JosiipZontar MIHAEL GAISMAIR IN HRVATJE Mod vsemi voditelji velikega gibanja nemško kmečko vojne se je najbolj' odlikovul po inteligenci, podjetnosti in poginuli Mihael Gais- mair.1 Rodil se je ok. 1. 1491 v Ster/ingu (Tirolska), bil nekaj časa pisar tirolskega deželnega gluvarja in briksenskegu škofa Sebastijana ter milničar v Klausenu. Maju 1525 je prevzel vodstvo upornih tirolskih kmetov. Ker upor ni uspel, so morali bežati udeleženci. En del je odšel že teduj ha ozemlje beneške republike, ki je mejila na Južno Tirolsko in je bila skoraj stalno v sporu s Tlab^huržuni. Gaisinair pa je odšel med drugimi begunci septembra 1525 vCraubiiiidcii (Švica), v začetku novem­ bra pa se je odpravil v Zürich k Ulriku Zvingliju. vodju tamkajšnje reformacije, s katerim je sklenil tesno prijateljstvo, ki je držalo do Gais- uinirjeve smrti. Vse kaže, du je bil Gaisinair že prej pristaš Zwinglijc- vega verskega in družbenega gibanja. Ker je bila katoliška stranka v Ävici precej močna, je upal nadvojvoda Ferdinand, da bodo odrekli Gaismnirju zavetje in ga izročili tirolskim oblastem. Toda Zürich je odklonil zuhlovo. Ko pa je prišla junuurja 1526 Guismairjeva žena v Zürich, ga ni bilo več tam. Umaknil se je v gruubiindensko gorsko dolino Priitigau, ki je skrbno varovala svoje stare svoboščine. Nastanil se je v občini Klosters. Tu je bival od januarja do marca 1526 in sestavil v tišini visokih gora, v zasneženi koči, zaščiten od svojih zvestih stražarjev, znameniti »Tirolski deželni red«, ki naj bi dal nov državni in družbeni red, temeljite politične in družbene reforme, ki bi preuredile Tirolsko v republiko. Tedaj so je seznanil Gaisinair s poslanikom francoskega krulja Francu 1. pri švicarskih kantonih, monsignorom Geoffroy de Grangis, 1 H. G r a r e u a u e r, Boj zu staro pravdo. Lj. 1944. 113 si., isti. Kmečki U|»f>r.i im Slovenskom», Lj. 1962, 171 si.; Jos. Maeek, Tyrolska selska vâlka u Miehul Gaisnunir (1525-—1532), Praha I960, lista. Dus revolutionäre Pro­ grammi dos iloiitsc'lien Buiiornkniioges von 1526, Historiée 11. Praha 1960, 111—l-i-t, isti. Lu guerra contadina tirolese e lu politica dd Venezia (1525 ilo tvv2). Historien Ш. Praha 196t, 7V-86. ()d starejše literature pride v nuis lev: H. S a n d e r . Vorurlberg zitir Zeit des deutschen Bauernkrieges, M1ÖG IV. Ergihi/ungsband, Innsbruck 1893, 362—367; H. Wopfner, Quellen zur Gesoluehlo dos Bauern knieiges iai Deiitsehtirol 1525, Acta Tirolensia III. Inns- briiiek 1908. Najnovejšo biografijo Gnisnuiiirju je dal prof, dr. OskaT Va- «oll«. Neue Deutsche Biographie, Hil. 6.. Berlin 1964. Pri sestavljanju Stuellijf mi jo ipostreigel s podatki ruvnatelj drž. arhiva v Ininsbrucku g. dr. H. Btu-huiiui'ii. zu kur se mu 'iskreno zahvaljujem. 205 ki je imel MU razpolago odlično organizirano francosko obveščevalno slu/bo. Bil ji' stalno in dobro informiran o dogodkih v habsburških in „..„.Škili deželah 1er pogosto pošiljal >avize« (poročila) beneški s.gnoriji. Tudi Caisniair je ...ogel preko njega izvedeti, knj se godi na liro skem. /alo je upal. da bo imel kmalu priložnost priti na Tirolsko ... to pot uspešneje obračunati z nasprotniki. Tudi Benečani, s katerim. ,t> stop.l v stik. so skušali pomagati na ta način, da so priceh spomladi 1526 zbirati večje oddelke najemniSkih čet ob avstrijski mej.. Čakal, so pa „a Caismairjev vojaški uspeh. Ko pa je bil po neprevidnosti Gaisma.r- ji-vega brata Janža predčasno izdan načrt in je brat ob »strogem zasli­ ševanju« г «.učenjem izpovedal vse podrobnosti, je bil poskus vojaške akcije preprečen. Pod pritiskom habsburške oblasti so nameravali Švi­ carji sedaj Gaismui.ju zapreti. Ker pa je pridobil v veliki meri simpa­ tia, prebivaleev v Gra.ibiii.denu in zbral okoli sebe na stot.nebeg4.ncev bivših kmečkih upornikov iz Tirolske in vseh koncev Nemčije, se ga nihče ni upal lotiti. , Ko je bila spomladi leta 1526 Gaismairjcva vojska pripravljena, se ji je nudila prilika za nastop v drugem salzburškem kmečkem uporu (april -julij 1526). Maju 1526 se je odpravil Gaismair na cehi svojih ljudi v Pinzgu... deželo sulzburŠkcga nadškofa, kardinala Langa. Ko pa je. tudi tu doživela kmečka vojsku poraz, je prekoračil Gaismair s svojimi četami, ki so štele (.reko 2000 mož in nekaj topov. Visoke 1 ure ter prišel „a beneško ozemlje. >• тг • Ravno tedaj so se ponovno zaostrila politična nasprotja v Evropi ii, z vzhoda se je močneje približala turška nevarnost. Po zmag. Karla V. nr. Paviji (1525)2 № j0 zbalu beneška republika za svoj obstoj m iskala „„„oči pri Turkih. Po vrnitvi iz španskega ujetništva je nagovarjal h,di francoski kralj Franc l. Sultana k pohodu na Ogrsko m proti Hubsbu.Žanom. 22. maju 1526 je sklenil veliko protihabsbursko hgo v Cognucii. ki je združevala poleg francoskega kralja Benetke, papeža Klen.enta VU., angleškega kralja Henrika VII!.. Milan in Florenco Ob takšnem stanju je nujno potrebovala beneška signori ja dobre najemiiiSke čete. Zato se ni ozirala na ugovor Švabske zveze, Karla V. in nadvojvode Ferdinanda in je odobrila Gaismairjevim četam azil. Sprejela je to kmečko vojsko v svojo službo» in jo uspešno uporabila zlasti v bojih pri Bresciji in Cremoni. Gaismair se je posebno odlikoval ter postal med vojaki tako priljubljen, du so mu podredili Benečan, tudi sviearsko najemniško pehoto.* Upal je. da bo mogel z beneško pomočjo /usesti Tirolsko. Toda protihabsbur.ška koalicija je. razpadla. Mnog. bojni tovariši se niso več" nadejali, da pride do pohoda v habsburške dežele in so zapustili najemniško vojsko. I.e okrog 1000 moz je ostalo Gaismair ju. ki je še naprej služil beneški republiki, kolikor mu ,e do­ puščalo zdravje. Proti koncu leta 1527 ali v začetku 1528 pa se je odpovedal vojaški službi ter se naselil predvsem iz zdravstvenih razlo- » Tudi na Kranjskem so slavila poraz Francozov pri Paviji in ujetje nji- III.M«U kralja. RP 1521—1530. fol. 152. Stan. DAS (1525. 5. marca). > M. S. D. XUI. 154. ' M. S. D. XL1I. 229. 589. 206 gov /. MIHI Magdo, otroci in nekaterimi prijatelji v Padovi. Beneška vlada um je odobrila letno »provizijo« 300 dukalov in oskrbovalnino za 4 jezdne konje pod pogojem, da prevzame ob ponovni vojni zopet vo­ jaško službo." T» pa tam je obiskal svoje nekdanje čete. ki so bivale v taborih, skrbel je še nadalje, da so prihajali vojaki-najemniki iz alpskih dežel v beneško službo,8 skušal je tudi širiti Zwinglijev nauk v Italiji, kar so iriu pa zamerili v Benetkah.7 Najvažnejše pa je poetalo odslej njegovo diplomatsko delovanje. Jz Padove so vodile tajne niti na Tirolsko, v Svico, v Nemčijo ter na Francosko. Sam je. bil preoblečen nekolikokrat v Ziirichu, kjer je prejel leta PVM) meščansko pravico. Pošiljal je sle prijateljem in bivšim ude­ ležencem kmečke vojske. V tajnih pogajanjih je šlo za ustanovitev nove prolihnbsburške zveze, h kateri bi pristopili nemški protestantski knezi in mesta. Predvsem sta podprla Gaismairjevo zamisel Filip Hessenski in Ulrik VViiriembcrški. Tudi Benečani so z zadovoljstvom spremljali njegovo delovanje."1 Doslej pa ni bilo znano, da je skušal Gaismair vključiti tudi h r v a t s k e de ž eie, ki so imele v tedanjih mednarodnih konfliktih pomembno vlogo, v veliko akcijo zoper Habsbnržane. Že od smrti kralja Matije Korvina (1490) so postajale te dežele pod slabotnimi Jagelonci bolj in bolj »nikogur zemlja*. Turški vpadi so bili vedno pogostejši, njihove posledice vedno težje. Gospodarska moč velikašev. ki je temeljila na zemljiški posesti, je stalno nazadovala. Upravičeno je trdila že leta 1498 Dora, vdova kneza Karla Krbavskega, da se težko vzdržuje, ker ima vedno manj kmečkih podložnikov in še ti se iz dneva v dan vedno bolj razkrope.8 Borbu za obstanek je silila hrvatsko plem stvo v vojaško službo. Ker niso našli pomoči pri svojem vladarju, so jo iskali pri sosedih. Mnogi hrvatski knezi in nižji plemiči so nagibali že po smrti Matije Korvina (1490) k Habsburžanu Maksimilijanu L. ki je leta 1493 po ne­ srečni bitki na Krbuvskem polju zagotavljal hrvatskim stanovom po­ sebno zaščito nemške države.» Konec leta pa so jim prvič stavili Turki rok do poletja 1494. da se jim podrede in plačujejo davek.10 Zato se ni čuditi, ako so dajali že to leto nekateri hrvatski knezi vsaj za del svojih svojih posestev -»haruć« bosanskemu sandžak-begu ter dovoljevali tur­ škim četam p rt« t prehod, da bi s tem obvarovali svojo posest pred uničenjem." s M.S. I). XLVI. 452. 491. • M. S. D. XI-VII. 29W--299, 538. ; M.S. D. l.lll. 400 4(>t. "> M. S. Ü. X1.IX. 22'». » M.S. D. II. "6. « V j. klade, Povjest Hrvatu IV. 175. 182 si., N. Kluič. Odnos hrvat- >ki>g Milmra prenut Fepcliiutiiiihi Habsburškomu uoòi Mohučke bitke. Radovi filozofskog fakulteta, odsjek /u povijest 2. Zagreb 1959. 87; TI. Wies- fleck er, MiixiiiniiiLians I. Türkeazug 149V94, Ostdeutsche Wissenschaft Bd. V. München 1959, IM. 170 sl. "' V j. K Uiić. o. d. IV. 195. " M. S. lì. II. 395, III. 859; V j. K 1 a i Ć . O. d. IV. 198 sl. 207 Ko pu j»' obstajala za čusn bencško-turške vojne (1499—1503) ne- varnost sovražnih vpadov v Fnrlanijo. se je signorija močno zanimala /n hrvatsko i)lemstvo. Dora Krbavska in njen sin Ivan Karlovic sta se potegovala za beneèansko /.uscito.» Knez Ivan je želel dobit! vojaško nujemniško službo /. dvesto konjeniki ter je bil pripravljen odstopiti Benečanom nekaj svoj ili gradov.» Večkrat sta se zavezala, da bosta stalno pošiljala beneškim oblastem poročila o gibanju turskih cet. Prejemala sta denarno podporo, da bi mogla plačevati tajne obvesce- vulee 15 Po končani vojni s Turki pa Benečani niso hoteli vec podpreti priza­ devanj hrvatskega plemstva, da ne bi prišli s tem v nasprotje s 1 urki Zato se je govorilo letu 1505. da se namerava Ivan Karlovic podrediti Turkom, in leta 1506, du je že »sultunov haraćar«.17 Ko pa je prišlo do vojne Maksimilijana I. proti Benetkam (1508 do I5K.). najdemo kneza Ivanu Krbavskoga zopet v beneški vojaški službi /. dvesto konjeniki.'» Letu 1510 je želel doseči zvišanje staleža na 30U konjenikov in plače za posamezne konjenike od treh na stiri dukate, zulricvaje. da ga vabi cesar Maksimilijan v službo in mu ponuja po šest dnkatov za konjenika.'» Beneško vojaško plačo pa ш Pojemal le v denarju, marveč delno tudi v angleškem suknu (chanese).» Zgledu Ivana Kurloviča so sledili tedaj mnogi hrvatski knezi in mzji plemiči 1er stopali v beneško vojaško službo.« Sklepali so tesno prijateljstvo z Benečani in jih celo pozivali, naj prevzamejo oblast nad vso Hrvatsko. Po končani vojni pa se je moral knez Ivan zopet ukvarjati * ™shjo. kako bi uredil razmerje do Turkov, zlasti še. ker je bil novembra 1521 postuvljen za hrvatskega bana.83 Zelo zgodaj je prevzel vojaško službo pri Maksimilijanu I. knez An/. (Angelo) Frankopun Brin jeki. Leta 1491 mu je «P^«»"*; grof Lenart nu Maksimilijanov* prošnjo 400 gold.,*« leta 1496_ pa je prejel 600 gold, za službovanje.« Med beneško-turško vojno je obveščal Benečane o gibanju Turkov, zaradi česar je prišel v nemilost P" ognkem kralju." Zanimal se je tudi za vojaško najemmsko službo." Po sklenitvi miru pa je odšel v službo Habsburžanov in se je udeleževal bojev zoper Ü SIII: Si: i: "Ä. ^ m ™, «i. «*. «* ». ««. '» il"K r e t s c h m a y т, Gesehdclite von Venedig Ш. 1934, 21 si. » M. S.u. VI. 188.446. . 1V ,_ '» M. S. l). Vili. 38, 81. 219, IX. 253, XII. 539; Vj. Klaić, o. d. IV. 237. '» M. S.l ). X. 76. *" M. S. D. XI. 30. 41. 73. 120. s' M. S.D. IX. 361. 415. « A. I v lic. Istori ju Srba u Vojvodin», Novi Said 1929, 49. s» V j. Klaić. o. d. IV. 317. »« 1494. 25. aprila, 1. mnju. list. DAD. « 1446 1 sept.. CdB 2, fol. 287, ADvKD. *• M S.D. П. 949, 111. 376, 567, 595. « M. S. D. IH. 482, 546, 651. 208 Benečane zlasti v Istri.2" Izjavil je, da želi biti zvest služabnik cesarju in noče slediti zgledu Ivuiin Kurlovién ter sodelovati z Benečani. Večkrat so ti poslali k njemu in mu delali obljube, du bi ga pridobili proti Maksimilijanu in i\u bi vpudel na kranjsko ter ropal po turškem načinu Irdil je, da nagovarjajo Benečani tudi bosanske Turke, naj napadejo habsburške dežele.-" Maksimilijan mu je podaril leta 1508 80 dukatov, da bi rešil Židom zastavljene drugocenosti.30 Isto leto nui je nakazal 1000 gold, iz davkov štajerske dežele,31 leta 1510 pa 4 komade sukna (I.indiseli tudi) za sluge in 15 gold, za njegovega kaplanu.32 Med hrvatske kneze, ki so nagibali ob smrti Mutije k Maksimilijanu, šteje tudi tedaj najmogočnejši hrvatski knez, Bernardin Fiankopan, čigur sin Krištof je bil v službi llabsburžunov preko 20 let.33 V času beneško-ttirške vojne je pogosto obveščal Benečane o gibanju turških eel.-' Neki dan je dajal po vseh svojih gradovih znake s topovskimi streli, ki so bili dogovorjeni za primer turških vpudov. S tem je želel po­ vzročiti preplah in doseči, du bi ga .sprejela beneška signorija v vojaško službo ter mu dodelila zaželenih 300 konjenikov.35 Do tega pa ni prišlo, /uto je stopil v vojni zoper Benečane nu stran Maksimilijana L, kar je poglobilo nasprotje do knezu Ivunu Karloviéu, ki je menda nagovoril letu 1511 turške čete, du so Bernarilu oplenile posestva.36 Ker se drugače ne bi mogel ubruniti sovružnikov, so mu izjemoniu dovolili kranjski stanovi, lin nabere vojnke-iiujeinnike nu Kranjskem.37 Nikolaj l'Yunkopnn Ti-žučki je prišel v bitki na Krbavskom polju (I4(J3) v turško ujetništvo. Odkupil se je šele po štirih letih z velikimi žrtvami.314 Nemški držuvni knezi, /.bruni v Freiburgu, so mu odobrili podporo 2000 gold., cesar mu je dodul 50 gold, zu 14 vutlov dumasta pri dvornem krojaču in 28 gold, zu kunino krzno, du dobi kožuh. Kmalu nato m u je nakazal Maksimilijan 1000 gold.39 Ker pa je vladurju vedno manj­ kalo denarju, se je plačilo močno zuvleklo. Leta 1504 je naročil kranj­ skemu vieedoiuu, naj plaču iz dohodkov svojegu urada 1000 gold, v tekočem letu, enako vsoto pa naslednje leto.40 Ce je prejel knez Nikolaj tu denar, se ne da ugotoviti. Se letu 1508 mu je ponovno nukazul isti *» V j. K I uiič. u. ti. IV. 250; Г>0«), 1Г. juiiuij, Škof. urli. fase. 29/5: M.S. I>. 1.4. 255. -» I5US, 5. april, Škof. urli. I.j., fase. 29/6. M nus. 12. okt. CklB K», fol. 122, ADvKD. 31 15(W. 29. okt. (iilü 16. fol. 222-222'. ADvKD. 33 I ••40. 4. mana. СкШ 17, fol. 287'. A IHK D. aa l'uni, o njeni M. M c si c. Krsto l'raiikoiwii u Indiani, Kud XIII (1870) 17-7'); V j. K luiić, o. d. IV. 243 sl. 3J M. S. D. II. 804, 1532. 1V>5, 13(0, III. 1101 sl., 1317 s!., IV. 530. 30 M. S. D. II. 1211 sl., HI. 23, 195. »* MIHI, Diplom. XX.VI. 24—2b (15|i, 4. sept.); V j . K I a i ć , o. d. IV. 247, M. S. I ). VIII. 570. 37 II. J. B ill e r m a u n, Cescluidito (1er Gesuuntstaatsidee li 205—206 a" V j . K laie, o. d. IV. 191. 199. 3U HON. 24. uvïf. CilIB 4 fol. 160'; 1500, 24. uv'g. (JdB 6, fol. H>7-; I5()|, 2. upril CllB S. fol. N7; 1301. 20. j lil. GilB 9, fol. I09-. ADvKI); II. J. B i il e r ш u il м . ... il. 205; Milli, IWiplom. XXXI. 5. j° |5(Ц. 24. fi-hr.. (.'.IB 13, fol. 235. ADvKI). U K)2i>iliivlii„ki časopis ''()') шшк.« Za lažjo brambo prvd Turki mu je dal ^'Ј^Д £1 smodnika nu razpolago- V vojni proti Вспоашо•» <^» « ]t I Nikolaj v habsburški službi s 50 konjenik.« Umrl je leta I?--. Med prvimi Hrvati, ki so stopili v službo Habsburžanov, je bd ilM, L ш-clekln kin.« Tri lela pozneje jc prcvscl Marko 12 Klisa Okoli leta 1520 pa je postal položaj na Hrvatskem kočljiv. V stiski „J'ÏÏ se obirali "posamezniki in hrvatski stanovi za pomoč i« •" 1508. 10. ju... ?}"*•£}•&*££*& j»... GclB 11, fol. 8, ADvKD. « 1501, 2H. teibr. Calli У. fol. 17b , 3iK, -o. J«•"• ^ « I5M. 17. *v«.; 1W}>. 1Д- J"l- Sk«ï-„f 'fjKl - ' « 12. jiui. Г>22. M lili. I> »lom. XXXI. Л. M- johannstein m, A n t S eh a C h.. ... B er 1>.е VVOCM r Wa«I.orsclu | ^ kiimh.- von N.ederost.we.el. K.I. 1-2. WUMI +, « 1500, 15. uvtf. C.iUi 6, fol. 53 . AU-yKJJ. « 1505 24. uv«. (ilB 12, fol. W, ADvKD. :¥"№lWn,|ZÏMaf^ Slov. eintraf Vili (1953). 145-»»; M.« *"»* п. r sv? f - •.-'«? •'4tÄÄ^ HumerUn^asse, mi je »poru«, o . '"•f-'tA'Yc o d IV 285, 501.si. 1W--T ?£•: «& ^ЛХМЛ"Ц U -^ M-s.D" XXIX. ш, 6:4?-^^U; ^.ù:;.^ Herein .n Hofe ^^^ v,„, ui'a,... Jni.rlH.d. des Wiener Uugwûscho.. lustor.sclien Instituts 1, Buda iii'st 1951. 74. 210 •Hiiioon.55 ki sodelovali proli Uubsbuižniioin, obljubljali pomoč in skušali pridobit i zaveznike, zlasti Krištofu Frunkopann, ki se je vrnil na očetovo željo leta 1523 domov.50 Vojaška pomoč nadvojvode Ferdinanda je bilu Hrvatom sicer dobrodošla, toda nezadostna.57 Ferdinand sam pa ni imel zadosti finančnih virov in je bil docela odvisen od nemških državnih knezov in svojega brala, cesarja Karla V.,58 ki pa je presojal vse v. vidika francosko-itulijanske vojne (1521—1526). Hrvatje so bili prisiljeni, du iščejo nek »modus vivendi«58 in so skušali zavlačevati odločitev glede razmerja do Turkov v upanju, da jim vendar le pride kdo na pomoč.*0 Pri tem pa žal ni manjkalo domačih sporov. Skoraj vsi hrvatski knezi so bili nezadovoljni z banom Ivanom Karlovičem.01 Prišlo je celo tako daleč, du so se morali bojevati od štujerskih stanov plačani hu- zurji, ki so jih duli banu na razpolago zu hrambo dežele pred Turki, /. huzarji, ki so jih dobili Frankopuni Slunjski zu isti namen od kranj­ skih stanov.118 V takšnem položaju po postavitvi Ivana Taha za bana, knez Ivan ni hotel več opruvljuti funkcij bana.*3 Oklenil se je nadvoj­ vode Ferdinanda, ki ga je sprejel v vojuško službo in mu leta 1526 dodelil 100 konjenikov.*4 Nasprotno pa si je zagotovil knez Bernardin letu 1522 zavetje na ozemlju beneške republike zu primer, i\n bi bil prisiljen bežati iz Hrvat­ ske."5 .Sicer pu se je trudil, da ne bi dujul povodu Turkom za vpade na svojo posest. Po mnenju beneškega poslanika v Budi je postal leta 1521 podložen Turkom."* /uto ni dujul letu 1522 znakov s topovskimi streli in tudi ni nikogar obveščal o prihodu turških čet. Odslej so se pogosto ustuvljuli Turki pri pohodih nu njegovi posesti.*7 Ko je želel poveljnik Bernard llitschun nustuniti svojega vojaškega obveščevalca na franko- pnnski zemlji, uiu je dal knez Bernardin vse odvzeti in ga je pregnal.*8 Podobno je ravnal tudi knez Nikolaj Zrinski. Ni dajal svarilnih znamenj niti ni pošiljal poročil o prihodu sovražnikov. Leta 1522 ni dovolil, da postavi poveljnik Weichselberger straže na njegovem brodu ob Uni, kjer so pogosto nemoteno prehajale čez reko turške čete." Svoje ravnanje je zagovarjal s tem, da je moral skleniti mir s Turki, sicer bi 65 O Hinrouu prim. V. !.. Bon rilly, Les diplomates de François Ier. Antonio KiiHon et lu politique onion tuie do l'ìraneois 1« (1522—-1541), Revue IlistoriiMie (XIII (1013) 65 si. » \ j . Ktaiié, o. d. IV. 305. v j . N Milil. Diplom. 1. 43, »» Pnim. 1522, 25. uipril, Milil, Diiploin. XXXI. 96— 98. "» MIMI, Diiploin. XXXI. 336—337, 491. »' MIHI, Diiploin. XXXI. 165-Л66. 172 si. «ä MIHI, Diiplom. XXXI. 151, 154. 172—173, 178—18«, 184 si. •» Vi. K lu liić, o.d. IV. 330. 346. " Milil, Diiploin. XXXI. 447. 52'); MS11SM XXXV. 5. «» M. S. D. XXXII. 342, XXXIII. 53, 130—131. eu M.S. D. XXX. 1%, 292, 294. •' Milil. Diplom. XXXJ. 90; M.S. D. XXXU1. 236. <"• MUH. Diiplom. XXXI. 329. •• .UHU. Diiplom. XXXI. 193-197. 211 propadel. Saj kljub ponovnim prošnjum ogrski kralj Ludvik II. m po­ magal niti njemu niti drugim hrvatskim knezom.™ Kljub vsemu ga je /elei pridobiti Ferdinand /.ase in ga j« sprejel v .službo s 50 konjeniki. Krunjskim stanovom so se priporočali za vojaško najemnisko službo zlasti bratje Jurij in Matiju Frankopan Slunjski ter Krištof in Volk, sinova Anža Frankopuna.72 Zadnja dva sta se pogajala leta 1524 za pie vzem obveščevalne službe v korist kranjskih stanov,73 ki jo je vodil dotlej pred kratkim umrli Peter Kontentič7« v Gvozdanskem. Ko pa so zvedeli v Ljubljani, da plačujeta brata sultanu »harač« za gradove Brin j in Tržič, so postali nezaupljivi, vendar so upoštevali njihovo za- trjevunje, du so to storili iz nuje, ker bi sicer ne mogli obvarovati svoje posesti pred opustošenjem.75 Zato so priporočili kranjski stanovi njihovo prošnjo za denarno pomoč, ki jo je naklonil Ferdinand vsem stinm knezom Fraiikopanoiu.7" . ... Tik pred napadom sultana Sulejmanu na Ogrsko leta 1526 je bil torej Že dobršen del hrvatskih knezov in nižjega plemstva v vojaški najemniški službi Ferdinandu. Razumljivo je, da so mu izjavljali, da nihče izmed njih ne želi imeti stikov z Benečani, ker so ti povezani s Turki.77 lsločusno pu je ponovno pozval sultan hrvatske stanove po svojih poslancih, nuj se mu v celoti podvržejo. Tudi Benečani so prigo­ varjali Hrvatom, naj sklenejo z njihovim posredovanjem trajen mir l'o poruzu na mohaškeni polju (29. avgusta 1526) in smrti Lud­ viku II. so se odločili na Ogrskem in v Slavoniji za vojvodo Ivana Zapoljo le na Hrvatskem za Hubsburžunu Ferdinanda.7" Po kronanju 10. novembru istega leta je želel Zupolju čim prej pridobiti priznanje tujih zlasti zavezniških držav. Zanimivo je zasledovati, kako vztrajno se je trudil kralj Ferdinand s pomočjo svoje obveščevalne službe, da prepreči Zupoljevim poslancem pot v zamejstvo, kjer bi sporočili nje­ govo izvolitev in kronanje za ogrskega kralja.-Enako je skušal cim bolj onemogočiti tujini poslanikom in slom, da bi dospeli na Ogrsko ter prinesli Zupolju sporočilu in denarno pomoč. Senjski škof Franc Joželić je bil namenjen y Benetke, v Hun do papežu Klementa Vil. in k francoskemu kralju l'ranci I.« Ker Fcrdi- ™ MHH, Diiplom. XXXI. 298-300. » MHH. Diplom. XXXI. УИ-1». 428 si., 432. 448, 4>2. 4.5. •s MHH. Dìiphxm. XXXI. 164-165. « o'Uiìair,.^ moiršmdijo, Viliueh „ml der Südosten, 900 Jahre Villain. I960. 48T. ^ ,ЛЈ _„_ " MHH, Diplom. XXXI. 301-302. 394—^. '• MHH, Diplom. XXXI. 284. 447. " MSIIŠM XXXV. 17- 19; V j. Klaić, o. il. IV. 324 si ->28 si. » MUH. Diplom. XXXI. 561-562: MSHSM, ХХХШ. 98 si. '»Vi Klaić, o. d. V. 58, 64 si. . . . «• MS a iu s a 1 o v i (•, Diplomatska misija senjskog biskupa Jo/.efica a-otl. lWfc-,lW7, Zbornik historijskog instituta JAZU 1. Zog reo 1954^ 158 si.; r e sss - Irr-Klein. (Jcschiclite von Uiigunn 111. Lc»pzig 1874, 407, 414 sl V j. K 1 «ir o d. V. 70. l'ri S. je аекај лпрак: str. 163 reska glavar je bal Hans (Jan/.) Apfalter, in ne (>И«1иомн; str. 161.-ni res, da bi bd Zapolja, kakor t rei i 212 mimili ni uspelo, da bi mu preprečil potovanje v Kalijo, je naroèil obveščevalcem, nuj pazijo na vsak njegov korak in sporoče poveljnikom ob moji, kdaj so Manierava škof vrnili. Ko so izvedeli, da se bo 5. ali 6. februarja 1527. je dobil reški glavar Janž (Hans) Apfaltrer nalog, naj ujame Jožefića na povraitku. Za lo nakano je zvedela tudi beneška signorija 1er mu poskrbela varno vožnjo po morju do pristanišča Novi v Vinodolu, kjer se je izkrcal na posesti Bernarda Frankopana,81 čigar sin Krištof je stopil novembra 1526 na stran Zapolje.82 Zapoljevi poslanci, ki so bili namenjeni k sultanu, niso dospeli k njemu. Enega so umorili na potovanju, drugega so ujeli Ferdinandovi ljudje.8-1 Na Angleško poslani zastopnik Zapolje je najbrž srečno dospel v London. Ko pa je zvedel Ferdinand, da prihaja neko angleško po­ slanstvo na Ogrsko, je naročil vsem deželnim glavarjem januarja 1527. naj ne puste omenjenemu poslanslvn. ki se utegne v kratkem pojaviti, da potuje dalje, marveč naj ga pri vedejo na dvor.84 Tam je izjavil Fer­ dinand angleškemu poslaniku Johnu Wnllopu. da mu nikakor ne more dovolili, da potuje k Zapolju.85 Podobno se je pripetilo odposlancem, ki so hoteli marca 1527 stopiti v slik z nemškimi državnimi knezi na zboru v Regensburgu. Ferdinandovi ljudje so jih zgrabili v Kronisti, jim odvzeli spise, iz katerih jo bilo razvidno, da so nameravali pridobiti nekatere državno kneze za Zapoljo, in jih napotili domov. V začetku aprila so prestregli na Koroškem v Št. Vidu ob Clini ostrogonskega kanonika Matijo Bancza, ki jo bil namenjen v Rim. Pri njem so našli več pisem kralja Zapolje in nadškofa Vârduya za papeža Klementa VII. in razne kardihalc.M Posebno pažnjo je posvečal Ferdinand odličnemu francoskemu diplomatu Hinconu. ki ga je poslal Franc T. h kralja Zapolju. V začetku maju 1527 je dospel inkognito v Benetke. Da ga ne bi zajeli na ozemlju llabsburžanov, mu je dala signorija ludjo na razpolago, ki ga je varno pripeljala na ozemlje Bernardina Frankopana. Zastonj so puzili glavarji Marano, Trsta, Gorice, Reke in v Senožečah, da bi ujeli Ri neona.87 Preko š.. »volimi «icsi), kože d ostalu robu. koja je dolazila i/, iijomačkiih zemalja, kupovali u Mlecii'iiiu«. Splošno znano je. z Ogrskega me bado vwc. >po&iljulii ipreko >tenra tedesca«, ker so imeli sovražni Haibsminziinii od toga tranzitnega prometa (»preko Ptuja in Ljubljano) veliko korist. Kakor pričajo viri diz nekoliko kasnejše dobe, so gnali živino naravnost v pnistaiiiii&ču Hrvatskoga Primorja (zlasti Bakar) in odtod 'prevažali po morra v Boinotke. "• MUH. Diplom. XXXI. 618 619. H* V j. K laié. o. d. V. 62. 70. "•'' Possi er-Kleli ti. o. d. Ш. 40?. M HP. П21-ПЗО. Stan. DAS, fol. 219 (1527. 7. jun.): F e s s 1 e г - K I ei n . o.d. III. 407. 4-15; .Vrelwv f. österreichische Geschichte 57. Bd. 123 sl. "* MHH. Diplom. V. 103-105. 302-504. "• Fe s s I e r- K lci" o i x . П. 1. 127 »° 1527 7 decomber, DAS. Stan. fnsc. Sturo listnte 1421-la30. -st. 84. o, up, V>21-1530, Stau. DAS. fol. 255 (1528. 10. Jan.). « O Vidu Khlislu prta,, moji Studim: Vi ludi ,ind der Sudostcn 495 si » Villacli-NUmhere und dor Südoskm. f. Jahrim.ch des Museums der Stadt V il­ iadi. 1964., 97 sl. м 1528 29. ian. DAS, Stan. fuse. 281. . ., и MMR Déplom. V. 89-91 ; Archiv f. Kunde österr. Gcscluchts.iiiellen 24. Bd. M %2. 214 Trankvil Andronik. Rinconov tajnik.9» Tz Benetk so namerava peljati poslanec do Bakra in odtod polovati preko posesti Bernardina Franko- panskogo v Zagreb. Na tej poti pa bo spremljal zagrebški meščan Štefan Dijak. Poslanec utegne imeli s seboj pisma francoskega kralja in bene ške vlade za Zapoljo. Nikolaj Oger je zatrjeval, da gredo vsa pisma Oancoskega kralja in Benečanov za Zapoljo in obratno za beneško signo- rijo in Franca 1. preko frankopanskega oskrbnika v Bakru, kjer se sre­ čujejo oboji sli.96 Na podlagi te vznemirljive vesti, ki se pa ni izkazala kot zanesljiva, so ukazali poveljniku Janžu Piichlerjn in hrvatskerrni banu Francu Batthyànyju, naj prcstrežeta poslanca Zapolje ali vsaj pri meta Zagrebčana Dijaka.97 Vojaški uspehi, ki jili je dosegel Ferdinand jeseni leta 1527, so se izkazali kot kratkotrajni. Ri neon se je umaknil s poraženim Zapoljo na Poljsko. Spomladi leta 1528 pa se je pripravljal Zapolja na ponovni pohod na Ogrsko, sedaj kot zaveznik mogočnega Sulejmana. V Italiji so se tedaj zelo zanimali za položaj na Ogrskem in Hrvatskem. Pri Celju so ujeli Ferdinandovi ljudje marca 1528 poslanca mejnega grofa Mautove s spisi.98 Istočasno je odšel po naročilu beneškega doza skrivaj na Hrvat­ sko Dalmatince Herkul Daissoli iz Paga.»9 da ugotovi položaj, v katerem se nahajata Ferdinand in Zapolja. Srečno je dospel v Križevce. kjer je bil ledaj zbor slavonskega plemstva. Tajno je stopil v stik z Zapoljevim pristašem, zagrebškim škofom Simonom Frdödyjem, ki se je nekoč kot reven študent v Podovi bojeval v vrstah beneških čet.100 Povabil je bene­ škega agenta na grad Dubravo ter mu zatrjeval, da je ravno nameraval poslati zagrebškega kaštelana v Benetke z zapečatenim seznamom šifer. s pomočjo katerih bi mogel stuluo dopisovati z beneško signorijo. Kot poblaščenec. slavonskega plemstva se je želel pogajati o politični zvezi t. Benečani. Bil je tudi pripravljen stalno pošiljati poročila o važnejših dogodkih v Nemčiji, na Ferdinandovem dvoru, na Češkem, pri kralju Zapolju in v Turčiji, ker ima povsod odlične zveze. Približno istočasno je naročil Zapolja svojemu stalnemu poslaniku pri beneški vladi, varadinskemn prošlu Giovanni Battista Bonzagmi.101 naj sporoči signoriji, da bo skušal z napadi na Ferdinanda preprečiti, da bi ta mogel pomagati Karlu v Italiji in tako bodo mogli Benečani zavzeli Tirolsko iu pokrajino Karnijo. S tem pa bi se uresničila davna želju Mihaela Gaismairja. Kakor kaže, so inorale biti zveze med Italijo in Ogrsko, po katerih so prihajalo pisma in denar od Francozov in Benečanov na Hrvatsko •» V. L. Bou ir il Iv. o. <1. 80. •• RI', И21 -ПТО, DAS, Siit.il. fol. 2"> (1128. 29. Jan.). <" MSI ISM. XXXV. <>3-96 (Г>28. 12. fobr.). ^" M. S. Г). XT.VII. 42—41. •• Ni! S! IX XTV11. 71-74. Ime Dalmatinca je lu Hercules Miissolus. MSHSM XXXII. 147 14« ipa ime liste osobe po spisu i/, beneškega ti rž. arhiva: Hercules Daissoli. Menim, flu je F. Sišić pravilno bral. 100 K. Kejisii ag, o. d. 81. ,ul k a I ni a a Julius/, JÛJIOS kiraly olasz diiplomatâja. Festschrift /nr Fiiiei- des /weiliiiwlertjüliriiigcn Bestandes des Haas-, Hof- und Staats­ archivs II. 1<Л1, 127 si. 215 in Окгнко k /.npoljii. še vodno živahno. Maja 1528 so ponovno opozorili kranjskega dcžclnego glavarja, naj ria ustaviti in zapreti vso osebe, ki l»i potovale na Hrvatsko in Ogrsko iz sovražnih namenov.102 V začetku (unija jo uspelo vojakom Bernarda Ritschann. ki so strazili glavna nota no Hrvatsko in v Slavonijo, da ujamejo sla. ki ga je poslal Mihael Gaismair.103. Najprej so našli pri njem pismo za nekega Janža Zaiich- nerju. rudarja v Gvozdanskem.104 Po estrogeni zaslišanju« z mučenjem so odkrili v škornjih še dve pismi, ki sta bili naslovljeni na oba hrvatska bona. na Franea Batthvânvja in Ivana Krbavskega. Oba je bil postavil Ferdinand 18. januarja 1527. Ritschan je takoj sporočil knezu Nikolaju Zrinskoimi. lastniku rudnika srebro in svinca v Gvozdanskem. naj da prijeti Zauehnerja. Kranjski stanovi pa so poslali prepise vseh treh pisem notrnnjeavstrijski vladi in prosili nadaljnjih navodil. Ferdinand jo nato odredil, naj zahtevajo od rudarskega sodnika v Gvozdanskem. da preda Zauehnerja. ki ga naj zapro v ječo deželnega glavarstva v Ljub­ ljani.105 Omenjena pisma niso ohranjena in o nadaljnjem poteku dogodkov zaenkrat ni ničesar /nano. Zato moremo lo domnevati, kaj so vsebovali spisi in kaj je želel Gaismair z njimi doseči. Znano je. da je bila v Gvozdanskem večja kolonija nemških rudarjev. Ni izključeno, da je bil Zauohner Gaismairjov tovariš iz kmečke vojne. Frane Batlhydnv. ki gu jo postavil za hrvatskega bana se kralj Ludvik IT. lota 1525. jo dosegel po mohaški bitki z neodločnim obna­ šanjem, da sta se oba kralja potegovala zanj.,M Rineon mu jo izročil pismo francoskega kralja, v katerem ga ta poziva k zvestobi do /a- poljo."» Botthvâny sam jo poslal zaupnike k Ferdinandu in v Benetke, l'an, so po že vedeli, da so pogaja s Ferdinandom, ki je želel vedeti pod kakšnimi pogoji bi sprejel shi/ho bana.»» V Ferdinandovi odsotnost, jo sprejela njegovo sestra ogrska kraljica-vdova Marija vse Kattliya- „vjovc zahtevo samo. da bi ga pridobila.'»9 Bratu so se zdelo pretirane in jo odlašal z njihovo izpolnitvijo že zaradi pomanjkanja denarja. Tedaj je pričel ban nagibati k Zapolju in zapustil Ferdinandovo stran- ko.110 jeseni 1527 pa se jo pod vplivom zmag Ferdinandove vojske zopet vrnil nazaj in je bil potrjen za hrvatskega bana.111 Spomladi 1528 pa se je zopet spremenil politični položaj. Stranko kralja Zapolje se je okrepila. Zagrebški škof Smion Lrdodv in Ivan Tahy sto najela preko 1000 konjenikov in pridobila skoraj ">ä HP. 1421-1540, DAS. Slan. Fol. 267 (Г>28. 6. maj). 1(и 1428. 26. junij. DAI). Ungarische Akten, fase. "'• . 1111 O rudniku v Cvo>!tl«nskom pniini. mojo študijo: Vnllaoh u. der лш.- ii>tt>ii 48b si. '"» UT 142t—1 "VW. DAS. Slan. fol. 2" (Г>28. 1 •>. jul.). »'« MIHI. Diinlom. XXXI. 586: MSHSM, XXXIII. 16-17, "•>-•>*. "" MSHSM XXXV. 47-48. - M. Samsalov.ić. o, ,1. 161 : MSHSM. ХХХ1И 85-8? 87-««). »•» MUH. Diplom. XXXI. 6(H) 608, 608-610: M^HSM, XXXI11. 8>—S., S'- -SO 1111 MIHI. Diplom. XXXI. 644 644. 644-644. 660. 668, 670-671. 111 Ï' c s s I e r - K 1 où n , o. d. 111. *24. Jib (•clolno plemstvo Slavonije. Ban Ivan Karlović Krbavski pa je položil, da zaradi njihovega delovanja ni mogel zbrali več kol 2000 gold, davč­ nega denarja. Zalo ni več vedel, kako bi zavaroval deželo pred sovraž­ niki. Bnffhyâny se je nameraval odreči banski časti v prepričanju, da Ferdinandn ni več mogoče zaupati, ker nikdar no pride na Hrvatsko in danili obljub ne drži. Med Hrvati je vladalo mnenje, da jih Ferdi­ nand vobče neče ščititi pred Turki. Tako je postajal Ferdinand bolj in boli nepriljubljen. Za vse te neprilike so vedeli v Benetkah. Zato so vsebovala pisma, ki jih je prenašal Caismaierjev sel in kakršna so tedaj pošiljali iz Benetk rožnim hrvatskim plemičem, najbrž razne obljube m pobude beneške slgnol-ije, da bi dosegla sodelovanje vodilnih oseb na Hrvatskem proti Hnbsbiiržanom. Kranjski stanovi so predobro poznali tedanje razmere, težak polo­ žaj Hrvatov, vztrajne težnje Benečanov, da bi pridobili hrvatsko plem- slvo ter njihovo nujemniško konjenico in pehoto. Zato so odobrili sta­ remu Bernardini! Frankopnnu. ki se je oklenil po smrti svojih sinov kralja Ferdinanda, brez predhodnega dovoljenja notranjeavstrijske vlade, plačo za 40 konjenikov za dobo dveh mesecev, enako Volku Fran­ kopanu iz Brinja. Ko pa sla minila meseca, ne da bi dospela odločba vlade, je opominjal kne/ Bernardin za nadaljnje plačilo, če« da bo moral drugod iskali službo, ker sam nima več premoženja, da bi se vzdrževal. Pripravljen je bil izročili Ferdinandu vse gradove, ki jih ima s svojimi vnuki vred. Fnako je prosil Volk Frankopan in kazal slanovoui dvoje pisem beneške signorijc. s katerimi ga vabijo v svojo službo pod mnogo ugodnejšimi pogoji. Zalo so sklenili kranjski sianovi, da bodo še dalje plačevali obema. Bili so si svesti, kako ogromna bi bila Škoda, ako pridejo gradovi kneza Bernardina v roke Benečanov in kako propada Hrvatska, če nekdaj najmočnejši hrvatski knez ponuja svoje gradove vladarju."8 Delovanje Mihaela Gaismairja je bilo torej vsetninsko, vztrajno in za llabsbiiržane zelo nevarno. Zalo so mu stregli po življenju. Več­ krat so p reža I i nanj najeli ljudje, pa je srečno ušel.113 14. aprila 1532 pa jim je uspelo, da so udrli v njegovo hišo v Padovi in ga umorili.114 ll? D\D Umjar \klr,n, fuse. VI: Benečani so linieli tedaj posebnega .m-.m-ilitorc'ili O.rvaru. M. S. D. XÌ.IX. 20 (3. okt. П2Н). »« M.S. D. XI.VI1. 401—402. "« M. S. D. I.Vt. 33, 61—63. (I7--68. Kratice ADvKD = Arhiv dvorne komore, Dunaj (Hofkanimerarcliiv. Wien). i t»j i \V Bauer = W. Hauer. Die KorrespondeiK J'eriluiumds I. Bd. !.. Wiiiii 1012. • W. Bauer - H. Lacroix = W. Hauer - R. I.acrmx. Die Korrespondent/. I'erdinands I. Hill. II. I. 1037.. II. 2. 1038. DAD- Državnu arhiv. Drniaj (Huns-. НоГ- und Staatsarchiv, Wiioii). . DAS = Državni urliiiiv SBS, Lj. (Sedaj: Arhiv òlwcnwje). 217 OcIB = CwliMiMiiifli. ADvKl). MUH = Monumentu liiingariac Historiée, Budapest. MIÜG = Mitteilungen des Instituts für österr. Gesclmchtsfor- sdnurag, Wien. M.S.D. = Marino Snimito. Diarii, Veneria 1879—1903. MSIISM = Moiviiimonta speetanbia luistoriam Slavorum merulio- iiiilii'iwn, /a#ran. RP = Ropistratiurprotokoll. Stan. = Stanovski arhAv, DAS. Ì18