\
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
dnevniku v ohio ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXX. — LET6 XXX.
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JANUARY 15, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 10
_Krati(evesti
OBSaiENI na smrx vsled vohunstva
WARSAVA, 14. jan. — Grof savier Grocholski in dva soob-oženca so bili obsojeni na smrt od strani vojaškega sodišča, ko so bili spoznani krivim vohunstva v korist neke tuje dežele. Vsi^ obsojenci imajo pravico, da vložijo priziv na višjo sodnijo.
churchillov sin pozval
wallacea na debato
CHATTONOOGA. Tenn., 14. — V zvezi z uredniškim t ankom, ki ga je spisal ured-^ "New Republic", Henry allace, in v katerem je napa-el torijsko politiko Churchilla, ' stremi za ustvarjanjem dveh vodi v novo vojno, je dol v/Churchilla, Ran-P ' pozval Henry Wallacea
Kongres protestira radi številnih nesreč v zraku
Opozarja se, da se ljudi loteva strah pred potovanjem v zraku
nemki bili "bsojeni na smrt
Berlin, 13. jan. — Dr. Ilde Wernicke in bolničarka Helena leczorek sta bili obsojeni na smrt zaradi umora 600 slaboum-jjjh bolnikov. To sta prvi ženski, bosta usmrčeni v Nemčiji, od-se je začela vojna.
Angleži bi želeli |n*e(liti vprašanje italijanskih kolonij
London, (o.n.a.)—iz zanesljivih virov prihaja vest, da namerava angleška vlada poslati tekom tega meseca vladam Francije, Sovjetske zveze in Ze-dinjenih držav predlog, da naj se takoj začno pogajanja glede ureditve vprašanja italijanskih kolonij.
Italijanska ■ mirovna pogodba
oloča, da imajo velesilo odlo-citi	'
o Vprašanju kolonij tekom
P^'vih 12 mesecev, ki bodo sledili
"^6ljavljenju italijanske mirov-
ne pogodbe.
V®like britske težave Bližnjem vzhodu
^ Bevinov korak je poseb-i-adi tega, ker je iz vlada	da britanska
ti da '^^merava niti počaka-pisann n	pogodba pod-
vin m	trde, da je Be-
1q^-. .	da bi bilo najbolje
nrnwf2 P^Gj tega trnjevega ki bo brez dvoma zah-& mnogo sestankov zunanjih '■ešen^^^^ velikih sil, predno bo
naf^^^ P'^^dlagajo Angleži,, da niu ^ pogajanja o tem vpraša-dini	najprej po običajnih
^ P omatičnih potih, ne da bi bila icana posebna tozadevna kon-^ renca. šele v trenotku, ko bi ^ o doseženih precej sporazu-se, sestali zunanji y	velikih sil, da končno
javno izdelajo načrt rešitve.
pogajanja J "I bila prva
opazovalci namiga-So ti' ^ Veliki Britaniji mno-da se njene težave na stii vzhodu čim prej razči-se	je preveč, da bi
probi .	čakati. Nerešeni
dela v krajih vzhodnega d '"edozemlja so tako obsež-aneio^^^ "j^^ odvisna vsa sveta ^6^ politika v tem delu Vedel ^0 bo britanska vlada ostatf'	primer mogla
bo r« \ j^ ali Samalilandu, stori	vedeti, kaj naj
danu P ' Palestini ali Su-
WASHINGTON, 14. jan.—V kongresu so se pojavili močni protesti radi obilice zrakoplovskih nesreč, ki se dogajajo v zadnjem času, nakar je bilo sklenjeno, da se pozove člane zvezne zrakoplovske komisije pred senatni tr^,^ vinski odsek na izpraševanje.
Člani obeh zbornic kongresa*------
pravijo, da številne nesreče iz-podkopavajo v javnosti zaupanje v letalstvo in da je dejansko mnogo ljudi, ki si več ne upajo potovati z letali.
Vršila se bo posebna kongresna preiskava, ki bo skušala dognati vzroke za porast nesreč potniških letal'.
V senatu vodi akcijo za preiskavo letalstva republikanski senator Brewster iz države Maine,
ki je zahteval, da kongres ugotovi, da-li se izpolnujejo varnostni predpisi zveznih oblasti glede javnega in privatnega letalstva.
Dve veliki letalski nesreči v enem tednu
V poslanski zbornici je posegel v položaj demokratski kon-gresnik Rivers iz South Dakote, da se ljudi loteva "smrtni strah" pred potovanjem v zraku, in zahteval odločno akcijo od strani kongresa.
Rivers je opozoril, da se je v teku nekaj dni primerilo dvoje velikih nesreč, ena v Virginiji, druga pa na obali Long Beacha. V nesreči v Virginiji je izgubilo življenje 18 oseb.
Clevelandčan bo stražil Rudolfa Hessa
Walter Giese, ki živi na 7107 Brookside Dr. je bil imenovan za upravnika ječe, v kateri se bodo nahajali Rudolf Hess in 6 ostalih nacističnih zločincev, ki bili obsojeni v zapor.
Giese, ki je po očetu ameriški Nemec, je povedal, da je, odkar se nahaja v Nemčiji, sprejel tri pisma od raznih Giesav, v katerih prosijo svojega sorodnika, naj jim pošlje pakete s hrano, ker da bodo drugače izvršili sa-mor.
Giese tudi pravi, da se mnogi Nemci pritožujejo, da bodo nacistični zločinci v novem zaporu imeli preveč dobro oskrbo.
župan ne bo vetiral višjih plač za policijo
Zupan Thomas A. Burke je včeraj naznanil, da ordinance, katero je odobrila mestna zbornica za $240 letnega poviška plače 2,600 clevelandskim policistom in ognjegascem, ne bo vetiral, toda posvaril je, da vsled tega povišanja, ki bo povečalo mestne izdatke za $625, 000 na leto, ni misliti za povečanje policijskega in ognjegasne-ga osobja, da se bo moralo v vseh oddelkih mestne vlade upe-Ijati strogo štednjo, ter odsloviti okrog 500 mestnih uposlen-cev.
Župan se je očividno odločil, da ne vodi boja proti zvišanju, ker ne pričakuje, da bi zmagal, tudi ako bi ordinanco vetiral. Sprejeta je bila namreč s 26 glasovi proti 5, za podprt je veta pa bi potreboval 22 glasov.
D e 1 povečanih stroškov bo mesto krilo iz preostanka pol milijona dolarjev, ki se je nahajal v mestni blagajni ob koncu leta 1946.
Priprave za mirovno pogodbo z Nemčijo
LONDON, 14. jan.—Na prvi seji zastopnikov zunanjih ministrov, ki imajo pripraviti osnutek mirovne pogodbe z Nemčijo, je angleški minister za zunanje zadeve Ernest Bevin urgiral, da se stvori takšna pogodba, ki bo onemogočila bodočim nemškim generacijam vsako vojno agresijo za dobo mnogih stoletij.
Holandija je v svojem memorandumu predložila zastopnikom štirih velikih sil, naj se sklene ostra mirovna pogodba, ki bo vsebovala moralno rekonstrukcijo Nemčije, decentralizirano nemško vlado in internacionalizacijo Rubra in Porenja.
Federacija nemških držav priporočana
Holandija je dalje predlagala konfederacijo nemških držav rajši kot pa centralizirano Nemčijo. Ta konfederacija bi bila podobna tisti, ki je obstojala v zgodnjem stoletju kot Nemška Zveza.
Zastopniki velikih sil so se sestali na tajni seji, da sestavijo osnutek mirovne pogodbe z Nemčijo in Avstrijo, ki bo tvoril temelj diskuzijam, ki se bodo začele v marcu v Moskvi na sejah ministrov za zunanje zadeve. Veruje se, da se bodo diskuzije glede mirovne pogodbe za Nemčijo začele jutri, za Avstrijo pa pojutrišnjem.
j VAŠA POMOČ ZA PLEMENITO STVAR :JE ZOPET POTREBNA!
Kakor več zaporednih let, tako je tudi letos Slovenska dobrodelna zveza prevzela agencijo za pobiranje prispevkov v sklad za pobijanje otroške paralize. Kavnokar so v naš urad dospele zalepke, v katere se nabirajo desetice, in prosimo vse tiste, ki imate srce za to človečansko organizacijo, da se oglasite v ura-'^u in vprašate za zalepke.
Nesrečni otroci nas kličejo na pomoč! Bodimo plemenitega srca in storimo svojo dolžnost!
V petek 17. jan. ob 8. uri zvečer se bo vršila tozatlev-na seja v Zvezinih prostorih in prosimo, da se nam pridružite in se seje gotovo udeležite!
Max F. Traven, sklicatelj.
Italiji obljubljenih 100 milijonov dolarjev kredita
SOCIJALIST JE PREDSEDNIK SKUPŠČINE V FRANCIJI
PARIZ, 14. jan. — Komunisti in socialisti so se danes združili in izvolili socialista Vincent Au-riole za Predsednika francoske skupščine z 294 glasovi proti 194, ki jih je dobil republikanski popularec, Robert Schuman.
V volitvah za predsednika sveta republike sta dobila komunist Georges Marrane in republikanski popularec August Champe-tier de Ribes enako število glasov, toda de Ribes je bil izvoljen na podlagi senioritete.
henry wallace bo obiskal anglijo
LONDON, 14. jan. — Henry Wallace, bivši trgovinski tajnik Zedinjenih držav in sedanji urednik liberalnega tednika "New Republic", je sprejel povabilo, da pride v Anglijo na obisk.
Ni še znano, kedaj bo Wallace odpotoval, toda veruje se, da zaradi obilnega dela ne bo mogel potovati pred mesecem.
NOVA TRGOVINA
Poznana Lou in Rose Miller sta pred kratkim otvorila deli katesno trgovino na 7017 St. Clair Ave., kjer postrežeta : okusnimi sendviči, kavo, slado letom in mehkimi pijačami. Priporočata se rojakom za obisk.
Clark odprl boj proti John -Lewisu pred vrh. sodnijo
WASHINGTON, 14. januarja. — Zvezni justični tajnik Tom C. Clark je danes izjavil pred najvišjim sodiščem, ki je začelo zaslišanja glede postav-nosti sodnega ukaza proti uniji premogarjev in predsedniku Johnu L. Lewisu, da ne gre za spor med vlado in delavstvom, temveč za "suvereno oblast" vlade Zed. držav, da nastopi v vsakem primeru, v katerem preti vsemu ljudstvu škoda, katera bi se ne mogla popraviti.
Justični tajnik je poudaril, da vlada ne zahteva ničesar, kar bi prikrajšalo priznane pravice delavstva, potem pa dostavil, da je namen vlade pri tem zaslišanju ta, da enkrat za vselej do-žene, da imajo sodišča pravico poseči v vsak položaj ter potom začasnega odloka ustaviti ljudstvu škodljive akcije, dokler se končno ne ugotovijo vsa vprašanja, nanašajoča se na dejstva in postave.
Unija se bo opirala na Norris-La Guardio postavo
Clark je med drugim rekel, da izgleda, da se voditelji pre-mogarske unije očividno še danes ne zavedajo, da je malo manjkalo, da ni nedavna pre-mogarska stavka povzročila narodne katastrofe.
Poglavitno legalno orožje unijskih odvetnikov v boju proti vladi bosta Norris-La Guar-dia postava in pa Claytonov pro-ti-trustni zakon. Unijski odvetniki pravijo, da je v smislu teh dveh postav vladi zabranjeno zahtevati od sodnij, da v delav skih sporih nastopajo z injunk-cijami.
Ob času izdane injunkcije so s e premogovniki nahajali v upravi vlade, ki jih je prevzela prošlo pomlad na temelju zapas-ne vojne postave.
SESTRA UMRLA V DOMOVINI
Mr. Frank Koss iz 1152 e. 77 St. je prejel žalostno novico iz starega kraja, da mu je umrla sestra Fani Kos v častitljivi sta rosti 77 let. Pokojnica je bila samska in je podlegla srčni hibi. Doma je bila iz štude pri Domžalah. V mestu New York se je nahajala 30 let, pred osmimi leti se je pa vrnila v svoj rojstni kraj. V Clevelandu zapušča brata Franka in mnogo sorodnikov, v stari domovini pa sestri Terezijo in Jerico ter veliko sorodniicov. Bodi ji rahla domača gruda!
JUGOSLAVIJA SE PRITOŽI RADI ITALIJANSKIH VOJ. ZLOČINCEV
BEOGRAD, 13. januarja. — Iz uradnih krogov je naznanjeno da se bo Jugoslavija pritožila organizaciji Združenih narodov zaradi 750 italijanskih vojnih zločincev, ki jih Jugoslavija zahteva, toda katerih vojaške oblasti Zedinjenih držav in Anglije niso hotele izročiti Jugoslaviji.
Dobila bo tudi 50 tisoč ton živeža, da se odvrne nemire v deželi
"Parking tikete" se da "pofiksati"...
Od 1. septembra je v Clevelandu plačalo "parkink tickets" 50,337 oseb, ampak 4503 sličnih tiketov ni bilo nikoli plačanih, ker so jih dobili razni avtonio-bilisti, ki imajo "vpliv" pii policiji. Tako poroča "Cleveland Press", ki pa sramežljivo priznava, da se na seznamu "grešnikov" nahaja tudi več oseb od uredniškega osobja in repor-terjev omenjenega lista, katerim je bilo "pofiksanih" šest tiketov, dočim je v isti dobi policija "pofiksala" uposlencem "Cleveland News" nič manj kot 135 "parking tiketov", onim od "Cleveland Plain Dealer" pa 12.
Kazen za nepostavno parka-nje je $1, ako je plačana v teku 72 ur, po preteku 72 ur pa $2. Za opravičilo, zakaj tiketi niso bili plačani, se navaja razne vzroke, kakor da so bili prizadeti na "uradnem, policijskem, ali časnikarskem ali cerkvenem" poslu, da so bili zadržani v zdravnikovem uradu, da so izven mesta, da je bila napravljena pomota, itd.
Med objavljenimi "grešniki", katerim ni bilo treba plačati "parking tiketov", so med ostalimi znani javni ljudje, kakor mestni sodnik Andrew Kovachy, okrajni sodnik Samuel Silbert, policijski inšpektorji Burnett, Lucas in Costello, councilman McCafferty, mestni pravni direktor Lee C. Howley, ravnatelj zveznega davčnega alkoholnega urada Hinton, in mnogi drugi.
Tsaldarisu ni uspelo sestaviti vlade
ATEN A, 14. jan.—Nov poizkus grškega premierja Constan-tina Tsaldarisa, da sestavi koalicijsko vlado, je propadel, ko so voditelji opozicije odklonili sodelovanje v predlagani vladi.
Liberalci so postavili zahtevo, da se sestavi nova vlada in da se razpišejo nove volitve, ker sedanja skupščina ne predstavlja volje večine grškega naroda.
TO STA BILA ZELO "ORIGINALNA" ROPARJA
ST. LOUIS, 14. jan.—Dva možaka sta oropala 37 let starega Oliverja L. Blowa. Odnesla sta mu vsega skupaj $350, predno pa sta s plenom odšla, sta mu ponudila en dolar kot podkupnino, da ne bi policije obvestil o ropu.
WASHINGTON, 14. jan.—Zedinjene države so obljubile Italiji posojilo v znesku $100,000,000 za obnovo njene industrije in isto tako nujno pomoč ob obliki 50,000 ton žita, da se prepreči lakoto in izgrede, ki jih povzroča pomanjkanje hrane v Italiji.
To poročilo je bilo obeloda-'^zr	--;--
njeno pred odhodom italijanske- j repudllkanci so ga premierja de Gasperia. '
Kredit je dala Eksportno-im-portna banka v svrho "obnove industrije v Italiji."
Namesto v Nemčijo gre žito v Italijo
Žito, ki je bilo prvotno namenjeno za Nemčijo, se že nahaja na poti v Italijo. Pomožni vojni tajnik Howard C. Patterson je izjavil, da je prišlo do odločitve na nujno zahtevo državnega de-partmenta, da se žito takoj pošlje za UNRRA pomoč v Italiji.
Radio obvestilo, da naj ladje takoj spremenijo svojo linijo in odplovejo v italijanska pristanišča namesto v Bremen, so bila že poslana. Ena ladja se bo ustavila v Palermi, dve v Neapolu, dve v Genovi in ena v Bariju.
Nadaljni krediti Italiji so v razmotrivanju
Iz Eksportno-impprtne banl^e piihaja poročilo, da bo kredU verjetno povečan, "toda to je odvisno od položaja v Italiji."
Ta kredit in nadaljna zagotovila za ekonomsko pomoč Italiji je bil glavni vzrok potovanja italijanskega premierja de Gas-perija v Zedinjene države.
Brez dvoma bodo kakor kredit tako tudi ostale obljube ojačale položaj de Gasperija, ki je bil, kot pravi poročilo, ogražan zaradi razkola v socialistični stranki.
Socialistična stranka Italije ima novega tajnika
RIM, 14. jan.—Lelio Basso je bil izvoljen za glavnega tajnika socialistične stranke, kar se tolmači kot dokaz, da bo italijanska socialistična stranka nastopala skupaj s komunistično.
Direktorij socialistične stranke je obenem imenoval Bassa, zunanjega ministra Pietra Nen-nia in dva ostala člana v odbor za zvezo s komunistično stranko
Basso, ki je milanski odvetnik, je znan kot "duhovni inicia-tor" združitve s komunisti.
1948 lahko poraženi, pravi senator Morse
WASHINGTON, 14. jan.—Republikanski senator Wayne Morse je danes podal izjavo, da bodo republikanci izgubili pri volitvah za predsednika in isto za kongres v letu 1948, če bo sedanja republikanska večina sledila "svojim sedanjim smernicam."
Po mišljenju Morsea bi gen. Dwight D. Eisenhower z lahkoto zmagal v predsedniških volitvah, ker ne bi imel nobenega proti-kandidata, ki bi mu se mogel uspešno zoperstaviti.
Senator Morse je napadel republikansko vodstvo v prvih dnevih kongresnih in senatskih sej zaradi proti-delavskih zakonov in obstoječega programa za znižanje davkov. Rekel je, da re-pubViVirv5ko ptranko kantroliii, "veliki business."
Poudaril je tudi, da velika večina tistih, ki so volili za republikance,. ne odobravajo programa republikancev, ki je prišel v teku zadnjih dni do izraza v kongresu.
BRITSKO-ARGENTINSKA POGAJANJA NAPADENA OD STRANI AMERIKE
WASHINGTON, 14. jan.—Zedinjene države bodo verjetno naslovile zahtevo na Anglijo, naj se v bodoče ne ukvarja z trgovinskimi sporazumi, ki jih misli skleniti z Argentini jo, kajti da je to v nasprotju s pogodbo potom katere je Anglija dobila $3,750,000,000 posojila od Zedinjenih držav.
Poročilo pravi, da je naslovljena tudi zahteva, da se obvesti Zedinjene države v slučaju, da bi dosedanji pogovori postali efektivni.
IŠČE SESTRICNE
Mrs. Johana Preskar, rojena Novak, p. d. čičkova Johana, bivajoča na 957 E. 239 St., je prejela pismo od Janeza Papeža iz vasi Vel. Lipje št. 5 p. Žužemberk, katero je namenjeno za njegovi dve sestrični Rožma-novo Micko in Francko. Nekoč so živele v Collinwoodu. Ako čitajo to, ali pa če kdo ve za njiju naslov, je prošen, da sporoči Mrs. Preskar, da jima izroči pismo.
ZDRAVNIŠKI URAD
Dr. Vincent Opaskar sporoča, da bo njegov zobozdravniški urad na 6402 St. Clair Ave. zaprt od danes do konca tedna. V urad se bo zopet vrnil v ponedeljek.
ZADNJA PRILIKA
V John Močnikovi trgovini, z moško in deško opravo na 772 E. 185 St. je sedaj v teku velika razprodaja na vsemu blagu, ker se mora trgovino zapreti. Samo še nekaj časa imate priliko, da si po zelo znižanih cenah nabavite razno opravo najsibo za sebe ali za pošiljke v staro domovino.
NOVI URADNIKI
Na letni seji društva Blejsko jezero št. 27 SDZ so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1947: Predsednik George Pan-chur, 16603 Waterloo Rd., 1. podpredsednik Frank Fende, 2. podpredsednik Andrew Maček, tajnica Mary Mam, 16008 Hunt-mere Ave., KE 5934, zapisnikar James Kožel, blagajnik Vinko Starman, predsednik nadzornega odbora Joseph Žele ml., 452 E. 152 St., nadzornika Louis Samsa in Joseph Skocaj mL, društveni zdravniki so vsi slovenski. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 uri dopoldne v Slov. del. domu
na Waterloo Rd.
*
Prošlo nedeljo so bili izvoljeni na letni seji Slov. nar. čitalnice SND na St. Clair Ave. sledeči uradniki z a tekoči leto: Predsednik John Filipič, podpredsednik William Candon, taj. n i k Joseph Sircel, blagajnik Ivan Babnik, knjižičarja Frank Jazbec in Anton Eppich, nadzorni odbor: Anton Wapotič, John Krebel in Louis Dular,

\
STRAN 2/
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO, 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) -$7.00
For Half Year—(Za pol leta)---------4.00
For 3 Months—(Za 3 mesece)----------2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti v Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) ---$8.00
For Half Year—(Za pol leta) - 4.50
For 3 Months—(Za 3 mesece)-----------:-2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year^(Za celo leto) ...............$9.00
For Half Year—(Za pol leta) —--5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office a1 Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
'	.104
enakopravnost
UREDNIKOVA POŠTA
13. januarja IDiil
Donald Bell (O.N.A.)
MIROVNA POGODBA Z NEMČIJO
Tri izmed velikih sil so navidezno odločene Nemčijo zopet zediniti in poskusiti napraviti iz nje človekoljubno in predvsem miroljubno deželo. Amerika, Velika Britanija in Sovjetska unija so v načelu pristale na to, da velja Nemčijo zopet oživeti in jo politično kot tudi gospodarsko zediniti.
Seveda, nekateri deli bodo izrezani iz prejšnje Nemčije kot na primer Vzhodna Prusija, Slezija, nekateri deli Pomorja in Branibora, ter Posarje. Način okupacije teh v naprej odrezanih delov je tak, da je v naprej jasno, da bi le nastop s silo orožja mogel preprečiti izgubo teh ozemelj — a ameriški vojaki se pač ne bodo borili zato, da bi bila Nemčija po Hitlerjevi vojni zopet istega obsega kot prej. Ameriški diplomati so pač na tako borbo pripravljeni, toda pripravljeni so v naprej na svoj končni poraz, pri čemer bodo iztrgali Rusom in Francozom nekaj političnih koncesij za to teritorijalno priznanje.
Ta neprijetna operacija, katero je bila pripravila Byrnesova diplomacija, je zdaj pripadla generalu Mar-shallu. Od njega se pričakuje, da bo uspel povezati raztrgano Nemčijo zopet skupaj, ter da bo vzpostavil celokupni krvni obtok v vsem preostalem nemškem telesu. Pri tem pa velja upoštevati .troje pridržkov.
Prvi je ta, da Porurje, ki je pravo srce Nemčije, ne sme postati popolnema enakopraven del nove Nemčije. Popolnoma odtrgano ne bo, navzlic temu, da Francozi to že dolgo zahtevajo. Porurje bo politično nemško, gospodarsko pa mednarodno — le del pridelanega premoga in jekla bo smel v Nemčijo. Kako to izredno komplicirano organizacijo praktično izvesti, ni danes še nikomur jasno.
Drugi pridržek je ta, da zedinjena Nemčija ne sme iti tako daleč, da bi socit^ni in politični poskusi,- katere so ' začele okupacijske oblasti vsaka v svojem.okraju, popol- | noma propadli. V federalnem sistemu bi mogla postati južna Nemčija kapitalistična dežela, katero skuša zgraditi amerišjva okupacijska oblast, a vzhodni deli Nemčije bi , mogli dalje živeti v razmerah, katere je ustvarila agrar- j na reforma in industrijska socializacija. Britanci bi mogli nadaljevati svoje načrte postopne in počasne socializacije, slične oni, katero uvajajo na Angleškem. Francozi pa bi mogli nadalje izkoriščati svojo zono kot nekakšno | kolonijo kot so to delali tekom zadnjega leta.
Tretja točka pa se tiče centralne vlade, brez katere ' tudi taka federalna država ne bi mogla živeti. V tem pogledu so nastale govorice, da je zunanjemu ministrstvu v Washingtonu silno neprijetno, ker bi utegnila biti nem- ' ška vlada, ki bi seveda morala tudi podpisati mirovno pogodbo, prisiljena, da podpiše pogodbo, v kateri se Nemči- j ja odpove izgubljenim ozemljem. Tednik Newsweek je ■ razložil, da se boje uradniki, da bi se nemške politične stranke, ki bi tako pogodbo podpisale, za vedno osramotile' prod nemškim narodom. Glasom teh vesti si bo general, Marshall prizadeval doseči to, da nemška mirovna pogod-: ba izgube teh ozemelj ne bi omenjala, tako da bi mogli; nemški politiki trditi, da teh izgub ozemlja niso nikdar ; priznali.	;
Upajmo, da general Marshall teh nasvetov,ne bo upošteval. Bilo bi prenevarno. Kako naj zahtevamo od nem-&k ga naroda, da pristane na i/gubo, katere njegovi prvaki niso hoteli priznati? Ravno nasprotno, glodati bi morali na to, da prav vse nemške stranke podpisej'o mirovno pogodbo in tako prevzamejo odgovornost zanjo.
To so posledice dejstva, da smo prigovarjali trem nemškim političnim strankam, krščanski .socialni uniji, liberalcem in socijalnim demokratom, naj ne priznajo izgub ozemlja na vzhodu. To je bil tekom zadnji volitev najmočnejši argument proti komunj.stom in bil je dp-skrajnosti izkoriščan. Danes pa se moramo bati taga, oda se ne bi Nemci iz razočaranja, da jim zahodni zavetniki niso pomagali pri zopetni pridobitvi izgubljenega ozemlja, obrnili proti zahodnim velesilam.
Rusi so začetno storili isto napako, kajti tudi komunisti so obljubljali, da bodo dobili ta ozemlja nazaj. Toda cim je dalfe-kosfcržnoat takih trditev postala jasna, je podal
Ples in zabava čitalnice Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
Cleveland, O. — Naznanjam cenjenemu občinstvu, da bo čitalnica Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. priredila veliko plesno veselico in sicer v nedeljo dne 2. februarja, v au-ditoriju doma na Waterloo Rd. Pričetek bo ob 7:30 zvečer. Vstopnina je zelo majhna — 65c (davka prosta). Igrala bo priljubljena Vadnalova orkestra za stare in mlade.
Torej ste vsi vabljeni, ne samo mladi, ampak tudi stari na ta ples in prosto zabavo čitalnice. Vršila se bo med starimi koreninami, prijatelji in prijateljicami, kajti brez ženskega spola nismo- moški še ljudje ne.
Naša čitalnica j e kulturna ustanova in obenem tudi odsek Slovenskega delavskega doma. Zato je Š2 večja naša dolžnost, da pridemo na to prireditev, kjer bomo imeli priliko, da se malo zabavamo in pomagamo dobri stvari. Vsi vemo, da bo naša čitalnica v bodoče veliko pomagala našemu zavednemu in hrabremu narodu v stari domovini.
Skoraj ga ni naroda, ki bi toliko pretrpel, kot so to trpeli jugoslovanski narodi skupaj z slovenskem, in ki bi toliko storili za dosego skupne zmage.
Torej še enkrat, ne pozabite dnefz. februarja na ples in zabavo čitalnice Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
Anton Jankovich.
Vabilo na majhno večerjo
Jager cjre na jago v to zeleno drago hajli, hajlo,
srnjak prav dober bol
Cleveland, O. — Tako je pa nič drugače. Mi lovci St. Clair Rifle kluba smo se podali v pretekli lovski sezoni v Penna gozdove ter imeli obilen uspeh. Na-strelili smo toliko srnjakov (števila se ne pove), da bomo lahko nasitili celo množico lačnih.	I
Zato smo plenili, da priredimo veliko srnjakovo večerjo; na dan 25. januarja v Sloven-, skem domu n a Holmes Ave.; Imeli bomo kuharice, ki so ve-' šče v pripravljanju srnjaka tako, da bo kar sam silil v želodec. Poleg tega se bo peklo in pohalo tudi piške. Da bo izbira popolna, bodo na razpolago tudi potice in druge dobrote, ki so potrebne, da se priredi res dobro pojedino.
Seveda bomo točili tudi tiste-, ga "od zida", kar vas bo vse spravilo v najboljšo voljo. Imeli i bomo tudi prvovrstno godbo za ples in zavrteli se bomo, da bo kaj.
Lovci bomo okrasili dvorano, da se vam bo zdelo, da ste na pikniku nekje v zelenem gaju.
Rezervirajte si torej soboto 25. januarja, da obiščete lovce St. Clair Rifle kluba. Ne bo vam žal. Vstopnice dobite pri vseh članih kluba.	'
J. Papesh, tajnik, i
Letna seja podružnice ^t. 39 SANS
V pclek 17. jnnuarja ob 7,30 z'.'cčcr se vrši letna seja podruž-n ce št. 39 SANSa. Zastopniki društev, katera še niso prijavila zas'opnjk.c, naj se udeleže seje, hcr bodo volitve odbora za tekoče leto.
Naslednja društva bo dosedaj priglasi'a zastopnike:
Društvo barniola Tent, št. 12'"8 The Maccabccs: John Tavčar. VJnko Klcmcnčič.
: ,fl5Wikv,6 .Člevolind, št. 1Š6 Edvard Branisel in An-doj Kiižn-ančič.
Društvo Comrades, št. 566 SNPJ: Louis Jartz.
Drpštvo Danica, št. 11 SDZ: Mary Andolek.	,
Društvo Dom, št. 25 SDZ; Andrew Hočevar in Frank Verček.
Društvo Glas clevelandskih delavcev, št. 9 SDZ: Louis Arko in Frank Lesar.
Klub Društev Slovenskega narodnega doma: Frank Plut.
Društvo Ilirska Vila, št. 173 ABZ: Leopold Kushlan.
Društvo Ivan Cankar; Anton Eppich in Joseph šircel.
Društvo Lipa, št. 129 SNPJ: Anthony Meklan.
Društvo Loška dolina, samostojno: Frank Baraga.
Društvo Lunder-Adamič, št. 28 SNPJ: John Marn, John Turk, Joseph Okorn, Krist Sto-kel in Anton Wapotich.
Društvo Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ; Jennie Skuk.
Društvo Naprej, št. 5 SNPJ: Joseph Skuk in Ludvik Medve-šek.
Društvo Na Jutrovem, št. 477 SNPJ; France Požar.
Društvo Novi Dom, št. 7 SDZ: Krist Stokel in Vincent Salmič.
Progresivne Slovenke, krožek 2; Uršula Mulej, Frances Okorn.
Društvo Ribnica, št. 12 SDZ; Frank Virant in Frank Janša.
Društvo Slovan, št. 3 SDZ: Andy Križmančič in John Pollock.
Društvo Slovenec, št. 1 SDZ: Karol Vrtovšnik in Felix Strum-belj.
Društvo Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ: Mary Somrak.
St. Clair Grove, št. 98 W. C.: Mary Zavrl.
St. Clair Rifle and Hunting Club; Stanley Dolence.
Društvo sv. Ane, št. 4 SDZ: Anna Erbežnik.
Društvo sv. Katarina, št. 29 ZSZ: Mary Pojnich.
Društvo Vodnikov venec, št. 47 SNPJ: Anton Logar in Leo Poljšak.
Yugoslav Camp, št. 293 VVOW; Anthony Sraj in An--hony Zakrajšek.
Društvo .Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ:' Nežka Kalan in Ivanka Shiffrer.
Naslednja društva so prispevala v sklad SANSa:
Društvo Slovenec, št. 1 SDZ; $25.
Po $12; Carniola Tent, št. 1268 Maccabees in društvo Naprej, št. 5 SNPj.
Po $10; Društvo Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ; Yugoslav Camp, št. 293 WOW, in St. Clair Rifle and Hunting Club.
Društvo Lipa, št. 129 SNPJ: $5.
Društvo St. Clair Grove, št. 98 W. C. $10 za otroško bolnico in društvo Ribnica, št. 12 SDZ, $15 v spomin za padlim sobra-tom Anthony Sile, kateri je zgubil življenje nekje na Pacifiku.
Najlepša hvala vsem društvom za naklonjeno podporo.
V petek večer pa naj nikogar ne manjka na SANSovi seji. Tem potom se vabi vse prijatelje SANSa na sejo.
Za odbor; .
John Pollock, blagajnik.
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
Nenavaden poklic
Po n?ki rtatistiki je v Indiji l"n ' pogrebnih rjovožev." Umrljivost v Indiji je sicer velika, le bogatini si lahko privo-Vr;ijo, r'a pogfane kak pogreb zelo.šiinna zadeva. Bogatini naje-la-afto malo takega rjove-Ivi irf .ž"' z rjovenjem svojo ni-'r"i—"O noiitolRŽljivo žalost n? i"Tu-i opebe, ki jo še pozhal ni. Ti rjo veži so precej dobro plačani.
Molotov uradno izjavo, da so zahodne meje Poljske de-finitivnc. To jo bil eden poglavitnih razlogov za to, da so volitve izgubili. Toda Kremlin jc zato svoboden v teh pogajanjih,	zdaj bližajo.
DROBNE VESTI IZ OBNOVE
Tekstilna tovarna "Lanena industrija" v Osijeku je za 30% znižala proizvodne stroške. Več delavcev je bilo v novembrskem tekmovanju priznanih za udarnike.
Črnogorsko ljudstvo pogozduje v stari Jugoslaviji in med vojno izsekane gozdne predele. Sadike dobivajo iz nasadov okrajnih ljudskih odborov. Pogozdovanje goličav je v črni gori eno najvažnejših gospodarskih vprašanj.
Delavci državne tovarne vžigalic "Drava" v Osijeku so v teku novembra za 116% izpolnili dane obveze in za 10:; dvignili proizvodnjo vžigalic.
Delavci tovarne za predelavo bakra in izdelovanje elektrotehničnega materiala usposabljajo :ovarno za moderno proizvodnjo, pri čemer so pokazali mno-.?o samoiniciative. Eden uspehov lof.edanjo.ga dela je možnost predelave bakra v polizdelke za valjanje električne žice in izdelovanje drugega elektrotehničnega materiala.
Delavke tovarne peciva in testenin "Karolina" v Osijeku so 99.77% izpolnile načrt proizvodnje testenin in za 16% prekoračile načrt proizvodnje peciva.
Komisija za tekmovanje rud-likov bazena Kreke je na kon-erenci podelila prehodne zastavice še nadalje rudniku "Pura-Mč," k-jer so v oktobru za 8% prekoračili tekmovalne obveze. Jspešno se razvija tudi gradnja itanovanjskih poslopij za rudarje in njihove družine. Posebno ie je izkazal pri gradnji zidar i^ranjo Go jo.
Med vojno so bila v Cakovcu iničena in prizadeta predvsem podjetja živilske industrije, med ajimi tudi podjetje E. Vajda, ki je proizvajalo maslo, sir in me§-ie konserve. S požrtvovalnim ielom se je novi upravi in delavcem posrečilo, tovarno obnoviti. Sedaj montirajo stroje in ■v Jrugi polovici meseca je tovarna ;ačela z obratovanjem. Ko bo zabela z delom tudi čakovska to->'arna bonbonov, bo dobilo \ )beh tovarnah zaposlitev okrog 300 novih delavcev.
Slavonsko ljudstvo je do seda. )ri gradn'i nasipa, ki bo obva-ovalo polje pred poplavami re-:e Save, naredilo za 3,300,000 linarjev prostovoljnega dela.
Prebivalci vasi Trinik pri Glini na Hrvatskem so v predvolilnem tekmovanju s pomočjo ljudske oblasti pričeli z gradnjo sole •Inogo je za izgradnjo poslopja, ;i je že pod streho, 'doprinesla udi mladina.
Ljudstvo Jelas polja, ki je sep-embra pričelo čistiti zanemarjene in zarasle odvodne kanale, je izkopalo v dva tisoč delovnih dneh, kar znaša vrednost najmanj 170 tisoč dinarjev. Pri čiščenju kanalov sodeluje tudi Slavonski brod, ki dela na kanalu Brod-Vinogradi.
Novice iz Trsta
USPEHI UUDSKIH OBLASTI V JULIJSKI KRAJINI PIII ZATIRANJU ŠPEKULANTOV
Medtem ko se je vse demokratično ljudstvo Julijske krajine in Trsta vseh treh narodnosti borilo na življenje in smrt 3 nacifaš'stičnjmi okupatorji, je pcšSica ljudskih zajcdalcov izkoriščala težavni položaj ljudstva v svoje mračne špekulant-ske namene. Trgovala je z okupatorji, si. ustvarjala bogastvo ter si želela, da bi se tako stanje Dodaljšalo tudi po vojni. Ob-rabljena je bila posebno po ustanovitvi zone A, kjer jo dobila podporo in pomoč od vseh, ki so se zaradi svoje črne preteklosti zatekli pred ljudsko sodbo v Trst.
Ljudstvo in njeni organi so % vsemi silami pristopili k ob-Uov> in normalizaciji življenja
v zoni B, da bi čimprej ustvarili pogoje boljšega življenja, toda umazanim špekulantom to ni šlo v račun, zato so na vse načine preprečevali ljudske napore, varali ljudstvo s skrivanjem živil in drugih potrebščin, se pečali s črno borzo ter uničevali narodno imovino.
Končno so jim organi ljudske oblasti stopili na prste ter bodo odgovarjali ljudstvu za umazana dejanja. Njihovi, sobratje v zoni A so dvignili krik preko časopisja, da se preganjajo v Istri Italijani, čeprav je resnica, da so ulovljeni izžemalci obeh narodnosti, ki nimajo z italijanstvom nič skupnega, razen da so zvesto pomagali vsem dosedanjim okupatorjem uničevati in izžemati ljudstvo.
Poglejmo si malo te "muče-nike Italijanstva": V Umagu je prišel v ljudske roke neki gospod Gulin, Slovenec iz Sežane, ki je skril na tisoče litrov olja, 2000 kvintalov žita, 3 milijone lir in mnogo sukna. Dr. d'Avanzo v Rovinju je skril kar v petih omarah zdravila, ki jih je prodajal na črni borzi, a mno-jo otrok ni imelo najnujnejših zdravil. —
V	Dinjanu je industrijalec iansa skril v bunker 3 vagon: usnja, 2000 kg sira, mnogo olja sladkorja itd. V Brtonigli so na-ili pri Sissotu 5 kvintalov olja. 12 kvintalov žganja, preko 650,-100 lir, ki so bile že uničene od /lage. Alojzu Juriševiču, v Či-ojanih, so našli 400 paketov cigaret, 3 kvintale žita, 2 kvinta-■a soli, razen tega je lastnik kina, gostilne, 2 mlatilnic. Zaradi pomanjkanja prostora, ne mo
emo prinesti imen vseh "muče-likov" in njihovih dejanj. Dovolj je teh nekaj imen.
V	Postojni so ljudski odposlanci na zborovanju sklenili, da 'Dodo z vsemi silami preganjal špekulante, ki preprečujejo novo ureditev življenja, ki si ga ljudstvo po tolikem trpljenju želi ustvariti. To so prvi uspehi tega sklepa, katerega se ljudstvo veseli ter pomaga ljudskim organom loviti in odkrivati me-šetarje. Kjer ima ljudstvo oblast
svojih rokah, js takim tičem odzvonilo.
ŠKRAT
\EKDAJ IN DANES
Bila je nekje dežela, kjer so :e polastili oblasti ljudje, ki )rej v človeški družbi niso ime-i nobene važne vloge. Ponujali ;o svoje usluge na levo in desno n so za dobro plačo bili pripravljeni tudi na drzna podjetja. Vlastodižcem te dežele so se je-a majati tla pod nogami: da bi la obdižali svoje položaje, so najeli in organizirali omenjane ivanturiste, jih dobro plačali in jih oborožili. Ti so v začetku prišli ponižno, qagi in bosi, po-;neje pa so se jeli širiti kot jež, ki je izgnal lisico iz brloga, in se polastili oblasti .
Najprej so se najedli, oblekli n obuli. Pri glavnih jaslih so bile višje glave, ki so si jele kopičiti stotine milijonov z raznimi šnekulacijami na gotovo, nabavami, monopoli itd. Nato s 3 prišli njim podrejeni oblastniki.! razni hierarhi, sorodniki prvih, ki so se polastili upravnih in svetovalskih mest, po bankah in velikih industrijskih in trgovskih podjetjih. Njim so sledili ■nanjši oblastniki s svojimi prijatelji in prijateljicami, ki so se vgnezdili povsod, kjer je bilo mogoče izvleči kako korist; zadovoljili so se z vsem, kar jim je nudilo kako, ugodje.
Bili so v tej deželi tudi ljudje, ki so se vzdrževali v potu svojega obraza. S svojim delom so ustvarjali čudeže in bogastvo, ki so se ga pa prilaščali novodcšli oblastniki. Ustanovili so si močno zadružno organi-j zncijo, ki so jo sami vodili kar ra ni bilo všeč novim oblastni-j kom. Spremenili so to organizacijo na svoi način, pustili so ji, irro, menjali ra način uprave, h kateri so se sami vsedli. Bilo p t je šo mnogo takih, ki bi radi prisedli, toda ni bilo mesta za vse. Nekateri so prejemali si-
Prašičja zgodba
Ongav Gustel in Janez sta si zaželela pristnih kranjskih klobas, domačega špeha in žolče. Ker pa take dobrote ne rastejo med solato na vrtu, sta jo mahnila na farmo, in sta po dolgem štrapacu iztaknila velikega črnega klobasarja. Do tukaj je bilo vse O. K., ampak trubel se je začel, ko je bilo treba zverini upihniti luč življenja. Pričelo se je bojno posvetovanje. Gustel in Janez sta bila za fičafaj, farmer pa za "šus" v glavo, češ, da je to bolj moderno. No, in pri tem je ostalo. Farmer je prinesel iz štibelca ogromno pištolo in spustil kar tri šuse v praseta. Ali mislite, da je žival krepnila? Kaj še! S tem je dobila šele apetit. Malo je zacvilila, š"a h koritu in pričela žlam-pati koruzo, kot bi že tri dni nič ne jedla. Farmer jo je debelo pogledal,^ izpljunil velik Sik in zaklel: "Ja, to je ])a žo hudič, pa ne, da bi mi kakšna baba zacoprala?" G$istel in Janez sta se pa režala, da bi sko-ro popokala.
Tedaj se farmer razjezi, da so mu kar mustače migale. Gre po flinto in reče: "Čakaj maca-fura, ti bom Ž3 posvetil!" Ker se mu je roka tresla od jeze, počene in nasloni flinto na fenc in sprcži.
"Pok, pok, pok", je odmevalo po farmi. Tedaj se je pa žival začela vrteti kot muha v močniku. "Aha, poštajna, sem te panal, a?" je veselo %aren$al farmar. "Zdaj ji bo pa Treba ta žleht kri izpustit". Vtaknil je nož med zobe, skočil na svinjo in jo zajahal. Oh, da bi videli kako je to špasno izgledalo. Gustav ie rekel: "škoda, da nimam kamere, da bi ga kontrofi-rov. šla sta okrog kot ringel-špil pod Tivoli v Iblan. No, čez en čas je pa le packa začela s belim gledat in noge so se ji zapletale. Takrat je pa farmer vzel ncž iz ust in ga ji dvakrat zapičil med rebra. No, in potlej sta se pa oba zvrnila po tleh. Svinja je farmarja še enkrat ncšteno brcnila v zadnjico, nato pa je vzela slovo od tega puklastega sveta. Gustel in Janez se pa oblizujeta z njenimi klobasami.
C.
tno sinekure z nalogo, da se vsak mesec javijo pri blagajni in dobe izplačan določen jim znesek. To se je dogajalo pri delavskih zadrugah v Trstu.
Danes na ie na čelu teh zadrug človek, ki najbrž3 niti ne ve, kje se nahajajo prostori delavskih zadrug. Saj mu verja-mcmo, da je prezaposlen, čeprav dobiva pokojnino p r i bolniški blagajni, ki so mu jo določili fašisti, saj je član odnosno predsednik con in še nekaterih drugih ustanov ter dobiva povsod razne plače in Nagrade.
Seveda, tudi delavske zadruge mu redno vsak mesec iz])la-čujejo nagrado, naravno na njegovem domu, ker ta gospod se ne potrudi niti toliko, kot prejšnji osovraženi vlastodržci, da bi sam prišel k blagajni. Če imaš kako potrebo od njega zaradi delavskih zadrug, ga ne smeš iskati na njihovem sedežu, mai-več na prcdsedništvu cono in to samo v torkih in petkih od 17. do 20. ure, kjer moraš čakati na red ali pa v nujnih slučajih na njegovem domu, ko se pod njegovim przdscdstvcm vršijo sc-■ie uprr.vc delavskih zadrug.
Seje uprave so edino delo, ki ga vrši ta veliki gosPod, ki jo odvetnik- in se imenu js Puecher Edmonflo.
J
is. januarja 19171
ENAKOPRAVNOST '
SniAN 3.
Warren Austin— ameriški delegat Varnostnega sveta
Warren R . Austin, , ki je bil na čelu ameriške delegacije generalne skupščine Združenih narodov je zavzel v januarju mesto stalnega ameriškega člana Varnostnega sveta Združenih narodov. Predsednik Truman ga JG imenoval lansko leto, da je z nadomestil Mr. Stettiniusa, ki je podal ostavko. Takrat je bil Mr. Austin zvezni senator.
pa ustava prepoveduje senatorju ali kongresniku sprejeti ^esto, ki je bilo upostavljeno tekmo njegovega termina v uradu, ni mogel senator Austin postati član Varnostnega sveta, dokler ni resigniral kot senator. To je storil preteklo poletje ter se obenem pripravil, da prevza-nie važno vlogo v organizaciji narodov, ki si zdaj že drugič prizadeva vzpostaviti trajen mir.
Četudi je bivši senator vedno ^^S°varjal idejo Svetovnega so dišča, je pa bil nasprotnik Lige narodov. Vendar pa senator, ki 3e republikanec, sedaj priznava, ^ ako bi bil tedaj vedel toliko
0	mednarodnih zadevah kakor C sedaj, bi bil gotovo križaril
igo narodov mesto, da se oril proti njej. Vsekakor je P" znani konferenci v Monako-vem (Munich) zavrgel vse sledove iz0]acijonizma ter podpiral zunanjo politiko pokojnega predsednika Rnosevelta, ki jc bila po njegovem mnenju "tra-(Jicionalna ameriška politika."
Austinovo življenje je bilo oblikovano po. tradicijah, ki jih iiajdemo v takoimenovanih no-^angleških državah na vzhodu. Njegovi predniki so se naselili ^ državi Vermont v 18. stoletju, in tako prihaja tudi on sam iz granitne države." Od tam je tu-
1	njegova žena in dva sina, ki ju ima, sta bila rojena tam. Za njegovo hišo v Burlingtonu, Vt.,
se razširja jabolčni nnsad, ki zgovorno priča o senatorjevi ljubezni do tradicij svojih prednikov v Novoenglandiji. V njegovem nasadu ima bivši senator kakih 40 vrst ameriških jabolk, čeprav dandanes ameriški trg ne sprejme vseh teh vrst domačih jabolk.
Mr. Austin je pohajal osnovno šolo, kolegij, potem tudi univerzo v Vermontu. Pridružil se je odvetniškeinu uradu svojega očeta in v letu 1902 je postal sa-mostojefi odvetnik. S 27 leti je že bil državni pravdnik v svojem okrožju. Pet let kasneje je bil izvoljen za. župana mesta St. Albans v Vermontu. Leta 1916 ga je neka ameriška družba poslala na Kitajsko, da tam zastopa njene interese. Ko se je vrnil iz Kine, je spet odprl odvetniško pisarno v Burlingtonu in obenem je imel predavanja j o pravoznanstvu na univerzi v Vermontu. Ne dolgo potem je bil i imenovan za predsednika Ver-I montske odvetniške zveze, j V deželno politiko je Austin zašel v letu 1928, za časa republikanske konvencije, ko je bil I izbran, da podpira nominacija j Herbert Hooverja za predsedni-j škega kandidata. Tri leta kas-i neje je bil izvoljen za senatorja. IV senatu se je potegoval za po-I raz predloga, ki bi predsedniku jemal pravico spreminjanja col-ninskega zakona v slučaju svetovnih tržnih sprememb. Ali v domačih vprašanjih pa ni podpiral predsednika Roosevelta.
Početkom leta 1930 je šel v Palestino, da tam prouči razmere,' kakršne so bile pod angleškim mandatom, ki ga je imela I Anglija nad to deželo. Leta 1937 je bil poslan na Porto Rico, da i preštudira in opazuje delovanje I sodnega sistema na otoku. Leta 11945 ga je predsednik Roosevelt j poslal kot ameriškega delegata ' na konferenco v Chapultepec, } kjer je menda izdelal načrt za i medameriško obrambo in ta na-! črt je bil potem vključen v tako-zvanem Chapultepec zakonu.
BY COSMIC RAYS SOUGHT . , . Nobel'prizc win-whil n	^ Anderson, seated, testing atom-smasking equipment,
torv^ 1 '	Brode, cosmic ray expert, looks on at ground labora-
labn ("yokern, Calif. World's leading physicists have taken their at	into the stratosphere for the first time to seek answers to
om-smashing by cosmic rays. B-39 bombers were used to take sclen-to 40,000 foot altitudes during the search.
Bivšemu državnemu tajniku Hull-u je tudi pomagal pri snovanju načrtov za konferenco v Dumbarton Oaks, ki so bili kasneje deloma tudi podlaga čarter-ju Združenih narodov. V svojem govoru pred Združenimi narodi je posebno poudaril dejstvo, da znanost in tehnika združujeta svet kot ni bil še nikdar združen poprej, toda prav zato pa je potrebno, da se razžene strah in sumnje, ki delijo ljudstva sveta in onemogočajo pravo zbližanje narodov. On je prepričan, da bomo s* potrpljenjem in razumevanjem zgradili trajni mir.
Lekcija kemije
Bil je deževen dan, ko sva s tovarišem kemikom sedela v kavarni ; srebala sva kavo in prelistavala časopise. Bila je nedelja, zunaj je bil dež in v kavarni je bilo prijetno ozračje; bilo je živahno, kajti gostov je bilo polno.
S tovarišem kemikom sva preganjala dolg čas: jaz sem brskal po časopisih, on je reševal križanke. Kar privihra mlado, lepo dekle; ozira se okoli, nato stopi k nama in poprosi, če sme prisesti. Tovariš kemik pogleda izza časopisa in se namrdne: kar prosim! Lepota pa že odpira dežni plašč in sede. Naroči si kup revij, prižge si cigareto in puha oblake dima v zrak. Moj tovariš se ne zmeni dosti in mirno rešuje križanko. Toda jaz ne morem brati: soseda me vznemirja.
Te modre oči, ti plavi lasje, lep nosek, res božansko bitje; vse na njej je kot ustvarjeno za ljubezen. Gledam na skrivaj vso to lepoto in dekle mi včasih izza revije vrne pogled. Oh, te oči! Moj prijatelj pa mirno rešuje križanko: afriška rastlina s tremi črkami?
Naprodaj je oprema
za trgovino z moško in deško opravo. Zglasite se pri John Močnik, 772 E. 185 St., KE 7116
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno


TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v toj naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik šc vedno nahaja na svojem mestu.
Ako va-m je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadornestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St.
Urad je odprl od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
OISPLACEI) JAPANESE . . . Among the war orphans hack from !^kden and Hsinking area pictured arriving at Shlnagawa station is Ishiko llosoda, 10, right, carrying the ashes of her mother In a whit* bag around her neck.
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2730
Tako boži čas; jaz listam po časopisih, moj tovariš rešuje križanko, plavuša pa nama puha dim pod nos in se skriva za revijo. čez čas pa se nenadoma dvigne, obleče plašč, pokima z glavico in odvihra, šele sedaj sem opazil, da je zunaj nastal mrak. Moj tovariš je že našel afriško rastlino s tremi črkami in rešil križanko. Odložil je časopis in mi navdušeno hitel razlagati o afriških rastlinah in o križankah.
"Govoriva rajši o čem zanimivejšem," ga zavrnem. "Si videl to lepoto?. Moj bog, pravi angel!"
Tovariš kemik nakremži obraz, nato pa važno spregovori: "Lepota? Puh! Korist, korist."
"Egoist, materialist," mu zabrusim, toda tovariš že nadaljuje:
"Prav za prav bi to dekle bilo kar koristno. Ali veš, da bi z vodno silo in s kalorijami, ki jih ima v sebi, lahko razsvetljevala celo en kilometer dolgo ulico?"
"Zanimivo," pomislim in vprašam: "To sladko dekletce?"
"Da, re^ sladko: en četrt kilograma sladkorja bi dobil iz nje."
"Kakšne neslanosti pa govoriš?"
"Neslanosti? Prosim, dekle je slano, 10 žličk najfinejše soli bi dobil iz nje. In pet kilogramov kleja; zato ni nič čudnega, če se ti ženska obesi, da se je potem ne moreš otresti."
"Vi kemiki ste divjaki," mu zabrusim, "nič smisla nimate za lepoto in milino."
"Kaj lepota! Z njo si ne moreš dosti pomagati. Sedaj, ko primanjkuje surovin, bi dobil iz takele ženske maščobe za 17 komadov mila. In kjer je maščoba, je tudi glicerin; ta bi zadoščal za 15 kilogramov dinamita, to je baš za eno granato. Veš, ženske niso zaman tako divje; kaj hitro lahko počijo."
"In to dekle," se razvnema dalje moj tovariš kemik, "te je kaj hitro ugrelo. Lahko: v sebi ima
fosforja za 80,000 vžigalic. Pol sveta bi lahko zažgala, pa ne bi tvoje srce."
Besede tovariša kemika mi zvene v ušesih. Nič ne ugovarjam. Strmim v prazen prostor in namesto lepote vidim na fotelju kup vžigalic, topovsko granato, 17 kosov mila, pet kilogramov kleja in elektrarno za en kilometer dolgo ulico. O moj bog!
In kemija mi postane še bolj odvratna.
Cainsville, Mo. — Dne 29. decembra se je poročila Josephine Gerger. s poročnikom Alva Let-tom ml. Poročila še je telefonič-no, ker se ženin nahaja v Frank-furtu, Nemčija. Nevesta je hči pokojnega Jožeta Gergerja in Urške Smrdel-Berger in se bo zdaj podala k ženinu preko mor^ ja.
URAN 235. PRVI ATOMSKI EKSPLOZIV
Vzemimo na primer koa urana, ki ga pridobivajo kemiki iz rude. Na zunaj izgleda kot kos železa; in vendar vemo,-da se vršijo v tej masi majhne eksplozije, ki se same po sebi vedno ponavljajo . . . Seveda, niso te eksplozije prav nič nevarne, ker se vršc same po sebi tako počasi, da bi poteklo približno 4.4 milijard let, preden bi eksplodirala vsaj polovica atomov v tem kosu.
Leta 1938, 43 let potem, ko so odkrili naravno radioaktivnost urana, so fiziki odkrili še drugo vrsto eksplozije, in sicer na ta način, da so bombardirali uran z majhnimi neelektričnimi telesci, ki so jih imenovali neutrone.
Kaj se zgodi v takem kosu urana? Z dolgotrajnim opazovanjem in natančnim merjenjem so prišli do zaključkov, da niso bili rezultati takega bombardi-i^anja vedno enaki, ampak da so I se razlikovali, in sicer je bil rezultat drugačen, če je bombardi-
ran je zadelo različne vrste neu-tronov.
Prav za prav se kos urana sestoji iz dveh uranov: urana 235 in 238, ki sta spojena vedno v enakem razmerju in se razlikujeta samo v številu neutronov v njunih središčih.
Pa si oglejmo najprej uran 235!
Središče tega urana eksplodira v trenutku, ko ga zadene.neu-tron. Pri tem se središče razdeli na dva dela, približno enaka, ki zletita z veliko brzino. Frederic Joliot Curie je leta 1939 odkril, da pride lahko do eksplozije dveh ali treh neutronov naenkrat ,%adene jo najbližja središča in povzročijo na ta način zlom. Fiziki imenujejo to "povezana reakcija."
Na ta način bi lahko v kratkem'času eksplodirala vsa središča urana 235 in povzročila ogromno energijo. En kilogram urana 235 proizvaja toliko energije, kolikor 8,000 ton premoga. Učinek bi bil še večji, če bi lahko ločili uran 235 od urana 238.
Sicer imata oba enake fizične lastnosti in bi bila možna njuna ločitev, vendar bi ta postopek
zahteval mnogo časa in denarja.
Da bi pridobili na primer samo en miligram urana 235 bi potrebovali milijon kilowatnih ur.
Amerikanci so rabili več kot pet let, da so nabrali nekaj sto gramov urana 235, s katerim so potem izdelali prvo atomsko bombo.

Zastopniki
Enakopravnosti^^
★
Za St. clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76lh St.
Za collinoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 17905 Grovewood Ave.
KEnmore 8034 ★
Za newbursko okrožje;
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da smo prevzeli
DELIKATESNO TRGOVINO na 7017 St. Clair Ave.
kjer bomo vedno postregli z okusnimi sendviči, kavo, sladoledom in mehko pijačo. Imamo tudi vsakovrstno konzervirano hrano. Priporočamo se občinstvu za obilen obisk.
MILLER'S DELICATESSEH
ROSE & LOU MILLER, lastnika
7017 ST. CLAIR AVE.
ZOPET TU... V ČETRTEK IN PETEK
The M A Y Go's

Sirom
trgovine
REMNANT
DAY
Yeliku čistka raznih zalog v izheri barv
SE NE SPREJEMA POSTNIH,
WILL CALL
TRGOVINA ODPRTA 00 1». 7X .1)0 :>M IW.
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
C. 0. D. ALI
stran 4.
enakopravnost
PREŽIHOV VORANC:
JAMNICA
((	ROMAN SOSESKE
Spisan leta 1941. lik pred razpadom stare Jugoslavije
15. januarja 194%
(Nadaljevanje)
"Petdeset tisoč kron pri dveh posestvih, pri takem bogastvu! Samo pri Munku so gozdovi vredni milijon. Danes, pri današnji ceni, jutri bodo lahko vredni dva-, trikrat toliko in Š2 več. Kaj pa mislite, ali mislite vse enemu vtakniti? Vse tiste-mJ pritepencu. Rajši nič nočem, ako mi več ne daste. Zapomnite si to . . . !"
Njegova razjarjenost pa je izzvala razjarjenost drugih. Tudi oče se je dvignil in začel vpiti:.
"Ti misliš, da je tako, pa ni tako! Res je, da je pri Munku danes največja vrednost v lesu. Toda o milijonih nikar ne govori! Danes je les nekaj vreden, jutri je lahko še več ali pa manj. Cena lesu lahko pade, da morda ne bo vreden niti tistih petdeset tisoč kron. Tega nihče ne ve, niti ti, niti mi kmetje . . In kaj bo potem? Grunt mora biti trden, ako hoče živeti. Pri njem je potreben zdrav stržen, da lahko p^-enaša nesreče, bolezni, vojne in vse, kar lahko pride nad kmete. To je naša poli-ka in druge za kmeta ni. Kar hočeš ti, je boljševizem. Vse razdeliti ... In kaj naj počne potem lastnik? — Meni les ni nikdar hasnil. Ali nisva z materjo leto in dan vstajala ob treh, štirih . . . Tisti, ki pride za menoj, in vseeno je, kdo pride, mora imeti stržen, mora imeti rezervo. Pri nas ne bomo delali, kakor delajo drugod, kakor so napravili pri Pavšetu, pri Mvačniku in pri drugih, kjer so dajali take dediščine, da je lastnik moral že prihodnji dan z grunta. Ta, ki ostane pri hiši, mora imeti največ . . . Anza, jaz sem ti že prej rekel, da se ne smeš kar napfej nalivati ..."
Malo je manjkalo, da ni Munk sinu Anzanu, ki je spet izkoriščal svojo brezposelnost pri mizi, iztrgal vrč iz rok' in ga postavil na drugi konec mize.
"Petdeset tisoč kron — nikdar, nikdar ... !" je trobil La-dej gluho dalje. "Tudi če bi mi ponudili dve sto tisoč, bi ne hotel privoliti."
Razjarjeni sin je zgrabil za vrč in pozabil, da se to zanj ne spodobi, si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo. Oče pa je dalje branil grunt:
"Ne pozabi, sin, da si dediščino prav za prav že prejel. Ali je tvoje šolanje bilo zastonj? Stalo je nekaj tisoČ kron, ne sedanjih, temveč zlatih."
^To je bilo znamenje za splo-
sen napad na trdovratnega dediča, ki se ni dal kar tako spraviti od hiše, kajti to, kar so mu ponujali, je bilo res smešno malo. '
"Ti, Ladej, imaš tako in tako najlepšo dediščino," je povzela mati strogo. "Ti boš hodil okrog z belimi rokami in jedel bel kruh, Munki in Bunki ga pa ne bodo ..."
Tudi Brat Anza se je tedaj vmešal:
"Zakaj toliko sitnariš? Ali hočeš nama z Mojcko vse požreti? Ali nimaš službe? Poslušaj vendar očeta in mater, kaj ti pravita ... T'
Sestra Mojcka je namrgodila obraz in se vsadila vanj s strupenim glasom:
"Če bo ipreveč dolga, nočem prevzeti hiše."
Spopad za denar se je spet razvnel. Vsota, za katero se je bil boj, je bila za Munkovo premoženje tako malenkostna, da bi za to ne bilo treba izgubiti niti ene odvečne besede. Toda ljudem, ki so branili grunt, tu ni šlo za vsoto, ampak za načelo. Branili bi bili tudi desetkrat manjšo krivičnejšo vsoto, kakor je bila ta. Ladeja so spet lastni ljudje odrivali kakor nadležnega trota in celo Mojcka s svojim deviškim obrazom se je začela usajati. Kdo bi si bil mislil? In brat, ta Anza, kako je nastopal? Vedno sta skupaj kovala nkčrte, kako bosta gospodarila kot soseda, zdaj mu pa niti poštene dote ne privošči. Ladeju je od same ogorčenosti I začela kri siliti v glavo. Da bi ne vzkipel, je spet zgrabil za vrč in začel hlastno črepati pi jačo. Ko se je oddahnil, je skoraj s prosečim obrazom zastr-mel v Anzana, češ spomni se j vendar name, na svojega brata, i Toda pri bratu je to izzvalo ravno nasprotna čustva.
"Kaj se boš delal poštenega, Ladej!" ga je iznenada nahru-lil brat. "Koliko bi pa ti dal Moj-cki ? Še nedavno si mi dopovedoval, da bo imela dovolj deset tisoč kron. Ali ni res ... T'
Anza je brata res kruto in neusmiljeno izdal in ga s tem skoraj razorožil vseh pravnih in moralnih sredstev. Ošinil ga je s pogledom, polnim neodpušt-Ijivega sovraštva, a vdati se tudi zdaj ni hotel, čeprav se je domačim že zdelo, da ga imajo pod klopjo.
"Take beraške dote ne vzamem, ker me je sram, ako vas ni. Rajši grem prazen od hiše, zapomnite si . . . !" je zatrjeval sin in postajal vedno srditejši.
Uncle Sam Says
Ponder these facts, niece and nephew. In 1937 many American? bought the Series C Savings Bond, similar in every respect to the present Series E bond which millions of y«u are now buying regularly through payroll savings or at your bank or post office.
During 1947 the Treasury Department will hand over $4 for every S3 these wise Americans laid away 10 years ago. The total payoff in interest is a staggering sum—over S100,-000,000. Nearly 75 per cent of all buyers of Series C bonds held on to them for the full 10 years. You have the opportunity now to join your fellow Americans who will share in the Treasury Department's 1957 payoff of an extra dollar for every $3 you invest now in Savings Bonds.
U. S. Treasttry Dcf^artm^itl
se Anzanov obraz zasmehljivo reži.
"Zakaj se mi režiš . . .?" je zapihal vroče vanj.
Toda odgovora ni bilo več; brata sta se spoprijela in se koj nato zavalila po tleh. Tam sta se začela daviti, obdelovati s pestmi, z zobmi in nohti. Iz nju nih možgan je izginila zadnja trohica človeške zavesti in raz sodnosti, in če bi v tem hipu eden izmed njiju dosegel nož ali sekiro, bi jo bil slepo in z na slado zasadil v bratovo telo. Tla so odmevala od butanja kosti in lobanj, usta pa so hropela od plamena živalskega sovraštva, ki je gorelo iz votlin. Ti glasovi so bili nazadnje tudi edina priča, da je gruda človeškega mesa pred vežnim pragom še živa...
Ropot v veži je vznemiril najprej Mojcko, ki je prihitela pogledat, a se je takoj umaknila, zbežala pred kuhinjska vrata in pričela kričati:
"Oče, pojte pomagat, brata se bosta pobila . . . !"
Na pragu se je zdaj pokazala tudi Munkinja in s povešenimi rokami in sklonjeno glavo nemo gledala prizor v poltemi, vendar se njena usta niso odprla, le ustnice so se ji tresle, ka-Ker tudi oče in mati nista hotela odnehati, je drugi del borbe za premoženje ostal brez pravega konca, čeprav je bilo iz vsega že tudi Ladeju jasno, da bo najbrž tudi sedaj podlegel. Kakor da bi sprevideli nesmiselnost nadaljnjega boja, so drug za drugim utihali in kmalu tudi drug za drugim zapuščali prizorišče. Prvi se je odstranil oče ter odropotal iz sobe, za njim je odšla mati, takoj za njo pa še Mojcka. Brata tudi nista dolgo sama strpela v hiši, in kakor da bi mlajši Anza imel nemiinejšo vest se je prvi skušal izmuzniti se na pro-
sto. v veži pa. ga je dohitel Ladej, stopil tesno k njemu in ga vprašal:
"Zakaj si pa nocoj tako proti meni . . . ?"
Za trenutek sta si stala rodna brata iz oči v oči. Toda čeprav so bile obojne široko razprte, so bile vendar še premajhne, da bi mogla skozi nje vsa jeza in vse sovraštvo, ki se je v zadnjih urah nakopičilo v njunih srcih in možganih. Zato si je sovraštvo iskalo še drugega izhoda. Od težke pijače motni možgani so otopeli. V svitu luči, ki je skozi špranjo padala iz sobe v vežo, sta se videla dva onemela obraza.
Bratu Ladeju se je zdelo, da prikazal bledi, dostojanstveni obraz berača Moškopleta, ki je pozdravil;
"Dober večer, oče, kaj pa počnete ... T'
Šesto poglavje
V prvih povojnih letih se je kakor povsod moralno življenje tudi v ^amnici poslabšalo. Človeška spola sta skoraj podivja la in pričela živeti v, nebrzdani pohujšljivosti. Pankrti so se pojavljali kakor gobe po dežju, zreli dedci in poštene žen so skakali čez plotove, kakor še nikoli tega, toda na koruzi je živelo že nesramno veliko družin .. . Hčerke poštenih kmečkih hiš sd druga za druga postajale široke, dekle so rodile kar mimogrede, a ko je bilo treba napovedati očete, jih skoraj polovica ni mogla z besedo na dan. Ljudje so se muzali in šepetali o levih bratih in sestrah pri Ložekarju, pri Tumpeju, pri Mvačniku . . . Krona vsega tega pa je bila zanositev Cernja-kOTe sirote, napol mutaste gospodarjeve sestre, ki je imela kot pri hiši. Govorilo se je o treh, štirih različnih očetih . . . Vendar te stvari še niso bile poslednje zlo — prvič se je v Jam-niči pojavila tudi spolna bolezen.
(Nadaljevanje sledi)
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Brooklyn, N. Y. — Dne 28. decembra je bil na cesti od avta ubit Matija Curl, star 43 let. Tukaj zapušča ženo, mater, pet sester in tri nečakinje.
Detroit, Mich. — Dne 20. decembra je po dolgi bolezni umrl Louis Pankar, star 67 let, doma iz Ljubljane, od koder je prišel v New York leta 1901. Tam je sodelovalo pri ustanovitvi več društev. Tukaj zapušča ženo, dva sina in hčer, poročeno Dolenc. V Detroit se je priselil leta 1924 in bil uposlen pri Fordu do depresije. Zadnjih 15 let je bil brezposeln, a smrt ga je rešila vsega trpljenja. Bil je civilno pokopan ob veliki udeležbi, ker je bil zelo priljubljen.
Hackett, Pa, — Dne 6. de-
ZADNJA PRILIKA! VELIKA RAZPRODAJA
Ker bomo zaprli trgovino, mora biti vse prodano v par tednih. Vse je po znižanih cenah. Naša izguba je vaš dobiček. Tukaj lahko kupite za vas ali za
v staro domovino. Popust 1/3 do 1/2 ceneje.
Radi pomanjkanja prostora, ne omenjamo cen. Garantiramo vam pa, da boste dobro blago kupili po znižanih cenah.
Naprodaj je tudi vsa oprema.
Za v staro domovino imamo blago na jarde za moške obleke, kosi po 3^2 in 5 jardov ter I jarda za hlače.
JOHN MOČNIK
772 E. 185 St. -- KE 7116
Prostor za par kan je avtov se nahaja poleg trgovine.
BY-PASS THIS CAN
Deprive your waste can of ALL used cooking fat. Drain it instead into your fat salvage can. Meat dealers now pay substantially more for each pound.
cembra je ijo dveh tednih v bolnišnici umrl Leopold Črnologar, član SNPJ. Star je bil 62 let, doma iz Cikovnika pri Idriji, V| Ameriki 38 let. Bil je civilno pokopan ob veliki udeležbi članstva. Zapušča ženo, sina in hčer.
Reading, Pa. — Po dolgi bolezni je umrl Joseph Križe, star 36 let, član SNPJ, pokopan 26. decembra. Tukaj zapušča mater, dve sestri, Louiso in Mary, poročeno Suklje, in dva brata, vsi rojeni v Readingu, kakor tudi več drugih sorodnikov.
Detroit. — Paul Ocepek, se je moral podati v bolnišnico, kjer je bil operiran na želodcu. Nahaja se v Dorothy Radges Hospitalu, 995 E. Jefferson.
Chicago. — Peter Dolenc se je zadnje dni preselil v Chicago iz Meadowlandsa, Pa.
Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary's so prestali operacije Luka Ajdich, John Bobe in Angela Blatnik, vsi iz New Du-lutha. V isti bolnišnici se zdravi tudi Joe Tulich iz West Du-lutha. — Zima je te dni tudi tukaj huda.
Milwaukee. — Dne 17. dec. je umrl Charles Blasica, star 47 let, doma iz Gorice, Primorsko, bolehal je dalj časa. Tukaj zapušča sina Charlesa, tri brate in več drugih sorodnikov, v starem kraju pa brata. — Zad-
nje dni so se poročili: Joe Oe-stereicher in Olga Lovšek, Jacob Plesko in Pauline Stiglitz, Ernest Paulin in Frances Olszewski, Ralph Sommers in Frances Bregar, Jerome En-dries in Violet Jelich, Henry F. Krawczyk in Gertrude M. Obak, Arthur Hribar iz West Caledonia in Josephine Gerovac iz Hale Corners, Wis. — Pri družinah John W. Gazvoda, Edward Zidar, Frank Klančnik, Vincent Stiglich in Louis G. Ba-shell so se oglasile vile rojenice in pustile hčerke' pri družini Ralph Turk pa sinčka. !
P O M E T A C
5 večerov v tednu. Stalno delo. Plača od ure poleg nadurnega dela.
THE PRINTZ-BIEDERMAN COMPANY 1974 E. 61 St.
Vzemite Euclid poulično
Ženske za snaženje
Nočno delo. Tedenska plača. Zglasite se na
Employment Office THE MAY CO.
W!XiXixtX:X!X!!X»;(iXsXiXjX!X!^^
OGLAŠAJTE V-
"enakopravnosti"
LIVARJI
za "dry sand floor" — Plača od ure
KILBY MFG. CO.
462.3 I^cside Ave.
Fine
krvave in mesene klobase dobi* te pri nas. Zglasite se na 15917, Saranac Rd.
3 mirne osebe
iščejo stanovanje s 4 ali 5 so* bami. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu teg& lista.
2 strežajki
dobita dobro delo za petek i" soboto večer, od 9. ure do 2. zjutraj. Zglasiti se je med l2' in 2. uro popoldne na
3244 St. Clair Ave.

Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
11 sob za eno družino od E. 79th & Hough. $11,000.
6 sob za eno družino—garaža. V okolici Eddy Rd. blizu Lake Shore Blvd. $13,700. Za takojšnji prevzem. Za 2 družini 5 in 5 sob, 4 garaže. Blizu E. 71 St. in Lawnview. $5500.
PORATH REALTY
10522 SUPERIOR AVE.
MR. PAUSIC-
-KE 8064
RA 5577
NAZNANILO
Cenjenim gospodinjam sporočamo, da si pri nas lahko nabavijo fine grocerijske potrebščine,
sadje in zelenjavo.
NAŠA POSEBNOST SO
OKUSNE DOMAČE RIŽEVE KLOBASE, DOMA PREKA-JENE ŠUNKE. PRATE, SLANINA IN KLOBASE
Za točno postrežbo, nizke cene in najboljšo mesenino in grocerijo pridite k nam.
MOLNAR 8 PAVELICH
4511 PAYNE AVE. — EX 2270
i
Seja korpomcije
''SLOVENSKI DELAVSKI DOM
15335 WATERLOO ROAD
CLEVELAND, OHIO
Redna letna seja Članov in drustev-članov (delničarjev) Slovenskega delavskega doma se vrši
v nedeljo, 26. jan.
PRIČETEK OB 2. URI POPOLDNE
Člane in društvene zastopnike se prosi, da se te seje udeležijo.
Za direktorij Slov. del. doma,
VINCENT COFF, tajnik
DOBIČKANOSNO POSESTVO
na E. 77 St.—5 sob spodaj, 3 zgoraj; fornez na vroč zrak; velika klet za sadje; ena garaža-Nizki davki. V zelo dobrem sta* nju v splošnem. • Kupite $8,700.
Za eno družino, 6 sob, na LancG" lot Ave., severno od St. Claif Ave. Sprejemnica, ognjišče, obednica, velika kuhinja spodaj' 3 spalnice in kopalnica na drugem nadstropju. Garaža, forneZ-Nahaja se blizu transportacij« ter lahko takoj prevzamete. Cena $9,500.
VERA SULAK
Sales Representative Pokličite po* 5. uri zvečer.
KEnmore 6275
___
Dekleta
zmožne compotemeter operatorice dobe dobro s],užbo v našemu "Cost" oddelku Tedenska plača, prijetna okolica in sodelavci.
Zglasite se pri
Mr. Stewart—IV 3800
GEOMETRIC STAMPING CO.
nil East 200 SI.
TOOL & DIE MAKERS
40 ur, 5 dni v tednu Dobra plača od ure
Stalno delo Dobri delovni pogoji
Bishop & Babcock Mfg. Co.
1285 EAST 49th ST.
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijetne!" ozračju.
Morate biti vešči angleščin®'
Samo čedne, snažne in veŠČ* žene v starosti 20 do 35 W se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniform®'
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.