ro
7
I
odelnih
narodskih
v r
reci
Odgovorni vrednik Dr. Sinner BIeitcet'#
Tečaj
V torek 24. grudna (decembra) 1850
List
IVori slan kmetijshih drnzb
v našim sedanjim vstavnim cesarstvu.
(Nasledba 41. lista in konec.)
?
cele dežele sklenila
osnovo poselskih postav potem dežclnim zboru pred
sostavil, in to tako popravljeno
Đezelnim zboram so po vstavah, ki so jih cesar vsaki svoje posvéte postavil.
ložil in ga prosil, naj to osnovo za podlago svojiga po-svetovanja vzame, ako je napravo poselskih postav v
deželi dali, med drazimi rečmi sosebno tudi kmetijske
Drugikrat
se zna primeriti, de bo hotel deželni
zadeve za posvčt in sklep izročene. Kako deljec v teh zbor kakošno reč v kmetijskih zadevah zvediti, ter se ober-
eklepih, ki so pa le veljavni, ako jih tudi cesar poterdi, ne na kmetijsko družbo, ktera mu zamore po svojim oblast deželniga zbora sega, in s kterimi rečmi se ima razširjenju po celi deželi nargotovši izvedenja dati.
dezelni zbor pecati, to pove dezelna vstava, Gotovo
je,
Tako bojo kmetijske družbe nar pripravniši sve
de je veliko reci v kmetijskih zadevah dežel- tovavnice v kmetijskih rečéh za deželne zbore
nim zboram izroceno , in de bojo deželni zbori v edi- opravilštvo pa
j
se vé de ne more dalje segati
nosti s ce^arjem marsiktero postavo v zadevah kme- kor le svetovati. tijstva dali imeli . ktere ne bo treba od žavniga zbora na Dunaji pricakovati.
>
njih ka-
obcniga
der
Deželni zbori pa bojo od druge strani tudi potre
bovali. de se ena
To je modra postava
?
m
kaže
?
de cesar s svojimi
ali druga reč
po dezeli dostojno
ministri, ko so to oblast deželnim zboram izročili, so dobro spoznali, de vsaka dežela zna kaj posebniga imeti in de bi ne bilo prav, ako bi se v derž. zborih za vse dežele v tacih rečéh cdíne postave dajale. Deželni zbori bojo nar bolj vedili, kje de to ali uno de- nimu poglavarju in c. k. ministerstvu.
razširi, in spet v tem bojo kmetijske družbe deželnim zboram na pomoč priš(e.
Novi stan kmetijskih družb o sedanjim času naj bo tedaj ta, de so v kmetijskih zadevah svetovavnice deželnimu zboru in njegovim namestnistvu, c. k. dežel-
želo čevelj tiší, in kakošna postava naj bi se v ti ali uni zadevi dala, de bo nar bolj prav za deželne
potrebe. Oni bojo
v postavnih mejah svojiga pokli
Ker so si kmetijske družbe v vsih deželah zaupanje
je njih namen le povzdiga kmetijstva na
tega naména že veliko
pridobile, de
boljsi stan, in de so v to doseffo
ca
to ali uno postavo sklenili in cesarju v poterje- tavžent in tavžent goldinarjev na oltar domovine polo
t I ^ il t	% »	•	i	i <	a	* J	•	%/____v . .	.	« «	j	V	m	m
nje predložili, po kterim postava v veljavnost stopi.
žile. zaslužijo tudi o novim času tišti stan
------ 7 r ~ ......... J-----v " • " ..... ...r~	"
Po deželnih vstavah pokliče cesar v sleherni de- po njih namenu vredne.
, kteriga so
želi vsako léto deželni zbor skupej, ki ima pa k ve čim 6 tednov terpeti.
Svetovavnice in pomocnice biti za povzdigo domačiga kmetijstva: to je vse, kar naj bojo in kar bojo
v	*	r	O	o	^	»f V	»f
Ce pomislimo, de bo treba, sosebno o pervih letih, tudi vredno spolnovale, ker obsežejo kmetovavce vsih sta
A__•	•	i •	♦ •	j _ i _______.	•	«	i t «	V ř	i •	•	•	« i
veliko stariga iz poti spraviti, namesto tega pa kaj boljsi
nov in tudi druge domoljubne možé, kterim je blagor
ga
V
ce
postaviti, bo vsak lahko spoznal, de dezelni zbori, domovine pri sercu.
bojo opraviti.
y
se
tako pridni, bojo imeli
čez
»•lavo
ft
veliko
(Po Oec. Neuigk. u. Verh. Dr. Hlubeka,)
Gotovo bo tedaj deželnim zboram ljubo
i
de bojo mogli
svoje imenitne opravke hitreje opravljati, ako se jim bojo
JKmelijsho orodje za obdeloranje
naše govorjenje je tukaj od kmetijskih reci
na
po lja.
(Konec.)
Po tem, kar smo doslej od kmetijskiga orodj
jsveti in predlogi od tište družbe dajali, ktera se z km etij-8 k i m i rečmi peča, ktera ima svoje ude po celi deželi raz-
kropljene, ki se v podružnicah snidejo, de se svoje govorili, bomo le nekoliko povedali od orodja vošila razodevajo in sklepajo: kaj naj bi se na središa bravci na unidan priloženih podobah vidijo. Vse dre
sploh ki ga
odbor poslalo, de on, ko je to ali uno
reč
tudi
drugim
vésa imajo železne namest lesenih dil
podruznicam v prevdark ali presodek poslal, potem sklep
Cugmajarj
dre vó
f
sploh znano in obraj
vsih podružnic c. k. deželnimu poglavarstvu ali c. k. tano drevó
je že tudi na Krajnskim sèm ter tjè
ministerstvu predloži.
To ravnanje razjasnimo le z enim izgledam
no. Rajnki g. grof 01 o n Barbo si ga je
létu 1827
j
na
omislil in njegovo hvale vredno delo v družbinim leto
priliko: Vošilo vsih gospodarjev po deželi je: de bi se pisu (Annalen 1837) popisal, kjer pravi, de to drevó nova postava za posle dala, zoper ktere se danda- na globoko in širjavo kaj dobro orje, de naše navadno našnji toliko pritožb sliši. Ena podružnica kmetijske drevó v priđu stokrát prekosí; čeravno zlo železno, le
družbe je sklenila osnovo take postave izdelati, vunder v delu veliko težji ni. Tako drevó veljá mende in jo je res izdelala. Občni zbor je sklenil, to osno- okoli 15 — 18 gold. Kakšin umetin kovač ga bi znal vovsim podružnicam v prevdark in pretres po- pri nas domá veliko boljsi kup napraviti. (Na družbi
To se bo zgodilo, in podružnice bojo poslale nim vertu na Poljanah je tudi
slati.
svoje pristavke in premembe odboru kmetijske družbe viditi.)
nazaj. Ta bo iz vsih to, kar je većina podružnic	D
majarj
drevó
s plužnimi kolicam
v
nj
A
st ri i navadno, je drevó, ki kaj dobro orje in je po- dobi izrisani:
sebno lahko. Je že tudi pri nas skušeno
y
gosp
Ma
d) je struga
y
tevž Fine, Ljublj. mestni zdravnik, ga ima in po- delà in seje terdi. To drevó je posebno zato velike hvale vredno,
je valjar
y
so
o-»
lobíne.
je metla
y
je liják, ki tudi brazdice za zernje
Goli in pusli Miras r 3 létih v mlade
seženj visoke boráte spreoberniti.
Spisal A. F1 eis man.
(Konec.)
Pred sklepam svojiga priporočila za obdelovanje goliga Krasa moram se za napravo senožet ali travni-po evetu razglasil, mu je ostalo imé Šverc ovo drevó. kov naslednje zeliša in trave na vso moč priporočiti, Švercovo drevó ima le eno ročico, spredej pa namést de si bojo kmetovavci za živinsko klajo ali pičo kaj
ker se ž njim tako dobro nazadnje na ozarah njiva obere. Veljá čez 30 gold.
Švercevo drevó si je med vsimi drevesi nar veči slavo pridobilo. To drevó je iz Flandrije v Belgii domá, kjer že od starodavnih časov kmetijstvo na nar
• v
VISJl
ci.
stopnji stoji in kjer so nar umnisi kmetovav-
pa je to drevó slavni kmetovavec Šverc
Ker
pljužnih kolic ima zninc ali dčrso, ktera se da višji ali nižji postaviti. To drevó orje kaj dobro in lepo, in tudi
KMMMÉÉIBHMMÉBBMTer
dobriga in koristniga poskerbeli.
naši
Krajnski
oráči
so ga ze popolnama poterdili pri
Te zeliša so: protisončnica (Wiesen
und gros
S-
ser Bocksbart),
mleček ali skersobca (Acker-uud
pincu, ki si je to drevó (mende per v o na Krajn- Gemuse-Gánsedistel)
i*'. t>
y
r e g r a t
omislil; in s kterim so njegovi oráči tako za- Lôwenzahn)
«	v •	1	V.	v .	.	V	_	. -w	- -
divji (spiesslicher
skim)
dovoljni, de se našiga domačiga več dotakniti nočejo Veljá v Ljubljano pripeljano 40 gold.
y
regratnik borš tni (Wald-Habichts
kraut)
y
cikorja (Cíchorie gem.)
y
re grat
pra v i
metelka ali p ol-
Švajcarsko drevó (Schweitzer Adel) ni prav žarca (gemeiner Siechel-und Karster Schneckenklee)
(gebráuchliches PfaíFenróhrlein)
y
za prav drevó, kar se na lemezu vidi, ki je vse dru
detelja rudeča, rumen kas ta, travniška
y y
gac napravljen in brez stranske dile. To drevó je po- hribovska, rudečkasta, srednja, zjatorume
sebno dobro
y
zemlj o n a
desno in levo obraćati.
na
y
in
Ruhadlo je na Ceskim navadno, zavolj posebno rôthlicher
bela (rother, weisslichgelber, Wiesen
y
dobrih lastnost pa
V
ze
y
mittlerer, goldfarbiger
Berg-KIee),
Alpler-kam
y
tudi po Nemskim in Francoskim niška bela in rumena detelja (gem. und gebràuch
zlo znano drevó; ktero se posebno na bolj lahki perhli licher Stein- oderMelilotenklee)
zemlji dobro obnaša; je prosto (einfach) izdelano
y
kozj a zel ali ruti
y
ter
ca (gebrâuchliche Geisraute),
dno, dober kup, in se lahko napravi in pri delu lahko štna
in mejiška (Vogei
vodi. To drevó je od léta do léta bolj obrajtano tudi pri nas na Krajnskim že znano.
y
grasica ticja, bor Wald- und Zaun-Wicke)
y
in
y
y
Hohenhajmsko drevó s tremi lemeži, kterih ali petelinova glava (gem. EsparsetteJ,
gr ah or tra v ni ški, borštni in m ej ni (Wiesen-
detelja t u r š k a
le-
Wald- und Zaun-Platterbse),
dva zadnja se dasta nazaj pomakniti. je za z rahla- sičji rep (Wiesen - Fuchsschwanz),
mačji rep
nje in oplevenje zemlje naj bolj poterjeno , to pa le (Wiesen
Lieschgras
oder Tymotheusgras),
migla
takrat, kader se polje v poredama odločenih verstah (gemeiner und Auslaufer treibendes Straussgras)
obdeluje, de se potem s tem drevesam zemlja med ver- ojstrica (AVald-Reithgras)
i
y
etami zrahlja.
ka (franzosisches Raig
ras)
y
Jordánovo osipavno drevó (Jordan'scher Anhâu- nika (wolli
ges
und weiches
ovsnica ali pah o v
m e d e n i c a ali e r ž e
tr at n i
Honiggras),
felpflug), posebno poterjeno drevó
y
v
ze
tudi
našim
večim ca travniška ali snožetna, létna in obmejna
kmetijam znano, kjer veliko krompírja, turšice i. t. d. (Wiesen-, jáhriges und Hain-Rispengras)
i f	tr^	il	•	•	I v •	l t	mi	m	v	«	V	V.	«	«	v
y
b il ni
V verstah sajeni sadeži se dajo s tem drevésam, ca ovčja, rudeča, snožetna in borštna (Schaf-
oves sno
sade.
ki zemljo reže in po strani pokládá, ročno in lepo osi-	rother, Wiesen
pati. Tako kaj dobró za veči posestva veljá 8—11 gold,	žetni rumenkasti
Jordánovo drevó s 7 čertali (Jordan'sche	gelblicher und
Saatharke) razruši in zrahlja zemljo, posebno na suhi	Queckengras), zemlji in suhih krajih poterjeno.
y
und Wald-Schwingel),
in
mehkodlakni (Wiesen
y
weisshaariger
Hafer)
y
p îrnica
dišeča trava, rosulja, pobolj
Brabantska brana (Brabanter Egge) je posebno pri zlo težki zemlji tako dobra, de je kmetovavci ne morejo prehvaliti. ?)Cez Švercovo drevó in pa Brabantsko brano ni nobeniga orodja, pravi nek skušen kmetovavec. Zavolj zvegano stojećih polic ne more zadnji zob nikdar tje seči, kamor je sprednji
ka (wohlriechendes Ruchgras).
Veliki
bor
kmetijske družbe v Ljubljani
(Konec.)
segel.
Veljá 6—8 gold.
štiri
Družbe predsednik
S
Terpinc je naznanil potem
y
ë
e).
Škocijska brana
(Schottische Rhomboidal-Eg
za kmetijstvo važne reči Švercovo*^) imenovano —
y
Posebno dobra na vozkih krajih ali ogonih, zató
ker ste zmirej po dve s sarniri skup sklenjene ; tedaj
po razoru iti in dve brazdi na pol povleči.
zamore
živina
f i žo 1
Burgarjeva sejavnica za turšico, bob in
de je novo drevó ktero je zboru pokazal na njegovih njivah prav dobro poterjeno bilo, torej ga priporoei kmetovavcam; 3) de je, živinorednikam kúp živin ske soli polajšati, 50 centov te soli iz Halajnske solarnice pripeljati dal ; v sodčkih , ki deržé 1 cent in
y
ta
mašina
je
v
ze
po
več
dezelah dobro znana
y
clo manjsi kmetíje jo ze imajo, (na družbenim vertu na Poljanah je viditi). Sejavnica obstojí iz eniga valjarja ali ok roga, okoli kteriga so globi ne, ktere preje-majo zernje, ktero gré, kadar se valjar vertí, v
25 funtov in 7 gold, veljajo, se dobí ta sol pri g. Fa-brioti v pisarnici, ki jo ima Vevška papirnica v g.
3) je pokazal
orodja za
tergu ;
tistiga
po kterim pride v zemljo.
strugo,
Obstojni deli so na
po
Galletovi hisi Nr. 2 na velikim in razložil g. predsednik koristnost kosé klepati, ktero se Francosko kiepálo ime-
in je naznanil, de bo kmetijska družba vsaki
Gosp.
• V/ %V
n u j e v
*) Přetekli teden je dobil g. Terpinc, naše kmetijske družbe slavni predsednik, iz Magdeburga na Pruskim, Švercovo drevó skozi in skozi železno, ki je tako lepo izdelano, de ga je veselje víiliti. Kako se bo pa obnašalo bo še le skušnja učila. Veljá scer z vožnjo vred 40 gold.$ tode g. Terpinc bo poslal to drevó g. Texterju v Ter-
y I y
zic; morebiti de domá izdelano bo veliko boljši kup. Vred.
kmetijski učilnici eno tako klepalo poslala.
Fine je iz lastne skušnje popolnama poterdil veliko hvalo tega orodja, s kterim tudi slep kosec natanjko
y
Posebniga priporočila vredna.
Vred.
**) Je tudi med podobami viditi, ki smo jih »Novicam« pridjali
***) Podoba in velika koristnost tega klepala je popisana v No-
*
vicah 1S47 léta, v 35. listu.
Vred.
klepati zamore ; 4) poslednjič je naznanil g. predsednik de Štajarski bik žlahniga Mirctalarskiga plemena, ki ga je dražba po naročilu g. prof. Hlubeka od g. Bernauerja iz Bruka na Staj. dobila, je že na družbinim dvoru na Poljanah za pleme o prihod-njim létu; g. predsednik in g. Malič sta si z bi-kam tudi kravi ravno tega žlahniga plemena pripeljati dala, de se bo čista reja obranila, Bik veljá 110 gold., — kravi pa ste po 140 in 150 gold, dobriga denarja.
Potem je prišla delitva častnih dar il pridnim sad-jo- in mur vor ej cam na versto, ktere so vsi tisti dobili, ki so jih podružnice nasvetovale, namreč: pervi cekin, po nameiiu visoke časti vredniga dvor-niga kaplana g. Pri mi ca na Dunaji, je přejel An dr ej Ko s 1er iz Riga na Kočevskim, drugi cekin pa Matija Rohrmann mlajši iz Dobravske vasi. Sre-berne svetinje so bile spoznane: Valentinu Koša rj u iz Tajnic, Jožefu Pernačuv spodnjih Gor-iah, in pa Franc u Bisjaku iz Dražovnika.
Mnogim gospodam pa iz verste večih kmetovav-cov, duhovskiga in učiteljskiga stanů, je bi!a za njih hvale vredno prizadevanje v reji sadnih ali murvinih drevés ali pa za razširjenje sadjorejniga p odlika, očitna hvala spoznana, namreč: g. posestnikam Ra-kovniškiga, Mokronoškiga in Mirniškiga gradu, — v Zatičniski podružnici g. vitezu Fôdransper-gu, g. Hribarju, g. Guliču, g. Grôsingu in g. Kopeckimu; v Ribniški podružnici g. Fr. Ha lek u v Dolenji vasi; po nasvetu podružnice Radoljske: g. Janezu Brencetu, poprejšnimu kaplanu v Bohinski Bistrici, in g. Jak. Mencingerju, učitelju ravno ondi; pa tudi šolska mladost v Bohinski Bistrici je bila zavolj njeniga pridniga obnašanja v sadjoreji v izgled drugim očitne pohvale vredna spoznana. —
Ker je mesto eniga odbornika prazno, je bila volitev nov i ga odbornika, pri kteri je bil g. Mih a el
Ambrož izvoljen. — Od podružnic za nove ude na-svetovani, so bili vsi od zbora poterjeni.
Gosp. Ferd. Smidt iz Siske je razdelil zbraním udam nekiga zlo rodovitniga lisastiga fižola, ki se po nemško „buntscheckige Prinz ess-Fisole" imenuje; ena rastljina mu je rodila 187 strokov z 1019
fižoli.	. )lY	,
In s tem je bil letašnji zbor dokončan, kteriga je naš za prid in napredovanje kmetijske družbe serčno skerbni g. predsednik s prijaznim ogovoram skleni!.
Spomin na Gradec.
(Konec.)
Drugi dan je bil zbor obertnijske družbe (In-dustrie-Verein) , pri kterim so bili nar važniši pomenki zastran zaostalih dolgov , ki se imajo Graškimu sre-dišu plaćati, in zastran prihodnje zvé ze notranjo- in zgornjo-Avstrijanskih družb s Štajarsko. Vse druge družbe so se ločile od Graške, samo Krajnska hoče s S taj arsko terdno zedinjena ostati, kar je g. Sani asa v imenu Krajnske družbe natanjko razložit. — Pri tem zboru je bilo razdeljeno 8 daril nar pri-dnišim učencam risarke šole; veselilo nas je med poslavljenimi učenci tudi eniga Krajnca viditi iz Ko-privnika*; Pašelna po imenu. — Po zboru (o dveh popoldne) so svitli nadvojvoda vsim vunanjim poslancam visoko čast skazali in jih k sebi na kosilo povabili, kjer smo se zares prav dobro imeli v družbi njega in njegove ljubeznjive rodovine. Takó sta nam ta dva dneva prav naglo in prijetno pretekla. Gosp. nadvojvoda so nam prijazno obljubili, prihodnje léto spet na Krajnsko priti.
Tretji dan sim prav veselo doživel v družbi svojiga draziga prijatla g. Dr. Hlubeka, ki me je na druž-
bini vert, v svilarnico slavne Štajarske svilarne
družbe v Baierndorf, in v kmetijsko solo, ktero g. Hopfner na svojim posestvu v Krotendorfu prav modro vodi — peljal, kjer sim mnogo znaminivih reči vidil.
Prav žal mi je bilo, de več druzih dražih prijatlov v Gradcu sim mogel le takó rekoč memo gredé ob-iskati, nekterih pa cio ne, ker vse 3 dni je bilo z imenovanimi rečmi opraviti. Vunder sim tudi v slovenskih zadévah mnogo veseliga slišal in se z nekterimi rodoljubi osebno soznanil, ki sim jih popřej le po pismih poznal. Z veseljem se spomnim pomenkov s časti timi gospodi profesorji Dr. Muršečein, Dr. Kopačem, Dr. Sk e del nam, ktere sim vse žive za pravično slovensko reč najdel. Tudi častiti g. gimnazijalni inspektor Dr. Kle em ann mi je mnogo veseliga zastran svojiga obiskanja posebno Stajarskih gimnazij razo-del; pa mi je tudi povedal, kako zlo se je začudil, de v Celju, Marburg u in Celjovcu dosihmal učenje slov. jezika tudi za roj ene Slovence ni veljalo za za-p ove da ni (obligatni) predmet, kar je na mestu ukazal, de mora biti, ker ministerski ukaz tako zapo-vé. Gosp. Dr. Skedel in g. Dr. Kopač bosta v drugi polovici šolskiga léta začela učiti kaznovavno pravo v slovenskim jeziku; eden bo učil materijalni, drugi formalni del. Ceravno v tako važnih ukih, v kterih se mora tudi nemški jezik s sto in sto ptujimi besedami pomagati, bo začetek nekoliko težák, jima bo vunder vsak dan beseda gladkejši tekla, ker nobena reč ni teška, ako se bistra glava zedini s pravo voljo. Gosp. Dr. Krajne se v razlaganju svojiga predmeta že izver-stno obnaša. Se prijetniši je pa učenje učenikam, ako imajo učence njim serčno udane, in tacih se učenikam v slovenskim jeziku gotovo manjkalo ne bode, ker slovenska mladost je povsod lepo vneta za svoj materni jezik, ki, čeravno zdej še milo zdihuje po ravnopravnosti pri vradijah, bo vunder enkrat tudi tukaj svojo
vstavno veljavnost zadobil.	Dr. B.
%
Postednja beseda o starim letu za-
votjo zemtjisniga oprošten ja.
Kar se je ljudém že dopovedvalo, kar so „Novice" že v mnogih sostavkih pisale, vse tonekterim še ni zadosti, in treba bi bilo, da bi se jim ena in ravno tajista reč vedno trobila: „varite se šuntarjev in za-peljivcov!" Tista zvijača, s ktero se po nekterih krajih, posebno pa v Ljubljanski okolici, ljudém glavo motiti skuša, da so namreč cesar Ferdinand vès drug patent dali, s kterim so tlake, desetina in sploh vse dav-šine poprejšnih podložnih kmetov overžene, brez da bi se v njem od kakšniga odškodovanja govorilo, še vedno nekterim ljudém po glavi blodi. Zali Bog! da sleparjem nekteri veliko raji verjamejo, kakor poštenim in res-n i čni m možem. Popraševali smo okrog, kakšni je neki tisti patent, na kteriga se nekteri še vedno opi-rajo, in lejte! En kmet nam je sam nekaj natisnjeniga prinesel, cesar brati ni mogel, in je terdil, da je ta tisti pravi patent, in da samo to velja, kar v tem patentu cesarja Ferd. stoji, da pa od odškodvanja, h kte-rimu se zdaj kmetje si lijo, v njem ne besedice najti ni. Serce se nam gane, ko pogledamo in beremo, kar nam kmet pokaže. Namesto tako imenovaniga patenta, vidimo tište mile besede bivšiga cesarja Ferdinanda, slavniga spomina, tisti „poziv na svoje narode*}",
*) Celo to pismo, kteriga nekteri za „pravi patent" imajo, je od besede do besede natisnjeno v 44. dok lad nim listu
leta 1848. V listu 42. Novic 1848 se pa najde tudi raz-
glas cesarja Ferdinandu 6. kozoperska, ko so Dunaj zapustili; 2 dni po tem so razposlali drugi razglas iz Her-cogenburga, kteriga so cesar zato pisali, ker so mislili, de zavolj tačasnih Dunajskih silnih prekucij uni pervi razglas morebiti ni sploh oznanjen bil. Tudi ta razglas se
najde v 42. listu 1848. Tisti, ki toliko govoré od nekiga
kteriga je Dunajsko mesto zapustivši, 19. kozoperska
iz Holomuca na Moravskim razposlal. Pri tisti žalostni priložnosti se je svitlimu cesarju potrebno zdelo, svoje besede in obljube zastran odveze podložnih grun-
tov še posebno zagotoviti, zakaj takrat je že več šun-tarjev bilo, ki so ljudi s tem od zvestobe do cesarja
pripraviti skuševali, da so povsod trobili, da kakor hitro bo puntarsko mesto podverženo, se bode tudi vse na staro nazaj vernilo. Zato so cesar posebno kmetam vnovič s temi besedami zagotovili, da gotovo ostane pri
jim je takrat že razglašena postava za-
odvezi, ktero
stran
poprejšnih gruntnih
davsin zagotovila, in da naj torej mirni in brez skerbi bojo, in vsaciga, kdor bi hotel zoper cesarske obljube jim kaj govoriti, hudovoljneža spoznajo.
Ravno te besede beremo v tištim pismu ali patentu, v kterim, kakor zdaj nekteri šuntarji pravijo, od nobe-
niga plaćila za imenovane odveze nič ne
stojí.
Naj
tisti cesarjev oklic vsaki sam natanjko prebere, ali ce brati ne zna, naj kakiga pošteniga moža zato naprosí, in prepričal se bo gotovo, da se je svitli cesar tudi v teh kratkih in o nagli sili na begu pisanih besedah, samo na obljube opiral, ktere je še poprej storil in ktere je že postava na svitlim bila, na ktero se je cesar za tudi v tem pismu določno nanašal.
Ta postava je pa tisti nam vsim dobro znani, v deržavnim zboru od poslancov vsih dežcl skle-njeni in od svitliga cesarja poterjeni patent 7. kimovca 1848, s kterim je spoznano, da podložtvo ima nehati
nosti odvesani, da imajo torej vse dolžnosti delà in
?
da so grunti desetine, tlake in vsih dolz-

davki, kteri iz podložtva izvirajo, odsihmal jenjati; ali ravno v ti postavi je pa tudi velevano, da se ima za delà, za davke v blagu ali v dnarjih, ktere je posestnik grunta svojimu grajšinskimu, desetinskimu ali
fogtij8kimu
gospodu mogel odrajtovati, primerna odskod-
nina odmeriti. Svitli cesar Franc Jožef so potem s patentam 4. sušca 1849 pravila vstanovili, po kterih
naj se ta odškodnina odmeri,inz zaukazam 12. kimovca 1849 so določili, kako naj se za krajnsko deželo
pri izpeljavi poprejsnih postav ravna. Pametni mozje in vsi sploh, kterim je na blagostanju in miru ležeče. nikar se ne dajte s praznimi besedami loviti, ne verje-mite takim ustačem, ki morebiti le iz nevednosti, večidel pa iz hudobne volje vas v zadrege in zmešnjave pripraviti hočejo. Kar so svitli cesar Ferdinand obljubili to se vam zdaj popolnama izdeluje in doveršuje — od-škodovanje je pa že iz perviga spoznano bilo, in to se zdaj pri vstanovljenih cesarskih komisijah po posta-
vah prerajtuje. To je čista resnica; kdor ljudém kaj
drujiga prerokuje, laze.
V/ 'i*
Dr. L.
t
in ne sploh
g
razglasa"
naj
Novicar iz slovenskih krajev
»
Iz Celjovca 14. decembra 18o0. Skoraj iz vsih
slovenskih strani so nam marljive „Novice" že povedale kako veselo slovenšina na ondašnjih gimnazijih napre
Terdno smo

duje.
Zalibog! na našem temu ni tako.
se nadjali, da bo nam Slovencem s prihodom g. gimna-zijalnega inspektorja Dr. Kle émana lepša zarja prisi-jala. Nismo se goljufali. Ze je bilo po njegovej volji skoraj po vsih šolah napovedano, da je slovenščina za ^komaj
učitelstva
Slovence obligatni predmet;'^') pa kaj
je odsel, je zopet sovražna stranka
I?
zmagala !
našega
Sklenilo se je, še enkrat g. Dr. Kle émana poprašati: ali je to zares njegova terdna volja, da bi bil slovenski jezik nemškemu jednak in za vse roje ne Slovence obligaten predmet? To nas še z veselim upom
navdaja, da, kar mi
or
inspektorja poznamo,je
mož
vicen, terdne volje, ki se nikakor ne da zmotiti po ko-varstvih in spletkah našeh sovražnikov; zatorej tudi nikdar ne bode pripusti!, da bi se Slovencem njih svete pravice tako nemarno kratile. Slava mu! Željno pricakujemo vsi Slovenci na Koroškem, da se ta reč enkrat dokone no
reši.
Ne bomo zamudili, to razsodbo
ob svojem času sploh razglasiti.
o
Iz spod nj i g a Stajarskiga 20. grudna.
s.
Pri nas so nekteri duhovni gospodje in župani svoje vloge kancelijam v slovenskim jeziku dajali ; ali nekteri gospodje vradniki so se jeli zoper takšne pisma zlo zlo pritoževati. Rekli so: „V Avstrii je kancelijski jezik nemški"—in žugali so, de vlog v slovenskim ne bojo več sprejemali. Ali dosihdob
V
se
niso nic
taciga
storili

in
noben Slovene
naj
se
nikakor vstrašiti
ne da, ako se posluži od presvitliga cesarja vsim na rodam podeljenih svetih pravic. Ce sme Nemec v nem škim ali
jeziku, Lah
V t
druge reci
vLaškim jeziku svoje potrebe, prošnje cesarskim vradijam oznanovati in jim v svojim jeziku dopisovati, zakaj bi Slovenec ne imel ravno teh pravic za svoj jezik ? Pri vsim tem ostane „kancelijski jezik v Avstrii „nemški" ker zoper to, de kancelije svoje notranje opravila po nemško opravljajo se nihče ne vtikuje. Tudi se ne terja, de bi slovenski jezik na slovenski zemlji edini kraljeval, ampak le
j
to (in to je
gotovo
pravičnoj, de slovenski jezik v
vsih rečeh enake pravice vživa, kakor nemški. Vstavo-Ijubni vestni gospodje vradniki, ki ne pozabijo, de so prisegli, v vsím tudi po vstavi se ravnati.se tudi
ne branijo, pravičnim vosilam zadostiti, hvala imamo tudi tacih !
Bogu,de
IVo vic ar iz Izubijane.
Odbor naše mestne županije je přetekli teden vsta novil vodila, po kterih se bo v svojih zborih in opravi
*
ga beró ali si ga brati dajo, de bojo resnico vsiga lih ravnal. Pri ti priliki je tudi določil, de zbori, ki so
pravilama ocitni in h kterim zamore vsak odrašeni člověk
zvedili. Kteriga
Vred
bole
j
V
ce
kakošno gotovo postavo sliši
nai
saj tako budobin ne bo, de postave taji
jih k
?
raz
lag
5
in tako drugim nedol
glave zmeša in jih razdra
priti, boj o redoma vsake 14 dni, četertek popoldne ob treh. Očitnost še bolj vresničiti
namreč vsaki drugi
y
žene v grozno nesrećo zapelj
se bo vse, kar se bo v zborih sklenilo,
tudi v sloven
Posebno abotn
niki
pa
de nekteri nevedni
zoper
P
gode
i
govore, ter jih ocitajo, rekoć: „Ta že z gospodo derží"
hudovolj- skim in nemškim jeziku na znanje dajalo. V eoim po če le od teh postav glednjih zborov je prevzel odbor tudi od našiga milost
kakor de bi od postav govoriti
jih
zlagati, de se res
zvé, ravno toliko bilo, kakor postave dajati. Pošten
ljiviga kneza in škofa mu izročeno in po županijski
postavi
časopis ne derži z
ben i m stanam, naj bo ta ali uni
pak on se derží le re s ni ce, p
P
S p o í
deržavlj
P
je pa perva dolžnost vsacimu
naj bo prost bajtar ali narvišji minister
Ce
bo pri marsikteri sedanji postavi premembe potreba, se bo ta sprememba zgodila na postavni poti, to je, v deželnih
in d
bori h v edinosti s cesariem
tem
tov pa je bila dana o pervim vstavnim deržavnim zboru, kjer so bili poslanci vsih dežel (razun Laske in Oger-ske) pričijoči; tedaj je ta postava gotova in dognana po sklepu deželnih poslancov, ki so bili v deržavni zbor poslani, in po poterjenju cesarja.
ravno obstojí velika
vlade memo druge
Zavoljo tega tudi vlada vse postave, ktere zdej b deržavniga zbora na dan pridejo, začasne, to je, sp
meuljive imenuje. Postava zavolj oproste nj a gr
Vred.
Naj častiti bravci primerijo to naznanilo z naznanilam, ki ga v današnjim listu pod naslovam »Spo min v Gradec« beró. Gotovo je, de slavni g. gimnazijalni inspektor nič ne ukaže, kar ni po šolskih postavah. Kar je tedaj enkrat ukazal, bo gotovo tudi moglo veljati. Ukazi gosp. inspek-
torja nise besede otroške.
Vred.
postavi naukazano opravilstvo v receh siromastva in za vsak list odrajtovati
miloetinskiga denarja, ktero opravilstvo je g.
pa naj
V
ze
bo
ali
, — vse to so težavne naprave, de mora odpravitelj natisnjenih
knezoskof skozi veliko lét tako nevtrudljivo oskerboval, časopisov v tiskarniei vse liste skupej zbira ti, ki grejo
de o oir
enoglasno
sklenil, mu za njegovo skerb za- na eno, drugo, tretjo i. t. d. posto!!! To je naloga, ki
srebra sega v opravilo pošt, ki imajo v tem zvedene pomoc
> r •	•	•«	1 • 1	«	•	ft	«	v	«	_	m mm
V
se
vedno
nič
hvalno pismo poslati. Ker ljudje na dan ne dajo, in je zato velika težava v kupčíi
>
in
nike
?
ne pa tiskarnicam. Ce ima kak časopis
že da to delo opraviti, če lili
se
mora
kjer je pa veliko
take cunje v roke vzeti, je mestni odbor sklenil, mini- več iztisov, je to silna težava. Nadjamo se, de bojo
ker se na dvoje raztergani bankovcki po 6 in 10 krajc. 200 naročnikov, tako zamazani in zabîatneni, de se člověku gnjusi, odpraviteljlistov na pol poštar biti
i
stra denarstva prosili, de naj zraven bankovčkov po 10 to c. k. pošte previdile, in de bojo pri vikši vradi krajc. tudi take po 3, 5 in 20 krajc. viin da, kteri se govorile, de se to breme tiskarnicam odvzame, ktero
tergati ne morejo in ne s m ej o, ali pa naj dovoli

de
jim nikakor ne gré.
Govori se, de je slavno znani
srne mestna županija take denarje napraviti.
Kmetij- sedanji profesor računstva v Olomucu
gosp
ska družba je poslala unidan na Dunaj nektere za obert- svetovavec za ljudske šole na Krajnskim izvoljen.
Moćnik
v
Ce
nijsko razstavo v Londonu namenjene
reci
?
med kte- je to res, bo saj enkrat konec tište neslane pravde v
rimi so bili tudi 4 podobě od g. kaplana Puh ar ja „Lloydu
u
m „Wanderer",
in spet se je poterdil prego
umetno iznajdenih svitlopisov, in pa v majhni po- vor: „kdor drugimu jamo koplje, sam va-njo pade. stavi izdelani krajnski kozolci ali stogi vsih 3 sort, in pa krajnski panj, kar je naš mnogospošto-
«
\ovicar
vani tesarski mojster g. Juri Pajk prav lepo napra vil. — Gosp. fajmošter Po t o čni k je odstopil od vred ništva vladniga „Lj u b lj a nskiga Časni kau za pri
mnogih hrajev.
Tišti imenitni zbor v Draž dani, na kteriga vsta
?
hodnje léto
?
zato
n
ker mu njegov namen in dalja od
Ljubljane več ne pripusti
tega
lista dalje vredovati".
Gosp. K. Melcer, skriptor v c. k. bukvarnici, je pri-
hodnji vrednik izvoljen. Ce zdej konec léta vradne liste „Ljublj. časnika" pregledamo in njih zapopadek s
novitni je vihár vojske med našo in Prusko vlado po-tihnil, se je 23. dan t. m. začel. Povabljeni so k njemu vsi vladarji nemških deželá; predsednik našiga ministerstva knez Švarc en ber g se je 21. t. m. na pot v Draždano podal. Oči celiga svetá, ne le nemskih de
zelá
?
so na ta shod obernjene, ki ima biti shod mirú
zapopadkam nemškiga Ljubljanskiga vladniga lista primerimo, nas serce zabolí, če se ravnopravnosti spom-nimo. Hvala komur hvala gré! Naše slavno de žel no poglavarstvo poštuje vstavno ravnopravnost skozi in skozi: njegovi razglasi se najdejo v slovenskim kor v nemškim vradnim listu.
in sprave. Zadnji dnevi tega leta so gotovo važni dnevi. — Z mesnicami na Dunaju, kjer se bo konjsko mesó prodajalo, bo zdaj resnica; ministerstvo je dovolilo prodajo konjskigamesa proti temu, de vsak. ki hoče tako

Tudi
naša
ka
časti vred
mesnico odpreti, mora poprej dovoljenje zanjo naprositi in
?
Na Nemškim, Franco
na poštna vod/ja se lepo obnaša in nikdar ne zamudi svoje naznaníla tudi v slovenskim jeziku razglasiti. Ali zdej smo pa že skorej pri kraju. Tu in tam zapazimo
kakšno redko naznaniio c. k. kantonskih poglavar-
se potem po danih postavah ravnati.
skim i. t. d. so že zdavnej take mesnice. Mesó zdraviga ko
uja? tttÉĚSÍĚSSl	ÊÊÊ ■
de
pa ne kakšne stare mèrhe, je zares tudi dobro.
i
9
V
se

stev
pa od tudi
pa cio malo jih je;
V
se
veliko veliko menj jih je
c.
k.
sodijskih vradij! Veliko se je scer
govorilo
pa vunder
tega terjati
ne moremo
de tudi od d ruži h slovenskih kronovin bojo prišle vradne naznanila v „Caanik" — ali veliko se je govorilo, malo pa spolnilo; če je kakšnih dvanajst naznanil o pol leta, več jih bo komaj. Zato vidimo, če je „Cas
nik" ravno le dva krat v tednu izhajal, de je veliko več listov brez doklad, kakor z dokladami. Naj nam zdej
kdo reče
Na Ogerskim se toliko roparjev po deželi klati kdor pripomore za vjetje taciga hudodelca, prejme 60 gold. Iz Dunaj a v Pešt je zdej po železnici 7 ur; po parobrodu na Donavi se je poprej v Pešt 14 ur potřebovalo iz Pešta na Dunaj pa še cio poldrugi dan. V Zagrebu so „Jugoslavenske Novine" od velikiga župana Zagrebškiga prepovedane, „dokler se za Hor-vaško kronovino novi zakon otiskarnih rečéh
v
ne izda." Čudno je, de na Hrovaškim, ki je vunder Avstrijanska kronovina, Avstrijanska začasna tiskam a postava veljavnosti nima !
če mu je resnica ljuba
ali je to rav
nopravnost? Ali za
tistiga,
ki le slovensko razume
?
niso vse vradne naznanila? Pa pustimo, ker dozdej ni
bilo
?
in vprasajmo raji: ali bo prihodnjic? Bo
rr ©
daj!
Pogovori vređnislva.
Kdaj bojo mežnarije od sužnosti učenikov po deželi loceiie? Pod tem nadpisam smo přejeli dopis, ki popisuje britki stan mežnarskih hlapcov, in razpartije, ki so med
Za prihodnje léto so c. k. poste izdajanju iû razposi- njimi in učeniki. Na to vprašanje ne moremo druziga odgovora ljanju časopisov velike težave naložile. Od pritiskovanja dati, kakor ta: de seje že davnej govorilo, de bojo v velkih
mark na vsaki list ne govorimo, ker je to zdej tudi pri pi8mih navadno: tudi od tega nič ne rečemo, de naroč-
niki časopisov jih po posti ne bojo vec v popolnim
závitku dobivali, ampak tako, de jih bo vsak brati za- mežnarji, še bolj učeniki po deželi po rešitvi "od svojiga dozda
farah mežnarije od šolstva loćeni, de pa dozdaj v tem še ni nié gotoviga, ker zavolj malih šol ministertvo še ni nič sklenilo. Ta reč še stoji, kakor je stala, — Bog daj! de bi se stan ljudskih šol kmalo po modrih novih postavah poravnal, — ne le
mog
el, kteri jih bo poprej v roke dobil, kakor naročnik; njiga revniga stanu hrepené.
tudi od tega ne govorimo, de kdor v mestih hoče ča sopis na dom dobivati, bo mogel pol krajcarja nošnine
Današnjimu listu je pridjan 40. dok la dni list.
M*ovabito na naročito Novic
V predposlednjim listu smo priložili poseb
v. 1---7 r------J — ----- ----- r-------- r--- " w "	*-----«nvww	" ■ • —	r ~
celi obširnosti ne moremo trik rat ponoviti, kakor je scer pri časopisih navada, naznanimo danes le to
povabilni list za naročílo „Novic". Ker tega povabíla v
: naj bi
S
ki naročilo še ta m
t
opravili, de bojo o novim létu „Novice" zaporedama dobivali. Kar pa p
za narocivne pisma vtice, je ravno zdej ministerstvo kupcije ukazalo
pisma odrajtati, ktere narocajo časnike za prihodnje lét
>
de
ima poštnina za vse tište
Vred
Zavolj praznika v sredo pridejo prihodnje Novice v eetertek po novim létu na svitlo.