Natisov 14.000. Stajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev. l'r<*dni5tvo in upraviteljstvo v Ptuju v gledališkem poslopju. Štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dne naslednje nedelj*. Dopisi dobrodošli. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do ponJeljka pred izdajo do- ticne Številke vposlati. Posamezna Številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K 1.20. Za inserate uredništvo in upravniStvo ni odgovorno. Cena oznanil je za: 1 stran K 32.—, '/« strani K 16.—. «/« strani K 8.—, '/„ strani K 4.-. V« strani K 2.—, ■/„ strani K. 1.— Pri večkratnem oznaiiilu je cena posebno znifena. H Božič. Tiha, mirna je noč! Luna sije na nebu in sneg I pokriva polje in travnike. Narava se je spravila že i davno k počitku in tudi človek si želi miru. In mir I je prišel na zemljo, mir, katerega so nam podelila I nebesa! „Cast Bogu na višavah in mir ljudem na I zemlji, ki so dobre volje", tako so peli angelji, ko I se je rodilo nebeško dete tam v Betlehernu! 121 In mi ljudje — kaki smo mi? Mi se sovražimo, I sosed preganja soseda, prijatelj prijatelja, brat brata! I V marsikateri kmečki hiši je zbrana cela družina, IJl gospodar in gospodinja, otroci, vsi se veselijo lepih I božičnih praznikov, tam zadi v kotu pa sedi starček, I oče cele rodbine, kateremu se je odločil najslabši I prostor. Srce ga boli in solza v njegovem očesu |L- priča o nehvaležnosti tistih, katerim je dal življenje I in katere je zredil. Zakaj se tako godi, zakaj se mi ljudje tako rCC preganjamo, iz česa to izhaja, ko pa vendar imamo Pripovedka o fantu, kije z mačkami oral. Konce. Napovedali pa so staremu kralju drugi knezi vojsko. Mladi kralj pa pravi: „Sem že jezen, imam že dosti, ni mi treba štiri dni nič jesti prinesti!" Od notrej zatakne vrata, vzame tisto srebrno uzdo. skoči skozi okno in gre na tisti travnik, potrese uzdo, in prišel je tisti srebrni konj, prinesel, kar je bilo za princa treba obleke. Sleče svoje navadno obleko, obleče prinčevsko, osedla konja in zajezdi. Tako ročno sta bila na vojski kakor blisk, in začel se je s sovražnikom vojskovati, tako, da je kmalu tiste tri dežele dobil nazaj in še tri druge pribojeval. Potlej je kar ročno z bojišča izginil, tako da niso nič vedeli, kdaj. Ko pride spet na travnik, sleče se in ročno gre domov na peč z mačkami orat. Ko od-pahne vrata, naglo mu prinese kraljičina jesti, bila je prav veaela in mu je rekla: „0, kako gre našemu očetu dobro! So že izgubljene tri dežele dobili nazaj in še tri druge privojskovali.** Fant se je pa na tihem smejal. vsi dovolj prostora na svetu. Ja, Bogu bodi potoženo, vzrokov za to je mnogo, ti so: prevzetnost, napuh, lakomnost, nevošljivost in hujskanje! Največje sovraštvo je dandanes med narodi. To ni odmev sovraštva v naši hiši, to sovraštvo je povzročeno! Kdo je tega kriv? Povzročili so to tisti, katerim se je naročilo, da bi oznanjevali mir! Kdo je zanesel prepir v občino, kdo je posegel v družbinsko življenje, kdo je s tem povzročil preganjanje in sovražtvo? Pa ne samo sovraštvo v domači hiši, ne samo sovraštvo v občini se je s tem povzročilo, zasejalo se je to sovraštvo tudi med naroda, katera sta odvisna eden od drnzega. Ti si Nemec, jaz sem Slovenec, to dandanes toliko pomeni, kakor da nas ne bi bil vstvaril eden in isti Nebeški Oce. In vendar smo bratje, vendar smo otroci enega Nebeškega Očeta, zakaj se toisj ttrvražiiM ? Tiha noč, sveta noč! Bog daj, da bi nehalo v tej noči vse preganjanje, vse sovražtvo! Potem je bil nekaj Časa mir, pa spet so kralji novemu kralju napovedali vojsko^ kajti vsak nov kralj si mora krono zaslužiti z vojsko, tako si jo mora tudi ta. Zbrali so se vsi sosedni kralji in eo se začeli proti njemu vojskovati. Spet se je stari kralj moral iti vojskovat; z mladim ni bilo nič, samo na peči je z mačkami oral. Hudo se je bojeval. prav slabo mu je šlo, štiri dVžele jo že zgubil. Prišla je kraljičina k fantu, ki je na | eči z mačkami oral in mu je dejala: „Glfj, ti te kar doma s temi mačkami pečaš, očetu gre pa tnko slabo na vojski, da so že štiri dežele izgubili! A fant pravi: „Zdaj sem spet jezen, ni mi treba pet dnij prinesti jest/ Od znotraj zatakne vrata, vzame zlato nzdo, skoči doli skozi okno in gre na tist travnik, potrese zlato uzdo, pride tist zlat konj in prinese za kralja zlato obleko, orožja in kar je bilo za kralja potreba. Konja osedla in ga zajaše; naje^enkrat kakor blisk sta bila na vojski. Ko prideta do sovražnika, sta se tako hudo ž njim bojevala, da sta naenkrat tiste izgubljene štiri dežele nazaj pridobila in še druge štiri pribojevala. Spet jim je hotel kar na tihem pobeg- Našim naročnikom! Vsem našim vrlim naprednim kmetom želimo veseli božič in srečno novo leto! Na konca leta oziramo se nekoliko na naše delovanje v preteklem in z veseljem moramo priznati, da naš trnd v tem letu ni bil zastonj. To je pokazalo vedno se množeče število naročnikov, vedno večje število dopisnikov, kateri vsi so se obračali do našega lista v trdnem opravičenem zaupanju, da je le on edini in pravi list, o katerem se zamore brez dvoma trditi, da zastopa pravico in kateremu največja naloga je, pomagati kmečkemu stanu. Pri tej priložnosti zahvaliti se nam je v prvi vrsti vsem dopisnikom za njihovo neutrudno delovanje, kateri so 8 tem pokazali, da je tudi njim za to, pomagati kmetu in mu njegovo stališče pojasniti. Hvala pa tudi vedno večjemu številu naročnikov, kar nas še bolj veseli radi tega, ker s tem smo sprevideli, da se postavljate kmetje vedno trdnejše na svoje noge- Kakor v pretečenem letu, bode tudi v novem letu naša naloga, zahtevam, katere se stavijo do našega lista, popolnoma zadostiti. Po našem dosedanjem geslu bodemo tudi nadalje delovali na to, da bode naš list vsakomur ne samo v zabavo, ampak tudi v poduk in v pojasnilo v vseh zadevah. Radi tega prosimo naše naročnike, da se v vsakem oziru zaupno obrnejo do nas, ker naša največja naloga je in bode tudi nadalje, temoto nad ljudstvom odkriti in spraviti svetlobo med nje. Prosimo pa tudi naše dopisnike, naj nas še nadalje podpirajo in delujejo z nami vred za poboljšanje kmečkega stanu. Kakor smo že v zadnji Številki omenili, bode niti z bojišča, pa stari kralj je rekel: „Moramo ga dobiti, kdo je; če ne, skusimo ga raniti.1* Vojaki naredijo kolobar, da bi ga bili zajeli v sredo, on jim je pa z roko mahal, naj bi mn prostor naredili, toda mu ga niso. Požene konja, da bi skočil čez kolobar, a tedaj ga jeden vojakov udari z mečem po nogi, da ga je ranil. Stari kralj ročno priskoči in potegne z vratu robec, da princu obvežejo rano, princ pa naglo konja zajaše in izgineta vojakom in kralju izpred očij. Gre na tist travnik, sleče prinčevsko obleko in obleče navadno, pobere v torbo svoje mačke in gre domov za peč z mačkami orat. Ko je vojska minila, pridejo vsi kralji in večji gospodi na kosilo k tema kralju, da so mu voščili srečo in blagoslov. Uganjali so tadi vse sorte burke in eden poreče kralju: „Kje imate pa mladega kralja?" Stari je dejal: „Pu-stimo ga, naj z mačkami orje!" Vsi so začeli: „Naj k nam pride, da bo takaj z mačkami oral, da se mu bomo smijali." Grd starejši kralj po njega, toda ni šel rad; komaj, komaj ga je spravil. Pripelje svoje mačke v sobo, kjer so bili kralji in večji gospodje, I list izhajal od novega leta naprej v večji obliki ta bode naročnina zvišana na eden goldinar. Prosimo torej cenj. naročnike, da nam naročnini pošljejo v tem meseca, kajti brez naročnine lista1 nihče več ne dobi, ker tudi mi imamo veliko stroš-j kov; mi moramo vsako vrstico plačati. Spodnje-štajerske novice. Otrok je zgorel. V Gerdorfn blizu Špilfelda sol pustili pri kmetu, po domače Troperju, mladoletnegH otroka samega v hiši. Otrok je prišel do šibic ali I užigalic in se je Ž njimi igral. Pri tem se mu jej zanetila obleka in otrok je malone popolnoma zgorel. Domačini so mrtvega našli in se bodejo rooralil radi tega, ker so pnstili otroka brez nadzorstva, za-» govarjati pred sodnijo. Matere, pazite na vaše otro-l ke, pazite na užigalice. Nesreča. Znani veleposestnik na Bregu pri Ptuji gospod Franc Lesk osek, je dne 11. t. m. v Po- I povcah tako nesrečno padel, da si je zlomil levol nogo. Otroka je umorila. Frančiška K r a i n c , posest-J nikova hči v občini Mala Nedelja, je bila pred krat-fl kem v nosečem stanu, kateri je naenkrat preminul, ne da bi bila komu pokazala otroka. To je zazve-I dela žandarmerija in je dekle o tem povpraševala. | Po dolgem laganju je vendar priznala, da je dne j 27. septembra tega leta v jutro porodila otroka, katerega je s cunjami zadušila. Mrtvega otroka je za- J kopala kakih 50 korakov od hiše v vinogradu. Otro- 1 ka so izkopali in jim je nečloveška mati sama pokazala, kam ga je zakopala. Nato so še komaj 20 let j staro nesrečnico izročili ljutomerski c. kr. sodniji. Smrt pod brzovlakom. Dne 10.t. m. je hotel J pri Grobelni Železnični pomagač J. Soline okoli | 12. ure po noči prekoračiti železnični tir. Pri tem ni zapazil, da se je pripeljal proti njemu brzovlak. Lo- | in eden ga vpraša: „Ali je kaj huda ta žival?" Pravi: »Huda!" Potem jedno malo za rep stisne, pa je tako zamijavkala, da so se vsi zgenili. Potlej je začel orati ž njimi,, se mu je pa jedna hlačnica gori zavila, in videli so kralji nogo obvezano. Kralj pa ga vpraša: »Kaj si naredil na nogi ?a On odgovori : „Ta žival me je ugriznila." Kralj pa je poznal svoj robec, in drugi, da so ga na vojski ranili, potlej so ga na mizo posadili in spoznali za kralja. Sedaj jim je tudi povedal, kako se mu je godilo, da je dobil mesengastega, srebernega in zlatega konja. Vzel je svoje uzde in je šel na dvorišče, tukaj se ga že čakali vsi tri konji in so mu rekli: „Sedaj nam moraš vsem glave posekatit* On jim je pa dejal: „Kako vam bom glave posekal, ko ste mi storili toliko dobrega?" Konji so dejali: „Če nam ti glav ne posekaš, bomo pa mi tebe umorili!" Potlej je vsakemu glavo odsekal in so se iz-prevrgli v tri kralje in so mu rekli: „Sedaj si nas rešil:" Potem so šli, da ni vedel kam. Fant pa je ostal v grajščini in je tukaj kraljeval do smrti. komotiva je nesrečneža potegnila pod sebe in ga popolnoma zmečkala. Bil je najbrž takoj mrtev. Nesreča se je pripetila morda radi tega, ker si je bil potegnil Soline kapo popolnoma po ušesih, da bi jih varoval pred mrazom in radi tega ni čnl vlaka, ki se mu je bližal. Mogoče je tudi, da mu je v nesrečnem trenutku tik železnega tira v temi spodletelo in je tako nesrečno padel, da je prišel pod lokomotivo. Cigani — roparji. Cigana M u 11 e r in Seger sta dne 17. septembra t. 1. oropala Fr. Dranšba-h e r j a na cesti med Mislinjem in PameČami pri Slov. Gradcu za 7 kron 10 vinarjev, tobak, pipo in steklenico zdravila. Celjski porotniki so obsodili oba cigana na 10 let težke ječe. Dopisi. Od Sv. Ruperta v Slov. Gor. Dragi rŠtajerc"! Po dolgem poterpežljivem prenašanju smo vsekakor primorani, pritožiti se onim, ki ljubijo pravico. Ni bilo nas še slišati v pritožbi — a sedaj prosi izven-rednost že sama ob sebi svojega plačila. Ni bilo tudi tukaj še gospoda, kateri bi bil le po oblačilu podoben duhovniku, kakor je žalibog to sedaj. Pač se spominja zdaj Roperčka fara miroljubnega starca, po-prejšnega župnika, kajti prišel je drugi in to je sedanji burnokervni gospod Pajtler, kateremu pa ni za mir, njegov duh je zamaknjen globoko v politiko in v posvetno bogastvo. V posojilnici pri Sv. Lenartu z trepetajočimi rokami zlaga skupaj svoj zaklad božji namestnik sam, kot uradnik za svoje ovčice. Na prvo zahtevanje kupiti mu je morala fara prostor, da se je postavil na njega hlev za živino. To si je dal postaviti na gričku tik zadnjih cerkvenih vrat, kjer je videti, da bi se lahko gnojnica dol k cerkvi cedila. Ob enem naložilo se nam je drugo breme, to je za novo šolo, katera je veljala okoli trideset tisoč goldinarjev. Stara šola bila je veliko let dosti prostorna, ker pa smo ubogi RoperČani že tako težko pogrešali teater v mili naši dolini, porabiti se je morala stara šola za teater, katerega je z velikimi zaslugami ustanovilo naše sedajno dnhovstvo! Tako tedaj ljubi faran, ako hočeš kaj videti na svetu, idi v teater — ako sodiš pametno, sprevidiš takoj, kako se predstave imenujejo in rekel bodeš: Te čudodelne predstave pod vodstvom duhovnikov imenujejo se norčevanje svetnikov, razven Herodeia, isti menda ni svetnik. — Kaj še več stori za nas gospod župnik? V prvi vrsti hudo preklinja! Ali ni res? Gospod župnik, koliko hudičev, satanov, ravbarjev, falotov, ste morali na uboge farane nakričati popred, ko vam naznanijo, ali vsaj sami spoznate, da vas mora že biti in vas je fara sita do ušes. O hiši, katera je poštena, kjer otroci v strahu starišev pošteno živijo in kjer slišiš pobožno moliti, govore župnik, da je hudičeva hiša, kjer se pa najde zares sam napuh in strast bogatina, ta le je župniku blaga hišica. Za sv. misjon- je pripravljal neke može tako-le: „Hu-diči, faloti i. t. d., ki hodite k drugi cerkvi, tam lum- pate!" PaČ težko vidiš enega teh občanov, di bi kak krajcar v gostilni izdal. Pomisliti je pa, kdo naj bi bil tako neumen, ako stanuje pri lepi glavn cesti in bi šel rajše do kolen v blato, ko ima bližnj« pot k drugi cerkvi. Ali se pa ne obhaja povsoi ednaka služba božja? Mislite pa morebiti gospoc župnik, da žene ljudi veselje k Vam ? Mislite, di sliši pravi katoličan rajši grozno kletvico in šinfanje mesto pridige, ktere pa še žalibog od Vas spodobn ni nikdo slišal. Ni se toraj čuditi, ako se že stai možje pogovarjajo, bolje je ostati doma, kot ednak poslušati. Ko prinese nekoč žena k krstu otroka, ji kričal župnik ves besen nad njo, kaj se mešate „ksindl", to so sami hudiči i. t. d. Pomisliti je, ali t nedolžni otrok ni bil človeško bitje, in ako bi g; ta žena ne nesla k krstu, gotovo bi ga morala nesl druga. Kako se je godilo drugi ženi? Župnik nil kerstiti ni hotel, rekel je, da je prepozno, tako j morala domov prav daleč in drugi dan otroka zope prinesti. Ali bi bilo prav, ako bi bil otrok tačas bre kersta umrl, kajti smrt ne razume, kaj je pozno al za časa. Ko pride mož po spovednika svoji ženi gospoda močno zaboli, zato jezno vpraša: Kaj j fali?" Ko je to spoved nerad opravil, govoril je bolnici: „Saj še ta baba ne bo umrla!" Dogodilo s je še nekaj bolj žalostnega, ko je prišel mož p spovednika neki 20-letni umirajoči deklici. Ker p; je Ragoznica precej daleč, ni našel pomoči; mora je iti v tujo faro k Vurbergu, a tudi ta gospod bre dovoljenja domačega ni šel, zato gre Še v tretjo far k Sv. Barbari. Toda ta gospod je prišel na pol pot* ko je prišlo poročilo, da je reva že umrla. V pose jilnico pač pride gospod, naj si bi bilo Še najslabš vreme in daleč; tam se je pa v gostilni Še po pol noči s kmeti zaradi politike prepiral. Ako je pokazal moč telesa, je naš gospod župnik povsod pripravljer rekoč, kdo se gre ž njim poskusiti. Ah grozni pa j srd na „Štajerca". Ta le mu kri razgreva in cel možgane tako, daje še celo na pokopališč pred odprto jamo nekega 801etneg starček a, v svoji strošeni pridigi mo ral govoriti o „S t a j e r c u*. Pikati je mors še celo tu mirne ljudi in žalosti ihtečega, za očetoi žalujočega sina; grozni napuh in sovraštvo še tuk* nista mirovala. To je res kaj strašnega. Ali smt ali zamore drugi človek kaj ednakega uganjati, ak bi bil vsaj pri zdravi pameti? Radovedni smo tedt gospod župnik, kaj bode porekla škofijska oblas ako se to izve? Silno je burkala kri gospodu o času volitev, ni vedel, kje da je, kam naj vse let da se pridobijo somišleniki. Kdor se je daL o sladkih besed nagovoriti, pomisli le malo besede, ks tere je sam izrazil tvoj izvoljenec, govoreč z kmetom „Ce temu prodamo posestvo, pa pride na nje dru gospodar!" Kaj ne, goreče srce za kmečki stan i volil ? Le tako delaj naprej, tedaj boš vsaj še m dalje norec ostal. Ako greš k pridgi župnika, sliši po navadi: „Štajerca je hudič in kateri „Stajerca bere, je hudič. Gotovo pa Vi gospod župnik, tuc „Stajerca" berete!!! Nič mu ne bodete prizadeli, ak< ravno bodete še tako na prižnict mlatili, misleč, da pada po njem, kajti lastnosprevidnih resnic ne bodete vi in nikdo drug ljudstvu prikrili. Skoda pa je, da „otajercu ni že davno izhajal, da ne bi bilo imelo naše ljudstvo edino le sebičnih, za svoj žep si pri-zadevajočih farških spisov in časnikov. Gotovo bi že potem bil davno popred zvedel zaslepljen kmet, kakšno perje da imajo oni ropni ptiči, ki se brez dela in truda od njega tako debelo pitajo. Naš gospod župnik pa računi le iz usmiljenega srca za poroko pet goldinarjev, kar poprej nobeden, za pogreb je plačal kmet pred kratkim sto in dve kroni in seveda še nekaj helarjev, plačati je celo za vodo, katero poškropi župnik po ženi, kadar gre k pela-vanjn, 25 krajcarjev. Ljubi „Štajerca! Ako slišiš tedaj dandanes iste klice: vera je v nevarnosti, vera peša, potem si lahko iz tega dopisa razsodiš, ali so gospodje v dolgih suknjah temu krivi, ali so pa temu krivi farani. Ko je nedavno nekdo izmed faranov v »Štajercu" omenil, da je župnik le prijatelj bogatina, da pa ne mara ubozega kmeta (izvzemat njegovih denarjev, klobas in pa njegovega mošta), bilo je to malo, a popolnoma resnično. Vendar pa je mislil gospod župnik vse zidovje v farovžu in v cerkvi z glavo podreti. Kar po korporalsko je zapovedal občini, v kateri je slutil dopisnika, naj prekliče. Vedite gospod župnik, kdor resnico prekliče, ta.laže! Ker pa se je nahajal v odboru iste občine veliki prijatelj farovža, kateri pa je sedaj že Vašega za-povedovanja sam popolnoma sit, se je ta možiček osrČil in pisal v ,,Fihposuu pismo, da ni tako in da obžaluje gospoda župnika. Nekateri drugi odborniki pa so mu podpisali, ker niso vedeli, kaj je kompo-niral (sestavil) on. Koga pa bodete sedaj primorali, da bode tako neumen in o tem našem dopisu preklical in — lagal. Častiti gospod župnik, no, pa popravite vi, ako imate pogum. Povemo pa Vam že sedaj, da še pride, ako bodete le eno besedico lagali, še mnogo mnogo več od Vas.v svet. Ne mislite si, da smo zares samo Vaši sužniki in da smete Vi z nami storiti, kar se Vam poljubi. Ako pa Vas ta huda bolezen he bode pustila, ako se ne bodete poboljšali, morali Vas bodemo še z drugimi mažami mazati. — Neustrašeni farani. (Opomba uredništva: Tukaj sledi več podpisov.) Od Hebne peči. Ljubi ..Štajerc"! Gotovo se boš smejal, če ti povem, da te tudi pri nas ne vidijo radi klerikalci. Ker pa te bere že več kod 200.000 ljudi, te naši nasprotniki z vso silo ne bodo mogli zatreti. Saj pri nas ni veliko takih, da volijo s klerikalci, če dobijo en „glažek kolmažovega-'. Volitev pa z vero nima nič opraviti, si rekel ti — in tako je. Vsaki človek ti mora to verjeti, kateri nima tako trde glave, kakor je Hebna peč, Za danes ti pošljemo mi naprednjaki samo najsrčnejše pozdrave! Iz Koroškega t (Deželnozborske volitve) Deželnozborske volitve so se, hvala Bogu na Koroškem končale in s ponosom smemo reči, za napredne kmete zelo dobro. Čeravno so se trudili župniki in kaplančeki noč in dan, so vendar imeli prav malo uspeha posebno med Slovenci. V 12 volilnih okrajih se je izvolilo v kmečki 3. kuriji 15 poslancev. Nemški kmetje so dobili 3 klerikalce, namreč duhovnika rG. Weiss-a Dr. Pupovac-a in kmeta Krampl-na; mi Slovenci, ki volimo v kmečki kuriji 8 poslancev, smo poslali, čeravno nehoteč jednega samega klerikalca v zbornico, kateri bo rešil „katoliško" reč propada. V splošni 4. kuriji so so se izvolili vsi 4 naprednjaki. Za kmečko 3. kurijo so volili slovenski volilni okraji: Okraj Celovec in Borovlje: Franc K i r š n e r, posestnik in bivši deželni poslanec na Zihpoljah (1072 glasov) in Anton Wieser posestnik in župan v Škofjem dvoru (1042 g.) Klerikalci so imeli le 575 oziroma 006 glasov. Okraj Velikovec in Doberlaves: Valentin P1 e-š i v č n i g posestnik na Ledu (594 g.) Njegov nasprotnik, že dobro znaui vikar Val. Podgorc je dobil 575 glasov. Da je imel propadnik duhoven Podgorc, toliko glasov, se je dolžen zahvaliti župniku Fiaje-berju v prvi vrsti pa svoji spretnosti, kot izvežban „agentf'. Ta gospod teče vsako sredo po Velikovcu in kupuje od kmetov žito za klerikalno gospodarsko zadrugo v SinČivasi. Naj živijo slovenski kmetje ve-likovskega in drobolskega okraja, kateri se niso bali tega „agenta" in njegovih podrepnikov, ter so si raje zvolili kmeta, kateri jih bo gotovo dobro zastopal v deželnem zboru! Okraj Beljak — Sv. Paterjan in Rožek si je izvolil naprednjaka kmeta M. O raza 861 glasov, drživni poslanec in župan v Venrbergu, in g. Jože H u b e r-ja 860 g. župan v Rautu. Klerikalci so si priborili samo 597 oziroma 555 glasov. Okraj Pliberk in Železna Kapi a, je izvoljen France Grafena-v e r 709 glasov, Janez E d 1 m a n n je dobi! 144 glasov; veliko volilcev tega okraja je volilo tudi še druge napredne može. Okraj Trbiž in Pod-k 1 o š t e r ; kmetje tega okraja so si izvoliii naprednega, liberalnega Dr. M. Abuja 430 glasov. Ta gospod je zastopal ta okraj že v jeduem prešnjem tečaju, izvrstno. „ Volite z nami, Bog je z nami, mi bomo skrbeli za Vas." kričali so klerikalci pred volitvami, in glejte, Bog ni bil z njimi, ampak z nami, ker vsevedni Bog ljubi odkritosrčnost in pravico, pa ne zavijače in krivice. Kmetje, bodite pri vsaki vo-litvi previdni, kakor pri zadnji, in boljši časi Vas čakajo! Toraj 4 klerikalci bodo varovali v deželni zbornici klerikalstvo, naprednjakov je — 38. Koroški Slovenci so se prebudili. Bog daj, da bi se to zgodilo še drugod. Izpred sodišča. Crešnjevski župnik, njega stara mati in „Micika". Dne 10. t. m. se je vršila pred okrožnim sodiščem v Mariboru jako zanimljiva obravnava. Stvar je sledeča: Gospod župnik Janez Sušnik pripeljal je že iz Dobovec, kjer je bil naseljen kod kaplan, neko mlado Miciko, katera mu je uže ondi vse potrebno stregla, posteljo popravljala, rože zalivala i. t. d. Stara mati g. župnika tukaj tega razmerja ni trpela in bila je vedno vojska v farovžu. Stara mati imela je vedno ojstre oči in je na vsak način hotela to zvezo zatreti, ali bilo je zastonj. Vsa jeza, žalost in britke materine solze niso pomagale, kajti g. župnik imel je preveliko ljubezen I do bližnjega. Zaradi ojstrega postopanja je g. župnik mater večkrat kaznoval, kakor se je mati večkrat pri sosedih jokaje pritoževala. Neko jutro pritožila se je mati pri sosedih in med drugimi tudi pri nekemu Špragerju, da jo je sin na predvečer zaradi „Micikc" kaznoval, jo v neko izbo zaklenil ter trpinčil, da je resnično krvavela. Stara mati je soseda Spragerja, katerega je vedno jako spoštovala, prosila, naj jo pelje k sodniji ter ji pomaga, da sina toži. Sprager te prošnje in želje ni uslišal in 80 let stara mati se je sama podala na pot; — slaba pot pa in deževno vreme pa sta slabo mater prisilila, da se jo morala vrniti. Pri tem je stvar ostala. Po preteku Časa pa se je vendar Sprager dolžnega čutil I ter je državnemu pravdništvu stvar naznanil. C. kr. državno pravdništvo je o tem preiskavo vpeljalo; ker je pa med tem mati umrla, se je preiskava zaradi pomanjkanja dokazov nstavila. Manjkalo je glavne priče. Župniku je šlo za vrat in namesto da bi bil prav miren in zadovoljen, tožil je Spragerja zaradi razžalcnja časti in celo zaradi hudodelstva obrekovanja. Pri obravnavi v Slov. Bistrici je prvi sodnik Spragerja, kateri se je prav mlačno zagovarjal, obsodil na 8 dni zapora. Sprager je uložil priziv in pretresala se je stvar prav na tanko 10. t. m. pri otožnem sodišču v Mariboru. Obtoženca Spragerja, kateri je osebno prišel k obravnavi, je zastopal dr. Mravlag, tožitelja župnika, kateri ni imel poguma I priti osebno k obravnavi, zastopal je znani bistroumni dr. Pipuš. Obravnava se je razvijala jako za-nimljivo, prebrali so se mnogovrstni zapisniki, prišli so zanimljivi dogodki na svetlo in bili bi se župniku lasje jezili, kakor še nikoli, ako bi bil osebno navzoč. Pa gospod je slutil, da stvar jako smrdi in je raje izostal; kajti take dogodke in tako jasne dokaze z lastnimi ušesi slušati, tega bi župnik gotovo ne prestal, če ravno je žiljav in hud, da ga ni hujšega. Spragerjev zagovornik dr. Mravlag, je natančno dognal in dokaza], da je Špragerjeva obdolžitcv celo opravičena in resnična. Župnikov zastopnik dr. Pipušje v dolgo trajajočem dolgočasnem govoru z vso silo hotel dokazati, da ga ni boljšega človeka, kakor je župnik. Sodni dvor je spozna! Spragerja celo nekri-vega ter obsodil župnika Sušnika v plačilo vseh ogromnih stroškov. S tem jo končno dognana stvar, na katero je bilo veliko oči napetih. Radovedni smo in videli bodemo, kaj neki reče „Slov, Gospodar" čez to. Kdor se še ne spominja nesramnega članka v „Slov, Gospodarju" dne 9. oktobra t. 1., št. 41, kateri članek izvira seveda iz strupenega peresa župnika Sušnika. „Slov. Gospodar* je prečasno vpil in juckal v omenjenem, od župnika Sušnika izkovanem članku. Pri tem, ko župnik Sušnik v članku nesramno blati in obrekuje dva stara farana, predrzno sam sebe hvaliznje kod „vrl in neustrašen mož". Oj ti vrl in neustrašen mož, za danes molčimo ter se držimo ravno le tistih misli, katere je izrazil župnik Sušnik v „Slov. Gosp." dne 9. oktobra t. 1. Župnik Sušnik pravi namreč: „Za sedaj je on (namreč Kresnik) utekel obsodbi, pa prepričan naj bode, drago? se mu ne bode nič več posrečilo, ker bodemo na tega ,narodnjaka' in ,kmetskega prijatelja imeli bolj pozorne oči Še. kod dosedaj in ga pokazali v pravi luči celemu svetu." Mi pa pravimo — Sušnik, Res je, da resnica vedno zmaguje, zagrinjalo se je odmaknilo in prihodnost bode razsvetila jako za-nimljive dogodke in reči, da bode svet strmel, ka-kovi junak je župnik Sušnik. „SIov. Gospodarju" pa povemo na ves glas, da sme ponosen biti na take pristaše svoje, kateri so v nadlogo ljudstva in nečas* častitemu duhovniškemu stanu. Žnpniku Sušniku Se pa izjavimo, da je „Štajerc" voljan sprejeti vsak popravek. da ne bode pa „Slov. Gosp." kakor že večkrat, kvasil, da „Stajerc" nima poguma, sprejeti Sušnikovih popravkov. Radovedni smo, ali se bodejo vendar enkrat odprla ušesa in oči velečastitega ško-fijstva, ali je istemu ljubši presvetlem Sušnikov značaj ali nedolžna krščanska črešnjevska fara sv. Mihaela. Obžalovali bi, ako bi se vresničile župnikove trditve iz prižnice, ob času, ko so značajni farani iskali pomoči pri škofijstvu zoper predrzno postopanje župni-kovo. V jezi in togotenju je župnik na prižnici žugal: „Vi me hodite k škofu tožit, pa ne bodete nič opravili, škof so mi vse izpovedali in rekli: „Vi gospod župnik le delujte tako naprej, kakor ste začeli, vi ste edino sposobni za Črešnjevec, dal bi Vam še boljšo faro, pa vas za Crešnjevec potrebujem." "V priložnosti je kričal župnik na prižnici: „Jaz se ne bojim nikogar, ne kanonika, ne škofa, tam je kanonik gospod, tam pa škof, tu pa jaz, jaz ne stopim korak nazaj." Častiti priljubljeni knezoškof! Ali ste Vi to rekli? — Mi mislimo da ne, ako bi pa bilo res, obžalovali bi, da bi s tem jako trpela in hirala Vaša dozdajna priljubljenost in udanost pri ljudstvu. — Nekaj pa nam je dvomljivo; namreč to, da se o stvari nič ne krene. Mi stavimo naše premoženje, ako nam kdo dokaže, da je župnik Sušnik nekje posloval kot duhoven na fari v miru s farani in občani; povsod je spravil vse navskriž, takoT kakor tu. Stavimo pa tudi ravno tako, ako se nam dokaže, da je naša občina ali fara nekdaj živela v najmanjši razprtiji z duhovščino, temveč v največji zastopnosti. Poprašajmo toraj, kje leži vzrok. Nikdar pa še ni bilo tako razdraženo ljudstvo, kakor ravno v zadnjem župnikovem poslovanju, v kakšen Stadium pa še razmerje stopi, bode prihodnost pokazala. Izključno tako ne more ostati, tedaj pride do ojstre skrajnosti, ker dalje se krščansko in narodno ljudstvo ne pusti več po nedolžnem trpinčiti. Merodajni niso posamezniki, kteri se lahko preštejejo na prstih ene roke, grozna večina pa je enih misli in edina. Javno in jasno se vidijo od dne do dne žalostni nasledki na krščanskem in narodnem poljn, župnikovega sadu. Naj se stori kar in kako se hoče, mi samo vidimo da je težavno, pa kolikor vrlih g. duhovnov, kaplanov in žnpnikov žaluje in hira na kazenskih postajah (štraf poštah) kam jih je knezoškofjjska moč in oblast obsodila, med katerimi pa so gotovo sto odstotkov manj zakrivili ka- kakor tukajšni terorizator, in to mogoče iz teh vzrokov, ker so prvi imeli toliko pognma in poštenja, škofijskemu sodišču svoje zakrivljene pogreške in slabosti odkritosrčno izpovedati, pri čem seje pa župniku Sušniku doslej posrečilo da je škofijstvu ali vse utajil, ali pa predrzno v največi ironiji spreobrnil. Mogoče bi bilo, da ima celo škofijstvo pred njim strah; mi strahu pred župnikom gotovo nimamo. Mi upamo, da te besede niso glas v zrak, temveč da najdejo uspeh na pravem mestu. Mi smo terpeli 5 let in sicer v ljubo častiti duhovščini; ako pa še zanaprej vendar zapazimo, da se nam od vsih strani klubuje, potem bodemo našli pot, ter vedli, kam in kako bodemo postopali. Upirali se bodemo kakor zmiraj na golo pravico in resnico, zaničevali bodemo laž. Pravica in resnica ste vsikdar in bodete gotovo tudi tukaj zmagale. Upajmo na dober in miren izid! — Živimo ja v dvajstem in ne v štirnajstem stoletju. Vesele in zdrave sv. božične praznike, novorojeno sveto dete se nas bode gotovo usmililo in nas rešilo vsih nadlog. Crešnjevčani. Razne stvari. Zopet konzum ki je šel rakom žvižgat. Hitro propadajo ti klerikalni konzumi, jako hitro. Drug za drugim izgine. Zdaj je pogorel zopet konzum v Tn-hinji v kamniškem okraju na štajersko-kranjski meji. Tudi ta konznm so ustanovili duhovniki, tudi pri njem so obetali kmetom zlate gradove. Z velikim navdušenjem je Šla duhovščina -v boj za ta konzum, a vendar ga ni Bog „požegnaltt, on ni svoji usodi utekel. Se dičnega Smolnikarja brat, ga niti z lurško vodo ni mogel oteti, konzumu ne da nihče več ničesar na upanje, niti ne najnovejši cestmojšter in podpredsednik doma — Žargi. Po dolgem, prav klaver-nem hiranju je „ Gospodarska zveza" odločila, da bode treba konzum v Zgornjem Tuhinju ozdraviti. Ozdravil se je tako, da ga — ni več. Zopet je toraj šel eden od klerikalnih konzumov žvižgat. Odkritosrčni priznamo, prehitro. Konzumi crkajo tako naglo drug za drugim, da bodo kmalu popolnoma izginili. S tem nam odide izvrstna snov in zato prosimo klerikalno stranko, naj poskrbi, da bodo konzumi počasneje propadali, da bodo med posameznimi propadi teh zadrug primerni presledki. No dragi kmet, ako še ti propadi teh klerikalnih zavodov niso že prižgali celo fabriko sveč, ki bi ti svetile na pravem potu, potem vedi, da smo zvedeli že zopet in sicer od treh drugih konzumov, v katerih je začelo v zadnjih tednih ob prilikah letnih računov grozovitno po — kleri-kalstvu smrdeti !!! Zima in ptici. Letošnja zima je jako hitro in nepričakovano prišla nad nas. Čeprav je zadnje dni nekaj odpustila, bodemo vendar zopet v kratkem čutili njeno britkost. A bolj še jo bode čutila živina in posebno uboge ptičice. Zmrznjen sneg bode zopet pokrival zemljo in uboge ptice bodejo trpele zopet glad. Glad pa boli ravno tako stvar, kakor človeka. Glad je tisti gospodar sveta, kateremu se mora vklan- jati vsako bitje, seveda tisto najbolj, katero ne ve govoriti in prositi. Dragi kmetje, ravno sedaj o Božiču, ki si pač tudi vsaki siromak privošči kaj boljšega, ravno sedaj, ko bi se rada veselila vsaka stvar prihoda Nebeškega Odrešenika, je prišel čas, da ne smemo pozabiti naših milih ljubeznivih ptičic. Draga gospodinja, vrzi njim, kar ti ostane v kuhinji, naj ee tudi nasitijo, dragi gospodar, privošči njim drobtinice ki ostanejo od kruha, in videla bodeta, da Vam bodejo ta bilja, ki ravno tako čutijo mraz in glad kakor vidva, to malo božično darilce stoterokrat povrnile s tem, da vam bodejo v spomladi obirale gosenice in drugo mrčes. Ako imata sočutje s temi božjimi stvarcami, vam bode Bog to stoterokrat povrnil. Bog ve* kje so pri tej važni zadevi naši fa-rovži? Gospodične v marsikaterem farovžn pečejo za Božič sladke potice, marsikatera stvar mora storiti smrt zato, da se ž njo okinči že preoblažena miza ngospodovtf, vse je veselo, samo uboge ptičice ne dobijo ničesar. Draga mladina, dragi otroci, posnemajte naše vrle napredne učitelje, poglejte, kako vas ti lepo učijo, da ne smete loviti ptičic, temveč, da jim morate koliko mogoče v sedajnih mrzlih dneh postreči z drobtinicami, z odpadki itd. Ubogajte jih, saj bodete imeli dovolj veselja, ko bodete videli, kako zadovoljne so ptičice, te božje stvarce, tudi z najmanjšem darilcem. Podarite jim majhno božičnico in tudi vi vsi, jo bodete dobili prej ali slej od nebes! Oddaja gozdnih drevesc. V svrho pogozdovanja oddajajo se od državnega gozdnega vrta v Celju eden milijon različne vrste iglastih drevesc po nasledni ceni in sicer velja: 1000 komadov 3-letnih smrek (presajenih) 5 K, 1000 komadov 3-letnih smrek 4 K, 1000 komadov 2-letnih mecesnov 4 K, 1000 kom. 2-letnih belih borov 3 K. 1000 komadov 2-letnih črnih borov 3 K. Kdor hoče ta gozdna drevesca sprejeti, mora se javiti pri c. kr. okrajnem gozdarskem nadzorstvu v Celju in sicer za pomladno pogozdovanje najdalje do 31. januarija. za jesensko pogozdovanje najdalje do 15. septembra vsakega leta. Ne-imovitim gozdnim lastnikom oddajajo se gozdna drevesca brezplačno, to je: povrniti se morajo le stroški za izkopanje, zavitek in prevožnjo. Na prošnjah neimovitih lastnikov (vse brez koleka, štempelna) mora občinski urad izrecno potrditi njih neimovitost. Natanko naj se napovedo število in vrsta zahtevanih drevesc, naslov prošnjaka (pošta ali železnična postaja), kamor se drevesca naj pošljejo. Iz deželnih zborov. Deželni zbori na Štajerskem, Češkem, v Galiciji, Solnogradu in v Šleziji bodejo začeli zborovati dne 29. decembra tega leta. Dne 19. se je odprl Nižje-Avstrijski dne 20. Moravski deželni zbor. Dne 22. se je pričelo zborovanje v deželnem zboru Gorica, Vorarlberg in Gornje-Avstrijsko. Kar se tiče drugih dežel, še se ni v tem oziru do sedaj nič določilo. Novi VOJni minister. Dosedajni vojni minister, Krieghammer je od svoje službe odstopil. Na njegovo mesto je imenovan Henrik vitez Pittreich. Blaznik V peči. V blazniški oddelek graške bol- -7- j nišniee so privedli dne 18. t. m. nekega delavca zaradi kroničnega pijančevanja. Ponoči je ušel strežnici ter se skril na hodniku v veliki peči. Splezal je od znotraj do vrhu ter tam zaspal. Ko so zjutraj zakurili peč, telebnil je grozno opečen v plamen. Še isti dan je umrl. Ptujski $0dniki. Nekemu dohtarju, saj je itak vsem znan, po imenu „slepič", se jako slabo godi. Radi tega pa je zbral trohico svojih možgan in je napisal celo kopico laži o ptujskih sodnikih. Sicer se jako čudimo, da odpira kranjski napredni list takim ljudem svoje predale, toda naj mu bo! Ta dohtar nslepič" piše med drugim, da se vrši vsaka preiskava in vsako zaslišanje pri ptujski sodniji samo v nemškem jeziku. Kmetje, sodite sami ali ni to grozovitna laž! Ptujski sodniki občujejo s vsako slo-f vensko stranko v popolnoma dobri slovenščini, tako, da jih je do sedaj pač vsakdor razumel. Ako pa ne govorijo tiste takozvane „nove slovenščine8, katero samo slovenski dohtarji razumejo, je to popolnoma prav. Zakaj le neki dohtarček „slepič" toliko zmerja (šinfa) ptujske sodnike. Kmetje, vodite, samo radi tega, ker so mu tožbene stroške za več kakor polovico znižati morali. Zabranili so s tem se-I veda, da ss kmet preveč ne guli, in to pa »slepiča" I peče ; posebno, ker že ni 14 dni niti ene tožbe v I svoje kremplje dobil, je grozna suša v njegovi kaši. I „Slepiček" le pusti ti pri miru sodnike, in pre-I misli, da ptujski sodniki ne smejo pustiti kmeta gu-I liti in da ga ne bodejo nikdar pustili v take neus-I miljene kremplje, kakor jih ti imaš! Kaplan je hotel zastrupiti župnika. Kakor smo že poročali v zadnji številki, je hotel v Bistrici na j Koroškem kaplan Tomaž Mašek zastrupiti svo-! jega župnika g. S t r n a d a. Iz tega kraja se nam sledeče poroča: Zločinstvo kaplana Mašeka je sedaj I popolnoma dokazano. Kaplan je v k r a 1 lansko leto I svojemu župniku hranilnične (sparkasne) knjige gla-I sede na 2 tisoč goldinarjev in je malone ves de-I nar vzdignil in za se porabil. Ker se je bal, da bi župnik njegovo tatvino sodniji naznanil, ga je hotel I usmrtiti. Kaplan je namreč zvedel, da se hoče župnik peljati k hranilnici v Prago (glavno češko mesto) kjer je imel svoj denar položen, da bi tam pozvedel I kaj se je z njegovimi hranilnimi knjižicami zgodilo. Napredni list v Celovcu „Freie Stimmen" je priobčil I v svoji zadnji številki dopis župnika Strnada, v ka~ I terem ta piše, da ni res, da bi bil on (župuik) grozil kaplanu, da ga hoče radi tatvine tožiti. Nadalje piše župnik sledeče: »Resnica pa je, da sem jaz v I soboto pred poskušanim umorom sestavil brzojav (telegram), katerega je bral tudi kaplan Mašek. Ta telegram sem popoldan odposlal. — V telegramu sem pisal, da se hočem v torek odpeljati v Prago, da bodem tam pozvedel, kaj se je zgodilo z mojim denarjem. To je najbrž bil vzrok, da me je hotel kaplan napraviti za vekomaj muta-s t e g a, da potem ne bi prišlo njegovo zločinstvo na [ dan!" — Tako piše župnik sam o svojem kaplanu. Bog nam pomagaj! — Kam bode prišla naša sv. vera? Zunanje novice. Glavno mesto Tok'jo na Japonskem je gotovo najsnažnejše mesto na svetu. To mesto ima 800 jav^ nih kopališč, v katerih se koplje povprečno okoli 300 tisoč ljudij na dan. Menihi — Žganjarji se lahko po pravici imenujejo francoski kartavzarji, katerim je tudi vlada od' rekla obstoj. Po vseh provincijah imajo tovarne (fa^ brike) za kuhanje žganja. Ljudstvo se je navadilo pri njih pijančevanja in v6led tega zastavi in proda menihom svoja posestva ter se vdinja za delavce v kartajzarskih žganjarnah. Tako so samo v kantonu Saint Laurent du Pont nakupili kartavzi 6000 hektarov gozda in 1866 hektarov pašnikov! Duhovnik — ubil učenca. V Valenciji je duhovnik Soler poučeval veronauk na duhovniškem zavodu s šibo, na koje koncih so pritrjene svinčene kroglje. Nedavno je 7letnega učenca Sanza tako dolgo pretepal s to šibo po glavi, da se je vdrla otroku kri iz ust in nosa ter je še isto noč umrl. Razjarjeno ljudstvo je naskočilo zavod ter pobilo vso Šipe. Kakor Salamon je razsodil na Kitajskem mandarin (tako se pravi visokim služabnikom na Kitajskem) neko pravdo med dvema ženama. K njemu ste prišli dve ženski z otrokom in vsaka je trdila, daje otrok njen. Mandarin je bil v zadregi— zato je poklical na pomoč svojo ženo. Ta se je takoj prijela dela. Otroka je vzela v drngo sobo in služabnikom je naroČila, naj vlove veliko ribo v mestnem ribnjaku. Potem je naročila, naj slečejo otroka in opravijo ribo, ter jo pokrijejo. Potem je šel mandarin s Kitajkama k reki, kjer je takole razsodil: „Ker se pričkata za otroka, ne bo otrok nobeni prisojen, temveč ga vržem v vodo." In tako je tudi storil. Obe materi sta zaupili, a takoj je ena dejala: „Ne znam plavati", ter se je obrnila. Ali druga se je vrgla nemudoma v vodo. Ribi se je kmalu oprostila obleka in riba je odplavala. Mati pa je bila končno sama že v nevarnosti, da ntoni. „Skočite po njo!" je velel mandarin služabnikom, kajti ona je prava mati", ter ji je izročil doma otroka, drugo pa zaradi laži kaznoval. Alfonz, kralj španski, se posebno ne muči z vladarskimi skrbmi. Kaj to pomeni kraljevati, izpozna lahko vriak po tem, da je mladi vladar Alfonz nekega zadnjega dne v dveh urah ustrelil 796 divjih in domačih zajcev, ki so mu jih poprej morali nagnati v ograjo. V istini kraljevsko delo. 14-letna mati. Pred berolinsko sodišče je prišlo dne 5. t. m. slabo razvito 14-letno dekletce, obdol-ženo raznih tatvin. Ker je mislil predsednik, da ima opraviti s otrokom, ki ljubi sladčice, jo je začel iz-praševati: Kaj si hotela storiti z ukradenimi stvarmi? — Deklica odgovori: Prodati! nZa denar si hotela kupiti sladčic?" — Deklica: Ne, hotela sem kupiti otroku živeža. — Predsednik jo vpraša:" Kakem otroku?" —Deklica, svojemu! — Predsednik (skrajno začuden): Kaj, ti že imaš otroka? — Deklica je prikimala, ter začela krčevito jokati. Zdravnik je po- vedal, da je deklico kot šolarico zapeljal neki omo-žft.ni mož, na kar so jo stariši spodili od hiše. Sodišče jo tatico oprostilo, ter jo z otrokom vred izročilo javnemu vzgojališcu. Strašna Obsodba. V Terni so prijeli italijanski orožniki nekega Čevljarja, ki je bil že trikrat obsojen v dosmrtno ječo, vrhutega pa še skupno na 176 let in sicer vsakokrat kontumaciran, to je. da so ga obsodili ne da bi bil on pred sodnijo prišel. Sodišča so sedaj v opravičenih skrbeh, pri katerem Jbi najprej presedel dosmrtno ječo, a čevljar se vklub temu smeje, ker je prepričan, da mu bodo ostalih 176 let morali spregledati. Nlaterna ljubezen. Blizu Pariza, glavnega francoskega mesta je živela vdova in posestnica velikega grada. Pred kratkim je umrla in se je vršil njen sijajni pogreb. Ivo so vso zapuščino v gradu pregledali odprli so tudi vrata, katere so bile vedno zaprte. V sobici (kamri) so našli mrtvo truplo hčerke posestnice katero je ležalo že več let v tej sobici. Mati je tako ljubila svojo hčerko, da je ni pustila zakopati, temveč, da jo je shranila doma. Ko je bila hčerka umrla vršil se je sijajni pogreb, a krsta (truga), katero so nesli na pokopališče, je bila prazna. Mati je zaprla svojo mrtvo hčerko v izbo, v katero ni smel nihče. V tej izbi je molila gospa vsaki dan več ur, a nihče ni vedel, kaj ima v njej skritega. Materna ljubezen je zares brez konca, brez kraja. Usmrtiti SO je hotela na Dunaju 19-letna dekla M. Nemečkova in sicer s kladivom. Tolkla je tako dolgo po njeni glavi, da je omedlela. Gospodarske stvari« Precepljanje sadnega drevja. Bes, da se je o tem vprašanju že mnogo pisalo, a dosedanji gospodarski uspehi so z ozirom na dosegljive uspehe še jako skromni. Nakupovalci sadja se pritožujejo, kako težko je dobiti večjo množino sadja, posebno priljubljenega, po kterern se vedno povprašuje in ki bi ga draže plačevali. Odjemalci sadja z njim niso vselej zadovoljni. Pa tudi kmetovalci tožijo o nerodovitnosti drevja, o manj vrednih vrstah, ki ne gredo v denar, o občutljivosti nekterih dreves napram mrazu in ozeblinam in drugim boleznim. Nič kakor pritožbe in zopet tožbe. Kdo je tega kriv? Nebrižnost pri izbiranju vrst in plemen ob nasejanju, če se sploh sme o takem govoriti pri naših kmetih. So pač sadili, kar so laglje dobili, brez ozira na lego in kakovost zemlje. Seveda, potem tudi precepljanje nič ne pomaga. Mnogo je zakrivil slučaj, ki je na ta način bil merodajen, a mnogo tudi ceniki in sadjarske knjižice, ki priporočajo kar na stotine izvrstnega sadja. Tako so nastale napake in, žal, še nastajajo, ki tvorijo pri našem sadjarstvu glavni znak, a provzročajo nepovoljne uspehe. Sebična korist vsakega posameznika, pa tudi obča narodnogospodarska zahteva, da se te napake čimprej odpravijo, to velja pri novih nasadih tako, kakor pri starejših. Pri prvih nam je paziti na skrbno izbiro plemena, pri zadnjih pa na precepitev, če še niso prestari. Pri nasadih, ki naj trajajo za vso dobo življenja, se pač priporoča pre-udarjati in resno prehtevati, kako jih dovesti na višini plodnosti. V to svrho je prvi pogoj srečna izbira -plemena. Kdor pa najde pogrešek slabe, nepriležne izbire v svojih nasadih, tisti naj ga popravi brez odlašanja stem, da nerodovitna drevesa precepi. To je J mnogo laglje doseči, kakor se morda na prvi pogledi misli. No, kdo bi se neki branil svoj sadovnjak povišati v vrednosti morda za več sto odstotkov ? Čemu j torej tarnati in jadikovati, če je pomoč tako lehka! I Prepuščajmo javkanje opešanim starcem, mi pa sel zavedamo svoje moči, kjer leži naš zaklad. Vzemimo I žago in nož, pa hajd na prvo tako drevo : A treba preudarka, sicer zopet lehko grešimo. Glede izbire 1 plemena ne iščimo sveta po knjigah. Ne dajmo ae j nalagati po zapeljivo pisanih cenikih, tudi ne po tujih pohvalah. Vsakteri posamezen sadjar naj si misli, da je društvenik velike sadonosne okolice, ter da se \ mu je prizadevati, da iz sadjarstva doseže kar mogoče največji dobiček. Čim enakoličnejši bo pridelek, čim prikladnejsi tržnim zahtevam, tem lažja bo pro- j daja. Znano priporočilo sadnih plemen ža prosto deželo popolnoma zadostuje še dandanes. Dobiti pa ] jih je povsodi. Zanje pričuje dolgoletna skušnja. Niti j ni treba dolgo premišljevati in po knjigah brskati; j oglej se le okoli sebe in že imaš svojo skušnjo, po ! kteri se ravnaj ! Morda rase ktera manj imenitna i vrsta jabolk ali hrašek y tvoji bližini, a gre vseka- j kor dobro v denar. Tedaj kaže to vrsto bolj razplo-diti, ker ti bo zvestejša kakor tuje, sicer imenitne 1 vrste, pa v tvojem ozemlju in podnebju ne shajajo. „Rcnski bob" se vsekakor bolje obnaša, kakor „zimski beli kalvil", čeprav se zadnji nazivlje kralj vseh jabolk. — Kakor rečeno, pri izbiri vrst se oziraj na krajevne razmere, ozemlje, lege podnebje. Če ti razne vrste obetajo enak dobiček v pridelku, tedaj se je treba ozirati na tisto vrsto, ki jo kupovaici bolje plačujejo. Loterijske številke. Trst, dne 13. decembra: 63, 86, 51, 36, 41. Gradec, dne 20. decembr: 8, 75, 11, 23, 49. „Stajerčeva" prošnja! Vsakega tistega našega naročnika, kateri ae iz enega kraja preseli v drugi kraj in nam piše. da mu naj njegov naslov (atres) predrugačimo, uljudno prosimo, da vsak tak naročnik, kateri želi, da se mu naš list pošilja v drugi kraj., zapiše poleg novega naslova (atresa) ludi ravno \ tisti naslov, pod katerem je naš časnik poprej dobival; tisti, ki imajo na svojih naslovih na desni strani tudi našo številko natisnjeno, naj tudi tisto število zapišejo. To zato. da gre delo hitreje izpod rok in da se ne j prigodijo nikake pomote. Dobro je tudi. da vsak novi naročnik zapiše tudi hišno številko. Kdor se Čisto na novo naroČi, to je tisti, kateri »Štajerca" od nas po pošti še ni prejemal, vsaki tisti naj zapiše na od-rezek denarne nakaznice (postamvajzunge), ki se nahaja na levi strani: ..Sem čisto novi naročnik". Kdor pa nam pošlje denar po poštnem čeku. in hoče naročnino ponoviti, naj zapiše na sredini čeka, to je nad besedami (Erlngfdjein — Položnica te-le besede: »Ponovim naročnino" ali pa samo število, katero ima na svojem naslovu. Seveda se mora takoj spodaj pod temi besedami zapisati znesek, katerega pošlje in pa ravno takšen naslov (atres). kako»-Šnega dobiva od nas pisanega ali tiskanega. Ako nam pa kak čisto novi naročnik pošlje naročnino tudi po poštnem čeku. katerega je od kakega j svojega prijatelja dobil, in bi se rad čisto na novo naročil, tisti naj tudi j ravno tam zapiše besede »čisto novi naročnik." — a — Pisma uredništva. Amerika. Frank, Sakser New-York. Sprejeli smo j 2 kroni 20 vinarjev! Prosimo za pismeno naročilo, ker dm- I gače ne vemo, zakaj vsle nam poslali denar. Gotovlje pri Žalca. Ne moremo sprejeti, toda prosimo \ pošljite prihodnjič kaj druzega. Principijelno mi ne priobčimo ! nobenega dopisa, kateri je proti kakemu zares obče koristnemu podjetju. 7. Bogom! Iz ljutomerskega okraja, (iospod P! Ni mogoče sprejeti. C. W. na Šcavnici. Žalibog ne moremo rabiti niti Vaše »Žrtve«; niti Vašega — »soneta«. Da se za naš list tako zanimate, nas veseli. Pošljite nam nekaj v prozi! 7. Bogom! Sv. Benedikt v Slov. Gor. Porabili bodemo, kolikor bo mogoče, prihodnjič. Št. 47.178. Razglas. Štajerski deželni odbor je sklenil v svrho popolne izobrazbe viničarjev o obdelovanju amerikans- ! kih trt tudi v letu 1903 po eden stalni viničarski kura en aicer na: 1. deželni sadjarski in vinorejeki šoli v Mariboru, : 2. deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici, . 3. deželni viničarski šoli v Ljutomeru in 4. na deželni osrednji trtnici na Spodnjem Bregu pri Ptuju prirediti. Ti kurzi pričnejo se s 15. febru-varjem in končajo s 1. decembrom 1903. V Mariboru se bode v letu 1903 14, v Ljutomeru 12, v Lipnici 20, in na Spodnjem Bregu 30 mladih zernljiško-posestniških in viničarskih sinov sprejelo. Ti dobijo ta.m prosto stanovanje, celo hrano in ra2en tega še po 8 kron na mesec. Izobrazba na teh kurzih je v prvi vrsti praktična in samo tako daleč tudi teorična, kolikor se to za preddelavce in samostojne viničarje neobhodno potrebno izkaže. Po sklepu kurza dobil bode vsak udeležnik spričevalo o svoji uporabnosti. V svrho sprejema v enega teh kursov imajo prosilci svoje nekolkovane prošnje najpozneje do 10. januarja 1903 poslati deželnemu odborn. V teh prošnjah označiti je natančno, v katerega zgorej imenovanih poučnih zavodov želi prosilec vstopiti in je še pridejati: 1. Izkaz, da je dotični že 16. leto svoje starosti prekoračil, 2. nravnostno spričevalo, katero je potrditi po žup- nijskem uradu, 3. zdravniško spričevalo, da prosilec ne trpi na kaki nalezljivi bolezni in 4. odpustno spričevalo ljudske šole. Pri nastopa morajo se prosilci zavezati med celem časom kurza (od 15. fabruvarja do 1. decembra 1903 nepretrgano v kurzu ostati in se vsem v izobrazbo se tičočih določil deželnih strokovnih organov podvreči. Gradec, dne 20. novembra 1902. 755 Od štajerskega deželnega odbora. Izvrstno božično darilce -™ šivalni stroj iz tovarne (fabrike) Singer in drug. Ti stroji so boljši, kakor vsi drugi. Plačajo se lahko na obroke. Naročila naj se pošljejo pod naslovom Singer & dr., Maribor, Gospodske ulice 24. Cenik (Preiscourant) se dobi zastonj, posuati je treba samo nas\oN ^tis^. Krojači in čevljarji, kupite naše stroje, poskusite njih in prepričali se bodete, da nikjer boljših ne dobite. — 10 — OSVEŽUJOČA CA PIJAČA. Nepresegljlva nlrsvllna voda. 79 Posestvo Z dobro vspevajočo gostilno in tudi za različne kupčije pripravno, z lepimi zraven spadajočimi gospodarskimi poslopji, v nekem prijaznem kraju na Spodnjem Štajerskem in ob železnici ležeče, se zaradi smrti lastnika prav po ceni proda. Vpraša naj se pri .Alojziji Cctncsd), gostilničarja v Teharjih pri Storah blizu Celja. 759 rodajase © © posestvo na Pohorju-Hoče. Dne 24. januvarja 1903 ob 11. uri dopoldne se bode pri c. kr. okrajni sodniji v Mariboru prodalo poseslvo vi. št. 55 kat. obč. Pohorje-Hoče po javni dražbi. Posestvo meri 3 hektarje 14 arov travnikov, njiv in gozdov. Na posestvu stoji lepa zidana hiša in gospodarska poslopja. Posestvo je sodnijsko cenjeno na 1855 kron in 40 vinarjev. Najmanjša ponudba je 1236 kron 94 vinarjev. Kdor hoče kupiti, se opozarja na to posestvo, katero je v jako lepi legi. Oglasiti se je na dan dražbe pri omenjeni sodniji v Mariboru. 764 S rflorosmo sieljo prodaja (Torfstneu) Adolf Selinschegg v Ptnju. Kari Penteker urar, srebrar in zlatar 598 glavni trg št. I Ptllj glavni trg št. I tik mesarja gospoda Luttenberger-ja priporoča svoje ure, prstane, veri= žice za ure in uhane. Vse po najnižji ceni. Za vse ure se jamči. Švicarske žepne ure iz niRelna za tri goldinarje in dražje. Srebrne Žepne nfe od 4 gold. 50 kr. naprej. Budilnice za t gold. 50 kr. in vise. Vsa popravila se točno in hitro izvršijo in se za nje jamči. Opozarjam še mojo bogato zalogo Uhanov in P«tanOP iz srebra, zlata in drugih kovin. Srebrni prstani xa zaroifn« od 40 kr. naprej. Pekovski učenec močen, vsaj 16 let star, se takoj sprejme v učenje pri Jos. Ornig-u v Ptuju. 760 763 Trgovski učenec iz dobre hiSe, nemškega in slovenskega jezika popolnoma zmožen, se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri And. Suppanz-u v Pristavi. 760 — 11 — azftkdnice za noro leto! 100 komadov za 3 krone, dobro izbranih za 4 krone, finih za 5 kron, najfinejših za 6 kron izdeluje tiskarna W. Blanke-ja v Ptuju. [V Ptujski mestni plinarni (Gaswerk) se prodaja 747 koks. T* Lepo veliko posestvo na Koroškem jjtt" se pod ugodnimi pogoji in po nizki ceni odda. To posestvo je oddaljeno poldrugo uro od železnične postaje in eno uro od mesta Pliberka (Bleiburg), leži na lepem ravnem kraju in obsega 63 oralov (johov) travnikov, gojzda in njiv. Na tem posestvu stoji lepa zidana hiša, ki ima 3 sobe, 2 kleti, 1 kamro, 1 kuhinjo in veliko lepo podstrešje. Hlev tik hiše je z obokom (velban) za 24 glav živine z uto za steljo. Zgoraj je lep prostran Skedenj s parmo. Tega hleva se tiči zopet veliki skedenj z veliko parmo in z juto za voze. Nad to uto je lepa lesena Žitnica. Tik hiše je uta za drva. j Svinjski hlevi imajo veliko dvorišče, skozi katero je napeljana dobra tekoča voda. Vne je v dobrem stanu. Iščejo se samo pridne roke za obdelovanje. — Zraven se tudi proda nekaj gospodarskega orodja. Celo posestvo se ceni n tisoč kron, 8 tisoč kron ostane inta-buliranih, ostanek se mora izplačati. Omenjenih 8 tisoč kron se plačuje po amortizaciji, to je tako, da se z obrestmi vred plačuje tudi kapital. Več se izve pri načelniku posojilnice Tomažu Plešivčnik V Pliberku (Bleiburg) na Koroškem. 743 Iščem učenca za lončarsko obrt, kateri je od poštenih starišev in ima dobra šolslta spričevala. Ker imam veliko lončarijo, se bode pri meni mnogo naučil. Naslov: Wesiag Josef, lončarski mojster v Ptuju. 537 Redka priložnost! ~&f Nobena sleparija! En par močnih zimskih štifletnov za možke ali ženske s suknje-nim podšivom (furo) in dvojnimi (dopelšnimi) podplati se dobijo za samo 3 goldinarje m v trgovini Bratov Slawitsch v Ptuju. Pri naročilu zadostuje, ako se pove samo dolgost podplatov v centimetrih 71 lili se Je *e*os Pr'" CTtOO*Q Je ^os''' ki se do spomladi ne Ailllld čela zgodaj, &ulft** bode stopil; vsaki sprevidi toraj, da se Stelje ne bode zamoglo več dobiti Iz tega vzroka sem vpeljal mOrOStnO SteljO (Torfstreu) v balah po 100 kilogramov kar pride že radi tega ceneje kot slama, katere tudi primanjkuje, ker jo dobivam v celih vagonih. Prosim tedaj cenjene posestnike zemljišč in vinogradov, da svoja naroČila takoj zaupno napravijo meni. ker se po takem blago lahko odpelje kar od kolodvora, in se tako prihrani dovoz v moj magacin. Popis o prednostih tega blaga kot nastelje in gnojilnega sredstva se lahko vedno pri meni pogleda, kjer tudi z ozirom na množino naročenega blaga naredim primemo ceno. Spoštovanjem Jos. Kasimir v Ptuju trgovina z materijalnim in barvnim blagom, deželnimi pridelki, zaloga Šampanjca iz kletij W. Hince-ja v Ptuju in zaloga piva Bratov Reining-I 754 haus iz Steinfelda. 50 polovnjakov izvrstnega vina lastnega pridelka, za kojega pristnost se jamči, proda veleposestnik v Halozah. Naslov pove uprav-ništvo „Štajerca". 732 Hlapca k volom kateri je priden in močen (starejši ima prednost) sprejme V. Leposeha v Ptuji. 736 Proda se malo posestvo Hiša ima dve sobe, kuhinjo in klet. Tik hiše je hlev in skedenj. Najbolj pripravno je to posestvo za kakega rokodelca. Hrami so pokriti z opeko (ciglom). K posestvu spadata dela gozda in dva vrta. Vprašati je pod naslovom : V Dvoru hiš. št. 21. pošta Pliberg (Bleiburg), Koroško. 741 Klobučarski učenec z zadostno šolsko izobrazbo in iz dobre hiše se sprejme takoj v učenje pri Kajetan Bttrger klobu-čarskem mojstru v Velikovcu (V6lkermarkt). 757 Krojaškega pomočnika išče za stalno delo Anton Hlanč-nik, krojaški mojster Neuhaus pošta Lavamitnd na Koroškem. 858 Ženitna podudba 371etni vdovec, lepe zunajnosti z štirimi otroci, ki ima lepa vinogradniška in zemljiška posestva brez dolga, v nekem večjem kraju, v okolici Ormožki, Želi v svrho ženitve stopiti v korespodenco (dopisovanje) z deklico (najraje z kmečko hčerjo), ki je stara 28 do 40 let, je prijazne postave, se razume dobro na poljedeljstvo in drugo domače gospodarstvo ter ima nekaj premoŽenja- Pisma naj se pošljejo: „A. B. poste restante Ormož (Friedau.)"_________761 Sodarski pomočnik išče službe. Isti je vešč tudi vsakega dela v kleti pri vinu in pivu. Ponudbe je poslati na upravništvo „Štajercaa pod naslovom Martin Saves, sodarski pomočnik. 762 Čudovito glasbeno orodje! Novo 1 Novo I Trombino je najbolj zenzačna iznajdba ledanjega časa. To glasbeno orodje, ki se je v vseh društvenih krogih tako hitro priljubilo, je izvrstno in elegantno narejena trom-peta z močnim glasom, na katero moremo trobiti, samo ako se pridenejo k temu pristojni trakovi z notami, torej brez učenja, brez znanja not in brez napora, t a k o | vsako melodijo. Trombino vzbuja povsod velikanski efekt in to tembolj, ako kdo v kaki družbi naenkrat nastopi kakor kak najizvrstnejši godec, dočim prej o taki spretnosti nihče ničesar ni slutil. Najlepša zabava za hišo, društva, veselice, izlete (tudi s kolesi). Vsak trak z notami ima 1—2 igri (pesmi, plese, koračnice itd.) in vsakemu instrumentu je priložen bogat imenik pesmij. Tromhinu stane z lahko umevnim navodilom: I. vrsta, Jako lino poniklana z 9 glasovi 3 gld. 50 kr. II. vrsta, jako fino poniklana z 18 glasovi 6 gld. — Trakovi z notami za l vrsto 30 kr. Trakovi z notami za II. vrsto 60 kr. Razpošilja po poštnem povzetju : Henrik Kertesz Dunaj I,, Fleischmarkt 9-901 703 Prosim brati! Podpisani priporočam svojo bogato zalogo posebno v Švici nakupljenih zlatih in srebernih ur, veliko zalogo zlatnine in srebernine po čudovito nizkih ^^^^^^^^^^^^^^^^^_ cenah. Sreberna oklepna verižica 30 cm dolga, 15 gramov težka gld. i" 10 n 30 „ „ 20 „ „ , 140 „ 30 „ „ 50 „ „ B 8*0 ■ 30 , „ 100 „ , j, &•- 1*50 in 190. — Sreberne žepne ure od gld. 4-— dalje, _ M nikelnaste gld. 2-50. Prosim zahtevajte veliki cenik, katerega pošiljam zastonj in poštnine prosto. r- O J urar 'n trgovina zlatnine in »robernlne delničar prva 8vlcar- rP3nZ llflPn ,1,e tovarniSke družoe ur v Bilu In Qenovl, zalaaatelj c. ki>. ■ ■ uii*. wuwwii, dolenjske želemloa. Ljubljana, glavni trg. 746 Vse blago je pri c. kr. kontroličnemu uradu puncirano. Ura budilka gld. — 12 — Najizvrstnejše in najboljše tamburice (glasbeno orodje) izdeluje in razpošilja prva sisečka tovarna tamburic J. Stjepušin Sisek (Hrvaško). 728 Ta tovarna je bila odlikovana na Pariški razstavi leta 1900 in na Milepijski razstavi leta 1896. Razven vsega glasbenega orodja so (udi vsakovrstne sekirice (note) za različne inštrumente v zalogi. Priporočajo se izvrstne gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike in okarine. Za vsaki instrument se jamči. Veliki cenik (Preiskurant) s sMkami se pošlje na zahtevanje zastonj- Pri slabem prebavljanju in njegovimi postranskimi posledicami, kakor pri kolcanjn. pri zgagi, pri napenjanju želodca in sploh, ako se v človeku preobilno napravi kisline; ako ima čut. kakor da bi bil preveč napolnjen itd.. se naj vzame na en košček sladkorja 20 do 40 kapljic A Thierry-jevega balzama. S tem se doseže, da takoj nehajo bolečine, da se ukrepi želodec in poneha kašelj. Ta balzam je tudi za zunanjo porabo ter vpliva na rane tako, da kmalu zacelijo in Yeč ne skelijo- Posebno naj se pazi na zeleno, v vseh državah zaznamovano varstveno znamko (marko) nuno in na zavitek, v katerega so vtisnjene besede Ich dien. Brez teh znamenj naj se vsako drugo tako zdravilo kot nepravo ne sprejme. Dobiva se (a balzam po poŠti (frankirano) brez vsakih drugih stroškov, in sicer 12 malih ali pa 6 večjih steklenic za 4 krone, katere se morajo prej poslali. Naslov je: Apotekar Thierry (Adolf) Limited, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri Rogački-Slatini. A. Thierry-jevo pristno centifolijenvlacilno mazilo je najkrepkejšo vla^ilno mazilo, katero s tem, da povzroči temeljito Čiščenje, bolečine olajšuje in to še pri tako zastarelih ranah. To mazilo odstrani skoz omehčanje v rani se nahajajoča tuja telesca vsake vrste. S pošto 2 lončka 3 korne 50 vinarjev. Apotekar Thierry (Adolf) Limited, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri Rogački-Slatini. Ogiblje naj se ponarejenja in pazi na gornjo na tčeku vžgano varstveno znamko in firmo. 745 Ailein r^bterBalsam ■U V SJtuUtnjsl-AesUi'Se M A. Thierry in Prs&ra ris bli (Wii.'^-Sjtwrrrjm. vsakem Ioj Ravno sedaj je izšla zopet knjiga (2. izdaja) viničarski kažipot I (Weinbauers Berater), navodilo kako se zopet nasadijo vinogradi in kako se morajo] obdelovati (knjiga ima 35 podob)i Izadjetelj te knjige jej JANEZ BELLE, potovalni učitelj deželne sadje- in vinorojske šole v Maribora ob Draitj Knjiga je pisana v slovenskem in nemškem jeziku in velja eno| krono 20 vin. s poštnino vred 1 K 30 h. Že dejstvo, da sej je prva izdaja, (in sicer 2000 knjig) v enem lelu popo3nomal izprodala, jamči za to, da je ta knjiga za vsakega vinorejcaj velike važnosli Gena slovenske knjige je samo 30 krajcarjejj Dobi se v knjigarni W. Blanke v Ptuju pa tudi v vseh drugih knjigarnah. ________ Vsaki dan dvakrat se dobijo S T e Ž e (Mšne) p!?e?ariki * v pivovarni Tomaža Gotza v Mariboru. 738 FRANZ SODIA tvornica pušk y Spod. Borovljati na Koroškem ""•tfgS*Untflr" i priporoča izvrstne puške, kakor pnSke za šrot in kro^lje, najizbo-rnejša ! dovršitev za streljanje; ročno delo z jamstvom. — Velike ilustrovane ce-} nike s podobami pošiljam vsakomur, kdor 'mi pošlje lo kr. v markah poštnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohyal. Brata Slawitsch v Ptuju trgovina z nUrenberskim in galantrijskim blagom prodaja igrač, drobnega blaga, različnega O&Uvala (Schuhwaren), različne RUŽnbOvIne (Pelzwaren), pletenin (Wirkwaren), __ - - - perila za možke, posebno ludi za delavce. -. j--«.-« Na debelo. Nadrobno. Priporočava vse v to stroko spadajoče reči, po jako nizki ceni in prosiva kupce, naj poskusijo, da se bodejo o najini točni in pošteni postrežbi prepričali U najini poddmžnici (filiali) ravno tam, kjer se pride čez most v mesto, se dobi vso manufakturno blago, pravo domače platno za ruhe in za perilo, kakor tudi za vsako obleko. Posebno izvrstne Odele imava v zalogi, potem tople robce, sploh vsakovrstno zazimo potrebno blago, kakor pletene" srajce (Jagerhemden), suKnjC, štrikane nogacice in NRaOice, DlacC za možke in ženske tudi jako trpežne in tople ZlfflsKe Kape. T^ncitra wL'iiwifo! Cel° obleko y-a moškega ali za žensko kakor srajco (.lagerhemd). hlače, nogavice, roda-llUhlVrt bKuMLC* pjCc^ vse jak0 topi0, dobite že samo za 4 Rronc Havnotam imava tudi trgovino špecerijskega blaga in sicer: najfinejšo ogersko fflORO (rnelo), izvrsten pravi domači špeb, * $Pinj$K0 maščo in vse drugo, kar spada k špeceriji. 698 Ako naroči kdo kaj po pošti, se mu točno pošlje in sicer po poštnem povzetju (Nachnahme), ako nama ni znan. — 13 — |0 rt. JO se ia ca prane Sehiitz pi [£*^ci zastopnik najboljše fabrike za stroje j Ph. Mayfarth-a iz Dunaja prodaja mlatilnice, slamoreznice, stroje za jabolke mleti ter sploh vsakovrstne stroje. !V' Stroji se lahko tudi pri njem ogledajo ia se Jahko plačujejo na obroke (rate). Blago je vso zanesljivo. el) Pogoji so zelo ugodni. 722 m i. Priporočam razun mojega špecerijskega, materijalnega in barvnega blaga: Ogersko melo po 11, 12, 13, 14, 15, kr.r vajn-perle, rozine, fige, rožiče in kvas Vsakovrstne dišave (gvirce), salpeter, smolo. Speli, svinjsko mast, maslo, švicarski sir, sol, in harinke. Riž po 10. 12, 14. 16, 18, 20. kr. Kavo po 1 gl., 1 gl. 20, 1 gl, 40, 1 gl. 60, 1 gl, 80. Sladkor v grudah, kockali in zdrobljen. Spiritns za goreti, za žganje in jesih delati. Mast za čevlje mazati ; in mast za vozove. Vsakovrstne farbe, hrnež ter-pentin, in vsakovrstno blago najboljše vrste in po najnižjih cenah. [ Jos. Kasimir v Ptuji poleg „Štajerca\ kjer je bila poprej moja kjer je trafika. 707 721 kah ni 5e >h ke a- h, Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: 70 K 90 — h nerva Singer A Singer Medium Singer Titania 120 „ Ringschifchen . 140 „ — „ Ringschifchen za krojače . .180 „ — „ .......100 „ - „ ■erva C za krojače in čevljarje . . .160 „ — „ me C za krojače in črevljarje ... 90 „ — „ Inder Elastik za čevljarje.....180 „ — „ ■i (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po Ipogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 643 •••••• mestna hranilnica 0 Celji. 1. Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnem poslopju, Ringstrasae Štev. 18. 2. Hranilni vložki obrestujejo se s 4#/« nimi obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.838.560*42. 3. Posojila na hipoteke se s 5°/« nimi, menična posojila s S'/i'/o nim' bi zastavna posojila proti 6% m"" obrestmi oddajajo. 4. Hranilnica daja v najem železne blagajničue predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno sbranjeuje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote. 5. Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali čeka postne hranilnice na račun štev. 807*870 zvrititi. Vložnice se oddajajo na zahtevanje. 6. Podružni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke. 7. Kreditno in posojilno draMro »Celjske mestne hranilnice* daja menična posojila proti 6l/iV» nun' obrestmi. 8. Uradne ure za stranke so «b delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica. Ravnateljstvo. -ž= pari čevljev za samo 2 gld. 50 kr. se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par ženskih čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbilimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se proti postnemu povzetju. Zaloga čevljev Jungwirth, Krakov 21. Poštni predal 29. Neugajajoče se vzame takoj nazaj. 462 — 14 Vsakemu poljedelcu se priporoča dr. P. Schuppli-ja navodilo za živino rejske tečaje na Oberhofu". n V tej knjigi se nahajajo poučljivi predpisi in nauki o živinoreji in živinovzgoji, mlekarstvu in sirarstvu. Dobiva se v vsaki knjigotržnici po nizki ceni. cKranilnka (Sparhassa) Vrtanovljena teta fok«ri«M ra- *umk. mm pri c kr. poi-tao-hraaihu«BeB vlad. državnega mesta