vsa površina Beograda znaša 8585 hektarjev, od cesar odpade 1421 hektarjev na površino Save in Donave in 581 ha na otoke. Najvišja točka Beograda meri 249-10 m nadmorske višine (astronomska opazovalnica na Lavdono-vem okopu), najnižja točka pa je Makiš, ki dosega le 71-10 m nadmorske višine.
Sofijska opera bo skozi 20 dni gostovala v Beogradu.
Livarna v Vrano vini pri Topuskem je nastavila te dni 150 novih delavcev.
Ljubljanska plinarna je lani prvič pro-
izvedla nad dva milijona kubičnih metrov plina. Koksa proizvaja plinarna letno že 2800 ton in bo v kratkem začela pridobivati bencol. Posebno hvalevredno je to, da naroča plinarna vse aparate in priprave v vedno večji meri pri domačih tvornicali.
Tvornica bonbonov in čokolade »Evropa« v Skopi ju je do tal pogoiela.
Bolgarsko vojno letalo DAItZ, eno najmočnejših vojnih letal Bolgarske, je pri Kazanlaku padlo na tla. Oba pilota sta bila ubita, letalo pa se je docela razbilo.
50 potnikov je zgorelo vsled trčenja potniškega vlaka v motorizirani vlak na neki stranski progi v Toscani. Trupla ponesrečenih potnikov so tako poškodovana, da jih ni mogoče spoznati.
Dimitrovu, Tancvu in Popovu je sovjetska vlada podelila rusko državljanstvo in naročila svojemu veleposlaniku v Berlinu, da zahteva od nemške vlade, da se vsi trije takoj izpuste v smislu razsodbe v lajp-ciškem procesu.
Program ljubljanske radio postaje
Sreda, dne 21. februarja. 12-15: Plošče. 12-45: Poročila. — 13-00: Čas, plošče. — 18-00: Komorna glasba, radio kvintet. — 18-30: Radio orkester. — 19-00: O socialni vzgoji (dr. Stanko Gogala). — 19-30: Literarna ura: Radio intervievv z Jankom Kačem — 20-03: Prenos z Dunaja: Bruckner V. simfonija. — 22-00: Čas, poročila, radio jazz.
Četrtek, dne 22. februarja. 12-15: Plošče. 12-45: Poročila. — 13-00: Čas, ploščo. —
18-00: Primorska kuhinja (ga. Žnideršiče-va). — 18-30: Srbohrvaščina (dr. Rupel). —
19-00: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). — 19-30: Plošče po željah. — 20 00: Radio orkester. — 20-45: Vokalni koncert gdč. Lapajne. — 21-15: Klavirski koncert (štiri-ročno) dr. Švara in Lipovšek. — 22-00: Čas, poročila, radio jazz.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Torek, dne 20. februarja: Zaprto. (Gostovanje v Ceilju: Praznik cvetočih češenj.) Sreda, dne 21. februarja:	Gospodična.
Red B.
Četrtek, dne 22. februarja: Kulturna prireditev v Črni mlaki. Izven. Znižane cene od G do 20 Din.
Petek, dne 23. februarja ob 15.: Sonjkin in njegova sreča. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 5 do 14 Din.
Opera, začetek ob 20.
Torek, dne 20. februarja: Nižava. Red C. Sreda, dne 21. februarja: Ples v Savoju.
Red Sreda.
Četrtek, dne 22. februarja:	Viljem Tell.
Red Četrtek.
Petek, dne 23. februarja: Zaprto.
Veletrgovina kolonialne in špecerijske robe
Jvan Jelačin
£ZjwMbljawM
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav m rudninske vode.
ločna in solidna postrežba I — Zahtevajte cenik f
EiHssnmi
uradne,vek/ani* m,časopise, knjige, večSan hilrc' in ji&ceni!
TISKARNA MERKUR
L1U B L1A NA ,G R E G OR ČI č EV A!	3
Jel-2 5- 52 ^Jdeqram:*Jiskarnu llkrkur.
.KUVERTA*
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Karlovška c. 2 Volarski pot 1
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
M
Kvmilma pe
tFuttevviibensanoiejn) Mamut rdeča in rumena, Eckendorfska rumena in rdeča itd.
Jamčeno pristno severonemško elitno seme od svetovno-znanih — največjih tvrdk kakor:
Gebruder Dippe (znamka Originalzucht) in Heinr. Mette (znamka Stammzucht in Original) ima že na zalogi in nudi vsled ugodnega nakupa najceneje
cJosip M&bamič
špecijalna veletrgovina s semeni LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 8
Gg. trgovci!
Ako hočete svoje odjemalce res dobro postreči, prodajajte pesno seme imenovanih tvrdk, ker Vam že renome tvrdke Oippe ali Mette jamči za uspeh. Vsaka vreča po 50 kg ima plombo svojega gojilca.
Zahtevajte od svojih dobaviteljev za pesno seme točno označbo provenijence, ker sama označba »Krmilna pesa iz inozemstva** no zadostuje, ker se pod tako označbo lahko skrivajo tudi manjvredne provenijence.
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek # Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelj* in tiskarja: O. MIHALEK. Liubliana.