OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU TV. * izvršujemo vsakovrstne tiskovine equality NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds vol. xxxiii.—leto xxxiii. cleveland, ohio, tuesday (torek), FEBRUARY 21,1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 36 Vile rojenice fpk rojenice so se zglasile 18. ruarja pri Mr., in Mrs. Joe Kensington Ave., in J, . ' ^ ki'epkega sinčka-drugo-Jenca. Dekliško ime mame je delal J® dolgo let (. ^ Stampfelnovi modni ovini. Mati in dete se naha-3^ gj P'l^anklin bolnišnici na W. , - m se dobro počutita. Ta-jgip ^ postal Mr. Jacob Požar na ^ naslovu zopet stari oče. m decembra so pa vile pustile krepkega sinč-T,™''03enca pri Mr. in Mrs. kliSf^ ^°^ar, 998 E. 71 St. Delo a ^ nilade mame je birm Haskett, srečni oče je sin Požar na Ken- Ave. čestitamo! ^kurchill ponovno Predlaga pogovore ® Sovjetsko zvezo ^8. feb.—Winston Ia„ J ' J® danes ponovno pred-■^a n zapadni voditelji gredo ftii,- s sovjetskim pre- 'bi Stalinom. Izjavil je, da , hidrogenskimi bom- Chvi rchiii je poudaril, da je od . iQ 1 • • 'Sila , ' ga je sprožil, od-, ^soda Anglije. ^4Ncn « - kupuje letala fcb-—Dobro ob-^tičjig^' ^1 pravijo, da faši-Španije kvipuje v "državah letala' za J® spoj,^' ®°glasno s poročilom ®^lenii ® Francovo vlado *^*^2)26 ^predstavnik ameriške g-aft C '^^olidated Vultee Air-gg°"' ^Gorge de Sonchin. t ^Pan"^^ ^fužba obvezala, da poslala 44 letal, za Pesetov^®^®^^ okrog 80,000,- Madžarska zahteva najstrožjo kazen za ameriškega trgovca, ki je priznal, da je vohunil BUDIMPEŠTA, 20. feb.—Madžarski državni tožilec je danes zahteval najstrožjo kazen za 39 let starega pomožnega predsednika ameriške družbe International Telephone and Telegraph Co., Roberta A. Vogelerja, ki je zadnji teden priznal, da se je ukvarjal z vohunstvom in sabotažo in prosil ljudsko sodnijo, naj ga milo kaznuje. Na zatožni klopi so se poleg [ Vogelerja nahajali tudi njegov angleški pomočnik Edgar Sanders in petorica madžarskih državljanov. Državni tožilec Gyula Alapai je pri zaključku obravnave ponovno predložil dokaze o krivdi obtožencev in zahteval, da se jih zaradi vohunstva in sabotaže najstrožje kaznuje, kar po-pieni, da je zahteval smrtno kazen. Vogeler je tudi podal zaključno izjavo. Med ostalim je rekel; "Želim omeniti mojo sobotno izjavo in ponoviti, da iskreno obžalujem svoje razdiralne aktivnosti. To posebno, ker me je ena velika dežela, Amerika poslala v eno majhno. Madžarsko, da podkopam delo obnove. Želim izkoristiti pravico svojega zadnjega zagovora z izjavo, da sem brez vsakega pritiska in žalje-nja svobodno priznal krivdo. "Želim tudi izjaviti, da se je z mano dobro postopalo za časa preiskave in na sodni ji in upam, ^a bo ra,oje priznanje dokaz, da obžalujem ono, kar sem storil. Vem, da bom moral trpeti kazen, toda upam, da bo sodnija vpo-števala mojo prošnjo za milo kazen in tako tudi argumente mojega odvetnika." Vogelerjev odvetnik je priznal, da je njegov klijent povzročil "solze in kri," toda je poudaril, da se ga ne more soditi na isti način kot madžarske državljane. "Tujec ne more biti izdajalec. Vogelerova vloga v sabotaži sploh ni bila dokazana," je izjavil odvetnik. Angleški državljan Edgar Sanders pa je izjavil: "Tri okolščine so bile, ki so me vodile v sklepe, zaradi katerih se zagovarjam. Te okolščine so bile moja vzgoja, moj vojaški poklic in delo, pri katerem sem bil uposlen. Toda naj poudarim, da nikoli nisem gojil nobene osebne jeze proti tej deželi. Popolnoma se zavedam resnega značaja dejanj, ki sem jih storil, in sem v petek skušal o tem podati najbolj natančne informacije. "Upam, da sem podal pravo sliko mojih dejanj in prosim sodnijo, da to vpošteva." krompir naj se pošlje židom WASHINGTON, 18. feb.—Republikanski kongresnik John M. Vorys je danes izjavil, da bo kmalu predlagal, da Zedinjene države pošljejo surplusni krompir kot pomoč židovskim beguncem. Čeprav Državni oddelek ne odobrava takšen predlog, bo kongresnik skušal, da se ga odobri. 37 japonskih zlo činčev aretiranih TOKIO, 20. feb. — Na zahtevo Avstralije je bilo na Japonskem aretiranih nadaljnih 37 vojnih zločincev. Vkupno število Japoncev, ki se bodo morali zagovarjati zaradi vojnih zločinov, je sedaj 87. Wallace ponovno priporoča pogajanja SOUTH SALEM, N. Y., 19 fpb.—Bivši podpredsednik Zedi njenih držav Henry A. Wallace je danes priporočil, da Zedinjene države in Sovjetska zveza začnejo diplomatska pogajanja in jih nadaljujejo, dokler se obe sili ne sporazumeta glede prepovedi uporabe atomske energije kot uničevalnega orožja. Wallace je napadel Demokratsko stranko zaradi njenega "nečloveškega sklepa," da se začne izdelovati hidrogenske bombe. Obenem je tudi oplazil republikance, ki soglašajo s tem sklepom. Voditelj ameriških progresiv-cev je dalje priporočil, da dežele Atlantskega pakta objavijo javno izjavo, s katero se obvezujejo, da ne bodo prve rabile atomsko orožje. Po njegovem mnenju bi v sporazumu med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo moralo biti vključeno tudi nadzorovanje v okviru organizacije Združenih narodov. Wallace je poudaril, da je Progresivna stranka edina politična stranka Zedinjenih držav, ki zagovarja mir na svetu hidrogen-skih bomb. Pričakuje se, da bo Wallace ponovno apeliral za mir na konvenciji Progresivne stranke, ki se bo začela prihodnji petek v Chicagu. Včeraj je tudi predsednik United Lutheran cerkve dr. Franklin Clark Fry apeliral na Zedinjene države, naj javno obljubijo, da ne bodo prve porabljale hidrogenske bombe. Dr. Fry bo skupaj z metodističnim škofom G. Bromleyem odpotoval v Pariz na posvetovanja svetovne zveze cerkva, ki bo med ostalim verjetno obsodila hidrogenske bombe. Senator predlaga, da Truman pošlje poslanca v Moskvo WASHINGTON, 20. feb.—Demokratski senator iz Texasa Johnson je danes priporočil, da predsednik Truman pošlje glavnega sodnika Vinsona, gen. Ei-senhowerja ali pa gen.'Luciusa Claya na mirovno misijo v Moskvo. Johnson je izjavil, da bi trije predlagani poslanci morali odpotovati skupno ali pa ločeno. Po mnenju demokratskega senatorja, če takšna mirovna misija ne bi bila uspešna, bi Zedinjene države morale vložiti vse napore za splošno oboroževanje. Predsednik Truman je sicer pred volitvami bil pripravljen, da pošlje glavnega sodnika Vinsona v Moskvo, toda zadnje čase meni, da nova pogajanja niso potrebna. Naročajte, širite "Enakopravnost!" in čitajte Huda železniška nesreča v N. Y.; 29 oseb ubitih ROCKVILLE CENTER, N. Y., 18. feb.—Huda železniška nesreča se je danes pripetila, ko je neki Long Island Railroad vlak mimo rdeče luči z Vso silo treščil v neki drugi, prihajajoči vlak. Vlakovodja Jacob Keifer, ki je bil v nesreči ranjen, je obtožen, da je povzročil katastrofo, v kateri je izgubilo življenje 29 potnikov, 100 pa jih je bilo ra njenih. Distriktni tožilec Frank Ga lotta je izjavil, da je Keifer prezrl rdeči signal in s tem povzročil nesrečo. Če bo spoznan za krivega, ga čaka zaporna kazen od pet do deset let. Računa se, da se je v obeh vlakih nahajalo kakšnih 1,000 potnikov. Takoj po nesreči se je začelo reševati potnike. Vsi lokalni zdravniki so pohiteli na pomoč. » železniška nesreča v Rockville Center je ena najhujših v zgodovini dežele. Spominja na železniško katastrofo pri Naperville, 111., ko je 25. aprila leta 1946 bilo ubitih 45 potnikov. Unija premogarjev bo morala do petka pojasniti zakaj ne ub%a ukaz sodnije za preklic stavke Quakerji obsojajo Trumanov sklep WASHINGTON, 20. feb.— Predstavnik organizacije Friends Committee (Quakerjev) Samuel R. Levering je danes na zasliševanjih pred senatnim odborom za zunanje odnošaje izjavil, da sklep predsednika Truma-na za izdelovanje hidrogenskih bomb ni bil "moralen in ne pameten." Levering je poudaril, da Američani želijo veliko ijioralno kampanjo za mir na celem svetu in to potom svetovne kontrole in znižanja orožja ter velikodušne "uporabe naših ekonomskih virov, da se izboljša življenjski standard na svetu." Izjavil je, da je izgledov, da bi Rusija sprejela takšen načrt za splošno razorožitev in sodelovala pri programu za pospešitev blaginje sveta. Organizacija Quakerjev je znana zaradi svojih naporov, da se poravna obstoječa nesoglasja med zapadom in vzhodom. Leta 1948 je dobila del Nobelove nagrade za mir. Na pričanju pred odborom je nastopila tudi predstavnica organizacije žena v New Englandu Mrs. William D. Leetch, ki je rekla, da se žene njene organizacije zoperstavljajo Atlantskemu paktu in svetovni vladi, da pa priporočajo, da Zedinjene države pošiljajo podtalnim skupinam v vzhodno evropskih državah denar, stroje za tiskarne in radio aparate. glavni tajnik zn zagovarja pogovore LAKE SUCCESS, 18. feb.— Glavni tajnik organizacije Združenih narodov Trygve Lie je snoči izjavil, da je naklonjen kakršnim koli pogovorom med velikimi silami v zvezi z vprašanjem atomskih in hidrogenskih bomb. Rekel je, da je vseeno, če bi takšni pogovori bili v okviru organizacije Združenih narodov ali pa izven nje. "Združeni narodi nad vsem ostalim zagovarjajo pogajanja in poravnavo razlik. Vedno sem skušal govoriti in propagirati ta način Združenih narodov za preprečitev vojne in učvrstitev miru," je izjavil Lie. Kitajski voditelj zapustil Moskvo MOSKVA, 18. feb. — Kitajski komunistični voditelj Mao Tce-tung je včeraj v spremstvu zunanjega ministra čou En laia zapustil Moskvo, kjer se je nahajal od 16. decembra. Na postaji so se zbrali sovjetski voditelji podpremijer Mo-lotov, zunanji minister Višinski, njegov zastopnik Gromiko itd. V svojem poslovilnem govoru je Mao izjavil, da si nova Kitajska jemlje Sovjetsko zvezo za vzgled socialistične izgradnje. Pristavil je, da je nova sov-jetsko-kitajska tridesetletna po-godba o medsebojni pomoči ustvarila stalno, neuničljivo in odločno solidarnost med sovjetskim in kitajskim ljudstvom. "Ta solidarnost bo neizogibno vplivala ne samo cvetenju dveh velikih sil. Sovjetske zveze in Kitajske, pač pa tudi na bodočnost vsega človeštva in bo vodila v zmago pravice in miru na celem svetu," je izjavil Mao. Uposlenci pri Bell Telephone Sistemu pripravljajo stavko WASHINGTON, 20. feb. — Vlada je danes sprejela poročila o zastoju pri pogajanjih za preprečitev splošne stavke pri Bell Telephone Sistemu. Stavka je določena za prihodnji petek. Predstavniki družb in CIO unije Communications Workers of America so poslali svoja poročila vladnemu posredovalcu Cy-rusu S. Chingu. Unija je naznanila, da so uposlenci pri Bell Telephone Sistemu pripravljeni, da zastavkajo v petek zjutraj. Najprej bo za-stavkalo 100,000 uposlencev, po 1. marcu pa se jim bo priključilo nadaljnih 150,000, če v tem času ne bo prišlo do poravnave spora. Medtem p a imajo v Mem-phisu, Tenn., svojo konvencijo delavci uposleni pri medmestnih telefonskih zvezah. Jutri bo na konvenciji predložena resolucija, s katero s e priporoča splošno stavko. WASHINGTON, 20. feb.—Federalni sodnik Richmond B. Keech je danes nastopil proti United Mine Workers uniji z novim sodnijskim ukazom zaradi preziranja injunk-cije. Unija premogarjev bo morala do petka pojasniti, zakaj-njeni člani še vedno stavkajo in prezirajo sodnijski ukaz. Če pojasnilo unije ne bo zadovoljilo sodnijo, ge bo v ponedeljek začela obravnava. bela hiša bi se porušila pri potresu WASHINGTON, 19. feb.—Arhitekti so danes izjavili, da bi se Bela hiša, katero sedaj obnavljajo, lahko sesula pri najmanjšem potresu, če bi se ne odobrilo obnovitvenega dela. papeževa straža se vežba z orožjem RIM, 18. feb.—Papeževa švicarska straža, ki je doslej bila oborožena le z mečem in ščitom, je danes dobila dovoljenje, da se lahko vežba s svojimi novimi puškami. V Vatikanu je sicer prepovedano streljati s puškami, toda sv. oče je straži dal izredno do voljen je, da lahko gre na vežba-lišče italijanske vojsk^ preizkušat novo smrtonosno orožje. V sodnijskem ukazu ni omenjen predsednik unije John L. Lewis, ker je dvakrat dal navodila premogarjem, naj ubogajo sodnijsko injunkcijo in se vrnejo na delo. Toda stavkujoči premo-garji so ta Lewisov ukaz prezrli in sklenil, da bodo nadaljevali stavko, dokler lastniki premogovnikov ne bodo pristali na nov kontrakt. Premogarji so novi ukaz sodnije sprejeli mirno. Na splošno menijo, da položaja ne bo mogel spremeniti. "Nihče se ne bo zmenil za sodnijski poziv glede preziranja. Premogarji odločno vztrajajo, da brez kontrakta ne bodo delali. Računajo, da vlada ne more spraviti v ječo 370,000 premogarjev," je izjavil neki stari pre-mogar v Library, Pa. Premogarski voditelj Gus Carnevale iz Johnstowna, Pa., pa je v zvezi z novo akcijo sodnije rekel: "Naj nam naložijo globo na globo, dokler nam bo zmanjkalo denarja. Imeli bomo unijo. Boljše je imeti unijo brez denarja, kot pa denar brez unije." Federalni sodnik Keech je podpisal sodnijski poziv uniji na zahtevo Justičnega oddelka. Pmd tem pa je ponovno objavil ukaz, da se morajo premogarji vrniti na delo za dobo desetih dni. Prvi sodnijski ukaz, da se morajo premogarji vrnili na delo, je bil podpisan 11. februarja. S podaljšanjem tega ukaza za nadaljnih deset dni pa je sodnik dobil dovolj časa, da prinese svoj odlok v zvezi z zahtevo predsednika Trumana za 80-dnevno sodnijsko prepoved stavke, ki jo predvideva Taft-Hartleyev zakon. Sodnijski poziv uniji, naj pojasni, zakaj člani ne ubogajo ukaza, pa je tehnična formalnost, na osnovi katere bo unija v ponedeljek tirana pred sodnijo in verjetno kaznovana z novo globo. Pomožni justični tajnik H. Graham Morison je izjavil, da se unija še vedno lahko izogne sodnijskemu postopku, če se bodo njeni člani do petka vrnili na delo. Toda nobenih izgledov ni, da se bo to tudi zgodilo. Edina možnost za poravnavo spora je, če bi nenadoma prišlo do sporazuma na pogajanjih med predsednikom UMW unije John L. Lewisom in lastniki premogovnikov. Premogarji uporno vztrajajo pri zahtevi za nov kontrakt. Stari kontrakt je iztekel že 30. junija preteklega leta. Verjetno je, da bo UMW unija ponovno morala plačati občutno globo. To bi bila že tretja globa zaradi preziranja sodnij-skega ukaza. Prvič je unija plačala globo v znesku $710,000, drugič $1,420,000. V svoji blagajni pa ima okrog $20,000,000. Tretja globa bi lahko znašala tudi dvakrat več kot druga, toda s tem se še vedno ne bi prisililo premogarje, da prekličejo stavko in se vrnejo v premogovnike. Medtem pa je vladni posredovalec Ching izjavil, da so pogajanja za poravnavo spora še vedno v zastoju. Lewis vztraja pri svojih zahtevah, lastniki premogovnikov pa ne popuščajo. Zaloge premoga se naglo črpajo Zaloge premoga se naglo črpajo. Računa se, da dežela ima vkupno premoga za deset dni in to le, če se bo z njim varčevalo. Huda zima v nekaterih državah je ustvarila še bolj kritičen položaj. Tako so na primer v New Yorku že predvčerajšnjim postavili premog na odmerke. V Massachusettsu so tudi sledili Viiglefu New Yorka. Trgovci s premogom so dobili navodila, da ne smejo prodajati odjemalcem večje količine premoga, pač pa le za sedem dni. Chicaška Coal Merchants Association pa je naznanila, da bodo zaloge premoga izčrpane koncem tekočega tedna. Pomanjkanje premoga bo verjetno prizadelo tudi mnoge industrije, ki bodo morale prekiniti ali pa znižati obratovanje verjetno že v prihodnjih dnevih. V Sloveniji ni opozicije proti Ljudski fronti NEW YORK, 20. feb.—Ministrski predsednik slovenske vlade Miha Marinko je včeraj na sestanku Centralnega sveta Ljudske fronte v Ljubljani izjavil, da je ob priliki nominacije kandidatov za parlamentarne volitve 26. marca prišla do izraza polna politična enotnost Ljudske fronte in delovnih ter rodoljubnih množic. Marinko je poudaril, da niti eden kandidat ni bil imenovan izven Ljudske fronte, čeprav to zakon dovoljuje. Pristavil je, da je ta enotnost z ene strani odraz solidnosti Ljudske fronte, z druge pa odraz popolne nezmožnosti reakcionarnih ostankov, da pridejo odprto na plan, čeprav jim demokratični volilni zakon to dovoljuje. Slovenski ministrski predsednik je ob tej priliki napadel tudi ostale države vzhodne Evrope, ki da so se odvrnili od "revolucionarne poti," medtem ko se socialna demokracija v Jugoslaviji vedno bolj izpopolnjuje. bolgarija protestira LONDON, 19. feb.—Moskovski radio je danes naznanil, da je bolgarska vlada poslala Jugoslg,-viji ostro protestno noto, v kateri je rečeno, da Jugoslavija ovira plovbo na Donavi. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 21. februarja 1950 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 * _Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznažalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)________________________________________________«0 =n For Six Months—(Za šest mesecev) _____•______________________________5 00 -----------------------------------ZZi Z! sioo For Three Months—(Za tri mesece) For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto) ____________________________________________«in nn For Six Months—(Za šest mesecev)______s nn For Three Months—(Za tri mesece) ________ LI 1' 3 50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. GEORGE WASHINGTON V MORRISONOVI HIŠI Američani, ki so že kdaj obiskali Mount Vernon, domačijo Georgea Washingtona, so si lahko predstavljali sliko velikega vojaka in državnika, ki je bil "prvi v vojni, prvi v miru in prvi v srcih svojih rojakov.' V tej preprosti hiši namreč, z razgledom na reko Potomac, je Washington preživljal svoje zasebno življenje in se ukvarjal, kot je sam dejal, "z vsakdanjimi brigami navadnega življenja." Stoji pa še ena hiša, po kateri .so odmevale njegove stopinje—to je zgodovinska Morrisonova hiša v Germantownu, Pa., v predel ju mesta Philadelphije. Dvakrat tekom svojega pred-sednikovanja je živel Washington za krajšo dobo v tej hiši. Pred kratkim so to hišo in vrt odprli javnosti kot narodno svetinjo, oziroma zgodovinski kraj. Ko je bil Washington predsednik, je bila Philadelphia prestolnica dežele. Tekom one dobe—v 1. 1793—je v mestu izbruhnila epidemija rumene mrzlice, vsled česar se je mnogo državnih uradnikov in tudi meščanov samih preselilo v bližnji Germantown. Predsednik Washington je s soprogo odšel na svoj dom Mount Vernon. Ker pa so državne zadeve zahtevale njegovo pozornost in pričujočnost, je vzel v najem Morrisonovo hišo v Germantownu in se preselil tja v novembru 1793, ter ostal mesec dni. Med tem časom so se vršile v omenjeni hiši najmanj štiri važne kabinetne seje, kar pomeni, da je bila ta hiša nekaj časa zvezni kapitol in predsednikovo bivališče obenem, kajti naslednje leto je Washington zopet najel.to hišo za šest ali sedem tednov in preživel ta čas tamkaj s Tvojo ženo in njenimi vnuki, katere je adoptiral. Morrisonova hiša je bila nekaj časa tudi glavni stan poveljnika britanskih sil, katere so porazile Washingtona v bitki pri Germantownu, 1. 1777. To je bil Sir William Howe, ki se je po zmagi nastanil v Morrisonovi hiši. Washington pa je umaknil svoje čete in čez nekaj tednov vzpostavil taborišče svoje armade pri Valley Forgeu, Pennsylvania. Ta del ameriške borbe za osvobojenje in osamosvojen je je zapisan v zgodovini kot eden najhujših, kajti Washingtonovi vojaki so tu gladovali, trpeli mraz zaviti v cape in v srca jim je lezel obup, medtem ko jih je Washington bodril in z njimi delil pomanjkanje in trpljenje. Morrisonova hiša torej spominja na dva velika dogodka iz ameriške borbe za neodvisnost in Washingtonu samemu je bivanje v njej moralo vzbujati spomine na dneve poraza in težke zime, ki je sledila. V oglasu iz 18. stoletja, ponatisnjenem v knjigi "Washington at Germantown" (spisal Charles F. Jenkins), je podana približna slika Morrisonove hiše: "Hiša z zemljiščem, ležeča na zapadni strani Main Streeta v Germantownu, na zračnem, visokem položaju, z razgledom na 'okoliško podeželje. Prednji del hiše meri 45 čevljev, širina 40 čevljev; dve nadstropji, štiri sobe v vsakem nadstropju, opremljene v elegantnem stilu; v ozadju hiše primerna potrebna poslopja, vsa v dobrem stanju, na dvorišču vodnjak z izvrstno pitno vodo. Zemljišče meri dva akra, na njem je sadovnjak najboljšega cepljenjega sadja raznih vrst in velik vrt . . Hiša je sedaj opremljena po tedanji modi, opremo je dal Philadelphia Museum of Art, portrete perij ode je posodil nek drug muzej. Prvotni del Morrisonove hiše je postavil L 1772-1773 David Deschler, nemški priseljenec, ki je obogatel z izvozno trgovino. Morrisonova rodbina je kupila" hišo 1. 1834 m sedanji potomci so jo podarili Zedi-njenim državam. Hišo zdaj oskrbuje Germantown Historical Society. —Common Council Po 22 letih na obisku v rojstni domovini Pustna zabava nocoj Euclid, Ohio.—Kot običajno vsako leto, bomo tudi letos praznovali našega kurenta in sicer nocoj v klubovih prostorih Slov. društvenega doma na Re-cher Ave. Naše kuharice so j pripravile nekaj posebnega, kar! pa niso povedale, ampak ste: lahko sigurni, da boste prav za-! (lovoljni če pridete. Tudi godec, je obljubil, da bo zabaval v»a- i kega, katerega bodo podplati i srbeli. Seveda, brez petja tudi! ni prave zabave, zato pa nas bodo gotovo posetili izvežbani pevci, da bo bolj luštno. Torej, prijatelji in prijateljice, vabim vas, pridite nocoj vsi v Slov. društveni dom na Re-cher Ave., da se bomo prav po domače zabavali. Ne bo vam žal. Na svidenje! ^ George Nagode. Milan Medvešek 6. Naj na koncu tega dopisa skočim nekoliko s tira. "Kako se počuti tvoj oče v novi Jugoslaviji?" me mnogi sprašujejo ali pišejo. O očetu, o tem starem ameriško-slovenskem dru-štveniku, bom napisal posebno poglavje, katero pa ne bo prišlo še tako hitro na vrsto. Toda samo malo potrpljenja. Povedal bom, kako pridno "futra," kokoši in prašiče, kako pridno pomaga svoji ženi oziroma moji materi, kako govorijo po vsej Žabji vasi, da neprenehoma dela in! "štrklja", kako zagovarja zadruge in se prepira s kmeti radi njih, kako je mene, kadar sem kaj kritiziral, potrpežljivo poučeval z besedami — " . . . kaj pa pričakuješ, saj tudi v Ameriki ni bilo vsega čez noč, saj ni mogoče vsega ustvariti v tako kratkem času, saj je bilo med vojno tudi v Ameriki težko dobiti meso, cigarete, najlon-ske nogavice!" O vsem tem bom povedal, ker vem, da stari Ludvik, na katerega sem bil vedno ponosen, zanima naše društvenike, s katerimi je sodeloval toliko let. Danes najbrže ni na vsem svetu države, v kateri bi se to- samokolnice, naložene z opeko ali drugim materialom. Vprašal sem razne funkcionarje, če ni to delo pretežko za mlade roke. Odgovorili so mi, da so mladi delavci in delavke neprestano pod zdravniškim nadzorstvom in kakor hitro se pokaže, da je za mladeniča in mladenko napor prevelik, da mu kvari zdravje, ga ali jo takoj premestijo na lažje delo ali pa pošljejo domov. To so pozneje potrdili moji mladi sorodniki, nečakinje in nečaki, kateri so bili na prostovoljnem delu na avtostradi med Zagrebom i n Beogradom, kakor tudi na mladinski progi Šamac-Sarajevo. Osebno sem še vedno prepričan, da mladina preveč težko dela. To sem izrazil pred mnogimi. Nekateri so se strinjali z menoj, drugi pa ne. Na primer, bil sem na obisku pri Francki Pungerčar (Ahčin) v Novem mestu, katera ima v Ameriki tri sestre in brata. Z menoj je bil tudi neki drug moj prijatelj iz mladih let. "Mladino je preveč uprežena," sem dejal. Moj prijatelj je tudi tako mislil. Francka, mati dveh lepih hčerk, pa je dejala: "Delo je dobro za mladino. Poglej mojo liko gradilo na vseh področjih, | hčerko! Bila je v prostovoljni kakor se gradi v Jugoslaviji, j brigadi, katera je odnesla pr-Priče tega gigantskega in ust-1 venstvo. Ko je šla v brigado, je varjajočega poleta vidite vse! bila tako 'švoh', ko pa je prišla povsod: V Srbiji, Makedoniji,,! nazaj, je skoraj nisem spozna-Bosni in Hercegovini, Črni go- la!" Pred menoj je stala 16-let- ri. Hrvatski in Sloveniji. Ena teh prič je vsekakor graditev novega Beograda. Novi Beograd se gradi v trikotu med! na Roti — lepa, močna, inteligentna! Dekle namerava študirati za zdravnico. Mladinske brigade imajo po Savo ]Donanf m I&amunonL \r| adu gabavo, in poUtično tem delu je bilo se do nedavna' močvirje in peščene nasipine, m danes pa se vidno dvigajo proti nebu ogromne stavbe: palače ministrstev, predsedstvo vlade, hoteli, univerza, stanovanjski bloki itd. vzgojo. Razumljivo, učijo se ne kapitalističnih naukov, ampak komunističnih. Na gradilišču se vrši izobrazba (in seveda tudi propaganda) ob času dela. Glasni zvočniki naznanjajo o rezultatih udarniškega dela, o zaslu-Vse zgradbe se gradijo v naj-! g&b komunistične stranke, gra-modernejšem slogu. Pri tem pa I ditvi socializma itd., itd. se ne gleda samo na slog, tem-1 Novi Beograd pomagajo gra-več tudi na praktičnost in higi-1 diti tudi mnoge slovenske bri-jeno. Gledavši z neke visoke \ gade. Ob čagu, ko smo bili mi razgledne točke na številne! v novem Beogi-adu, je bila tam zgradbe v trikotu Save in Do- \ samo ena slovenska skupina, a nave, mi je nehote prihajal na' med šolskim; počitnicami jih je misel Leningrad in Peter Veliki, I bilo večje števito. S Kuhi jem kateri ga je zgradil na močvir-1 sva se razgovarjala z mladimi ju severozapadne točke tedanje j slovenskimi dekletami, katere carske Rusije. | so pridno vozile samokolnice. Kdaj bo izgrajen novi Beo- Glavni inženir stanovanjskega" gi'ad, je težko xeči. Gradi se načrtno s starim Beogradom, kateri bo recimo čez deset let, dobil precej drugačno lice kot ga ima danes. Vzlic temu, da se gradi stari in novi Beograd s precej primitivnim orodjem, tako rekoč z golimi rokami in v veliki meri tudi z neizkušenimi delavci, se poslopja hitro dvigajo. Ce bo projekta Milan Pandurovič, je dejal vpričo vseh Srbov in Hrvatov, da so slovenske brigade najboljše in da si mnoge stekle udarniška odlikovanja. Slovenci so izmed vseh narodov najbolj spoštovani v današnji Jugoslaviji in jih najdete povsod na odgovornih mestih. Kamor "koli smo prišli, smo srečali Slovence n a odgovornih sla gradnja tudi v bodoče v ta-1 mestih, tako da so hrvatski in ko hitrem tempu, potem ne bo j srbski člani naše delegacije ne-vzelo mnogo let, ko bo stalo ob malokrat ugotovljali: "Kamor Donavi in Savi novo, moderjio j koli pridemo, najdemo Sloven-mesto in štelo s starim Beogra- ce' dom milijon prebivalcev. Novi Beograd pomagajo graditi delovne brigade iz vseh de- Mnogo slovenskih inženirjev je tudi v novem Beogradu. Ta-jo je Slovenec tudi glavni arhi-lov Jugoslavije. Med graditelji jjbekt projektanskega zavoda no- Naručajte, širite in čitajte "Enakopravnost!" je mnogo mladine, katera se največ žrtvuje pri ysakem delu in vsaki akciji. Na gradilišču novega Beograda smo bili dvakrat. Videli smo dolge kolone civilistov in tudi vojakov, ki so korakali na delo. Nedvomno, za prostovoljna dela niso vsi enako navdušeni. Nekateri se ženejo še preveč, nekateri pa premalo, nekateri pa se i)op0lnoma izognejo za-stonjskemu delu. Mladi graditelji so podvrženi strogi disciplini, tako da nimajo prilike, da bi se moralno pokvarili. Seveda, degeneriranca ne bo ustavila nobena ovira, da se ne bi še bolj degeneriral. Graditelji živijo v ličnih barakah, katere so v bližini gradi-lišča. Videl sem mladeniče in mladenke, katere ao vozile peine vega Beograda, in sicer Drago Korbar, doma iz Zagorja. Ves novi Beograd se gradi po njegovih načrtih. Našli smo ga v posebnem poslopju, kjer je pisarna in šola za mlade inženirje. Razložil nam je ves načrt novega Beograda. Mož ni samo dober inženir, temveč tudi izvrsten tolmač nalog inženirjev v socialističnem gospodarskem redu. Ob prostem času pa si zaigra na harmoniko in zapoje slovensko pesem. Z arhitektom Korbar jem smo se prijateljsko poslovili in se odpeljali nazaj v Beograd. Naša delegacija je bila namreč izredno za})oslena, kajti videti smo hoteli čim več ustanov in projektov, ob večerih pa smo se l azgubili po mestu in opazovali beograjskil živ-žav. Večkrat sem sc ustavil v ka- varni Moskvi, katera je bila vedno natrpana s številnimi gosti, ki so srebali turško kavo in pili žganje, liker ali kaj podobnega. Ker je bilo mrzlo, so sedeli kar v suknjah. Čudil sem se, ker imajo v tej kavarni tako malo smisla za snago in čistočo. Umazane mize, posoda, najbolj pa točaji! Drugi ali tretji večer našega bivanja v Beogradu sva z delegatom Milanom Bigo zalezla v neko gostilno, katera je bila natrpana z gosti. Pri eni izmed miz je sedela skupina moških, kateri so bili že prilično "okajeni" ali "fajhtni". Neki močan mož, slabo oblečen in neobrit, ki je zgledal kot kakšen neu-gnan pristaniški delavec, je pričel glasno peti: "J . . . . Boga, Krista — ja ne volim komunista." In vino Veritas. V vinu je resnica. Dotičnik očitno ni zadovoljen s sedanjim režimom, kar je izrazil v trenutku, ko ga je imel že precej pod kapo. Zame pa je bil važen ta incident v t5-liko, v kolikor je pokazal, da niso vsi za novo Jugoslavijo, na drugi strani pa, da ne stoji policaj za vsakim hrbtom. Mož je namreč precej časa razgrajal, a se ni nihče zmenil zanj. Predno smo odpotovali v Jugoslavijo, so nekateri trdili, da bomo videli samo tisto, kar nam bodo pokazali jugoslovanski predstavniki, a pokazali nam bodo samo lepe stvari. Se veda, jugoslovanski predstavniki bi bili presneto neumni, ako ne bi pokazali pozitivnih rezultatov napora nove Jugoslavije. Toda nihče nam ni branil iti kamor koli in jaz sem si ob prostem času ogledoval stvari in ljudi po svoji volji. Nikdar mi ni nihče sledil in v kolikor mi je znano, tudi ne nobenega drugega člana naše delegacije. Videl sem marsikaj, ki ne gre tako gladko kot bi moralo iti, ali pri tem nisem pozabil, da je danes Jugoslavija še vedno v procesu revolucije, da niso vsi Jugoslovani dobri ljudje, da se je tudi marsikdo vrinil na oblast, kateri bi bil bolj koristen na smetišču in da je tudi marsikaterega poštenega državljana strlo kolo revolucije. Vsaka revolucija, vsak preobrat terja tudi nedolžne žrtve. V Jugoslaviji pa je prišlo do temeljitega preobrata, do kontrastnih sprememb na vsej črti, do največjega socialnega, kulturnega in gospodarskega preokreta izza ruske revolucije! ' Naša delegacija je tudi obiskala "Zaščitni dom osužnica porodnica" v Indjiji v Banatu. Tu so zaprte noseče ženske, katere so izvršile tak ali tak zločin. Ta ječa je v prvi vrsti vzgajališče in straža sploh .ne eksistira. , S predstavniki Rdečega križa smo tudi obiskali Belo Cerkvo v Banatu, katera leži blizu romunske meje. V tem mestu se nahaja pod oskrbo Rdečega križa približno 500 grških otrok, kateri so pribežali pred mo-narhofašističnim terorjem v Jugoslavijo. V Belo cerkvo smo se peljali z majhnim avtobusom, kateri je bil natrpan do zadnjega kotička. Poleg naše delegacije so bili predstavniki Rdečega križa, časnikarji, zastopniki direkcije za informacije in Ljudske fronte. Te vožnje ne bom pozabil tako hitro. Imel sem priliko, da sem si ogledal bogata in ravna kot miza banatska polja in vasi, katere sličijo druga drugi Na cestah banatskih vasi pa so "promenirale" cele jate debelih gosi, katere se niso nič kaj rade umikale našemu avtobusu, čeravno je bila njegova hitrost precej polževa. Dasiravno je bila naša družba raznolika in so bile zastopane v njej vse jugoslovanske narodnosti, je bila zelo razpoložena in donela je pesem za pesmijo, v prvi vrsti krasne partizanske pesmi. "Ide Tito preko Romani je," je pesem, katero je nemogoče pozabiti. V avtobusu je bilo toliko dobrih pevcev in pevk, da bi mislil, da spadajo vsi k istemu pevskemu zboru. Neka mlada Črnogorka, uradnica pri Rdečem križu, pa je nenadoma pričela peti slovenske pesmi, zanjo pa so pritisnili ostali pevci in pevke, vključiv-ši Milica Dedijer in dr. Olga Milosevic. Meni je bilo milo pri srcu, ko je odmevala slovenska pe^m blizu romunske meje. Mlado Črnogorko sem vprašal, kje se je naučila slovenskih pesmi. Odgovorila je, da v Sloveniji, kjer je bila v partizanih. Nato sem jo vprašal, če morda pozna dr. Medveška, kateri je bil partizanski zdravnik. "Kaj je bilo njegovo partizansko ime?" je vprašala. "Dr. Šum ski," sem odgovoril. "Seveda ga poznam in prav dobro," je odgovorila. General Dulič pa mi je povedal, da pozna mojega starejšega brata Ludvika. Tako sem se počutil čisto domačega v tej pisani družbi. Dospeli smo v Belo Cerkvo kjer so nas že čakali predstavniki oblasti in zavoda, kjer so nastanjeni grški otroci. Poslopje, v katerem so grški otroci, je vehko in čisto. Nekoč so bili v njem nastanjeni ruski belogardisti, kateri so po ruski revoluciji pribežali v Ju goslavijo, kjer jih je monarhi-stičen režim ščitil in uposlil v važnih državnih uradih. (Dalje prihodnjič) ■ važne obletnice naše organize* cije. Za dovršeno uprizoritev drame se zahteva ogromnega pozr* tvovanja igralskega osebja # tega je bila Vida Grantova deležna v polni meri prvakov našega odra, ki so kot člani "Ivana Cankarja," "Anton Verovška "Naše zvezde" napisali v spo-riiinsko knjigo svojih skupin v, toliko svetlih strani; Florence Jeraj-Slaby, Josephine Milavec-Levstik, Stebla j. Zaje, Turkman nastopajo v vodilnih vlogah-Preko 30 skupnih vežbalnih vaji poleg neštetih ur samostojnega učenja je dovolj jamstva, da b«' do naši najboljši igralci mojstrsko portretirali čustveno nasprotujoče člane bogataške družine industrijalca-egoista Mih& ela Granta. Ljubezen, prevara, Ijubosu® nje in sovraštvo, pohlep in ter trpka bolest ponižanega sa moljubja, ki vseskozi preveva dramo, nas v odlomkih spo®' nja na nepozabne prizore "Kralja na Betajnovi," Karenina," "Kamnolom" in ^ dnu." , V igri nastopa 16 oseb, iz®® D8S* Urednikova posta s seje Sans-ove eksekulive Chicago, 111, — V soboto 11. februarja se je vršila v Chica-gu redna seja SANS-ove ekse-kutive. Razpravljalo se je v prvi vrsti o pripravah za 4. SANSovo konvencijo, ki se bo vršila v Slovenskem delavskem domu, Waterloo Rd., Cleveland, Ohio, dne 27 in 28. maja. Volitve delegatov in zastopnikov se bodo vršile v aprilu in maju. Na podlagi poročila, da je Amemeriški Slovanski Kongres na svoji detroitski seji obsodil Jugoslavijo in jo pričel neupravičeno napadati in strupeno kle-vetati po liniji informbiroja ter da je Narodni odbor to storil na priporočilo eksekMivnega tajnika Pirinskija, brez kakega zadevnega mandata od strani kon-sa samega, je eksekutiva SANS-a zaključila, da izstopi iz vrst ASK ter da se SANS-ovi zastopniki v kongresu razrešijo te dolžnosti. Na poročilo tajnika, da je v Sloveniji zopet nastala potreba po antibiotiku—streptomycinu, je eksekutiva odobrila nabavo nadaljpih 2,000 gramov tega zdravila. Seje so se udeležili E. Kristan, F. A. Vider, A. Krapenc, M. G. Kuhel, M. Medvešek, M. Cetinski, F. Aleš, V. Grill, I. Bostjančič in F. Japič. Tajništvo SANS-a. teh je 11 turojenih, ki jim od govorica ne teče kar sama sebe in jim je prvotno delala zdevno nepremostljive ovire, pa so jih z odločno voljo in Ijivim učenjem vse odstranili i se sedaj kar diviio lepoti našep •' i tak" ivtor vod' Vide jezika, ki ga v tej drami strokovnjaško prikaže Ferdo Kozak. Režija je pod spretnim stvom turo jene mladenke Shiffrerjeve, ki se za doSG^ umetniške dovršenosti te P^^ stave ni ustrašila nobenega da. Pri tem sta ji s svojimi gatimi izkušnjami zve§to seku" dirala mojster Steblaj in talka Manca Bašel. Dodatna atrakcija na prog^^; mu bo posvetilo Progresiv® ^ Slovenkam "Pozdrav iz donio^'1, ne,'#; v obliki deklamacije, k' je za našo obletnico spisala knJ^ ževnica Mara Tavčarjeva Ljubljane v priznanje za vel' pomoč, ki jo je naša organi^®^ cija nudila opustošeni Slove®J. To krasno pesnitev bo lepo P® dala naša Jennie Fatur. Po programu se bo seveda vila prisrčna domača zabaV» večerjo in plesom. Na številno udeležbo vaS Josephine ain®' 'Vida Grantova' Prihodnjo nedeljo 26. februarja se bo prvič predstavila na našem odru čarobna "Vida kot krajcarji. Hiše so ^cer zi- Grantova" v pretresljivi drami, dane in lepo pobeljene, toda zi- j ki se bo uprizorila pod avspicijo dane vse po istem kopitu in so! Progresivnih Slovenk v Sloven-me spominjale na tisto enolič-1 akem narodnem domu. nost, na katero čestokrat nale- j Glavni odbor Progresivnih timo v ameriških mestih, ko je: Slovenk si šteje v izredno zado-hiša pri hiši izgrajena po istem j ščenje povabiti cenjeno javnost vzorcu. Seve, te banatske hi- j od blizu in daleč na obilno ude-še niso podobne ameriškim v | ležbo te prvovrstne kulturne pri-uobeuem drugem pogledu. 1 redbe, ki je namenjena v počast V "Enakopravnosti" ^ >edno sveže dnevne no'^^ 1 dofgodkih po svetu in ,■ AMERIŠKA IN EVROPS^^. OZNAČBA MER ^ Pri čevljih je razlika ^ načbi 32% do 33 točk, L je treba odšteti od j mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam P'' da želijo čevlje št. 39, to jg riška mera 6 in pol, št. y 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, ^ je 10, št. 44 je 11. ,^o' Ženski čevlji so manjši nego gornje mer®; 'ko bi na primer: št. 38 6, 37 št. 5, 36 št. 4. * rU®' Ženske obleke: št. 40 jcj riško 32; 42 je 34; 44 je 3»' ^ je 38; 48 je 40 itd., 8 točk manjše od evi'^ mere. * df' Enako je pri deklicah jg gačna evropska mera. St- ameriško 12; 40 je 14; 42 j® 44 je 18 in 46 je 20. * iiy Pri moških oblekah pa ® je čenja v Evropi z št. 42, v Ameriki 33; 44 je 34; ^ 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 j«' ^ 54 je 43*in 56 je 44. (S® med 10 in 11 točk razlik®-^ Moške srajce: št. 35 jg-riško 13 in pol; 36 jg 14" ^ jji 14 in pol; 38 je 15; 39 je ] jg pol; 40 je 15%; 41 je 16; ^ 16 in pol in 43 je 17. 21. februarja 1950 enakopravnost STRAINS IZ NIŽIN ČLOVEŠKE DRUŽBE Zamišljen se je izprehajal po svoji sobi Bil je mož štiridesetih let, Solega obraza, suhe postave in elastičnih kretenj. Na vratih njegovega stano-^anja je bila nabita posetnica f "^•Pisoin "Dragin, privatni detektiv". Mrak je ze legal na zemljo, je pa še vedno stopal po Zamišljen je bU v delova-^3® tajnostne tatinske družbe, J j® že ves teden vznemirjala ^estne prebivalce in kradla, ji je prišlo pod roke: jestvi-?! ^^^tnino, vozičke, denar in ^ ® o. Vsak dan je prinesel nestm dnevnik "Nova pošta" J slučaj, vsa policija je ie posebno še odkar ukraden soprogi nekega P^^i'^ijskega uradnika na ^em trgu ob svetlem solncu ^osnjiček s petnajstimi krona- izhoda!" tako je Jjodroval detektiv. "To mora Drpf organizirana družba tatov, ki jo moram g. I"® sem dolžan svoje-se neznani tGm je za-ku ' s pestjo po zra- ijj varujte se, Dragin čuva v tem nikgostilne, pogrniti se hotela odstra- se ti tako ijj ' ^trica? Postoj nekoliko je kaj novic!" tako ji gospodar, delal se svo-i rezal malomarno Ho J ^^%ko, pri tem pa skrb-^esed ušla nobena "xt:^ ^Sovome ženske. posebnega ne vem, go- ^ je prinesla postrežnica spod Dragin! Toda pač, nekaj sem pravkar slišala, ko sem čakala, da mi je odrezala kuharica vašo večerjo. V točami je .sedel prostak dragoriec in pravil svojemu prijatelju izvošče-ku št. 73., tistemu, ki vas je peljal pred dobrimi desetimi dnevi na postajo — gotovo se ga še spominjate, brazgotino ima na levem licu, ker je padel lansko leto ob sv. Juriju ob sedmih zvečer raz kozla. — Vse sem slišala! Pravil je ta dragonec, kakor je peljal svojo ljubico, Francika ji je ime, saj jo poznate, za deklo služi pri notarjevih, še prej je bila pri sodnikovih, kamor je prišla od dav-karjevih — včeraj na izprehod, kako sta šla slednjič v neko malo krčmo, kjer še nikdar nista bila, da bi se intimneje pogovarjala. Ta krčma je v starem delu mesta, znana je pod imenom "Pri pagatu". Večerjala sta, pila tudi, kar naenkrat zapazi Francika, ko je bil čas plačati, da nima več mošnjička. Ukraden ji je bil, in sicer v krčmi, ker prej je imela še mošnjiček, saj Je šla sama kupit viržinke za svojega fanta. Francika je morala zastaviti svojo zlato verižico, danes ji je pa domača kuharica morala posoditi 4 krone 70 vinarjev, da je rešila verižico. Sploh pa je dotična krčma prava beznica, tako se je izrazil dragonec, in da ni imel svojega dekleta pri sebi, bi vse posekal." Tako je govorila Katrica, detektivu se je pa večkrat zabli-skalo oko, ker imel je navodil dovolj, kako in kje pričeti svoje raziskivonje proti neznani tatinski družbi. Koj si je izdelal načrt, podvizal večerjo in od- Novica IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST SE pri vaši hiti pojavi kaj novega, ki ' zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, 'poročite tozadevno na Enakopravnost 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 Novice rcadevolje priobčujemo brezplačno slovil s prazno frazo: "Kaj se hoče, svet je dandanes pokvarjen in hudoben!" svojo postrež-nico. • » Tam, kjer se bile ulice starega mesta najožje, kamor ni pošiljalo solnce nikdar svojih žarkov iz bojazni, da sif zamažejo svojo zlato obleko, kamor ni segalo več ne oko postave, ne roka pravice še manj pa darežlji-vosti in usmiljenja, tam je brlela skozi meglo majhna lučica nad vratmi in naznanjala ljudem, da se lahko pokrepčajo "Pri pagatu" po dovršenem poštenem ali nepoštenem dnevnem delu. V nizki, zaduhli sobi je sedela, naslanjaje se s komolci na mizo, natakarica, pred katero je bil razgrnjen star, zamazan časopis. Brezdelje jo je skoraj uspavalo in od časa do časa si je morala preganjati z energičnim sunkom zaspanec. Iz temne kuhinje se je pa slišalo enolično žvenketanje kozarcev, ki jih je umivala dekla. Vrata na cesto so se odprla in v sobo je stopil mož srednje rasti. Globoko na čelo je imel potisnjen klobuk, čigar zunanjost je pričala, da je preživel vsaj tri dolge odlomke svojega življenja za kakim grmom. Dlake pod nosom so štrlele na vse mogoče in skoraj nemogoče strani, na zamazani modrilta-sti suknji je sameval.a in se dolgočasila rumena krpa, med tem ko so se cvetovi na hlačnicah veselili s / o j e g a bra-tovskega življenja in radostno bingljali semtertja. Sedel je v temni kot, naročil pol litra vina, ki ga je prinesla natakarica nekako strahoma tujemu, neznanemu gostu, premo- tril skrbno z očmi vso sobo in se končno zamislil. Dasl je moral vzbujati novo došli gost s slehernem opazovalcu mnenje o nevarnih izrod-kih, škodljivih človeškemu imetju, zdravju in v sili tudi življenju, se je skrivalo za to oguljeno suknjo hrabro srce poštenega časnikarja, ki si je izbral tako zunanjost edino le radite-ga, da bo zamogel nemoteno opazovati nočno življenje v bez-nici, proučevati razne nevarne tipe ter opisati vse to v prihodnjem podlistku "Nove pošte". "Iz nižin človeške družbe". To bo podlistek, čitatelji se bodo kar trgali za list. Seveda bo treba mojstrsko naslikati razne strasti in razne instinkte. Tako je delal časnikar načrte, veselil se, da je prišel prvi, da bo vsled tega zamogel opazovati vse, karkoli se zgodi v razupiti krčmi in prešteval v duhu že svoj mastni honorar za poučno črtico. Njegovo bujno časnikarsko domišljijo je pa v tem trenutku poklicalo škripanje vrat na realni svet, radovedno so se ustavile njegove oči na došli osebi in srce mu je samega veselja začelo hitreje biti, kajti pravilo ipu je, da bo igral novi gost veliko vlogo v njegovem podlistku, V sobo je pa tudi vstopil mož, ki je prekašal tako glede obleke kakor glede obuvala preoblečenega časnikarja. Obleka je imela toliko krp, da se ni dalo spoznati njene prvotne bar-ve in oblike. Luknjičavi slamnik ni bil v nikakšnem soglasju s pozno-jesenskim časom, pač pa s črev-Iji, ki so puščali raznim vremenskim izbruhom prost vhod. Okoli črno-sive brade se je pa moral truditi pred dobrim mesecem kak mizarski vajenec z obličem in žako, vsaj drugače se niso mogle razlagati razne njene nepravilnosti. Kakor se je poprej varala natakarica pri časnikarju, tako se je tudi pri tem gostu in ž njo se je varal istotako tudi časnikar sam, ker novodošlec ni bil nikak nestoriprav po poklicu, pač pa je bil — našemljeni detektiv Dragin, ki je hotel na vsak način ktakniti tatinsko družbo v gostilni "Pri pagatu", kamor ga je nevede poslala zgovornost njegove postrežnice. Koj pri vstopu je zapazil Dragin sumljivo osebo v kotu, po-segečalo ga je, preko lis je sinil zadovoljen nasmeh in prisedel je v temni kot k časnikarju, mrmljajoč nerazumljiv poprav. Soseda se še nista utegnila temeljito opazovati, ko je stopil v sobo zopet tujec, ki je bil v veliko veselje natakarici oblečen še precej dostojno. Nosil je celo površnik in trd klobuk. Nastopal je samozavestno ^in sigurno, kar je bilo v tej razbojniški jami nenavaden slučaj. Naročil je kozarec malinovca in prisedel — v kot k.neznanima mu osebama. Detektiva Dragina je že gre-valo njegovo ošemljenje, ker je čutil instinktivno, da mora biti to poštena duša, mogoče celo kak tuj detektiv, časnikar se je pa jezil v srcu, ker mu je skvaril vsa opazovanja ta pošteni gost, ki ga pač ne more uporabiti v svojem podlistku. No, vsak se je vdal slednjič v svojo usodo. Beseda je dala besedo, pomenkovali so se vsi trije o tem in onem, glavni govornik pri tem je bil pa tujec, ker sta pretehtavala njegova soseda vsako besedo, preden sta jo izgovorila, boječ se, da bi izdala svoj "incognito" s kako nepremišljeno besedo. Pogovarjali so se o vremenu, N. J. Popovic, Inc. IMA ZASTOPSTVO Chrysler - Plymouth avtov PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI RABLJENE. AVTE V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih. 8116 LORAIN AVE. ME 7200 NICK POPOVIC, predsednik o draginji, o slabih družbah in končno — prišlo je kar samo od sebe — so že govorili o tatvinah, o strasteh, p zločinih in prestopkih. Tujec je razvijal svoje nazore tako pametno, da bi mu kmalu zaupal detektiv že svoj namen, ako bi ga ne zadr-,ževala v tem prisotnost prave-,ga lumpa v osebi časnikarja in tudi ta se je hotel — prejšnja jeza se mu je že razkadila — že parkrat predstaviti tujcu, ki bi mu dal lahko marsikatero dobro idejo za podlistek, toda ni si upal, ker bi s tem splašil svojega sumljivega soseda, ki ga treba še dobro opazovati. Debata* se je razvijala čim dalje zanimive je. Nihče ni opazil, da se je jela počasi polniti soba. Tujec je bil zelo zgovoren. Pravil je o svojih doživljajih v Ameriki, ko je bil še slu&a pri slavnem amerikanskem detektivu Pinkertonu, o spretnosti amerikanskih tatov, pred katerimi niso varne ne ure, ne prstani in ne denarne listnice. Hop, in že izgine vse v njihove velike žepe. v Detektiv Dragin je poslušal verno, saj je bila to nekaka Sola zanj, časnikar si je pa naročil še pol litra iz samega navdušenja za svoj novi podlistek. To bo gradivo! To bodo prebirali ljudje! Ura se je že bližala polnoči. Pri raznih mizah se je že razvilo poznonočno kričanje in kvar-tanje. Tupatam so se prerekali in vedno je prihajala natakarica mirit razvnete' duhove. Tudi dvoje deklet je prisedalo zdaj k tej, zdaj k oni mizi z običajnim vabečim nasmehom na obrazu. Vse to življenje sta opazovala detektiv in časnikar, odkar se je odstranil tujec z vljudnim "Oprostite!" Prvi je premotril vse obraze, vsi so se mu zdeli še precej pošteni, le njegov sosed, ta mora biti gotovo član neznane tatinske družbe, časnikar se je pa čutil, kako trpe pošteni navzočni gostje v svoji sredi tako izgubljeno eksistenco, kakršna je bil njegov bradati sosed. "Policijska ura!"" tako je za- (Dalje na 4.* strani) ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8 OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 East 61st St HE 2730 Anton ingolič; Mlada leta POVEST Ko ^Nadaljevanje) ji je upravitelj ^ ^"^emdeget velikih ticko-eno za vsakega učenca. Jih prišle, in namudo- fosl^ti izpopolniti in od- h hiti, jih lahko do ve- •lapiše m se jutri zjutraj M; ^rta ji 1 • j® lotila dela. Toda izpod rok. "aj piše, ko se ji ro-^ iiaj misli, ko vidi Tineta, ko vedno *0%, It tistih nekaj ted- se poznala, in »e ^'^otek ustavlji ob tistem popoldnevu, ko jo je Tine pod brezami objel, ji tako lepo govoril in jo poljubil. Moj Bog, in sedaj je mogoče že več dni doma in jo pričakuje, ona pa naj bi Eedela tu v pisarni in pisala! Ko se je upravitelj vrnil iz gostilne z motnimi očmi in o potekajočimi se koraki, je imela izpolnjenih komaj deset tiskovin. "Kako da ti gre danes tako počasi," ae je upravitelj nasmejal in se spustil na stol Marti nasproti. Marta je čutila, kako ji upravitelj gleda prsa in v izrezo oko- li vratu. Vsa zardela je in nič ni vedela, kaj piše. Upravitelj je buljil vanjo. Kakšne "polni prsi ima, kako lepo okrogle in prožne! Ali ga že ni tolikokrat žgalo v rokah, da bi segel mednje in jih stisnil v dlani! Toda čudno, njene velike, otroške oči so ga vselej odvrnile od tega. Čez teden dni bodo počitnice in tako rpu bo še nazadnje ušla, njemu, ki je imel doslej vsako učiteljico, ki ji je bil upravitelj. Tedaj se je Marta nenadoma dvignila: "Prosim, gospod upravitelj, pustite me domov. Lahko bi še prišla na večerni vlak. Saj bom v ponedeljek končala." Toda upravitelj se ni dal pre-prositi. Ves popoldan je morala pisati, in še nibila gotova. Dvajset tiskovin ji je še ostalo. Upravitelj ji je dejal, naj se po večerji vrne in jih izpolni, če hoče jutri domov. Marta je mislila samo na Tineta. Jutri ga mora videti! In se je vrnila. Upravitelj jo je že čakal pred šolo. Ko je hotela oditi v pisarno, ji je dejal, da je odnesel vse spise v svoje stanovanje. Tam bosta laže delala, ker imata svetlejšo luč. Marta se ni nič pomišljala. Samo da "napiše čimprej tistih dvapset tiskovin in lahko odide. Upravitelj je prižgal luč in zagrnil okna. Tedaj jo je obšla tesnoba. Toda ko je zagledala tiskovine pred seboj, je sedla in se z vso vnemo lotila pisanja. Upravitej je sedel nasproti nji in se lotil dela. Pisal je nekaj" časa, a vedno češče je pogledoval na Marto, dokler ni popolnoma odložil peresa in odrinil tiskovin. Čez nekaj časa je stopil v kuhinjo in prinesel vina. "Veš kaj, Marta, kar pustive! Danes jih itak ne moreva končati!" "Jaz jih imam samo še deset!" In pisala je dalje, niti glave ni dvignila. List za listom je odlagala in šepetala: "Samo devet, devet, devet . . . samo osem, osem, osem, osem..." Upravitelj je stopil k oknu. Ni mogel več gledati njenih polnih prsi in belega vratu. Kako veel prsi pa je imela njegova gospodinja Katra, ki jo je nocoj z zvijačo spravil iz hiše. Marta pa kipi, njeno mlado, mehko telo4tar qliče po možu! Da, nocoj ali nikoli! Okrenil se je k nji. Prav tedaj je Marta vstala: "Končala sem." Upravitelj je stopil k nji. Njegov obraz je bil spačen. "Sedaj pa še moje!" Marta ga je trudno pogledala. "Ali bi jih ne mogla v ponedeljek? Tako sem že utrujena in gotovo je že malo pozno." Upravitelj je dejal brez misli: "Saj res, pa v ponedeljek!" Marta je zaživela: "Hvala vam, gospod upravitelj!" in že je krenila k vratom. Tedaj jo je zagrabil za roko in jo potegnil k sebi. Iz njega pa je bruhnilo: "Marta, ti boš ostala nocoj pri meni!" Še preden se je mogla zavedeti, se je je oklenil z rokami in jo vlekel k vratom, ki so vodila v spalnico. Šele ko je odpiral vrata, je z grozo spoznala, kaj hoče. V trenotku ga je z vso močjo sunila stran in se opotekla v sredo sobe. Preden se ji je spet približalo dvoje pošastnih oči in rok, pa je planila k vratom .in zbežala v noč. še potem, ko je tekla v temi po hribu navzdol, se ji je zdelo, da še vedno preži nanjo dvoje pošastnih rok in dvoje strašno grdih oči. Nebo je bilo obalčno in le zdaj pa zdaj so se oblaki razredčili, da je posvetila polna luna in je bilo svetlo, toda tedaj so padle preko poti in klancev temne sence, da jo je bilo se bolj groza. Marto so bolele noge, da jih je komaj premikala. Toda še mora hoditi. Še, še! Saj še na polovico poti ni. Mogoče še dobi zad- nji vlak, mora, mora ga dobiti! In jutri bo vendar doma, videla bo po desetih mesecih Tineta, govorila z njim in ob njem na vse pozabila. Vse, kar je pretr-pda! O, kako hudo je bilo včasih! Kakšen je? Kako jima bo o ix>čitnicab, ko se bosta vsak dan videla ? Lanske počitnice sta se videla največkrat samo ob nedeljah, ko je Marta prihajala v Potočje k maši letos pa, ko je njen oče kupil trgovino tik Kotnikovih, si bosta soseda! In že jutri ga bo videla! Že jutri! Marta je hitela. Ko je prišla v Tihonce na postajo, so ji povedali, da do jutra ni nobenega vlaka več. Lahko pa gre do mesta; če bi hitro hodila, bi še dobila brzovlak, ki vozi od tam ob dveh proti Posočju. Marta pa'se ni mogla ganiti. Kako naj hodi še poldrugo uro! Vendar je krenila dalje. (Dalje prihodnjič). STRAN 4 enakopravnost 21. februarja 1950 ■sYcf^Ys^Yc FERDO GODINA: BELE TULPIKE ROMAN (Roman je bil spisan leta 1941) stopal sem s težkimi koraki za ministrantom, ki je drobil s preveliko knjigo od oltarja proti zakristiji. Nekaj ljudi je bilo raztresenih po temni cerkvi. Kašljali so. Svetloba obeh gorečih sveč na oltarju je slabotno padala na obraze v poltemi. Ministrant je odprl vrata in jih pridržal, da sem stopil v zakristijo. Pri vratih, ki so vodile iz zakristije nš, prosto, .je stala deklica v velikih čevljih, katerih se je držal sneg. Bleda je bila in vsaka dlaka na obrazu ji je stala pokonci. Boječe me je pogledala in se obotavljala, ali bi stopila k meni. Stopila je, ko še nisem niti odložil masnega oblačila. "Gospod kaplan! Mama so na smrt bolni. Prosijo vas za spoved." Poznal sem deklico iz šole. V šesti, sedmi klopi v sredini je sedela. ' Prejšnji dan sem spovedoval šoloobvezne otroke. Pred vrati so bili božični prazniki. Imel sem dela čez glavo, moj lebanuš pa je bil star in ves trd od rev-matizma. Ko sem odlagal mašno oblačilo, sem dvignil ači k režpelu: "Gospod, tvoj hlapec sem, stori po svoji volji!" Po navadi sem se odpravil takoj po maši na spoved, če me je kdo čakal. Zdaj pa nisem mogel. Preveč sem bil utrujen. Bil sem bolan. V prsih mi je ležalo nekaj težkega kakor kamen. Otroku sem rekel, naj me počaka v kuhinji, sam pa sem šel v obednico in sem zajtrkoval. Voza ni bilo. Po tej poti nisem mogel tega želeti. Dete je šlo pred menoj in zvonilo s premrlo roko z zvončkom, jaz pa sem šel za njo, dokler je bila pot v snegu shojena. Potem pa, ko je postala pot težavna, sem rekel otroku, naj stopa za menoj, sam sem pa šel z Najsvetejšim spredaj. Molil sem. Nato sem premišljeval o svoji materi. Želel sem proti v ravnino in bliže k materi, ki sem jo imel nad vse rad. Jaz sem iz ravnine. Hribov nimam rad. Pa tudi moje zdravje je bilo prešibko, da bi mogel prenesti napor v tej hriboviti fari. Prosil sem škofa za faro v ravnini. Iz premišljanja me je zbudila deklica: "Gk)spod kaplan, na levo!" Šla sva skozi smrekov gozd. Slišale so se moje stopinje v zmrzlem snegu. Za menoj je drobilo dete. Nekaj vran je sprožilo ivje z vej in zletelo med drevesa. Samo drobni glas zvončka je motil zasneženo naravo. Ne daleč pod vrhom se je gozd končal. Najbrž je bil pod snegom travnik. Slaba steza je držala do samotne koče na vrhu, ki je bila vsa v snegu. Videl sem pa, da je skočila ženska izpred podoken v hišo. "Je še daleč?" sem vprašal otroka. "To je naša hiša," je pokazala deklica na kočo, kjer sem prej videl žsnsko. Lezla sva po slizki stezi navkreber. Pri vsakem koraku sem pazil, da mi ne bi zdrsnilo. Oddahnil sem si, ko sva prišla na vrh. Stresel sem s škornjev sneg. Deklica mi je odprla vrata. Duh po plesnobi, ki je isti po vseh lesenih hišah, mi je udaril v nos. V sobi je bilo vse pripravljeno za spoved. Bel prt na mizi, razpelo in dve goreči sveči. Stara žena je ležala v postelji in ječala. Ječala je sumljivo. Bolnikov sem navajen in vem, kako je s človekom. "Ali ste sami doma?" sem vprašal, predno sem začel s spovedjo. "Sama," je dejala starica med ječanjem. Takrat sem postal nejevoljen. Zagabilo se mi je. Slišal sem že o takih bolnikih. Jaz delam od ranega jutra do večera, od teme do teme, njej pa ni do tega, da bi stopila v cerkev k spovedi. Jaz ji moram priti na dom, sama pa leži zdrava v postelji. Vzel sem Najsvetejše in šel molče iz sobe, ne da bi jo spo-vedal. "Jezus, ti veš, da nisem ravnal proti tvoji volji," sem se pogovarjal z Bogom, ko sem stopal nazaj po svojih stopinjah p o hribu proti farovžu. Vrane so letale nad menoj, jaz pa sem šel z Jezusom med hribi sam. Nič se ni ganilo v visokem snegu. Zdaj sem že nekaj let v ravnini. Bog je uslišal molitev moje matere. Molila je Boga tako, kakor je znala samo ona. Blizu nje sem. Zdravje se mi je zboljšalo in življenje me veseli kakor še nikoli. Moji materi sem vse na svetu. Od tistega časa, ko je umrl moj oče, sem jo priklenil nase. Priklenil sem jo nase tako, da vsak utrip njenega srca bije samo zame. Bojim se te močne ljubezni, toda brez nje sedaj ne bi mogel več živeti. Zdravje in moč se mi vračata. Leta v Lendavi so me priklicala v življenje. Daleč za menoj so zdaj Suhe gore. Spominjam se jih, kakor da bi nekoč sli-ša^ samo bajko. Hiše v Lendavi, ki so postavljene ob kameniti cesti, se mi zdijo, da stojijo tu vse večne čase in da bodo stale tako dol- WRONG WAY TO GET THE RIGHT OF WAY I Why rifk your neck insisting on the right of way? Every motorist makes a mistake once in a while, so take it easy. Give other drivers and pedestrians a break —even when they're in the wrong. Be a "Golden Rule" driver —it's safer. Be Careful—the life you save may be your, ownl This advertisement is published in the public interest by ENAKOPRAVNOST go, dokler bo stal svet. Sonce sije nanje, dež jim pere strehe in tu živimo mi, ki nas je Bog odbral in postavil v ta kraj. V Lendavi nimam toliko dela kakon v Suhih gorah. Tu je sedež dekanije. Vseh svojih fa-ranov ne poznam, kot je bilo to tam gori. Ljudje so nam bolj odmaknjeni, več ver je v fari in vse to človeka o,ddaljuje od vernikov. Po kosilu grem p o navadi spat. Veverico, ki sem jo prinesel iz Suhih gora, imam v sobi nad divanom. Spletel sem ji iz šib gnezdo. Živi z menoj ter me pogosta spominja na prejšnje čase. Ko tako ležim in gledam v strop, priskaklja k meni. Božam jo. Spomnim se tudi plebanuša. Dober starček je bil in rad me je imel kot sina. Ko je zvedel, da se prosim drugam, mu je bilo težko. Potrt je bil vse do takrat, dokler nisem bil prestavljen. Po gubastem licu so mu tekle solze, ko me je poklical k sebi, da bi mi prebral škofovo pismo. Molk je nastal, ko je položil pismo na mizo. Spominjam se dobro, kako si je podprl glavo z roko. Solza mu je padla na mizo. "Ne, niste storili prav, gospod kaplan, da ste se prosili od tu stran. Duhovnik mora služiti samo Bogu, v mestu tega ne bo." Ko ležim na divanu, premišljujem te besede. Vidim ga, kako me je gledal z majhnimi očmi, ki so bile polne solz. V Lendavi živi že nekaj let sodnik Krampač. On, njegova žena in jaz smo iz iste vasi. Dva otroka imata, tretji otrok pa sem jima jaz, tako sta me na-zvala, ko sem prišel v Lendavo. K njima mnogo zahajam. Kadar koli utegnem zvečer, stopim tja dol. Ti obiski so postali tako redni, da me je dekon na to opozoril. Kako se je to zgodilo, bom povedal. Sedeli smo pri večerji: .dekan, kaplan Šernek in jaz. Prav, ko je dekan hotel nesti žlico k ustom, se je spomnil in mi rekel mehko: "Preveč zahajate v mesto, gospod kaplan." Meni se je zdelo, kot bi me tresnil s kamnom po glavi. Nisem mogel verjeti, da je to meni namenjeno. Noben predstojnik me še do sedaj ni karal. Nisem mu rekel niti besede. Niti pogledal ga nisem. Prišlo je to tako nenadoma, da sem bil prepričan, da je namenjeno Šerne-ku. Odložil sem žlico in čakal, da bomo vstali in molili. Naslednji dan sem ostal doma. Po maši sem se zaprl, za- SEDAJ V TEKU Zadhjidan26.feb. (II# PUBLIC H AIL 11 KI I K MOŽ, KI STOJI NA UnUd KAZALCU JOE WALCH-eva največja predstava s divjimi živalmi WALLENDAS predstava na visoki žic! —IN MNOGO DRUGIH CENE—Dnevno pop. (Razen 13., 14., 20. in 21. feb.), $1.50 in $2.00 davek vklj. ZVEČER (Razen ob nedeljah, 19. in 26. feb.), $1.50—$2.00—*2.40 In $3.00. Vstopnina ob sobotah popoldne in na Wash-Ingtonov rojstni dan iste ko* ob večerih. NAPRAVITE REZERVACIJE ZA IZBRANE SEDEŽE TAKOJ Vstopnice s splošno vstopnino v vseh lekarnah Marshall Drug PUBilC w ifKll nicHmA/V'S 6- Bu/?f^ous pri sem se po kosilu in zaprl sem se po večerji. Dekan je bil visok človek, čisto siv in mehak. A kadar smo bili sami, midva s kaplanom in on, je bil povsem drugačen. Ne trd, ne. Le nekaj je imel v sebi, kar je pred svetom skrival. Kadar koli sem govoril z njim, sem čutil to spremembo. ^ Svojega dekana nisem imel rad. Od prvih trenutkov, ko sem ga videl, sem se ga bal. Zakaj, ne vem. Do plebanuša v Suhih gorah sem čutil sinovsko ljubezen. Opravljal sem vse, kar sem mogel; delal sem od jutra do večera. Tu pa opravim svoje delo, potem sem pa "prost". Vedno bolj se mi je vsiljevala misel, če je to greh, da prebi-jem pri Krampačevi družini nekaj ur. Delal sem zagovore svoji užaljenosti in strmel v strop. Ležal sem vznak na divanu in božal svojo veverico. Z drugo roko sem stiskal robato nogo stola, ki je stal poleg vzglavja. (Dalje prihodnjič) IZ NIŽIN ČLOVEŠKE DRUŽBE (Nadaljevanje s 3. strani) vpil zaspani krSmar iz kuhinje, "Policijska ura!" tako je ponavljala natakarica od mize do mize. Detektiv je bil že prej sklenil, da obišče o prvi priliki še enkrat ta brlog, za sedaj je imel dovolj opravila s svojim sosedom, ki' ga ne bo smel izpustiti izpred oči. Z uspehom svoje ekspedicije je bil popolnoma zadovoljen in hotel plačati. Časnikarju se je pa mudilo v uredništvo, da spiše do dveh še nameravani podlistek in poklical je natakarico. Kdo pa naj popiše strah de- tektiva, ko je zapazil, da mu manjka listnica. Divje je pogledal svojega soseda, toda ustrašil se je njegovega preplašenega obraza, kajti časnikar je v tem trenutku tudi opazil, da nima več ure in ne poročnega prstana. "Tatovi! Meni manjka listnica! 70 kron so mi pobrali!" "Meni pa uro in prstan!" Tako sta vpila v kotu in vsa krčma je bila v hipu pokoncu, "Kaj?" "Potepuha!" "Kako si upata trditi, da vama je bilo tu ukradeno!" "Mi smo sami poštenjaki!" "70 kron še nikoli nisi imel, capin!" "Ure še nositi ne moreš, ker ti pade iz cap na tla!" "Drug drugega sta okradla!" "Plačati nočeta pijače, ker sta sleparja, goljufa!" "Vun ž njima!" "Nočem imeti opravila s policijo radi dveh prefrigranih sleparjev, ki onečaščata mojo pošteno krčmo in osumljata moje poštene goste! Tistih par gro-šev že lahko utrpim! Toda sedaj pa: vun oba!" Tako je vrelo po zaduhli sobi, krčmar se je pa še najbolj drl. Še preden se je mogel legitimirati detektiv, še preden je mogel pojasniti časnikar svoje stališče, sta že frčala skozi odprta vrata in kdor je le mogel, je pritisnil s krepko pestjo zad-/iji pozdrav letečima pod rebra, na pleča, na hrbet in glavo. Ogorčeni so zaprli za njima vrata. Znotraj v gostilni se pa še ni potolažil vihar. Bobnelo je kakor razburkano morje. Ko so pa zaškripala vrata, sta se zunaj oba pobrala iz jesenskega blata ter jo popihala vsak na svojo exford Furniture Co. Popolna zaloga hišnega pohištva Električni predmeti in TELEVIZIJSKI APARATI Nudimo lahke pogoje za odplačevanje . 12235 LORAlJf AVE.. WI 4902 Odprto vsak ponedeljek, ' četrtek in petek zvečer. Mary A. Svetek LICENCIRANA POGREBNICA 478 E. 152 St. - KE 3177 POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPI, DOSTOJANSTEVENI Ambulančna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posle. Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni. v vsaki slovenski družini, ki se zanima za ndpredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti stran, boječ se, aa ju dohiti še kaka darežljiva roka ... * S trudno glavo in s težkimi kostmi je vstal drugo jutro detektiv Dragin. Postrežnica mu je prinesla kavo in "Novo pošto" ter se molče odstranila videč gospodarja tako otožnega. "Je že spet pil, ni čuda, da ga glava boli!" Hlastno se je zagrabil detektiv "Novo pošto" v nadi, da bo mogoče kako poročilo v njej q, kaki novi tatvini. Oho! Podlistek! "Iz nižin člo-yeske družbe." Lepa črtica. Predmestna beznica, vse spominja na včerajšnji dogodek, tu pa ... . črnobradi potepuh . . tat ... "Hahaha!" in zasmejal se je detektiv tako prisrčno, da se je miza tresla. "Jaz tat, potepuh! No, ni slabo! Torej moj sosed, o katerem sem imel tako slabo mnenje, je bil nedolžen časnikar! Oba sva jih dobila! Revež, s polomljenimi kostmi je moral še pisati ponoči podlistek! Ju- Ženska bi rada dobila delo po par ur na dan ali za celi dan v kuhinji restavracije ali pa za sna žen je pisarn, če mogoče v nottinghamski naselbini. Pokličite KE 4538 nak! O uri in prstanu pa P'*' vidno molči. No, In sedaj ga še žena radi prstana! Saj vim, detektiv in časnikar w"" rata delovati skupno v tfagof človeštvu!" Skoraj pozabil je pri tem de-Skle- tektiv na svoje bolečine, nil je, da ne izve živa duša o tem dogodku iz njegovih "S Tuji tat s površnikom in tri® klobukom naj le uživa prostoS' Da bi se le ne posrečilo redar jem uloviti zvitega tatu,, to ^ bile edine njegove želje, ker se mogoče slednjič vendarle ^ vedelo o veliki blamazi denega detektiva. Da bo okra-ured- nik molčal o podrobnostih, f ved^, saj je poznal urednic" tajnost. , I Damir Feig^j ZULICH INSURANCE AGENCY Frances Zulich , 18115 Neff Rd« IV 4J21 Se priporočamo rojako® ^ naklonjenost za vsakovrstno varovalnino. VAŠI ČEVLJI BODO ZGLED ALI KOT NOV ako jih oddaste ▼ popravilo « sljivemu čevljarju, ki redo® ' prvovrstno delo. Frank Marzlika^^ ' 16131 ST. CLAIR AVE^ C^me h get $ sfretcher moneg IF YOU THINK somebody's playing a prank on this young fellow—like sending him fot» can of striped paint or a bucket of steam or " left-handed monkey wrench—you're all wrong- He's really buying a money-stretcher—* ^United States Savings Bond. In ten short years, every three dollars he vests stretches into iour dollars. But you don't have to show up at the win* dow every time you want to buy a U. Savings Bond. You can stretch your doU*^ automatically—with a stroke of the pen. Simply sign up under your firm's Payro^^ Savings Plan if you're employed—your bank* Bond-A-Month Plan if you work for your®®^^' Automatic sauing i$ sum saoing- U.S. Sauings Bonds enakopravnost TUš f( M oflc/«J tr. 5. Trtttiity adr«rt/MiDMt— pnpirti UBd0r autplctM of Trttmry Dtputmrnt tad Adrtrtltlnf ^3