2IVL1EN7E IN SVET TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA BT. 18. V LJUBLJANI, 19. SEPTEMBRA 1938. KNJIGA M KONEC SEZONE .(fotoj, ZABLODE S PREHRANO DB. TOMA2 FUKLAN NADALJEVANJE egetarijanstvo kot težnja proč od preobilega uživanja mesa je za naše poljedelsko izhodišče popolnoma upravičeno, vegetarijanstvo kot princip je pa - zabloda. Človek je po vsem. po zobovju in po črevesju kakor tudi po svojih željah ustvarjen za mešano hrano. Naš kmet živi pretežno vegetarijansko in mu predstavlja mesno kosilo ob nedeljah zaieljeno in praznično izpremembo. Temu nasproti pa so lovski narodi — n. pr. Indijanci — pretežno mesojedci. Njihov prebavni organ je sposoben predelati tolike množine mesa, ki bi jih pri nas ne zmogla cela družina. Velike množine so jim potrebne, ker črpajo iz same. ga mesa vse gradivo za telo in poganski material. Popolnoma zgrešeno bi pa bilo skušati pridobiti mesojedce za vegetarijance. Njihov želodec je pač naučen prebavi jati samo meso in samo to delo dobro opravi. Zato uživaj ono hrano, ki si se jo naučil od mladosti, le to hrano razume želodec dobro presnavljati. Pri nas se često dogaja, da uživajo ljude v mla. dosti, vegetarijansko hrano, v moških letilh pa postanejo mesojedci, ker se jim je zboljšal socialni položaj. Ta sprememba gotovo nikomur ne koristi. Presna hrana je nadvse zdrava težnja, ne bo pa več mogoče uživati prav vseh jedil v presnem stanju, vsaj ne tista, ki jih človeštvo ni nikdar kot taka jedilo n. pr. krompir, kakor želijo pristaši te smeri. Tudi bi se zaman trudili s fižolom, saj je mnogim še prekuhan pretežak. Vendar morajo iti vsa naša prizadevanja v smeri, da se izognemo vsaj kuhanja, če je le mogoče. N. pr. krompir je boljše peči. že zaradi tega, ker ni treba ničesar odliti. Noben fiziolog vam ne ve povedati, kaj vse se B krompirjevko odliva Neslana prehrana je nevzdržna za delj časa ker se po daljšem času pojavi »Salzhunger« s tako silo, da ga ne vzdržijo niti oni, ki se zaradi bolezni drže neslane diete. V Berlinu so na Sauerbruichovi kliniki zdravili z neslano dieto. Bolnikom 90 dajali posebno izbrano hrano, najmikavnejše servira, no, nazadnje pa se je izkazalo, da ai js vsak bolnik po daljši kuri sam na skrivnem solil. Nekateri zgodovinarji hočejo celo preseljevanje narodov imeti kot posledico omenjene solne lakote. Končno je pa neslana hrana teoretično opravičena komaj pri bolnih ledvicah. Ves protialikoholni boj ae je pred leti prav po nepotrebnem prenesel tudi na vino. Naša dolžnost je ljudem napraviti vino spet prijetno, da ga bodo spet bili brez zavesti zmotne poti. No, mnogi duševno krepki si ga niso nikoli dopustili prignusiti Nekaj drugega so žgane pijače in pijančevanje. Ali je alkohol sam na sebi šfkodijiv? Sam na sebi gotovo ne, saj ni nič drugega kot razbit sladkor, ki' je zgubil ogljikovo kislino in je za organizem v kaloričnem smislu prav toliko vreden kot sladkor; alkohol je torej hranivo. Da človeka upijani, ni najslabša njegova lastnost, čestokrat je pijanost potrebna, po hudih naporih pa vpliva pomirjevalno in uspavajoče. V angleškem športu je alkohol dopuščen po hudem treningu, da se telo boljše odpočije. Kaj pa pijanska jetra in pijansko srce ? Prvič so v tej opasnosti bolj oni, ki pijejo likerje in žgane pijače, pa ne toliko zaradi alkohola kolikor zaradi aromatičnih snovi, ki so primešane likerjem, raznim brinovcem in ali. vovkam. Drugič pa je Škodljivo vsako pretiravanje — abusus — in ne samo z alkoholom. Jetrom gotovo ne bi bilo vseeno, če bi kdo pojedel dnevno In skozi leta po 1 kg sladkorja; tudi to bi bil abusus sicer vsakdanjega hranila in s 300 g navadne kuhinjsike soli naenkrat zavžite lahko napravite samomor. Vino ni nič drugega kot na najbolj naraven način konzervirano grozdje. Pri vrenju ni bilo nikake vročine, vse one snovi, ki jih stvori pripekajoče sonce v zelenem listu vinske trte in jih shrani v jagodi, vsa abeceda vitaminov od poznanega vitamina A do nepoznanega vitamina Z so shranjeni in zaščiteni od alkohola poleg mnogih soli fa poleg za prebavo nad vse potrebne kisline. S tega »svetozora« motreno j* dolenjski cviček naravnost idealno namizno vino. Je še vino, pa ne upijani v normalnih dozah in ima mnogo kisline. V pariških bolnišnicah dobi vsak bolnik svojo steklenico vina. Staro vino ne more opravičiti svojega dobrega glasu. Kadar premišljujem o prehrani naših dedov, se čudim, kako dobra je bila. V moji rodni hiši so jedli pri zajutre-ku zabeljene žgance skozi dolge rodove ter skozi leto in dan. Vso mojo mladost sem jih jedel vsak dan z isto la. koto. Ravno to mi zopet dokazuje, kar se isto pokaže pri kruhu, da j e s p r e_ memba v hrani iznajdbe r a f i-niranosti. *) Zganci — ne drob. ljacici — vsebujejo samo namočeno moko, kajti pri kuhanju vroča voda ne vdere v kup moke temveč ga samo obliva. Podobno je s kruhom, tako da žgance kot kruh lahko štejemo k pre. sni hrani. Zabel jeni žganci vsebujejo tudi toliko pogonskih snovi, d& jih znajo pravilno ceniti le najtežji delavci kot so kosci in sekači. Sedaj pa primerjajte to izvrstno hrano z za ju trekom tistega kolikor toliko plačanega delavca, ki zajutrkuje cigarete »ker bi sicer povžito hrano takoj izbruhal«, nato mu pa žena prinese v tovarno šunko, salame, pašteto aii pa sardine, im mi povejte ali nimam prav, ko trdim, da smo v zablodi, da amerikanizacija hitro napreduje. Poglejte samo okoli planinskih koč na kupe konzervnih škatel, in dali mi boste prav v mojem prizadeva, nju. Poleg žgancev smemo visoko ceniti tudi prekajeno meso, ki se pa danes prav brez potrebe vse preveč kuha. Naravnost idealna predelava so kranjske klobase s česnom, 14 dni nalahko okajene in v teku dveh mesecev zavžite. Stare niso več tako okusne In ne bi mogel priporočati boljše večerje za odrasle kot sirovo kranjsko klobaso s črnim kruhom in V*—Vi 1 cvička. Skrajni čas je, da se pri kruhu vrne. mo od dvojne ničle k sladki po barvi *) Ako ste bili kdaj tako pošteno lačni, da se je prebudilo telo z vso prirodno silo nagonov, potem gotovo niste mislili na šunko, potico ali torto, ampak ste si strašno poželeli kake čisto enostavne jedi. Pri nekem takem dogodku se je meni celo noč bledlo o hlebcu domačega kruha in skledi zabeljenega zelja s fižolom. Kako pametno v svojih poželenjih — pametnejše od diplomiranega unionskega kuharja — je bilo takrat moje telo. nekoliko temnejši enojni moki. Sirovo maslo je v zdravstvenem pogledu izredno hranivo. Prav talko kislo in topljeno m]eko. Kakšno redilmo moč ima še mlečna sirotka, nam izpričujejo zdravi in rejeni prašiči, ki se hranijo s sirotko iz mlekarn. V poletnih popoldnevih posebno pri košnji, je kislo mleko edino na mestu, vino ni priporočljivo posebno ne zaradi uspavalnega efekta in žeje. Ta navada ni udomačena na senožetih. Tudi po tovarnah, kjer delajo v vročini, bi svetoval kislo mleko pred belo kavo in pred alkoholnimi pijačami. Delavci v vinogradih se hranijo s kruhom in vinom ш ne omagajo, čeprav za meščanske pojme to sploh hra, na ni. Fižol na olju še posebej v zvezi s sa-lato je jaiko zdrava in rediina hrana. Pred stoletjem je stal fižol na mestu kjer stoji v prehrani danes krompir. Pečen krompir s sirovim maslom je nenadomestljiva večerja še posebno, če je poplaknjena s topljenim mlekom. Kompoti so uničeno sadje. Sladkor — tovarniški produkt — bi bilo treba nadomestiti z medom. Med vsebuje poleg sladkorja tudi beljakovino v obliki cvetnega prahu. Nimamo nič boljšega in vendar ga je mrtvi sladkor čisto izpodrinil. Tudi posušeno sadje ima svojo veljavo, le da na Kranjskem ne znajo več sušiti. Jajca v vsaki obliki —> tudi sirova — so jajko priporočljiva. Kis1 o zelje zavžito sirovo in pomešano z oljem je posebno priporočljivo v zgodnjih pomladanskih mesecih, ko še ni sveže zelenjave. Opazoval sem kenja, s kako lakoto grudi pozimi smrekove veje. Spomnil sem se, da je seno in detelja — zoba-nja naši konji niso dobivali — tudi konzervirana hrana ter da konji brez posebnega fiziloškega znanja na ta način zadovoljujejo svojim vitaminskim potrebam, vse to po ornem pravilu, M ga je spoznal Friedrich Nietzsche in ki se pri človeški prehrani kar nič ne more uveljaviti, namreč: »Viel mehr Ver-nunft steekt in deinem Leibe als in dei-ner besten Weisheit.« (Mnogo več razuma« je v tvojem telesu kot y tvoji najboljši modrosti). Popravi: Na koncu drugega odstavka članka »Zablode s prehrano« na str. 163. čitaj pravilno: Življenje pa ne more izhajati brez ritma, zato ni gre tirana jnoja druga zahteva l.t.d, , N ANTON I N a O L I O N, aslednja zgodba se je dogodila v državi Urakineji, ki ji še vedno vlada presvetli kan Ura-bekej. 1. Profesorja Lita-tuneja, ali po naše Tintoprska, glavna skrb je bila že od nekdaj, da bi si pri svojem težkem in kočljivem poklicu ohranil mirno in čisto vest. Pri ocenjevanju se ni oziral ne na dijake ne na posebne okoliščine, v katerih so živeli in študirali, marveč samo in edino na golo znanje ali neznanje, ki je prihajalo iz njihovih ust; prva in glavna mu je bila vselej in povsod prisega, ki jo je dal Urakineji in Ura-bekeju. Skrbno je pazil, da je izpolnjeval tudi druge dolžnosti, ki jih je imel kot državni uradnik napram svoji državi; celo toliko zaveden Ura-kinejec je bil, da je smatral izpolnjevanje ne vedno lahkih državljanskih dolžnosti za svojo največjo državljansko pravico. Zato je takoj vedel, kaj mu je storiti, ko je dobil za praznik velikega Ura — ki je isto kot pri nas sv. Miklavž — v dar prekrasen srebrn, a nežigo-san vžigalnik. Niti en sam trenutek se ni mudil pri misli, da bi vžigalnik obdržal in tako goljufal državno blagajno. Še tisti večer je vso reč razjasnil prvemu financarju, ki ga je srečal. Hotel mu je izročiti vžigalnik, da ta postopa z njim, kakor zahtevajo predpisi. A zdaj so nastopile težave. Financar, ki je imel tri otroke v ci-ciban-bilarni t. j. v gimnaziji, je pre-paden izjavil gospodu Tintoprsku: »Gospod profesor Lita-tunej, naj bo, kakor da nisva govorila o tem. Po zakonu bi Vam moral vžigalnik zapleniti in Vam naložiti še 210 dinarjev globe.« Prvič v življenju se je drznil profesor Tintoprsk podvomiti v pravičnosti zakona: »Čemu? Vžigalnik so mi podarili neznani prijatelji, jaz ga vendar hočem dati žigosati po pravno zakoniti poti.« Financar mu je zaman dokazoval, da je to nemogoče v Urakineji. Slednjič mu je zaupno nasvetoval, nàj ga kratko malo spravi doma v pisalno mizo, če mu je kai do njega, sicer pa ga naj za prvim oglom vrže stran. ANTON INGOLIČ Zdaj se je profesor Lita-tunej resnično razburil nad financarjem, ki tako nevestno skrbi za državno blagajno; med drugim je dejal: »Ali morem kot državni uradnik tako podlo goljufati našo veliko Uraki-nejo, ki mi daje že dvajset let dela in zaslužka?« Ko je financar spoznal, da ima opraviti z edinstvenim državljanom v Urakineji, mu je nasvetoval zadnji in edini izhod: Gospod Tintoprsk naj odpotuje z vžigalnikom v inozemstvo; ko se bo vračal od tam, pa ga naj izroči obmejni carinarnici, da ga ta zacarini in žigosa. 2. Tudi zdaj ni profesor Lita-tunej okleval niti za hip. • Dobil si je potni list in se nekaj dni pred novim letom odpeljal proti državni meji. A njegova vest ni bila mirna že izza praznika velikega Ura: ker je imel vžigalnik ves ta čas v svoji pisalni mizi, se je smatral za največjega zločinca in nič se mu ne bi zdelo čudno, če bi bili lepega dne prišli orožniki in ga odvedli v zapor. Še teže mu je bilo pri srcu ob misli, da bo moral nežigosan vžigalnik najprej iztihotapiti, nato pa ga spet vtihotapi- ti. On, profesor stare Urakinejščine, naj postane dvakratni tihotapec?! Tolažilo ga je le dejstvo, da vse to dela vendar le zato, da lahko v vseh ozi-rih zadosti državnemu zakoniku. Ves ta čas je slabo spal, zadnje noči pa ga je poleg vsega mučila še skrb, kako naj skrije vžigalnik. Saj bi mu obmejni financarji ne verjeli, s kakšnim poštenim namenom odhaja z njim. Seveda, kako mu naj verjamejo, saj stoji v potnem listu črno na belem, da potuje v inozemstvo iz študijskih namenov. O, Lita-tunej, globoko si padel! O, Tintoprsk, kje je tvoja resnicoljubnost, tvoja prisega! V takšnih grenkih mislih je vendar skoval načrt, kako bo spravil vžigalnik neopa-ženo preko meje: potisnil ga je v hrbet velikega urakinejskega slovarja! Medtem ko je na meji carinik nekako omalovažujoče prebrskal profesorjev kovčeg, poln starih knjig in časopisov, se je Tintoprsk, navidezno ves zatopljen v študij sklanjal nad slovar. V resnici pa ga je zdaj obhajala zona, zdaj se je spet grajal, da sc zna tako hinavsko pretvarjati. Ko je carinik odšel, pa ga je z vso strogostjo obsojal, ker je tako malomarno opravil svojo odgovorno službo, da ga je prevaril celo on. profesor Lita-tunej, ki se ni bavil nikoli s tihotapstvom! Kaj vse bi lahko poklicen tihotapec spravil čez mejo v takem-lc urakincjskem slovarju! 3. Čez štiri dni se je profesor Lita-tunej vračal v svojo ljubljeno domovino; tudi to je bila prevara državnih oblasti: štiri dni je ostal v inozemstvu, da bi zbudil videz, kakor da je res tam študiral; čeprav ves čas ni delal drugega, kakor čakal trenutka, ko bo lahko dal državi, kar je njenega. A to ni bilo niti zdaj lahko. Na obmejni carinarnici ga jc uradnik začudeno gledal in ga trikrat vprašal, kako se piše, kakšen jc njegov poklic in odkod je doma. Lita-tunej jc trikrat ponovil svoje skromno ime in skromno mestece v severno-zapadni Urakineji, kjer je izvrševal z vso vestnostjo svoj poklic. Naposled mu je uradnik priznal, da takega slučaja še ni imel kljub petnajstletnemu urado-vanju. Poslal ga je v sosednjo sobo k višjemu uradniku. Ta je v veliko veselje profesorja Tintoprska mnogo bolje poznal svoj posel: povedal mu je, da bi moral imeti najprej dovoljenje za uvoz vžigalnika. Ker ga še nima, mora nemudoma prositi zanj na finančno ministrstvo. Tintoprsk se je od srca razveselil, da bo lahko opravil tudi ta greh, ki ga je storil nevede. Sestavila sta prošnjo, profesor je že nalepil kolek za sto petdeset denarjev, ko je vstopil šef carinarnice, — vest o čudežnem profesorju se je medtem že razširila z bliskovito naglico po vsej carinarnici in že prodirala v mesto — ta je razložil, da ni potrebno uvozno dovoljenje, treba je le poslati vžigalnik na glavno carinarnico, da ga tam žigosajo. A zdaj je nastalo težko vprašanje: kako ga naj odpošljejo! Če bi ga profesor Lita-tunej sam odnesel, bi bilo to očitno izrabljanje državnega monopola, a tudi po pošti ga ne smejo poslati. Torej kako? Vprašanje je postalo vsak trenutek bolj zamotano. 2e ga je reševalo dvajset nižjih in višjih carinskih uradnikov, vrtali so po svojih možganih, brskali po zakonikih, dokler niso potekle uradne ure in so lahko v splošno zadovoljstvo vso stvar preložili na drugi dan. DALJ E H. Gutgesell: S POLJA (lesorez) O PO BOLGARSKIH PLANINAH IN DOLINAH DR. MILAN &IJANEO NADALJEVANJE D ž en g al, Papazgjol, Gazej nevu, ki je sledil, bilo je usojeno, da je bil kot zadnji v našem turističnem programu _obenem tudi najlepšL Jutro tega sicer ni obetalo; dasi je dež že prejšnji večer prenehal, so se megle še vedno vlačile nizko pri tleh in za-grinjale tudi vrhove, ki so se nam kazali samo od hipa do hipa. To pa je bilo dober znak, megle so se trgale m tudi vedno se smehljajoči pazač Peter nam je zagotavljal, da ne bo hudega. Pripravljeni »na vse« smo odrinili brez večje prtljage na pot. Naš prvi cilj je bil Papazgjol (t. j. Popovo jezero), največje jezero v Pirinu; od koče je oddaljeno 3 in pol ure. Ni nas motilo, da nas je bilo ravno 13, saj nismo bili babjeverni; nekaj naših tovarišev si je namreč zaradi nesigurnega vremena privoščilo odpočitek v koči, nekaj se jih je že napotilo v Bansko. Smer nam je bila znana, z nami pa so hodili tudi domači poznavalci kot vodniki, zato ni bilo nevarnosti, da bi zašli na nezaznamovani poti. Nekaj časa smo hodili po dolini ob reki navzgor, nato zavili po poraslem svetu in med skalovjem na levo v hrib in po taki položni poti kmalu dospeli na spodnji konec ogromnega okrešlja, ki ga zapirata na gornjem koncu sedlo Porta in ostenje divnega Džengala ter širokopleči Momin dvor. Tudi ta okrešelj je, kakor vsi ostali, kar smo jih doslej spoznali, na dnu in na ob-dajajočih ga pobočjih porasel; tu pa tam se krivi nizko ruševje, zasidrano med granitnim skalovjem. Nebo se je sčasoma bolj in bolj ja-snilo. Ko smo prišli nekoliko više ter nekoliko globlje v okrešelj, smo zagledali pred seboj veliko, prelepo Golemo-to jezero. Dva zelena otočka na sredi dajeta jezeru poseben čar in gà odlikujeta pred vsemi drugimi. Bog ve, ali je že kdo stopil na katerega izmed otočičev? Vsakemu bi nudila s svojimi zelenimi tratami med nizkimi bori prijetno zatišje. Božanski mir ju obdaja in v tihi samoti vabita potnika k sebi. Težko mi je bilo, ko sem se od- OB VAUEVICKEM JEZERU pod D2ENGALOM daljeval od jezera, ki ga smatram za najlepšega v tem predelu. Stopajoč med granitnimi bolvani navkreber proti sedlu, opazimo še druga jezera (vodniki jih imenujejo Va-ljevička^ ki pa po velikosti in lepoti nobeno ne dosega prvega. Mirno se svetijo njih zelene ploskve, v katerih se odražajo sence in obrisi bližnjih vrhov. Zaokroženo sedlo, ki smo se mu bližali in ki leži zapadno pod Dženga-lom, nudi udoben prehod v kotlino, kjer leži Papazgjol. Porta je tudi njegovo zgovorno ime. Leži že 2510 m visoko in je z njega prav lep razgled na jezera in na vrh Džengal. Ta vrh, ki ni enoten, temveč se nam prikazuje od blizu kot kratek nazobčan greben, je nad vse privlačen. S tovarišem, ki je bil enako navdušen kakor jaz, sva se zagledala v njegove stene in že iskala pripravne poti na vrh. Nisva se mogla premagati. Ločila sva se od ostale družbe, ki se je spustila naravnost nizdol k jezeru, ki pa v megli ni bilo vidno, ter krenila svojo pot. Pod na-fpičnimi stenami sva lezla preko skalovja in preko snežišč ter obšla rob vrha. Znašla sva se takoj v drugem terenu; ta del pobočja je bil namreč v kotanjah med skalovjem porasel, zato sva bila kaj kmalu na vrhu. Neverjetno, a resnično: vrh Džengala (2735 m, torej le 3 m nižje od Škr-iatice!) sem si utrgal prave spominči- ce (Bolgari jim pravijo »nezaborav-ke«), ki so rasle tam v ruši med skalami! Na vrh sva prišla v 35 minutah. Zdaj so bila vidna na sever globoko pod nama vsa jezera, ki smo jih bili že videli, in še nova so se pokazala. Razgled, žal, ni bil popoln. Kotlina nad Papazgjolom, ki je ležala južnovzhod-no pod Džengalom, je bila polna megle; dvigala se je iz jezera in veter jo je potiskal proti vrhovom. Le za kratke trenutke sva zagledala sosedne vr» hove: Momin dvor in daleč tam proti severu čokati Mangr-tepe. Ker se megle na jugu nikakor niso hotele razkaditi, sva s tovarišem zle- zla z vrha. Izbrala sva si sestop na južno stran, kljub temu da je bÛa ta smer težavnejša od one, po kateri sva prišla. Zlasti so naju strme, skoraj navpične travnate ploskve silile „k opreznosti. Na prvi planoti, kamor sva prispela, naju je objela gosta megla. Nekje v dolini mora ležati jezero, to sva vedela. Zato sva se držala kolikor mogoče enotne smeri proti jugu. Skozi nekaj žlebov, po skalovju in med ruševjem sva naglo stopala v dolino. Zaukala sva — in iz iste smeri, kamor sva bila namenjena, so se nama odzvali najini tovariši. Še malo časa, in mahoma, toliko, da nisva stopila v vodo, sva sta- TRIJE MUŠKETIRJI ALCKSANDER DUMAS ST. © ILUSTRIRAL NÔRRETRANDERS Ô PONATIS NI DOVOUEK SVIDENJE D'Artagnan, ki spočetka ni hotel verjeti krčmarju, je našel prijatelja sredi kupa praznih steklenic s polno čašo v roki in v takem stanju, da je takoj spoznal njegovo blaženost. »Kaj, ti d'Artagnan, si prišel pome? In meni je tu tako dobro! Krčmar, dve steklenic? najboljšega!« Z neverjetno spretnostjo je odmašil obe. ZAUPLJIVOST Krčmar in gost sta ostala skupaj proti lastni volji. Athosova mošnja s 60 dozdevno ponarejenimi zlatniki je namreč romala na magistrat in kar je prišlo tja, se ni več vrnilo. Med petjem so ee odprla prijateljska srca. la ob jezerski gladini! Veselo je že plapolal kres, ki so si ga bili medtem zakurili najini tovariši na obrežju in tudi nama se je zdelo prijetno, greti se ob njem! Polegli smo po travi okoli njega in — uživali bi bili razgled, da nam ni nagajala ta neznosna megla! Kar puhtela je iz jezera in veter jo je raznašal po kotlini. Toliko se nam je pa megla vendarle raztrgala, da smo videli jezero v njegovi celoti, z majhnim otočkom v sredi. Mislim, da mora biti to jezero v razkošju sonca pravi biser tega pogorja! Od nekod iz megle se je vrnila ena naša tovarišica v družbi zagorelega pastirja, ki se je brez bojazni spustil z nami v pogovor. Rad se je smejal in je bil prav šegave narave: fotografirati se je pustil samo v čudni pozi — stoječ na ед!Ј nogi! Odločili smo se za povratek. Na poti smo zagledali nižje pod seboj še nekaj večjih in manjših jezerc. Kmalu smo bili spet pri Porti, kamor smo se brez steze prerinili preko razmetanega skalovja. Prezgodaj nam je bilo za sestop v kočo. Visoki Džengal je meglam branil prestop iz Papazgjolske kotline v njegov okrešelj; vrtoglavo so se sukale okoli njegovega temena. Na Porti je vendar že sijalo sonce in oblivalo tudi Athos je pripovedoval o svojem boju s kardinalovimi agenti, ki se je hitro nehal, ko so spoznali, da nimajo opravka z d'Artagnanom. D'Artagnan je govoril o svoji ljubavni dogodivščini z gospo Bonacieuxovo in ko je Athos opazil, da se je prijatelj s tem dotaknil stvari, ki ga je bolela, je napravil odbijajočo kretnjo z roko ter dejal: »Ah. kaj ljubavne dogodivščine! Poznam človeka, ki je temeljito ozdravel od takih neumnosti!« bližnje grebene. To nas je zvabilo, da smo zapustili smer, po kateri smo zjutraj prišli ter krenili na desno. Lezli smo v višini Porte po pobočju nad ■ okrešeljskim dnom in nad jezeri in kmalu prikobalili na vrhnji rob gorskega grebena, ki se vleče kot stranski odcepek sklepa Mangr-tepe od vzhoda proti zahodu. Bili smo že bliže Demjanici, videli smo jo pod seboj. S severa sem nas je pozdravljal lep, piramidast vrh Gazej, ki nas je izredno mikal. Nekaterim se je zdela pot preko kamcnitega grob-lja, ki se je razprostiralo še dalje in vsevprek po pobočju, preveč pusta in utrudljiva, zato so jo mahnili kar v dolino, ostali maloštevilni pa smo zadušili vse pomisleke in se odpravili do poslednjega cilja. •V kotlini pod nami se je splašil trop gamsov, ki jo je urnih nog popihal preko snežišč in skalovja na varno. Prvi gamsi, na katere smo naleteli! Tudi mi smo se spustili preko sne» žišč, le ne tako brzo. Nato pa zopet preko skalnatih moren, tik do vznožja Gazeja. Presenečeni smo obstali, ko smo zagledali tu, na majhni planotici pod Ga-zejem, jezero. Leži najvišje v Pirinu, saj je do vrha Gazeja (2764 m) komaj 20 minut. LILIJA »Človek, ki hočem govoriti o njem. je bil mlad grof iz moje okolice. Blazno se je zaljubil v krasno dekle, ki je bivalo pri svojem bratu duhovniku. Brez ozira na stan in premoženje se je grof poročil z njo ter jo napravil za prvo damo v pokrajini. Toda nekega dne se je na lovu onesvestila in padla s konja. Grof ji je urno odpel obleko ter je v svojo grozo videl na njeni levi rami lilijo, krvnikovo znamenje. Njegova žena je bila torej zločinka. Prevarani mož jo je zadavil in vrgel njeno truplo v grmovje. »Moj bog!« je vzdihnil d'Artagnan. Athos je postal mrtvaško bled ter je v dušku izpraznil kozarec. Onstran jezera se začne takoj iznad njega dvigati — Gazeju nasproti — oblo pobočje Goleme straže, najvišjega vrha v grebenu Straž (2810 m). Ta greben, ki smo ga že tolikokrat gledali iz daljave, smo imeli končno tik pred seboj. Od Goleme straže poteka proti severu in je nazobčan kakor žaga. Zdi se, da je v podolžni smeri enako lahko prehoden, kakor je preko Goleme straže lahko dostopen. Njegove stene, ki strmo padajo na zapadno, nam vidno stran, pa so videti krušljive, a za plezalca tudi ne neprehodne. Dvignili smo se še nekaj desetin metrov na teme Gazeja ( = je zmagovit, tudi nepremagljiv)!. DRUGO JUTRO D'Artagnan je vedel, da mu je prijatelj povedal svojo lastno zgodbo. Da prikrije svojo vznemirjenost, je storil, kakor da ga je premagal spanec. Drugo jutro sta odpotovala. DArtagnan je uredil zadevo s krčmarjem. Pač sreča, da ga je gospod de Treville tako bogato preskrbel z denarjem. Athos Udobno, kakor v naslanjač, sem se zleknil v travnato kotanjo med skalami in se vsega predal uživanju gorske krasote. Sonce je že davno zmagalo nad meglo in razsipno lilo na gorski svet, ki nas je obdajal. Znova sem se poglobil v bistvo planinstva in znova začutil, da se človek nikjer ne more tako zelo napiti lepote in neprisiljene radosti, se nikjer čutiti duševno tako sproščenega, kakor vrh gora! Tudi si nisem nikjer drugod nabral toliko življenjske energije, nikjer si v toliki meri obnovil volje do življenja, kakor po samotnih stezah sredi skal.....Tako postanejo človeku polagoma planine vir utehe in neizčrpen vrelec življenj- je bil molčeč in zaprt. »No, včeraj sem prav za prav malo preveč pil; gotovo sem ti povedal mnogo neumnosti. »Mor da,« je odvrnil d'Artagnan, »toda jaz sem bil najbrž še bolj pijan, kajti ne morem se spomniti niti besede. Prav nič se ne spominjam včerajšnjega večera.« D2ENGAL — v sredini spodaj sedlo PORTA VRH D2ENGAL (2735 m) s PORTE (2510 m) ske volje. In še to: ali niso planine najmočnejše, morda celo edino uspešno sredstvo zoper vsiljivi pesimizem? Da, v planinah se človek obrne k dobremu, preko njih vodi tudi pot k boljšemu. Zdaj vem: ne samo želja po lepoti, preproščini in radosti, ki jo tam najdemo, temveč tudi želja po notranji okrepitvi samega sebe zoper malo-dušje in stremljenje k plemenitejšemu, žene človeka na planine... Zato se čuti tudi vsak, ki se vrne z gora, boljši, ne samo boljši kakor je bil prej, temveč celo boljši od drugih. S pol priprtimi očmi sem zrl proti zapadu. Gorska zajeda Demjanica se je končavala na podnožju Gazeja. Prav na svojem gornjem zaključku je sprejemala vase odtok Valjevičkih jezer, Valjevico, ki dobi v spodnjem toku ime Demjanica. Nad njo se je dvigal visoko pod nebo koničast vrh pravilne piramide; ostro so se rezali v zrak njegovi stranski robovi, ravni, kakor da bi bili z ravnilom potegnjeni. Ploskev enakokrakega trikotnika je bila obrnjena proti nam. To je bil vrh Itipica, kakor so ga nazvali naši vodniki. Na pobočju pod njim se je svetlikalo več jezer, katerih nemirne gladine so močno odbijale sončno luč. Dalje tja proti zapadu se je El-tepe zavijal v meglo, tudi vrh Kutelo je bil le deloma viden. Todorin vrh se nam je kazal s svojo senčno stranjo, kajti sonce se je bilo že nagnilo. Tembolj pa je bil razgled odprt na vzhod in jug. Tu se je razgrnil Firin v vsem svojem veličastju. Za Golemo stražo se je bočil Mangr-tepe (2860 m), južno od njega so nam bližji predvrhi zakrivali pogled na Džengal, pač pa je bila že vidna Kamenica (2835 m) s številnimi belimi snežišči. Vsa pokrajina je dihala globok, nemoteni mir. Tudi s severa, kamor je bil svet odprt po dolini Demjanici proti razsežnemu Razloškemu polju, ni do« spet nikak glas, nikak znak človekovega bivanja. Dolgo smo ostali na vrhu in zatopljeni uživali lepoto. Bili bi ostali še dalje, da nas ni opominjalo k povrat-ku sonce, ki se je bilo medtem že močno nagnilo. Še en pogled je zakrožil po brezbrežnem gorskem svetu Pirina in spustili smo se mimo Gazejskega jezera v dolino. Drčali smo po dolgih in močno nagnjenih snežiščih pod stenami Straž, ki jih je ožarjalo večerno sonce. Sledili smo odtoku Gazejskega jezera, obšli nižje še več lepih jezerc, ki jih je napajalo gornje jezero, nato pa preko travnatih planot dospeli v gozdove. Gazejska reka je, stisnjena y skale, ▼ bučnih skokih drvela v do- lino; v ravnem, belo se penečem pramenu se poganja preko poslednje strmine in se pomirjena izliva v Demja-nico, ravno nasproti koče. Reka nam je bila kažipot. Tudi mi smo poskakovali preko skal — in kmalu smo obstali pred kočo, ki jo je že objemal prvi mrak. Užitka poln dan se je nagibal h koncu; liho zadovoljstvo me je navdajalo, ko sem v duhu premeril dan od jutra do večera in spoznal, da je bil — krona vsem poprejšnjim doživetjem in uspehom! Počitek je bil sladek in zaslužen. DALJE M» a«™ ČRNOGORSKE ANEKDOTE Mutaeti greh V projektu črnogorskega kazenskega zakona je biiLa upoštevana tudii kazen za sodo-niijo. Ko so ga prečitak kralju Nikoli, je ebrogo za pove dal: — Izbrišite to. če znajte, dokler druga ne zapoje. — Zakaj pa, gospodar? se je p r edirzn.il vprašati tiho in skozi zobe eden od ministrov. — Kako to zakaj, ti beštija? Mar ne veš, da Črnogorci še ne vedo, kaj je to? In ko bodo preči tali, takoj bodo povpraševali, da hi se morebiti spravili tudi na to sramoto. Izbrišite! Ženske in Amerika Andrdjja Popoviič iz Kaitunstke Nabije, kateri se je bil že pred mnogo leti preeeliiil v Severno Ameriko, se je vrnil v Črno goro, da bi ee oženiL Iskal je mirno ženo. Stana Ivaševa mu je ugajala, aato ei jo je izprosil In se z njo poročil. Po poroki sta odpotovala v Ameriko. Žena je bila spotoma krotka ko jagnje, pazila je samo na to, kako bi možu ustregla in ga zadovoljna. Ko sta v New Yorku stopila z ladje, se je Stana kar obrnila k možu in gà s spremenjenim glasom vprašala: — Ali je ta zemlja Amerika, kjer žena ukazuje, jeli, Andrija? — Da, to je Amerika, New Yorkl Toda kaj vprašuješ, pa ne misliš ti meni ukazovati? _ Prav zares, ne bom drugačna od os ta» lih, kakor je pač tu navada, pa... _ Nuj, počakaj me tu, da si kupim tobaka. Skočil je na prvi tramvaj za oglom, pa ga ni niti Stana niti Črna gora več videla. Stana je pazila na kovčege in čakala moža do noči, dokler je niso oblasti prijele in z istim parn.iikom vrnile v Trst. od tu pa v Orno goro. da pripoveduje, dokler bo živa, o svoji zli sreči. Dragova m o d r o 61 PričkaLi so se Vasujeviči, ali je boljša sreča aili delo. Soglašali so vsi, da nd sreče brez dela. — Niste pogodili, reče Drago Vojvod;ič. Poznam v Vaeojevicih dva brata po očetu an mateni, pa oni. ki je boljši človek im juinak, nima areče. ampak mu jo je prevzel bnat, ki je slabši ko on. —' Nii tako, oni slabši pa bolje dela. — Motite se nadaljuje Drago. Ali veste, da ima tudi žival srečo. — Ka.ko to? — Neka koza povrže dva kozli;ča. Pastir proda obaNa korist našim otrokom, a tudi dominionskim in indskim, moramo uvesti preprostejši pravopis«, tako se končuje poziv omenjenih reformatorjev. Kdor se uči francoščine ali jo poučuje, si pogosto želi, da bi se iz pravopisa vrgla premnoga nedoslednost ali samovoljnost. D. TEHNIČNI OBZORNIK SODOBNO RAZMNOŽEVANJE ROKOPISOV IN RISB Razmnoževanje slik, risb in rokopisov s pomočjo fotografija je v teku let zavzelo že precejšnji obseg. Ko so pred šestimi leti prišli v promet prvi fotofivtoniatl, so jih kot »brezpomambno igračo« odklanjali. Isto usodo so delili z njimi avtomati za, reprodukcijo. Čeprav je bila zmogljivost vseh omenjenih samodelnih priprav zelo velika — le.ti so v kratkem času 2 do 10 minut napravili brez tuje pomoči brezhibne posnetke več 10 minut), more originalni dokument kopirati oseba, ki ji je zaupan. Z njo moremo napraviti povečave in zmanjšava v linearno desetkrat večjem ali osemkrat manjšem merilu. To znači, da moremo predloge v velikosti kvadratnega metra zmanjšati na format pisemske polî in poštno znamko povečati na format dvojne dopisnice. Pri tem pa ta najbolj dovršena priprava (slika 1) izdela l^hko na uro do 120 posnetkov. Da ne bi iPri tej razmeroma veliki hitrosti učinkovala reprodukciji namenjena slika dvakrat na isti fotografski papir, je vgrajena v nji zaporna zaklopka, ki dovoljuje osve- Sl. so si spočetka vtrli pot le v muzeje in knjižnice. kjer je bila potreba po naglih in točnih prepisovalcih, ki so jim tuje vse pravopisne in pravorisne napake, precejšnja. Eden izmed glavnih vzrokov počasnega razširjanja fotoavtomatov je bila neprilagodljivost prvotnih modelov na poljuben format slike ali kopije. Tej zahtevi zadoščajo zategadelj tudi priprave, ki so bile zgrajena lani in ki jim bomo v pričujočih vrsticah posvetili nekoliko pozornosti. Samodelna reprodukcijska priprava posnema sliko neposredno na za svetlobo občutljiv papir. Ker v tem primeru negativov ni, je vsaka zloraba s kopijami že v naprej onemogočena. Aparat namrsč osvetljen papir razvije, spremeni na njem nastali negativ v pozitiv, ga fiksira in posuši. Ker potrebuje za vse to delo le malo časa (naj- 1. tlitev samo v primeru, ko je »posnetek* že zamenjan s svežim papirjem. Vrh tega more posneti tudi predmete z višino 6 cm. Z njo se moremo torej prepričati, da«li se ujemajo reliefi z geografsko karto. V to svrho posname priprava relief v potrebnem formatu kar na prozoren papir, s katerim lahko nato pokrijemo karto. Način slikanja nove pripreme nam prav jasno posreduje slika 2, kjer vidimo pripet kvadratni meter velik načrt, namenjen osemkratni pomanjšavi na format 12.5 x 12.5 centimetrov. Ugovor, da bo odvzela povsem mehansko delujoča priprava delo fotografom, je upravičen. Opravičljiva pa je uvedba avtomata kljub temu. Sprememba negativa v pozitiv je združena namreč s postopkom, za kat&- rega eo potrsbne kemikalije, ki Imajo zek> alab vpliv na človeški organizem. V avto- matu pa strupi ne škodijo več, ker v vna-njoet nimajo pristopa. PRAKTIČNE NOVOTE Za itedl j ivo kuho Na trgu ee je pojavil nov štedilni kuhalnik, ki sličd znanim loncem za hitro ku- hanje, a Je prost vsake nevarnosti, ki utegne bili zvezana i njimi. Jedi se v njem skuhajo hitreje, redilne in dišavne snovi pa iz nJega ne morejo uhajati. Pokrov se pri vije na hiter način pod rob lonca. Da se propre. & vsaka nevarnost, ki bi mogla nastati s parami, M ae nabirajo pod pokrovom. Je r H koncu naj še omenimo, da potrebuje priprava najmanj deset kvadratnih metrov sobne površine, kar pa spričo njene zmogljivosti ni mnogo. (trna) pokrovu večje število lukenj, ki so pokrite z gibljivim poklopcem. Oim nastane previsok pritisk, se ta poklopec sam dvigne. Druga prednost tega lonca je ta, da je mogoče udobno preliti jed iz njega pri zaprtem pokrovu skozi luknje in po poklopcu, ki se za ta namen dvigne. K loncu spadata vložlji-vo rešeto za zelenjavo in krompir ter vOožlji. va posoda za pripravo desanta. Tako lahko skuhaš v enem samem loncu cel obed- Lonec vsetoija 3 do 6 litrov in je iz aluminija ali lahke kovine, ki se trdi po posebnem postopku. ff 0 ff PASJI PARADIŽ Vasica Pumpkin Osntre (Missouri) šteje 5,300 psov na 201 prebivalce. Kužeja tam nihče ne ubije. Vsaik kužek, oucelk, kuželj, kus, kucin, bevskaž, revsač, Sčakač ali ščo-ketač, vsak kužek, lajavec, vsako ščene, H se zaleti v to peomiilo selo, najde ondl varno prietrsšje in zavetje. Občineki odbor ne eko« pari, kadar Je treba dovoliti kako veoto v prid kuzlinemu rodu. Edor ima manj kakor 8 pset, razodeva srčno euhoparooat. (n) SI. 2. 5ft * Л H H problem 177 Kari Kubbel Prva nagrada 1926 a b c d e f g h ЧР 1SF m a b c d e f g h Beli na potezi dobi Rešitev problema 176 1. Tg5—g8 (grožnja) Ta 8 mat) Tg3Xg8 2. Tg2—g7 Tg8Xg7 3 Lhl—c6 mat — 1'... Tg3Xg2 î. Lhl X g2 h2—hI D 8. Tg8—a8 mat ZA BISTRE GLAVE 264 Dva vlaka sta ae srečala Dva vlaka sta se odpeljala iz različnih postaj v smeni drug proti drugemu. Vlak àt. 1. je dosegel nasprotno postajo 1 uro potem, ko je bil srečal vlak 2. na progi. Vlak 2. pa je dosegel svojo končno postajo Šele dve uri 16 miimuit po srečanju. Za ko-fcbo je bik brzina viaika 1. večja od brzine vlaka 2. ? 265 ~r"r S tri deljivo število Poznamo s bni deljivo število. Če prečrtamo njeno zadnjo številko, daje pireositalo dvoštevilčno število produkt števila 5 m d-vTCcnesbnega števila pod 20. Če prečrtamo aredtnjo stevïMco daj« preostalo število produkt števila 7 in nekega dvomestnega števila pod 20- Če prečrtamo prvo številk», je ostanek produkt 3 in nekega dvomestnega števila pod 20. Katero je naše trimestno število? 266 Dobro plačilo Neki posestnik je hotel poslati svojemu prijatelju nujmo pismo. Ker je bilo res nuj. no, je silu obljubil, da mu bo plačal, če bo v redu izvršil dostavo, za prvi kilometer 10 par, za drugi 20 p. za tretji 40 i.t.d. torej za vsak rtadaljni kilometer dvojni iznos. Ko se je sel vrnil, je predložil posesi-ntilku račun za 6553.30 din. Koliko kilometrov je opravil? KRI2ALJKA Crassus Vodoravno: 1. olimpijske igre, 7. srbski pleé, 8. naslov arabakcga poglavarja, 9. oder, 11. hermelin (angleško), 13. rastlina achillea millefolium, 15. prvi letale«, 18. moeko ime, 21. demant, dragulj («rbo> hrv.), 23. naš prometni minister, 26. plujj, jutro (poljska mera), 27. izdelujejo ure, 28. odmev (v tujih jezikih), 29. otok v ladijskem oceanu. N a v p i k : 1. slast, 2- žoga (srbhrv.), S. bajeslovno bitje, ki ljudi tlači, 4. največja žleza v človeškem in živalskem telesu, 5. filmska zvezda, 6. poprišče, borišče, 10. nib» če (Odisejev psevdonim), 12. tolsta tekočI» na, 13. drobtina, seno, 14. zakrivljeno Jcmet. sko orodje, 17. pristaniško mesto ob Črnem morju, 19. šuma (dialektično erbhrv-), 20. medmet za konjski glas, 2?. starovieoko» nemška oblika za Lehre (nauk), 34. rajanje, 26. Jugulja. UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNTKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEZER8EK Uredništvo in uprava v Ljubljani, KnaT.jeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4.—j 90 raznaâaiclk dostavljena Din ■