Ptuj, torek, 23. januarja 2007 letnik LX • št. 6 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ¡it cena: 0,63 EUR (150 sit) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski o> i, vznemirljiv, dinamičen. Novi Touran z novo podobo in bogato opremo bo zagotovo zapeljal vas in vašo družino. Za več informacij obiščite Nov¡ Touran (§36 naš salon Volkswagen. m.*« Dom in ko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62, 788 11 64, 788 11 65 Slltaje simbolni. Skupui porabi: 5,9-8,11/100 km. Bmljf)a COn 156-193 v (/km. Šport Rokomet • Rokometaši Ormoža z zmago proslavili 50-letnico delovanja kluba Stran 8 na Ptuju 10. - 20. februar 2007 www.kurentovanie.net Foto: Črtomir Goznik Tednikov pogovor Ormož • Dr. Janežič - razpet med domom in svetom Stran 3 Po svetu Evropa • Orkan zahteval več kot 40 življenj Stran 2 Po Sloveniji Ljubljana • Slovenski (ne)politični zemljevid Stran 2 Po naših občinah Kicar • Veter razkril hišo in uničil avtomobil Stran 5 Po naših občinah Sp. Podravje • Na terenu tudi lažni popisovalci Stran 5 Po naših občinah Sv. Jurij • Nepreklicni odstop (prvega) župana Stran 14 Črna kronika Ptuj • Sodni proces po eksploziji na Mariborski cesti Stran 16 Evropa • Orkan Kyrill pustošil po Evropi Orkan, ki je zahteval vec kot stirideset življenj Orkan Kyrill, ki je pustošil po Evropi v četrtek in v noči na petek, je po doslej zbranih podatkih zahteval najmanj 40 žrtev. Iz Velike Britanije tuje tiskovne agencije poročajo o 12 smrtnih žrtvah, za deset ljudi pa je bil Kyrill usoden v Nemčiji. Iz Poljske poročajo o šestih, iz Nizozemske o petih, iz Češke o treh, iz Francije in Belgije pa o dveh smrtnih žrtvah. Veter s hitrostjo do 200 kilometrov na uro se je najprej razbesnel nad Atlantikom, nato pa pustošil po Britaniji, severni Franciji, Nizozemski, Nemčiji, Danski, Poljski, Belgiji in Češki. V Nemčiji se po najhujšem viharju zadnjih 20 let življenje počasi vrača v normalne tirnice. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je zaradi Kyrilla Nemčiji v celoti zastal železniški promet, morali pa so tudi evakuirati osrednjo berlinsko železniško postajo, ki velja za največjo v Evropi. Avstrijske in nemške železnice so tudi sporočile, da so potniški vlaki med Avstrijo in Nemčijo začeli voziti v soboto. Na Češkem, kjer je Kyrill divjal s 180 kilometri na uro, so razglasili izredne razmere, brez električne energije je ostalo več kot milijon gospodinjstev. Na Poljskem, kjer je Kyrill pihal s hitrostjo do 120 Veter povzročil nekaj škode na Ptuju in v okolici Napovedi meteorologov o močnejšem jugovzhodnem vetru v Sloveniji v noči iz četrtka na petek so se uresničile, po njihovih pričakovanjih pa sta bili izpostavljeni predvsem Štajerska in Prekmur-je. Zaenkrat je veter največ nevšečnosti povzročil na Ptuju in v njegovi okolici, kjer je ruval drevesa in električne drogove. Zaradi močnega vetra se je v četrtek popoldne v Brezovcu v občini Cirkulane na hišo nagnil električni drog, ki so ga morali zamenjati delavci Elektra Ptuj. Nekaj pozneje je veter podrl drevo na Zidanškovi ulici na Ptuju, ob pomoči tamkajšnjih prebivalcev pa so posredovali gasilci iz Turnišča. Do podobnih težav je prišlo tudi na cesti v naselju Frankovci v občini Ormož, kjer so posredovali ormoški gasilci. Prav veter je bil najverjetneje tudi vzrok za izpad daljnovoda v Dornavi. kilometrov na uro, je brez elektrike ostalo okoli 800.000 gospodinjstev. Iz Avstrije poročajo o veliki gmotni škodi in nekaj ranjenih. Veter je v tej drža- vi dosegel največjo hitrost do 166 kilometrov na uro. Številne ceste so bile zaradi podrtih dreves neprevozne, mnoga gospodinjstva pa so ostala brez električne oskr- Foto: M. Ozmec Veter je na Kicarju odpihnil streho in jo vrgel na dvorišče kot za šalo. be. V Zgornji Avstriji je bilo brez elektrike vsako četrto gospodinjstvo. V Ukrajini so morali zaradi Kyrilla zapreti naftovod Družba (Prijateljstvo). Sicer so tudi v Ukrajini številni kraji ostali brez be z električno energijo. oskr-sta Uvodnik Je kakanje intimno dejanje? Dokler nosimo plenice in sedamo na kahlico, ne, ker nas pri tem gledajo in celo občudujejo vsi. Potem pa se, ko imamo rit dovolj veliko za pravo školjko, zadeva kar naenkrat začne brutalno spreminjati, Kakanje, čeprav ni nič drugačno in nič manj ne smrdi, začnemo bolestno skrivati. Verjetno zato, ker ga je toliko več kot v prvih dneh in se zato pretvarja v - sranje. Eni se skozi življenje nikoli posebej ne obremenjujejo s sranjem; naravno potrebo opravljajo hitro, mimogrede, vse skupaj obilno splahnejo preden se dodobra razsmrdi in gredo naprej, do naslednjega „obroka". Drugi si iz sranja ustvarjajo prave fizične in intelektualne užitke; pri teh sralnih uživačih na domačih vecejih človek najde kupe revij tik ob školjki, zraven pa je pri kadilcih dodan še pepelnik, ki jasno nakazuje, da obred traja zelo dolgo, brez vsakih osebnih vonjavnih motenj - če pa neznosen smrad koga moti, naj se pač umakne iz bližine ali pa se nanj navadi. Najbolj pa se mi smilijo tisti, ki se pri vsakem ali vsaj pri večini ritnih transakcij mučijo do onemoglosti; od blazne sile jim oči skačejo iz jamic, od groze, da jih kdo ne zasači ali zavoha, pa jih obliva hladen pot. Pri tej vrsti ljudi človek ne more mimo občutka, da so zaradi sranja globoko za-kompleksani, čeprav so še najmanjši sralci, ker komaj kaj nakakajo. So pa najbolj vidni in slišni, ker svoje mučenje pogosto izdajajo z bolečimi ali olajšujočimi vzdihi in krik-ci. Tiste v prvi kategoriji je pri sranju skoraj nemogoče ujeti, ker šele zvok splahovanja da vedeti, da se je že zgodilo, tisti v drugi kategoriji pa so tako zaverovani v svoje užitke, da ti pri morebitnem motenju silovito plosnejo vrata po nosu in mirno nadaljujejo. Dejstvo je, daje kakanje (ali sranje) čisto naravna potreba, ki smo jo ljudje spremenili v intimno dejavnost - intimno je v tem primeru sopomenka za skrito. Ko serješ, se torej obvezno skrij, čeprav je temu namenjen poseben prostor v vsaki hiši, ki jasno kaže, da se to dogaja. Ne najdem prave razlage za skrivanje tega početja, razen mogoče v tem, da eni serjejo nonstop in toliko, da jih je to že sram pokazati, nekaterim je to celo osrednje življenjsko dejanje ali poklic, za katerega so dobro plačani. V tem kontekstu pa je intimnost sranja zelo kočljiva zadeva, saj zanj plačujemo vsi. Potem to tudi nikakor ni več intimno ampak mora biti javno, da bomo vsaj vedeli, kakšno in koliko sranja nas čaka. Se strinjate?! SM Slovenski (ne)politični zemljevid • Državne tarče in tarčice Janša ga se skriva Jankovic odpihnil načelnico Nova tožba proti ZOF Strojanovi s Čeferinom Foto: me Predsednik vlade Janez Janša je v preteklih dneh že opravil nekaj pogovorov z možnimi kandidati za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. "Prepričan sem, da bo premier državnemu zboru kmalu poslal predlog za imenovanje novega ministra," je na petkovi novinarski konferenci po seji vlade dejal tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak in dodal, da pa se s predlogom za novega kmetijskega ministra skladno s poslovniškimi roki DZ ne mudi. Kot je znano, je kmetijska ministrica Marija Lukačič 10. januarja premieru Janši podala odstopno izjavo in v njej navedla, da odstopa iz zdravstvenih razlogov. Poslanke in poslanci se bodo z njeno odstopno izjavo seznanili v okviru rednega januarskega zasedanja, 29. januarja. Lukačičeva bo do imenovanja novega ministra za kmetijstvo opravljala tekoče posle na ministrstvu. Že vrabci na strehi pa čivkajo, da bo na ministrski stolček sedel Iztok Jarc in da o tem ni niti najmanjšega dvoma več, kar potrjujejo tudi viri zelo blizu vlade. Le zakaj ga potem Janša še tako skriva? ... Ljubljanski župan Zoran Jan-kovič je minulo sredo odpovedal pogodbo o zaposlitvi načelnici oddelka za gospodarjenje z zemljišči Nuši Dolgan. Že v petek (19. januarja) je vodenje oddelka prevzela Nataša Turšič (ki je to funkcijo že opravljala v času županovanja Danice Simšič, ta pa jo je pred dobrim letom zamenjala z Dolganovo). In zakaj se je lahko zgodila takšna hitra "brca v rit"? Janko-vič je namreč v sredo ugotovil, da je iz oddelka za gospodarjenje z zemljišči neznano kam izginil izvod Prikaza parcel v lasti Mestne občine Ljubljana na preglednih digitalnih katastrskih načrtih. Z načelnico oddelka se je poskušal pogovoriti direktor mestne uprave Vasja Butina, ker pa je bil poskus razgovora neuspešen, se je župan odločil uvesti postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Javni uslužbenki je hkrati prepovedal opravljanje dela do zaključka postopka. Joj, če bi za vse izgubljene dokumente vsi leteli s položajev ... Šempetrsko-vrtojbenski občinski svetniki so na izredni seji podprli pobudo za zahtevo oceno ustavnosti in zakonitosti zakona o financiranju občin. Zahtevo so skupaj občino Trzin ter (z ali brez) Mestne občine Ljubljana na ustavno sodišče vložili v petek. Občina Šempeter-Vrtojba namerava po nasvetu pravnikov pravico iskati tudi na evropskih sodiščih kot je povedal tajnik občine, saj naj bi bil zakon o financiranju občin (ZOF) v neskladju z ustavo in Evropsko listino o lokalni samoupravi, ki jo je ratificirala tudi Slovenija, so prepričani v šempetrsko-vrtojbenski občini. Po njihovem mnenju so tako kršena načela evropske listine o sorazmernosti, samo-financiranju, samostojnosti in ustreznosti lokalnih skupnosti. Po mnenju občinskega vodstva ZOF "zavira razvoj in otežuje vzdrževanje sedanjega standarda" v občini Šempeter-Vrtojba. Kot je znano, se bo z uveljavitvijo zakona o financiranju občin proračun občine Šempeter-Vrtoj-ba zmanjšal za osem odstotkov oz. dobrih 471.500 evrov (113 milijonov tolarjev). Hm, le kaj bi na to rekle naše "obubožane" občine, ki komaj čakajo na kakšen dodatni tolar-ček in so leta dolgo neuspešno dokazovale, da je bilo prejšnje financiranje namenjeno le bogatenju bogatih in hiranju revnih? Gotovo že veste, tisti, pa ki še ne - slovita romska družina Strojan si je za "izboritev" svojih pravic najela še bolj slovitega odvetnika - Aleksandra Čeferi-na. Čeferin se je zadeve lotil kot je treba in je že prejšnji teden naslovil določene zahteve na predsednika vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti Janeza Podobnika. In Podobnik se je na dopis Čeferina odzval že v petek, po njegovem odgovoru pa je soditi, da se bost oba moža sestala že ta teden in menda, vsaj po besedah Čefe-rina, sklenila že tudi dokončni dogovor. Kot je znano, je Čeferin Podobniku poslal predlog sporazuma, s katerim naj bi se država zavezala, da bo do 15. aprila Strojanovim našla lokacijo za trajno preselitev. Vse lepo in prav, veliko ljudi pa se vseeno (zaman?) sprašuje, od kje Strojanovim denar za plačilo visoko (o)cenjenega advokata ... Ur (vir: sta) Foto: me Foto: me Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02 ) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-00-04. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Tednikov pogovor • Častni občan občine Ormož dr. Stanko Janežič Razpet med domom in svetom Dr. Stanku Janežiču so na svečanosti ob izteku minulega leta podelili naziv častni občan občine Ormož. Tega je bil iskreno vesel, saj ima domače kraje rad in jih je v tujini pogrešal. Odkar je pred desetletji pričel s predavanji na Teološki fakulteti v Mariboru, pa tudi redno in rad zahaja domov. Dr. Stanka Janežiča je življenje obdarilo s številnimi talenti, v njih lahko uživajo bralci njegovih leposlovnih in znanstvenih del, kot družaben in odprt človek pa ob priložnosti tudi rad in lepo zapoje ter zaigra. Veliko je prepotoval, še danes pa se izjemno rad sprehaja po obrobju Maribora, kjer živi. Foto: vki Poleg križa iz domačega mlina dr. Janežič še posebej skrbno čuva dragocene ikone s potovanj po Vzhodu. »Rojen sem bil 1920 v Bre-brovniški grabi (Pavlovski vrh 56) ob cesti med Ormožem, Svetinjami in Humom. Naš mlinar Pavel je imel navado reči »Moj kokot tak popev-le, ka ga čujemo v tri fare.« In to je bilo tudi res. Ta mlinar je bil »na hece« in je marsikaj zanimivega povedal, tudi številne izmišljene zgodbe. Imam ga v lepem spominu in prva moja samostojna prozna knjiga ima naslov Mlin ob potoku. Sedaj že lahko rečem, da so bila otroška leta najlepša. Izhajam iz velike družine. S šestimi leti sem šel v šolo k Miklavžu, bilo je uro hoda in tako je bilo pet let vsak dan. Potem sem šel za leto dni v Ormož v meščansko šolo. Tu sem se še bolj razgledal in se privajal težjemu študiju. Naslednjih osem let sem nepričakovano nadaljeval študij v Mariboru na klasični gimnaziji. Tudi na to obdobje imam zelo lepe spomine.« Teologija je bila ■ I | V |V najprivlačnejša izbira Št. tednik: Je bila izbira študija za vas težka, saj imate še danes številna področja, ki ste jih skrbno negovali vse življenje? Dr. Janežič: »Leta 1940, po maturi, sem se moral odločiti, kaj bom študiral. Privlačevalo me je gledališče, slavistika, petje, odločil pa sem se za teologijo in se vpisal na mariborsko visoko teološko šolo, ki jo je ustanovil A. M. Slomšek leta 1859, ko je prestavil sedež škofije iz Sv. Andraža v Maribor. Nekaj mesecev sem z zadovoljstvom preživel v mariborskem bogoslužju. Sodeloval sem tudi v rokopisnem listu, ki so ga tu izdajali in v katerem so sodelovale številne znane osebnosti, kot recimo dr. Anton Trstenjak in Edvard Kocbek. Potem pa je prišla vojna in mladi smo se poskušali zbrati, da bi se uprli proti Nemcem. Sodelovali so lahko vsi, le v komuniste nismo imeli zaupanja. Delovali smo v obliki trojk. Franček Štabuc iz Bratonečic pri Sv. Tomažu je bil pomemben člen te organizacije. Nemci so zajeliga, a je pobegnil, potem pa so ga partizani povabili na pogovor in ga tam, v gozdu blizu doma, ustrelili. Tudi zame je postajal položaj vse bolj nevaren, skrival sem se doma na podstrešju, v gozdu ali med koruzo, potem pa smo skupaj s prijateljem Rafkom Vodebom iz Vidma ob Savi in Miklavžev-čanom Frančkom Bohancem (prav tako častnim občanom občine Ormož, op. a. ) konec septembra 1941 s Krškega pobegnili v Ljubljansko pokrajino, kjer sem nadaljeval študij teologije, čeprav sem se že vpisal tudi na slavistiko. Ampak nekako sem v srcu čutil, da je moja pot duhovni-štvo in teologija. Leta 1945 bi naj bil v Ljubljani posvečen v duhovnika, pa sem se zaradi konca vojne umaknil v Italijo, kjer sem prejel tudi posvečenje (junija 1945). Kot duhovnik sem deloval med tržaškimi Slovenci. Z ljudmi sem se hitro spoprijateljil, zlasti z otroki, in tam sem ostal do leta 1954, ko so Italijani zasedli Trst. Odšel sem v Rim, kjer sem nadaljeval študij. Specializiral sem se v vzhodni teologiji in napisal disertacijo o ruski duhovnosti. Leta 1960 sem se vrnil na Tržaško, kjer smo imeli zelo živahno delovanje tudi na prosvetnem in ekumen-skem področju. Prirejali smo kulturne večere in obnovili apostolstvo sv. Cirila in Metoda (družba, ki jo je leta 1851 ustanovil A. M. Slomšek), da bi delovala za edinost med kristjani, posebej še med katoliško in pravoslavno Cerkvijo.« Št. tednik: Kako ste se vrnili na Štajersko? Dr. Janežič: »Del ljubljanske teološke fakultete se je na željo škofa Držečnika, da se nadaljuje tradicija teološkega šolstva v Mariboru, preselil v Maribor. Potrebovali so profesorja za ekleziologijo, nauk o cerkvi, in za ekumenizem. Povabili so me k sodelovanju in vabilo sem sprejel, čeprav sem kar s težkim srcem zapustil Tržaško. Predavati sem začel leta 1970. Deloval sem tudi pri Slovenskem ekumenskem svetu, prirejal različna študijska potovanja, zlasti na Vzhod, posebej v Rusijo. Nekaj časa sem bil gost moskovskega pa-triarhata in raziskoval ekumenizem ruske cerkve. Bil sem med ustanovitelji ekumen-skih simpozijev v Jugoslaviji in mladinskih ekumenskih zborov v Prekmurju. Medtem sem veliko pisal in objavljal zlasti na teološkem področju ter izdajal knjige. Janežičevi leposlovni duhovni otroci Št. tednik: Poleg teološkega delovanja pa ste ves čas ustvarjali tudi kot literat, kaj vas navdihuje in zaposluje? Dr. Janežič: »Od gimna- zijskih let se zanimam za poezijo, prozo in lepo slovensko besedo. Že v gimnazijskih letih sem objavljal svoja dela v raznih listih, kot maturant v abiturientskem almanahu Majolika (leta 1940). Kmalu sem začel objavljati tudi v reviji Dom in svet, ki sem ji ostal zvest, dokler je izhajala. Moja prva pesniška zbirka Romar s kitaro je izšla 1951 v Trstu, leto zatem povest Mlin ob potoku v Celovcu, potem pa so moje knjige zapovrstjo izhajale v Trstu, Gorici ali Celovcu, po letu 1970 pa tudi v Sloveniji. Rad imam prleščino, to je bil moj prvi jezik, vzljubil pa sem tudi slovensko književno besedo. Navdih mojih literarnih del so zlasti srečna leta mojega otroštva. Izhajal sem iz velike in srečne dru- žine, pomagal sem pri vseh opravilih na kmetiji, posebno rad pri delu v goricah. Prva leta življenja te nosijo vse življenje. Z leti sem pridobil tudi domoljubno zavest, veliko sem bral, rad sem imel Prešerna, Kosovela, Župančiča, Kocbeka, med pisatelji posebej Cankarja, ki je pravzaprav pesnik, med tujimi pa Dostojevskega in Tolstoja. Napisal sem okrog 40 knjig pesmi, proze, pesmi v prozi in teologije. To so nekako moji duhovni otroci. In še zmeraj pišem. Prepletajo se teološke in leposlovne knjige. Nazadnje (2006) sem izdal zbirko otroških pesmi Vrtiljak in teološko knjigo Ekumenski dialog, kjer ugotavljam, kam smo prišli po 40 letih dialoga. Teoloških razlik med kristjani in pravoslavci skoraj ni, gre le za razliko v gledanju na papeško službo in službo patriarhov. Potrebna je le dobra volja, pa bi lahko prišli skupaj. O tem se je papež Benedikt XVI. nedavno pogovarjal s carigrajskim patriarhom Bartolomejem. Izdala sta tudi skupno izjavo. Veliko pa je doseženega tudi z drugimi cerkvami, zelo blizu sta si katoliška in anglikanska Cerkev.« Št. tednik: Omenili ste svoje srečno otroštvo in trdno družino. Današnja družina je v krizi in tudi ne najde več poti k veri. Zakaj? Dr. Janežič: »Spoštovati je treba vrednote, ki smo jih podedovali od celotnega človeštva. Ena od teh je, da naj človek živi v družini. To je temelj človeške družbe. Če je družina zdrava, bo zdrava tudi človeška družba. Če bodo družine nekega naroda zdrave fizično in moralno, bo narod preživel, drugače bo propadel. Enospolne skupnosti in poroke - to je nekaj nenaravnega in vodi v propad. Krščanstvo prinaša vrednote medsebojnega spoštovanja in enakovrednosti. Zaživeli naj bi edinost v različnosti. Moški in ženske smo različni, smo pa enakopravni. Prav tako pripadniki raznih narodov, kultur, verstev. Stari Rim je propadel zaradi užitkov, katerim se je predajal, užitki nas zadovoljijo le za nekaj časa, potem pa sledi razočaranje. Zato mladi obupajo, ker ne vidijo smisla svojega življenja. Krščanstvo je prinašalo in prinaša vrednote tudi Evropi. Nekateri se bojijo priznati, da ima Evropa krščanske korenine. Katere korenine so to? - Grška filozofija, pravne določbe Rima, judovska in krščanska vera. Evropa mora te korenine ohraniti in jih razvijati, če hoče obstati. Ob gospodarstvu, tehničnem razvoju in demokraciji morajo biti navzoče in v ospredju tudi vrednote, kot so modrost, poštenje, kultura, vera, duhovnost, nad vsemi pa ljubezen.« Št. tednik: Poleg družine pri oblikovanju osebnosti pomembno prispeva tudi šola. Se lahko primerjata tista, ki ste jo obiskovali vi in današnja? Dr. Janežič: »Imel sem čudovite učitelje, učiteljice so svoje življenje darovale otrokom, kakšen ugled so imele in koliko so nam dale. Podobno gimnazijski profesorji. Navzeli smo se grške, rimske, evropske kulture in slovenskega domoljubja, tudi verouk je dajal otrokom osnovne temelje za celotno življenje. Kako malo tega pa danes da šola otrokom!V veliki meri je za to kriv komunizem. Divji aziatski boljševizem, ki se je boril proti Bogu. Dostojevski je zapisal: »Če ni Boga, potem je človeku dovoljeno vse.« Če to prenesemo na otroke - manjka jim tistih trdnih temeljev in vezi, ki bi ohranjale ozračje medsebojnega spoštovanja, ljubezni, veselja, radoživosti. V zadnjem času se sicer stanje malo popravlja. Kaj ti pomaga šola, ki le uči in ne vzgaja, kaj ti pomaga razum, če poleg njega ni srca, ki bi znalo prisluhniti vrednotam? To je pohabljenost človeka. Kljub temu sem zagovornik svobode. Med svetopisemskimi mislimi mi je ena najljubših :»Za svobodo nas je oprostil Kristus«. Človeku svobodo najbolj jemljejo neobrzdane strasti. Rojeni smo za resnično svobodo in za polnost življenja.« Viki Klemenčič Ivanuša Ptuj • Bančna poslovalnica Hypo Group Alpe Adria odprla vrata Nove razvojne možnosti za Spodnje podravje Na Minoritskem trgu 2 na Ptuju je Hypo Group Alpe Adria 18. januarja odprla vrata svoje dvanajste bančne poslovalnice v Sloveniji. Na tej lokaciji bo še letos pričela poslovati lizinška poslovalnica. V novi ptujski banki so trenutno zaposleni trije, v kratkem pričakujejo še četrtega sodelavca. Vodja poslovalnice je Lijana Adanič, osebna bančnica Marjetka Cehtelj, poslovanje z občani pa je v rokah Mateje Petrovič. Odprtje bančne poslovalnice na Ptuju je Hypo Group Alpe Adria napovedala že ob lanski otvoritvi trgovskega centra Qlandia na Ptuju. S tem je uresničila še en strateški cilj v projektu širitve svoje poslovne mreže. Hypo Alpe Adria Bank, d. d. in Hypo Leasing, d. o. o., sta del mednarodnega finančnega koncer-na Hypo Alpe Adria Bank International AG z več kot 350 lokacijami v Avstriji, Italiji, Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Liechensteinu, Nemčiji, na Madžarskem, Bolgariji in Makedoniji. V Sloveniji Hypo Group Alpe Adria tvorita družbi Hypo Alpe Adria Bank, d. d., in Hypo Leasing, d. o. o. Svoje poslovalnice je banka doslej odprla v vseh večjih mestih, kjer strankam, fizičnim in pravnim osebam, nudijo celovite finančne storitve, ki temeljijo na varnosti in zaupanju. Odprtje ptujske poslovalnice sovpada tudi z oglaševalsko akcijo, ki jo je Hypo Group Alpe Adria pripravila ob svetovnem rokometnem prvenstvu, v okviru katere bo za vsako zmago slovenske rokometne reprezentance obdarila 150 strank. Ptuj postaja vse bolj zanimiv za finančne institucije, to pove tudi podatek, da je Hybo banka že dvanajsta banka s svojo poslovalnico na Ptuju. Ob odprtju nove banke na Ptuju, poslovalnice Hypo Group Alpe Adria, je ptujski župan dr. Štefan Čelan povedal: "Kot župan sem vsekakor vesel, če se v mesto preseli še kakšna dodatna finančna institucija, kajti to zagotovo pomeni eno razvojno priložnost. Priložnost tako za javni sektor kot za zasebnega. Glede na renome Hypo Group Alpe Adria, ki je znana širom po svetu, sem prepričan, da Foto: Črtomir Goznik Primož Tručl, vodja poslovne enote MB, Liljana Adanič, vodja poslovalnice na Ptuju, in dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, na otvoritvi najnovejše bančne poslovalnice Hypo Group Alpe Adria na Ptuju. Ptujska poslovalnica je že dvanajsta po vrsti. bo to res dobra priložnost tudi za vse, ki v tem mestu oziroma regiji živimo." Ptujski župan je kot prvi Ptujčan v novi banki odprl tudi svoj transakcijski račun. "S Hypo Group Alpe Adria sodelujem že vrsto let. S kvaliteto njihovih storitev sem zelo zadovoljen. Obljubil sem, da se bom ob odprtju poslovalnice na Ptuju vpisal kot prvi komitent. Obljubo sem 18. januarja tudi izpolnil." V novi banki bodo za stranke delali vsak dan od 8.30 do 13. ure in od 14. do 16.30 ure, razen sobote in nedelje. Vodja poslovalnice Liljana Adanič pričakuje, da bodo Ptujčani novo banko sprejeli, s tem pa tudi sprejeli nove izzive glede na izjemno ponudbo, ki jo imajo, pogoje poslovanja, med drugim omogočajo brezplačno poslovanje preko bankomatov. MG Ptuj • V razpravi je medobčinski lokacijski načrt Vlogo za gradbeno dovoljenje so že oddali Lani sprejet odlok o plovbnem režimu na reki Dravi in Ptujskem jezeru bo pomembno prispeval k uresničevanju strategije razvoja MO Ptuj, prav tako občine Markovci na področju razvoja športa in turizma ter pospešil razvoj turistične diagonale Terme Ptuj-Ptujsko jezero-občina Markovci. Pripravljen je na podlagi pomorskega zakona in zakona o plovbi po celinskih vodah. Sam plovbni režim pa je razdeljen v tri cone: cono A, cono B in cono C. Cona A zajema del Ptujskega jezera od pristanišča v Budini nizvod-no do območja 500 metrov pred jezom v Markovcih. Na tem območju je dovoljena plovba vseh dovoljenih plovil (jadrnice, jadralne deske, športni veslaški čolni ter plovila na motorni pogon, katerih hitrost ne presega 20 km na uro, dovoljeno je tudi smučanje na vodi). Cona B zajema del Ptujskega jezera od pristanišča v Budini gorvodno dom železniškega mostu in reko Dravo od železniškega mostu do sotočja struge Drave in kanala pri Termah. Gre za območje, na katerem ni dovoljena plovba jadralnih desk in plovil, ki v višino merijo več kot 2,5 metra. Najvišja dovoljena hitrost do pristanišča v Budini gor-vodno do prvega mostu je 20 km na uro, v nadaljevanju do sotočja pri Termah Ptuj pa le 6 km. Ob prireditvah je hitrost plovbe lahko tudi višja, skladno s pravili prireditve. Smučanje na vodi je dovoljeno od pistanišča v Budini gorvodno do prvega mostu. Cona C predstavlja del Ptujskega jezera na območju 500 metrov pred jezom v Markov-cih, območje 100 metrov okoli ornitološko pomembnih otokov, območje betonskih daljnovodnih podstavkov na Ptujskem jezeru in 100-metr-ski pas ob njih ter desni del jezera v smeri toka na razdalji 50 metrov do 350 metrov od obale. Na tem območju je prepovedana plovba za vsa plovila, dovoljene so izjeme, ki veljajo za plovila policije in inšpekcijskih služb. Po odloku, ki je v veljavi od lanske jeseni, traja plovna sezona od 1. junija do 1. oktobra, vsak dan od 7. do 19. ure. V coni B je plovba s plovili na motorni pogon dovoljena tudi v času od 1. maja do 1. junija. Na plovbnem območju se bodo zgradili trije vodni objekti: pristanišče Ranca, eno vstopno-izstopno mesto v občini Markovci (Zabovci) in eno vstopno-izstopno mesto v MO Ptuj (pri Termah). Izgradnja pristanišča bo zelo zahtevna. V tej fazi investicije bodo najprej zgradili spodnji ustroj, pomol z otokom, ki se bo razširil v obliki ledvičke in bo predstavljal pristajalne ploščadi s privezi za plovila. V sklopu te investicije se bo zgradila tudi veslaška proga v dolžini dveh kilometrov z osmimi programi ter vso potrebno signalizacijo in opremo, ki bo omogočala izvedbo državnih in mednarodnih prvenstev. To bo drugi tak center v Sloveniji, ki bo omogočal izvedbo državnih in mednarodnih prvenstev. V okviru tega projekta se bodo tudi fizično razmejile posamezne cone na jezeru, naravovarstvena od ostalih, kjer je plovba prepovedana. Vrednost investicije je 184 milijonov, večino denarja naj bi prispevala država. Občini Ptuj in Markovci bosta svoj delež sofinancirali v razmerju 80:20. Trenutno je v obravnavi osnutek odloka o medobčinskem lokacijskem načrtu za del območja Ptujsko jezero in del reke Drave, severno od Ptujskega jezera do sotočja struge reke Drave, in odvodnega kanala hidroelektrarne za del območja jezero MO Ptuj in del območja jezera v občini Markovci. Javna razprava je potekala med 19. decembrom leta 2006 in 18. januarjem 2007. Niti v MO Ptuj niti v občini Markovci pripomb v času javne razgrnitve ni bilo, prav tako ne na obeh javnih obravnavah. Predlogov in pripomb, o katerih bi morala odločati ptujski mestni svet in svet občine Markovci, ni bilo. Na predlog osnutka medobčinskega lokacijskega načrta bodo svoja menja podali pristojni nosilci planiranja, po uskladitvi pa ga bosta sprejela svet MO Ptuj in svet občine Markov-ci. Skupna občinska uprava Ptuj je kot je povedala predstojnica Alenka Korpar že oddala vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, od ponedeljka, v teh dneh pa so tudi pridobili že vso potrebno projektno dokumentacijo za gradnjo. Začetek gradnje pristanišča na Ptujskem jezeru je odvisen od sofinancer-ske pogodbe, ker bo večji del sredstev zagotovila država. Dela pa naj bi se pričela še v prvi polovici leta. MG Foto: Črtomir Goznik Se letos naj bi bi na Ptujskem jezeru zgradili vodne objekte. Kicar • Huda ura nad Slovenskimi goricami Rušilni veter razkril hišo in uničil avtomobil Hud, skoraj orkanski veter, ki je v četrtek, 18. januarja, zvečer zajel tudi Spodnje Podravje, je bil posebej močan v Kicarju, saj je kot za šalo odpihnil streho stanovanjske hiše št. 105 in jo vrgel na dvorišče. Pri tem je popolnoma uničilo tam parkirani osebni avtomobil in del ostrešja sosedove hiše. Kot je vsa potrta povedala Lidija Vorih, lastnica stanovanjske hiše v Kicarju 105, se je to dogajalo v četrtek, 18. januarja, kakih 10 minut pred polnočjo, ko sta s sinom sedela pred televizijskim sprejemnikom, njen partner Roman Bezjak pa je bil tačas odsoten: "Slišali smo, da je zunaj pričel divjati strašen veter, zato smo zaprli vsa okna in vrata, da ne bi prišlo do treskanja. Ko je spredaj na dvorišču nekaj močno treščilo, sem sprva mislila, da je veter prevrnil kakšno stvar pri sosedovih. Pogledala sem ven in bila močno presenečena, ko sem na dvorišču videla pravo razdejanje - celo streho, ki je bila razstrošena po dvorišču, pravzaprav kupe lesa in kritine. Sprva sem mislila, da je razkrilo sosedove, šele ko sem stopila nekoliko ven na stopnišče, sem uvidela, da je brez strehe prav naša hiša, veter jo je dobesedno odpihnil. Del je ležal na dvorišču, del na sosedovem dvorišču in njihovi strehi, del pa pred garažo na avtomobilu, ki je bil parkiran pred njo. Še sreča, da ni bilo nikomur nič hudega, saj smo bili v tem času tako mi kot sosedovi na varnem v hiši," je vsa iz sebe povedala Vorihova. Ko se je nekoliko umirila, smo izvedeli tudi, da so še isti večer na pomoč prihiteli sosedje in gasilci iz PGD Kicar ter skupaj popravili sosedovo streho in malce pospravili kupe lesa okrog hiše. Ko smo jih obiskali naslednji dan, je bil pogled na razkrito streho in razdejano dvorišče še vedno zelo pretresljiv. Vsa družina Vorihovih je pridno pospravljala uničeno ostrešje s kritino in vse skupaj nalagala na prikolico. Povedali so nam, da so naslednji dan, torej v petek, 19. januarja, priskočili na pomoč gasilci iz Ptuja in Kicarja ter skupaj s številnimi sosedi pomagali za silo prekriti hišo s cerada-mi, saj je bil napovedan dež. Pomoč so v materialu ali denarju ponudili tudi številni sosedje, znanci in prijatelji ter celo nepoznani ljudje. Ker je bilo treba hitro ukrepati, so bili vso soboto v akciji za ureditev novega ostrešja in kritine, tako da so v nedeljo, 21. januarja, s skupnimi močmi na hišo postavili novo ostrešje, ki so ga dobili za sedaj še na up. Ker pa je bil spet napovedan dež, so ostrešje za silo prekrili s ceradami. Pričakujejo, da bodo v tem tednu zbrali dovolj denarja, da bo kaj primaknila tudi mestna občina Ptuj, saj so že dogovorjeni za pogovor pri županu dr. Štefanu Čelanu. Če jim bo tokrat sreča bolj naklonjena in če bo vreme dopuščalo, pričakujejo, da bi lahko še ta teden hišo prekrili tudi z novo kritino. Po pavšalni oceni naj bi tričlanska dru- žina Vorihovih zaradi popolnoma uničenega ostrešja in kritine ter popolnoma uničenega osebnega avtomobila daewoo utrpela škode vsaj za okoli 3 milijone tolarjev, to je okoli 12.500 evrov. M. Ozmec Slovenija • Popis nepremičnin Pozor - na terenu tudi lažni popisovalci! Iz Geodetske uprave RS sporočajo, da določeni posamezniki izkoriščajo popis nepremičnin v druge namene ter se nelegitimno in brez pooblastila, to je brez identifikacijskih izkaznic, predstavljajo za lažne popisovalce nepremičnin. Zaradi tovrstnih dogajanj naj bodo vsi udeleženci popisa nepremičnin posebej pozorni na identifikacijsko izkaznico, s katero se identificirajo pravi, izobraženi in pooblaščeni popisovalci nepremičnin. Ta izkaznica vsebuje grafični znak popisa nepremičnin, naziv vodstva projekta (Geodetska uprava), na njej je tudi zakonska podlaga popisa nepremičnin, podpis in ime generalnega direktorja Geodetske uprave Republike Slovenije, žig Geodetske uprave Republike Slovenije, podatki, kam je potrebno poklicati ali vrniti izkaznico ob morebitni najdbi, ime in priimek popisovalca ter identifikacijska številka popisovalca. Identifikacijska kartica je v osnovi v sivi barvi, le grafični znak popisa nepremičnin ter ime in priimek popisovalca so v opečno rdeči barvi. V modri barvi pa sta podpis generalnega direktorja Geodetske uprave Republi- ke Slovenije in žig Geodetske uprave Republike Slovenije. Vsi popisovalci nepremičnin se vedno identificirajo z identifikacijsko izkaznico. V želji preprečitve morebitnih zlorab in čim večje informi- Foto: geodetska uprava ranosti javnosti, Geodetska uprava Republike Slovenije udeležencem popisa nepremičnin priporoča, da naj bodo pozorni na izgled in vsebino identifikacijske izkaznice, s katero se popisovalci nepremičnin identificirajo. Geodetska uprava Republike Slovenije tudi poziva vse udeležence popisa nepremičnin, da v primeru suma lažnega popisovalca ali drugačnega kršenja postopkov, aktivnosti in pravil popisa nepremičnin obvestijo pristojne organe ter tudi Geodetsko upravo na brezplačno telefonsko številko 080 21 66 ali na elektronski naslov vpra-sanja@popis-nepremicnin.si. Ur Zahvala Bolnišnice Ptuj Namesto cvetja ob smrti gospe Antonije Brodnjak so internemu oddelku Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj darovali: Marija Bezjak, Ptuj - 50 evrov, Stanislav Klemenčič, Ptuj - 50 evrov, Družine Fras, Žvokelj-Križan, Jeraj - 50 evrov, Antonija Bratušek, Markovci - 40 evrov, Martin Bratušek, Cirkulane - 40 evrov, Stanko Bratušek, Cirkulane - 40 evrov, Ivan Brodnjak, Ptuj - 40 evrov, Marija Petrovič, Cirkulane - 40 evrov, Mirko Prelog Ptuj - 40 evrov, Milan Pirš, Ptuj - 25 evrov. S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnikov v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci in bolniki Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke na transakcijski račun številka 01100-6030278670 pri UJP Urad Slovenska Bistrica. Ptuj • Karikature Borisa Miočinoviča in Voje Veličkoviča Trinajst oseb, ki so po svoje zaznamovale Ptuj V bivši galeriji Tenzor na Ptuju so 18. januarja odprli razstavo karikatur (stereo karikatur) Borisa Miočinoviča in Voja Veličkoviča. Skupna razstava karikaturnih portretov istih oseb v tehniki intarzije in risbi je novost v galerijski praksi. Na ogled bo do 7. februarja. Foto: Črtomir Goznik Boris Miočinovič (na desni) in Vojo Veličkovič sta v risbo in intar-zijo ujela trinajst "pomembnih" Ptujčank in Ptujčanov, ki krojijo vsakdan na Ptuju. Avtorja sta se "dela" lotila brez pretiranega "zajebava-nja", nista šla v ekstreme, z distanco humorista, je med drugim povedala Liljana Klemenčič, voditeljica otvoritvene slovesnosti, ki je napolnila bivšo galerijo; ta ima ambicijo postati mestna galerija. V stereo karikaturah je na razstavi predstavljenih trinajst oseb, štiri velžene in devet velmož, ki krojijo vsakdan na Ptuju. Ob neki drugi priložnosti bosta umetnika "ujela" v stereo karikaturo še druge pomembne ljudi na Ptuju. Boris Miočinovič je delal risbe, pri tem je uporabljal svinčnik in oglje, v intarzijo pa jih je odel Vojo Veličkovič, uporabil je dve vrsti furnirja (oreh in jesen). Povedal je, da je lahko ustvarjati, če ljubiš tisto, kar delaš, in če imaš na voljo tako mojstrske osnutke. Za Miočinoviča je razstava karikatur portretov prva tovrstna razstava, za Veličkovičem je skupaj s pričujočo razstavo portretnih karikatur že šesti ciklus intarzij. Sicer pa, kot pravita oba, je skupna razstava karikaturnih portretov istih oseb v tehniki intarzije in risbi novost v galerijski praksi. Razstavo spremlja katalog, ki ga je izdalo Umetniško društvo Stara steklarska Ptuj. Ljudem pa je prepuščata oceno, koliko sta portretiran-ce tudi zadela v živo. Vse skupaj se je začelo s predlogom Voja Veličkoviča, da bi mu Boris Miočinovič naredil osnovo za njegovo karikaturno intarzijo Miroslava Lucija, veleposlanika v Beogradu. Ko jo je izdelal, je bil zelo zadovoljen. Čez čas je predlagal, je zgodbo nastajanja portretnih karikatur povzel Boris Miočinovič, da bi v portretno karikaturo ujela dvanajst Ptujčanov, na razstavi jih je trinajst, skupaj z njima pa petnajst. Pozneje sta si skupaj domislila, da bi intarzijam dodala karikature v risbi, tako so tudi nastale stereo karikature. Zedinila sta se, da bodo njuni portretiran- ci Ptujčani in Ptujčanke, ki so na prelomu stoletja oziroma tisočletja s svojim delom vidno zaznamovali to okolje. Izbor je njun, in čeprav bo morda kdo mislil, da je subjektiven, sta umetnika želela biti objektivna, Ptujčanom pokazati delček preteklosti, ljudi, ki so na to preteklost vplivali in kako lahko učinkujejo na prihodnost. Morda pa bodo še koga spodbudile k temu, da bo za Ptuj v bodoče tudi sam konkretneje prispeval. Na prvi pogled se zdi, da so eni malo bolj karikature kot drugi, tega avtorja nista kriva, vsak je v približno enakem odstotku že zaradi narave same karikatura oziroma bolj karakteren. Vojo Veličko-vič pravi, da je bila izdelava stereo karikaktur izziv posebne vrste, saj gre za absolutno umetnost prikazovanja karak-terov in likov v dveh različnih tehnikah. Za glasbene utrinke sta na odprtju razstave poskrbela s petjem in igranjem na kitaro oče in sin, Vid in Branko Ci-glar. MG Ptuj • Zanimiva razstava na Mladiki Od krone do tolarja Ob prehodu Slovenije na evro je na Osnovni šoli Mladika nastala zanimiva razstava. Učitelj zgodovine in geografije Franc Golob je iz svoje zbirke pripravil razstavo z naslovom Od krone do tolarja. Prikazani so bankovci, ki so se uporabljali na Slovenskem v zadnjih 100 letih. Tako so najprej predstavljene avstro-ogrske krone. Naslednji so bankovci, ki so jih uporabljali v začetku Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ko še niso imeli svojega denarja. Pomagali so si tako, da so avstro-ogrske krone žigosali in jim s tem dali veljavo v novi državi. Pravico do žigosanja so imeli zelo različni državni organi, kot so okrajna glavarstva, županstva in denarni zavodi: Deželna blagajna Ljubljana in razne banke, hranilnice ter posojilnice. Potem sledijo bankovci Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma Kraljevine Jugoslavije. V drugi svetovni vojni so si našo deželo razkosali trije okupa- torji. Ti so na svojih zasedenih ozemljih uveljavili svoj denar in tako smo v različnih delih uporabljali italijanske lire, nemške marke in madžarske penge. V Ljubljanski pokrajini so Nemci izdali še posebni denar za to pokrajino in to v lirah. Posebnost iz časa druge svetovne vojne so bankovci, ki jih je izdalo Predsedstvo SNOS in je ta partizanski Tudi učenci so z zanimanjem sprejeli razstavo o zgodovini denarja. denar od leta 1944 veljal na osvobojenih ozemljih kot plačilno sredstvo. Slovenci smo bili edini, ki smo v okupirani Evropi imeli svoj denar. Po drugi svetovni vojni je bil ponovno uveden dinar. Prvi so nosili letnico 1944. To so dinarji Demokratične federativne Jugoslavije. Sledile so različne izdaje dinarja. Najprej za Federativno narodno republiko Jugoslavijo, zatem za Socialistično federativno Jugoslavijo. Vsem pa se vidi, da je gospodarstvo počasi napredovalo oziroma zahajalo v krize. Tako so se v 80 letih pojavljale na bankovcih vedno večje cifre in nazadnje smo vsi bili milijonarji, saj smo dobivali plače v milijonih, bankovci pa so dosegli nominalno vrednost v sto tisočih. V samostojni Sloveniji, leta 1991, smo morali takoj poskrbeti za svoj denar. Ker se nismo mogli poenotiti, kako se naj imenuje, dinarja pa nismo hoteli več imeti, smo izdali prve bankovce, ki smo jim rekli kar bon, kasneje pa smo se odločili za tolar in ta nas je spremljal naslednjih 15 let. Če se torej ozremo nazaj, se je skoraj vsaka generacija na Slovenskem srečevala z nekimi menjavami denarja. Razstava je naletela na velik odmev. Pogosto se ob vitrinah ustavijo starši in se spominjajo, katere bankovce so uporabljali. Babice in dedki, ki spremljajo malčke, pa v svojih spominih ob bankovcih sežejo še dlje nazaj v preteklost. Sonja Purgaj Foto: SP Na knjižni polici Richard Dawkins Sebični gen Ljubljana. Mladinska knjiga, 2006 (Zbirka Esenca) '¿ï DAWKÍNS ' M dt-K % t Richard Dawkins med drugim predava na univerzi v Oxfordu in je eden najbolj znanih intelektualcev v angleško govorečem svetu. S knjigo Sebični gen je že leta 1976 pretresel svet, v kateri zagovarja tezo, da so geni »gonilo v naravnem boju za obstanek.« Knjiga ni znanstvena fantastika, vendar napisana osupljivo, v kateri resnica presega domišljijo. Morda bi bil naslov Nesmrtni gen boljša izbira, kajti že sam naslov pri mnogim delih pove največ o tem, kaj je osrednja tema knjige. Namen avtorja je bil, napisati knjigo, v kateri bo opeval pogled na evolucijo z očmi gena. Pravzaprav meni, da ne gre za novo teorijo, temveč za nov pogled na staro teorijo. Knjiga že ob izidu ni naletela na nasprotovanje, prej na spodbudne ocene. Izšla je v 25 jezikih in več kot milijon izvodih. Pogosto je znanstvenikov največji dosežek nov pogled na staro teorijo ali odkritje. Einstein je rad preprosto razložil svojo teorijo, verjetno zato, da si jo je ogledoval iz različnih zornih kotov. Živa bitja so obstajala na Zemlji tri tisoč milijonov let, ne da bi si kdo zastavil vprašanja, zakaj? In ta je bil Charles Darwin. Sebični gen pa nikakor ni namenjen zagovoru darvinizma, temveč raziskuje biologijo sebičnosti in požrtvovalnosti. »Naši geni nam morda ukazujejo, naj bomo sebični, vendar jih nismo nujno prisiljeni ubogati vse svoje življenje.« Osnovna enota naravnega izbora je gen. Vesolje naseljuje stabilne stvari in tak je tudi Darwinov odgovor na preživetje najsposobnejših. V tem ni nič skrivnostnega. Ob nastanku življenja ni bilo nikogar, ki bi ga lahko opazoval. Pod-vojevalnik je bila izjemna molekula, kije lahko naredila lastne dvojnike. In napačno prepisovanje je pripeljalo do izboljšav. Podvojevalniki, geni, so naredili naša telesa in naš um. Hobotnica, miš in hrast imajo malo skupnega, po osnovni kemiji pa so si precej podobni. Gradnik G molekule DNK človeka je do najmanjše podrobnosti enak gradniku G v polžu. Naši geni so nam usojeni ob spočetju in glede tega smo povsem nemočni. Življenjska doba vsakega kromosoma je samo ena generacija. Gen se nikoli ne postara, tudi, ko je star milijon let. Geni so nesmrtni! Geni sopodvojevalniki, mi pa smo njihove naprave za preživetje, vendar niso svobodni pri nadzoru zarodkovega razvoja. V boju za preživetje so pomembne razlike. Ena najsplošnejših lastnosti gena je sebičnost. Obstaja možnost, da bi lahko živeli nekaj stoletij, seveda pa bi morali gene preslepiti, da so v mlajšem telesu. To so le domneve. Resnični namen DNK je njeno preživetje. Vzrok, zakaj ne morejo geni sami neposredno upravljati naših življenje, je časovni zamik. Geni nadzorujejo izdelavo beljakovin. Naloga genov je podobna napovedovanju prihodnosti. Geni so mojstrski programerji. Naravni izbor kaznuje vsa odstopanja od stabilne strategije. Jastrebi in golobi so pripadniki iste vrste, pri tem pa jastreb vedno premaga goloba. Muren, ki je pogosteje zmagal, se začne obnašati po jastrebje, muren, kije večkrat zapored izgubil, postane golob. Naravni izbor daje prednost genom, ki se dopolnjujejo. Sebični gen želi postati številnejši v genskem skladu. Polovico svojih genov smo podedovali od očeta, drugo polovico pa od matere. Vsak osebek ima pričakovano življenjsko dobo. Prepoved krvoskrunstva pri človeku priča o močnem zavedanju o pomenu sorodstva. Naravni način za uravnavanje rojstev je lakota. Ni vprašanje, ali živali nadzorujejo rojstvo, ampak zakaj? Vzreja mladičev je drag posel. Kontracepcija je nenaravna, nenaravna pa je tudi socialna pomoč. Vsak gen za preveliko število otrok je kaznovan, saj otroci s takšnim genom stradajo. Vsak nesebični sistem je po naravi nestabilen. Naravni izbor daje prednost samicam, ki v primeru prenaseljenosti ustavijo število rojstev. Prenaseljenosti praviloma sledi lakota. Geni, zaradi katerih otrok goljufa, imajo v genskem skladu prednost. V svoji dolgi poti skozi generacije preživi posamezen gen pol časa v telesih samcev, pol časa pa v telesih samic. Dolgo življenje še ni samo po sebi dokaz plodnosti. Najpomembnejši znak, po katerem samice izbirajo samce, je njihova spolna privlačnost. V naši družbi nosijo pavji rep samice. Če živali živijo v skupini, morajo imeti njihovi geni od takšnega druženja več koristi kot škode, od tod ribe in ptice v jati. Kaj je v ideji Boga tako dobrega, da je tako stabilna in prisotna? Njegova velika psihološka privlačnost, ko namiguje, da bodo krivice na tem svetu na drugem poplačane. Geni se ne zavedajo samih sebe in stvari, ki jih povzročajo, ne povzročajo namenoma. DNK pa so nesmrtne vijačnice, ki svobodno preskakujejo iz roda v rod. Večino tistega, kar dela človeka drugačnega od drugih naprav za preživetje, je kultura! Nova prajuha je juha človeške kulture. Vladimir Kajzovar Rokomet Ormožani osvojili Triglav 2007 Stran 8 Rokomet Ptujčanke iz Brežic s polnim izkupičkom Stran 8 Nogomet Dober obet Kidričanov pred nadaljevanjem Stran 9 Namizni tenis Trije Ptujčani na Pro touru v Velenju Stran 9 Strelstvo Trojna zmaga Simoničev Stran 10 Mali nogomet Ogorčen boj za 3. mesto v 1. ligi MNZ Ptuj Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Športnik leta 2006 MO Ptuj Čiro zasenčil tudi Matica Nadaljevanje s prve strani Čiro, ki nikoli ni dolgočasen sogovornik, je na prireditvi požel tudi največji aplavz, še posebej s svojo tezo o ustvarjanju vrhunskih športnikov. »Za vrhunski rezultat so potrebni talent, motiv, vrhunski trening, dobri materialni pogoji ... Ko imate vse to pa potrebujete še veliko sreče!« Gledalci v dvorani so prisrčno sprejeli tudi Matica Osovnikarja, ki je bil jasen v svojih željah: »V svoji karieri želim 100 metrov preteči v manj kot desetih sekundah in osvojiti še kakšno medaljo na velikih tekmovanjih.« Poleg ustaljenih nagrad so na ptujskem Zavodu za šport letos prvič podelili priznanja za dosežke na področju športa; prejeli so jih prireditelji Poli maratona, organizatorji majskega boksarskega spektakla (Zavec - Jeskin), pobudniki humanitarne akcije Nogometaši za Sonček in udeleženec specialne olimpiade Marko Bratu-šek (OŠ Ljudevita Pivka). Nagrado za življenjsko delo na področju športa je letos prejel Marjan Berlič, ki si je s svojim dolgoletnim prostovoljnim Nagrado za življenjsko delo na (v sredini) prejel iz rok župana slanca DZ Branka Mariniča. Foto: Črtomir Goznik področju športa je Marijan Berlič MO Ptuj dr. Štefana Čelana in po- delovanjem v raznih klubih in društvih to tudi zaslužil (med drugim je bil ustanovitelj NK Drava in NK Aluminij, bil je aktiven član sokolskega društva, atletskega društva, trener NK Drava ...). Po izboru bralcev Štajerskega tednika in Športnih novic ter poslušalcev Radia Ptuj sta nagrado za najpopularnejša športnika prejela Lea Murko in Dejan Zavec, ki sta bila med Nagrada za življenjsko delo na področju športa: Marijan Berlič Najuspešnejši športniki 1. Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj), 2. Borut Božič (KK Perutnina Ptuj), 3. Matjaž Gojčič (Golf klub Ptuj) in Aleksander Kolednik (KBV Ptuj), 5. Mladen Dabanovič (NK Drava Ptuj) Najuspešnejše športnice: 1. Mina Markovič (Planinsko društvo Ptuj), 2. Lea Murko (JK Drava Ptuj), 3. Ana Mihaela Ciora (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj) in Nina Kolarič (AK Keor Ptuj), Nadja Šibila (KBV Ptuj) Najuspešnejše moške ekipe: 1. Kolesarski klub Perutnina Ptuj, 2. Judo klub Drava Ptuj, 3. Nogometni klub Drava Ptuj Najuspešnejše ženske ekipe: 1. Ženski rokometni klub Mercator Tenzor Ptuj, 2. Teniški klub Ptuj, 3. ŽOK MTD Ptuj Najuspešnejši srednješolski ekipi: Dijakinje in dijaki: Gimnazija Ptuj Najuspešnejši trenerji: Srečko Glivar (KK Perutnina Ptuj), Vlado Čuš (JK Drava Ptuj) Zaslužni športni delavci: Andrej Murko (JK Drava Ptuj), Sašo Erlih (PK Terme Ptuj), Janko Čeh (NK Pod- vinci), Dušan Korošec (AMD Ptuj), Anton Purg (PD Ptuj), Ivan Pučko (BK Ring Ptuj), Samo Glavnik (KK Perutnina Ptuj), Barbara Gačnik (AK Keor Ptuj), Milan Breg (KBV Ptuj), Drago Horvat (NK Grajena), Štefan Vrbnjak (ŽOK Ptuj), Robert Krajnc (MDNS Ptuj), Maks Žuran (ŠD Rokometna šola Ptuj), Boris Emeršič (NŠ Poli Drava Ptuj), Stanislav Krajnc (AK Keor Ptuj), Silva Razlag (Meodobčinsko društvo slepih in slabovidnih) Najuspešnejši na področju invalidskega športa: Mitja Žalar in Marjan Žalar (Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih), Srečko Majcenovič in Ludvik Pšajd (Medobčinsko društvo invalidov Ptuj) Najpopularnejša športnika po izboru medijev: Lea Murko (Judo klub Drava Ptuj), Dejan Zavec (SES, Nemčija)) Posebno priznanje za vrhunske dosežke in promocijo športa v mednarodnem merilu: Dejan Zavec (SES, Nemčija) Priznanje za dosežke na področju športa: Kolesarski klub Perutnina Ptuj in Rene Glavnik (za organizacijo najmnožič-nejše rekreativne prireditve - Poli maraton), MSN International organisation in Nani Matjašič (za organizacijo najodmevnejše prireditve - boksarski spektakel na Ptuju), Klub malega nogometa Poetovio in Fredi Kmetec (za organizacijo Humanitarne akcije »Nogometaši za sonček«), Marko Bratu-šek (OŠ Ljudevita Pivka, za dosežke na specialni olimpijadi) najboljšimi že lani (Lea je bila med dekleti lani druga, Dejan pa med fanti prvi). Sledila je le še razglasitev najboljših: Klemen Ferjan in Mina Markovič sta bila po mnenju strokovne komisije lani naj športnika MO Ptuj. Mina Markovič, najboljša športnica MO Ptuj v letu 2006: »Z naslovom športnice Ptuja sem zelo zadovoljna. To dojemam predvsem kot pohvalo športnemu plezanju, ki se v zadnjem času tako na Ptuju kot tudi v Sloveniji zelo razvija. K temu naslovu so največ pripomogli uspehi v svetovnem pokalu (2. in 3. mesto na Kitajskem), kakor tudi visoko 7. mesto na svetovni jakostni lestvici. Tudi v bodoče nameravam trenirati športno plezanje, čeprav bo na začetku leta v prednosti študij. Tudi v letošnji sezoni upam na čim boljše rezultate v svetovnem pokalu.« Klemen Ferjan, najboljši športnik MO Ptuj v letu 2006: »Izredno sem ponosen in vesel, da sem postal športnik Ptuja. To sem si zelo želel že lansko leto, a mi je uspelo šele Foto: Črtomir Goznik Nina Kolarič, Ana Mihaela Ciora, Lea Murko in Mina Markovič so najuspešnejše športnice MO Ptuj v preteklem letu. letos. Žal mi je, da se prireditve nisem mogel udeležiti, vendar se bom za dobre dosežke trudil tudi v letošnji sezoni, tako da boste zame še slišali.« Čiro je srečo pri največjih dosežkih uvrstil šele na sedmo mesto, zaveda se, da je trdo delo na prvem mestu; to naj bo vodilo za vse športnike in športnice, ki si želijo nekoč prejemati nagrade na takšnih in podobnih prireditvah. Nadaljevanje na strani 8. Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Državni prvaki in državni reprezentantje v kolektivnih panogah: člani: Aleksander Pučko in Dušan Rakuš (BK Ring Ptuj), Jure Golčar (KK PP), Sandi Lešnjak in Jože Murko (JK Drava Ptuj), Matjaž Gojčič (GK Ptuj); članice: Anja Kolarič (BK Ring Ptuj), Nina Kolarič in Natalija Sbull (AK Keor Ptuj), Nadja Šibila in Sabina Kolednik (KBV Ptuj); mladinci: Niko Vogrinec, Marko Purg in Alen Tement (KK PP), Rok Rajkovača (BK Ring Ptuj); mladinke: Tanja Šarkanj (GK Ptuj), Adrijana Korez (KBV Ptuj), Laura Pajtler (AK Keor Ptuj); državni reprezentanti v kolektivnih športih: Matej Zorman (KK Drava Ptuj), Rok Kronaveter, Doris Kelenc in Marko Drevenšek (NK Drava Ptuj), Miša Marinček, Kristina Mihič, Tjaša Brumen, Vesna Puš in Ana Mihaela Ciora (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj). Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Prejemniki priznanj za najuspešnejše ženske ekipe v MO Ptuj v preteklem letu: ŽOK MTD Ptuj, TK Ptuj Nes in ŽRK Mercator Tenzor Ptuj. Prejemniki priznanj za najuspešnejše moške ekipe v MO Ptuj v preteklem letu: NK Drava, JK Drava Ptuj in KK Perutnina Ptuj. Priznanja sta podelila Matic Osovnikar in Fredi Kmetec. Prvič je bil gostitelj prireditve novi direktor Zavoda za šport MO Ptuj prof. Vladimir Sitar. Prireditve se je udeležilo mnogo povabljenih gostov iz sveta politike in gospodarstva: dr. Štefan Čelan (župan MO Ptuj), Simon Starček (Ministrstvo za šolstvo in šport), Zvone Zinrajh (Ministrstvo za notranje zadeve), Branko Marinič (poslanec DZ), Leo Kremžar (podpredsednik OKS), Bogdan Gabrovec (podpredsednik OKS in predsednik Judo zveze Slovenije), mag Stanko Glažar (podpredsednik NZS) ... Črna pika Andrej Okreša si za vodenje prireditve tokrat ne zasluži posebnih pohval. Morda bi mu še lahko oprostili (in se ob tem celo zabavali) številne »lapsus linguae«, kot se je sam izrazil, ne moremo pa spregledati številnih napačnih izgovorjav imen; vsaj ime in priimek človeka, ki je prejel nagrado za življenjsko delo, bi si lahko prebral pred prireditvijo. Foto: Črtomir Goznik Priznanje za dosežke na področju športa so prejeli: Kolesarski klub Perutnina Ptuj in Rene Glavnik (za organizacijo najmnožič-nejše rekreativne prireditve - Poli maraton), MSN International organisation in Nani Matjašič (za organizacijo najodmevnejše prireditve - boksarski spektakel na Ptuju), Klub malega nogometa Poetovio in Fredi Kmetec (za organizacijo Humanitarne akcije »Nogometaši za sonček«), Marko Bratušek (OŠ Ljudevita Pivka, za dosežke na specialni olimpijadi). Foto: Črtomir Goznik Najuspešnejša trenerja sta postala Vlado Čuš (JK Drava Ptuj) in Srečko Glivar (KK Perutnina Ptuj), slednji je priznanje prejel že četrto leto zapored. Priznanja sta podelila mag. Stanko Glažar in Miroslav Čiro Blaževič. Foto: Črtomir Goznik V moški konkurenci so se za zmagovalcem Klemnom Ferjanom (trenutno je na pripravah v ZDA, tako da se prireditve ni mogel udeležiti) zvrstili (od desne) Borut Božič (2. mesto) ter Aleksander Kolednik in Matjaž Gojčič, ki sta si razdelila 3. mesto. Priznanja so jim podelili Leo Kremžar, dr. Štefan Čelan in Vladimir Sitar. Foto: Črtomir Goznik Najboljši na področju invalidskega športa. Rokomet • 1. A SRL - ženske Iz Brežic s polnim izkupičkom Europrodukt Brežice - Mercator Tenzor Ptuj 16:30 (8:12) Mercator Tenzor Ptuj: Raj-šič, Puš 4, Majcen, Prapotnik 2, Ciora 2, Ramšak, Volarevič 2, Brumen 2, Marinček (28 obramb), Murko, Kelenc, Mi-hič 8, Raškovič 5 in Strmšek 4. Trener: Mišo Toplak. Ptujske rokometašice so po pričakovanjih prišle do nove zmage v letošnjem prvenstvu 1. SRL, tokrat so visoko slavile v Brežicah. V prvem polčasu se niso uspele razigrati, saj je bila igralna podloga precej nenavadna, tako, da so potrebovale nekaj časa, da so se na njo navadile. Če že igra v na- 1. A SRL - ženske Rezultati 11. kroga: Europrodukt Brežice - Mercator Tenzor Ptuj 16 :30 (8:12), Zagorje - Olimpija PLK 25:34 (11:17), Celeia Žalec - Izola 37:23 (22:10), Celjske mesnine - Kočevje 29:20 (18:5). Danes bo odigrano srečanje Škofja Loka KSI - Krim Mercator. V tem krogu je bila prosta ekipa Inna Dolgun. 1. KRIM MERCATOR 9 9 0 0 18 2. CELJSKE MESNINE 9 9 0 0 18 3. MERCATOR TENZOR PTUJ 10 7 0 3 14 4. ŠKOFJA LOKA KSI 9 9 5 1 11 5. CELEIA ŽALEC 9 5 0 4 10 6. KOČEVJE 9 4 1 4 9 7. INNA DOLGUN 10 3 3 4 9 8. EUROPRODUKT BREŽICE 10 4 0 6 8 9. OLIMPIJA PLK 9 2 0 7 4 10. ZAGORJE 9 1 0 8 2 11. IZOLA 9 0 1 8 1 padu ni bila na želenem nivoju, potem ne gre gostjam nič zameriti v obrambnih nalogah, saj so domačinke do- Ines Černe Mlač, športna direktorica ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: »Po izpadu s tekmovanja pokala EHF proti luventi Miha-lovce so dekleta zaigrale zelo dobro. lgra v obrambi je bila na visoki ravni. Najbolj bistveno pa je, da so bila dekleta motivirana in borbena ter so z zmago v prvenstvu pozabile na poraz na Slovaškem.« segle samo osem zadetkov v vsakem polčasu. V drugem polčasu je bila obramba še vedno zelo dobra, bolje pa so Ptujčanke zaigrale v napadu. Na koncu so dosegle 30 zadetkov, tako zmaga ni bila v noben trenutku vprašljiva. V tem srečanju se je odlikovala vratarka Miša Marin-ček, ki je zbrala neverjetnih 28 obramb, strelsko pa je bila razpoložena reprezentantka Kristina Mihič, ki je dosegla osem zadetkov. Danilo Klajnšek Rokomet • Turnir ob 50-letnici RK Jeruzalem Ormož Ormožani osvojili Triglav 2007 Slovenski 1. A-ligaš Jeruzalem iz Ormoža je dva dni gostil turnir Triglav 2007, kjer so poleg gostiteljev nastopili še Celje, Gorenje in banjaluški Borac, trenutno šestouvrščeno moštvo prvenstva BiH. Čeprav so moštva na turnirju nastopila v okrnjenih zasedbah, so gledalci v Ormožu (v finalu 450 gledalcev) prišli na svoj račun, saj so videli zanimive rokometne predstave. Še posebej pa je navdušila finalna tekma med gostitelji in Gorenjem, ki je na hipe že mejila na pravo prvenstveno srečanje. V prvem polfinalu so se mladi Celjani proti Gorenju dobro držali do 39. minute in izida 22:21. Nato je celjske upe pokopal vratar Gorenja Prošt, ki se je zaustavil pri 20 obrambah. Na drugi strani je v vratih Celja Rezar zbral 16 obramb, strelsko pa je z desetimi zadetki izstopal Jure Dobelšek. V drugem polfinalu so Ormožani v prvih desetih minutah 2. polčasa zlomili odpor Boraca (v 40. minuti je bilo 21:13). Tudi na tem srečanju sta blestela vratarja. Pri Vinarjih je Gregor Čudič zbral 17 obramb, pri Borcu pa Grahovac kar 21 obramb. Trener Saša Prapotnik na turnirju zaradi poškodb ni mogel računati na Sobočana, Turkovica in Grizolta. Na tekmi proti Bora-cu se je od aktivnega igranja rokometa poslovil Faruk Hr-njadovic in sledil je bučen ter dolg aplavz na Hardeku, kar je le dokaz, da je popularni »Čiča« pustil v dresu Ormoža močan pečat. V tekmi za tretje mesto so slavili varovanci Tomaža Ocvirka, ki so v 2. polčasu nadzorovali potek tekme in na kolena položili rokometaše Boraca, ki jih vodi svetovna vratarska legenda Abas Arslanagic. Omeniti je potrebno, da sta v obeh golih briljirala Grahovac in Rezar. Veliko finale je še posebej navdušilo in gledalci so dvorano zapuščali zadovoljnih obrazov. Da je šlo skoraj za pravi prvenstveni obračun dokazujeta tudi rdeča kartona Potočnjaka in Oštirja v 48. minuti. V tekmi s številnimi preobrati so v zaključku bili bolj zbrani »jeruza-lemčki«. Izjemni Bojan Čudič pa je 4 sekunde pred koncem tekme potrdil zmagovalca ter Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož), najboljši igralec in strelec turnirja: »Z našo igro na turnirju sem zadovoljen, res pa je, da smo še v fazi priprav in smo storili preveč tehničnih napak; te moramo do pričetka prvenstva spraviti na minimum. Glede naziva naj strelec in naj igralec turnirja pa gre zahvala celemu moštvu. Tokrat je šlo meni, drugič bo na vrsti kdo izmed mojih soigralcev. V nadaljevanju prvenstva želimo osvojiti šesto mesto in se uvrstiti v ligo za prvaka. Mislim, da smo na dobri poti.« Jani Ivanuša, predsednik Jeruzalema Ormoža: »Tako za klub kot tudi za mesto Ormož je ta turnir velik dogodek. Moram povedati, da prvi zapiski o rokometu v Ormožu izvirajo iz leta 1956, klub v Ormožu pa je bil ustanovljen leta 1961, tako, da pravzaprav praznujemo 50-letnico začetka rokometne igre v Ormožu. Glede turnirja moram povedati, da je pomembno tudi druženje. Navezali smo tudi dobre stike z vsemi klubi in lahko rečem, da sem zadovoljen.« si s tem golom priigral naslov najboljšega strelca (18 zadetkov) in tudi igralca turnirja. Naziv naj vratarja turnirja si je v zelo močni konkurenci prislužil vratar Boraca Nebojša Grahovac. Na turnirju so sodili pari Cvetko - Kavalar, Lah - Sok in Kaučič - Jager. Foto: Črtomir Goznik Bojan Cudič, najboljši igralec turnirja v Ormožu. Rezultati: Polfinale: Gorenje Velenje - Celje Pivovarna Laško 36:28 (19:15), Jeruzalem Ormož - Borac BL 32:24 (13:12). Za 3. mesto: Celje Pivovarna Laško - Borac BL 25:22 (13:11). Za 1. mesto: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 35:33 (15:15). Jeruzalem - Borac BL 32 :24 (13:12) Jeruzalem: G. Čudič, Dogša, Cvetko; Radujkovič 2, Halilovič 5, Bezjak 4, Bogadi, Klemenčič 3, Ivanuša 2, B. Čudič 6 (1), Sok, Potočnjak, Pučnik 3, Hrnjadovič 1, Golčar 6, Balas in Hebar. Jeruzalem - Gorenje 35:33 (15:15) Jeruzalem: G. Čudič, Dogša, Cvetko; Radujkovič 3, Halilovič 3, Bezjak 7, Bogadi, Klemenčič, Ivanuša 3, B. Čudič 12 (5), Sok, Potočnjak, Pučnik 1, Golčar 6, Balas in Hebar. Uroš Krstič Zmagovalci turnirja Triglav 2007 - rokometaši RK Jeruzalem Ormoža. Foto: Stefan Hozyan Nogomet • NK Drava Ptuj Drava s tremi podpredsedniki in ambicioznim načrtom V petek pozno popoldne so se na izredni skupščini zbrali člani ptujskega nogometnega kluba Drava. V bistvu ni bilo pričakovati revolucionarnih zadev, kar se tiče samega vodstva, ki uspešno krmari v slovenskem prvoligašem nogometu, ampak je šlo bolj za proceduralne zadeve, povezane s statutom, upravni odbor je doživel le minimalne spremembe. Po vseh podanih poročilih je bilo delo v NK Drava Ptuj zadovoljivo, seveda pa si želijo še bolje, saj so naslednji cilj evropska tekmovanja. Predsednik UO Robert Fur-jan je bil potrjen za nov mandat, novost pa so trije podpredsedniki; le-ti so postali Bernard Majhenič (zadolžen za področje financ), Marjan Pongrac (NŠ Poli Drava Ptuj) in mag. Zvone Zinrajh (pravne zadeve). Preostali člani UO z glasovalno pravico so: Franc Pukšič, Fredi Kmetec in mag. Stanislav Glažar. Razrešeni člani UO so Foto: Črtomir Goznik Damjan Zmazek, dr. Robert Čeh in Branko Marinič. Častni člani UO pa so: Janez Vrabl, Simon Starček, dr. Miroslav Luci, Martin Vogrinec, Nani Matja-šič, Sani Dolar, Milan Petek, Boris Perger in Mirko Majhenič. V bistvu je prisotne najbolj presenetil predsednik kluba Robert Furjan, ki je predstavil zelo ambiciozen program, predvsem kar se tiče mladih selekcij. Od sedanjih 450 mladih nogometašev želijo v klubu številko povečati za več kot 100 odstotkov; nujne so nove igralne površine. Število bi naj bilo največje v slovenskem prostoru, to pa bi bil za Ptuj resnično velik uspeh. Ustanovili so tudi podjetje Tribuna, d. o. o, ki bi naj skrbelo za aktivnosti okrog dodatne tribune in dejavnosti v okviru le-te. To bi vsekakor bil veliki napredek v razvoju ptujskega prvoligaša, ki bi tako stopil v organizacijskem smislu še stopničko višje. Na skupščini je bilo besed manj kot smo pričakovali, vse skupaj pa je bilo podrejeno dejanjem za napredek. Danilo Klajnšek Dvojec, od katerega privrženci NK Drava veliko pričakujejo: Dra-žen Besek, trener in Robert Furjan, predsednik NK Drava. Nogomet • NK Aluminij Dober obet pred nadaljevanjem Aluminij - Maribor 1:1 (1:0) Strelca: 1:0 Medved (43), 1:1 Makriev (72). Aluminij: Rozman, Medved, Topolovec, Bingo, Vrenko, Kraj-cer, Težački, Dugolin, Dakovič, Šimenko in Firer. Igrali so še: Sagadin, Mlinarič, Marinič, Toplak, Fridauer, Veselič in Kokot. Trener: Bojan Špehonja. Po samo desetih opravljenih treningih so nogometaši Aluminija odigrali svojo prvo pripravljalno srečanje, njihov nasprotnik pa je bila drugo uvrščena ekipa v 1. SNL zelo optimistično razpoloženi Maribor. Slednji so se vrnili s priprav v Poreču. Trener Aluminija ni mogel računati na izkušenega Dončeca, po besedah trenerja vijoličastih Marjana Pušnika pa je manjkalo kar nekaj nogometašev; nekateri zaradi poškodb (Vuksanovič, Zajc, Pregelj), na druge pa trener ne računa več (Rakič - tudi poškodovan). V prvem polčasu so »profesionalci« iz Maribora dobili pravo nogometno lekcijo od amaterjev iz Kidričevega in so lahko srečni, da je za hrbtom njihovega vratarja končala samo ena žoga. V 9. in 14. minuti so domači preko Šimenka in Dakoviča zamudili priložnost za vodstvo, v 42. minuti pa je po dobrem predložku iz leve strani žoga prišla do Aljaža Medveda, ki jo je zabil v gostujočo mrežo. Tudi v drugem polčasu so se domačini več kot polovico tega dela srečanja enakovredno kosali z gosti. V 57. minuti je zagrozil Cipot s strelom iz velike razdalje, vendar je vratar Aluminija Matjaž Rozman ta strel ubranil. V 72. minuti pa je napako domače obrambe izkoristil bolgarski napadalec v dresu Maribora Makriev in rezultat izenačil. Po tekmi so lahko bili s prikazanim bolj zadovoljni privrženci Aluminija, medtem ko gostje pravega razloga za zadovoljstvo niso imeli. »Po samo nekaj treningih smo odigrali tekmo z močnim nasprotnikom, ki je pred nami pričel priprave. Popustili smo samo zadnjih dvajset minut, kar je v tej fazi priprav razumljivo. Sicer je bila igra dobra, vendar se ne smemo zadovoljiti samo z enim srečanjem. Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti bolje,« je po tekmi zadovoljno dejal domači strateg Bojan Špehonja. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so v prvem pripravljalnem srečanju s prikazanim zasenčili ekipo Maribora; na fotografiji sta strelec zadetka za Aluminij Aljaž Medved in nova okrepitev Maribora Abdoulaye Diarra, ki prihaja iz Slonokoščene obale in je posojen igralec slovitega Interja iz Milana. Odbojka • 1. in 2. DOL - ženske Ptujcanke startale z zmago 2. DOL ženske Rezultati 12. kroga: Comet Zreče - MTD ŽOK Ptuj 0:3, Magro Grosuplje - Ecom Tabor 2:3, ŽOK Kočevje - Pre-valje 0:3, Mislinja - Aliansa Šempeter 3:0, Partizan Škofja Loka - Nova KBM Branik 3:0, Formis Bell - Kajuh Šoštanj 3:0. 1. MTD ŽOK PTUJ 12 11 1 33 2. PREVALJE 12 11 1 31 3. MAGRO GROSUPLJE 12 9 3 27 4. COMET ZREČE 12 8 4 23 5. MISLINJA 12 8 4 21 6. PARTIZAN ŠKOFJA LOKA 12 7 5 21 7. FORMIS BELL 12 6 6 20 8. ALIANSA ŠEMPETER 12 3 9 10 9. KAJUH ŠOŠTANJ 12 3 9 10 10. NOVA KBM BRANIK II. 12 3 9 7 11. ŽOK KOČEVJE 12 2 10 7 12. ECOM TABOR 12 1 11 3 Comet Zreče - MTD ŽOK Ptuj 0:3 (-16, -22, -24) ŽOK MTD Ptuj: Cvirn, Ma. Golob, Draškovič, Mo. Golob, Zupanič, Vicman, Bilanovič, Vidovič, Kos, Andjelkovič, Kut-say, Mihalač in Lečnik. Trener: Danilo Maučnik. V soboto se je s tekmami dvanajstega kroga nadaljevalo prvenstvo v 2. odbojkarski ligi za ženske. Po enomesečnem premoru so Ptujčanke stopile na parket v Zrečah in proti četrto uvrščeni ekipi osvojile vse tri točke. V treh nizih je bila uspešna tudi drugo uvrščena ekipa iz Prevalj, ki je zmagala na gostovanju v Kočevju. Ptujčanke (z okrepitvijo Tanjo Lečnik še na klopi) so pričakovano zmagale tudi v povratni tekmi z nasprotnicami izpod Pohorja. Tekmo so pričele zelo dobro ter z visoko prednostjo osvojile uvodni niz, v nadaljevanju pa so boljše zaigrale gostiteljice in resno za-pretile že v drugem, še bolj pa v zadnjem, tretjem nizu. Z odličnim serviranjem so prisile Ptujčanke, da so v uvodu tretjega niza naredile nekaj napak, Anja Cvirn, igralka ŽOK MTD Ptuj: »Tekmovalno pavzo smo izkoristile za prijateljski tekmi z Benediktom, igrale smo tudi z ameriško študentsko ekipo. Tekma proti Zrečam je bila zelo težka. Nismo še stoodstotno pripravljene, zato verjamem, da se bo naša forma iz tekme v tekmo dvigala.« 4 in prednost je bila na strani domačink. V sredini niza so Ptuj-čanke vendarle z dobro igro v napadu, kjer znajo narediti razliko do ostalih ekip, najprej ulovile priključek, nato pa so si v napeti končnici priigrale peto zaporedno zmago. Ta konec tedna prihaja na Ptuj še ena ekipa iz sredine lestvice Formis Bell iz Miklavža. Vodilna ekipa si ne sme privoščiti poraza, saj jim z dvema točkama zaostanka dihajo za ovratnik Prevaljčanke, ki jim prihaja v goste Ecom Tabor. Prevaljčanke so, kot trenutno kaže, edini resen konkurent za osvojitev naslova prvakinj Ptuj-čankam, saj si tretje Grosuplje privošči vse preveč slabih predstav proti ekipam iz dna lestvice. 1. DOL ženske Rezultati 15. kroga: Benedikt - Šentvid 3:0, Sloving Vital - Broline Kamnik 3:0, Luka Koper - Galeb Grup Hitachi 3:1. Srečanje HIT Nova Gorica - Jesenice Bled bo odigrano kasneje. 1. HIT NOVA GORICA 14 14 0 41 2. SLOVING VITAL 15 13 2 39 3. BENEDIKT 15 11 4 30 4. LUKA KOPER 15 9 6 26 5. GALEB GRUP HITACHI 15 4 11 13 6. ŠENTVID 15 4 11 13 7. BROLINE KAMNIK 15 3 12 10 8. JESENICE BLED 1Q4 1 13 5 Foto: Črtomir Goznik Odbojkarice Ptuja so z zmago v Zrečah začele drugi del prvenstva v 2. DOL (na fotografiji Ganna Kutsay). Namizni tenis • Pro tour v Velenju Trije Ptujčani na Pro Touru V Velenju se je v torek pričelo zelo močno, kakovostno in množično tekmovanje v namiznem tenisu Pro Tour 2007. Na njem bodo nastopili tudi trije tekmovalci s Ptuja: Danilo Piljak, Gregor Zafoštnik in Vesna Rojko. Danilo Piljak nam je pred tem turnirjem v Velenju kratko dejal: »Na turnirju v Velenju bi rad pokazal vse, kar znam. Dal bom vse od sebe, vendar bi že bil uspeh, da bi katerega nasprotnika premagal v pred-tekmovalni skupini.« Gregor Zafošnik je bil minuli teden udeleženec tekme Pro Toura v Zagrebu. »Tekmovanje v Zagrebu je potekalo v dveh dvoranah, v katerih je bilo postavljenih 21 miz, v dvorani Doma športov pa je bilo postavljenih 20 miz za ogrevanje. Tekmovanja se je udeležilo 270 fantov in 170 deklet. Tekmovanji v Zagrebu in Velenju sta najmočnejši tekmovanji doslej, kar se tiče turnirjev Pro Toura. Ker se bliža evropsko prvenstvo v Beogradu in svetovno v Zagrebu, se je tega prestižnega tekmovanja udeležilo veliko kvalitetnih igralcev. Vzdušje je bilo enkratno. Od Slovencev so nastopili še Horvat, Lasan, To-kič, Ignjatovič in Golavšek, pri dekletih pa Fajmutova, Halaso- UG Foto: Črtomir Goznik Gregor Zafošnik va, Tomazinijeva in Lužarjeva. S svojo igro sem zadovoljen, na koncu mi je zmanjkalo le malo sreče za napredovanje. Z rezultatom 4:2 sem namreč izgubil s prvim nosilcem moje skupine Švedom Axelqistom, ki je 142. na svetovni rang lestvici. Pred tem sem premagal Hrvata Stan-kovskega in Madžara Varga. V prihodnje si želim osvojiti prvo mesto v skupini in se s tem uvrstiti v glavni turnir, mogoče že v Velenju,« je po turnirju v Zagrebu dejal Gregor Zafošnik, sicer član Maribor Finea. Na Pro Touru v Velenju bo nastopilo 224 fantov in 164 deklet, nekatere prijavljene tekmovalce so morali celo zavrniti. Nastopali bodo vsi najboljši azijski igralci in igralke, manjkalo bo le nekaj najboljših evropskih igralcev. Vesna Rojko bo nastopila v konkurenci do 21 let in v konkurenci članic. »Zelo sem zadovoljna, da me je selektor poklical tudi v člansko ekipo in ne samo v ekipo do 21 let. Glede na to, da sem stara šele 15 let, bo vsaka uvrstitev na tako močnem tekmovanju velik uspeh.« Danilo Klajnšek Strelstvo • 4. krog 1. državne lige s pištolo Trojna zmaga Simonicev 1. liga - pištola V soboto je v Ljubljani, v organizaciji SD Lotrič Železniki, potekal 4. krog 1. državne strelske lige s pištolo, v kateri so ekipe iz Spodnjega Podravja ponovno pokazale letošnjo rezultatsko premoč in z odliko opravile s konkurenco. Iz tega trojčka pa izstopa ekipa iz Kidričevega, ki je tokrat suvereno slavila že 4. zaporedno zmago. Ko pogledamo na točkovni izplen v skupnem seštevku, vidimo, da se uresničujejo naše napovedi z začetka sezone, ko smo trdili, da bodo te tri ekipe krojile vrh prve lige na koncu sezone, do konca so še trije krogi, večjih odstopanj od trenutnih rezultatov in uvrstitev pa ne pričakujemo. Ob pogledu na rezultate posameznikov se nam je malce zvrtelo od priimka Simonič, ki smo ga srečali na 1., 2. in celo 3. mestu. Zmagal je Boštjan z odličnim rezultatom 576 krogov, pred juršinskim strelcem Simonom, ki se po- Foto: www.sdtrzin.com Boštjan Simonič, zmagovalec 4. kroga 1. državne lige v Ljubljani. časi pobira iz svoje mini krize in kidričevskim Simonom, ki niza konstantno dobre rezultate že skozi celotno sezono. Dobro so se odrezali tudi Robert Ši-menko, Aleksander Cigiarič in Cvetko Ljubič s 566 krogi. Ekipni rezultati: 1. SD KIDRIČEVO 2. SK PTUJ RGS 1712 1687 60 46 3. SD JURŠINCI 1686 35 4. SD KOPAČEVINA 1681 30 5. ŠSK COAL PETIŠOVCI 1676 33 6. SD REČICA 1675 30 7. SD MROZ 1666 18 8. SD OLIMPIJA 1665 26 9. SD ZELEZNIKI 1653 8 10. SD GROSUPLJE 1644 13 11. SK BREZICE 1627 22 12. SD CELJE 1623 7 Pomen kolon: Št. krogov v 4. krogu, skupno šte- vilo točk Posamezni rezultati: 1. Boštjan Simonič (SD Kidriče-vo-Tenzor) 576 2. Simon Simonič ml. (SD Juršin-ci) 571 3. Simon Simonič (SD Kidričevo-Tenzor) 570 5. Robert Šimenko (SK Ptuj RGS) 566, 6. Aleksander Ciglarič (ŠSK Coal Petišovci) 566, 8. Cvetko Ljubič (SD Kidričevo-Tenzor) 566, 10. Ludvik Pšajd ml. (SD Juršinci) 562, 11. Majda Raušl (SK Ptuj RGS) 562, 17. Matija Potočnik (SK Ptuj RGS) 559, 23. Rok Pučko (SD Juršinci) 553 krogov 2. liga puška - sever V 2. državni ligi s puško je v 4. krogu rezultat sezone uspel strelcem Tovarne sladkorja Ormož, ki so dosegli 1732 krogov in se uvrstili na visoko 3. mesto. Med posamezniki pa še vedno trd boj bijeta ormoška strelca Marko Peras in Tadej Horvat, ki sta po štirih krogih praktično izenačena, saj je med njima samo en krog razlike, vodstvo v skupnem seštevku pa jima je speljala Polona Bitenc, ki je dosegla odličnih 590 krogov in ima zdaj 11 krogov prednosti pred obema. Za ovratnik pa jima dihajo še štirje strelci, ki ne zaostajajo veliko. Simeon Gonc Mali nogomet Lige MNZ Ptuj Tekmovanje v obeh ligah malega nogometa MNZ Ptuj je praktično pred zaključkom. Nogometaši bodo odigrali še samo zadnji tekmovalni krog, nato pa sledi končnica. Sobota je bila težak dan za favorite. Najprej so nogometaši ekipe Jure MTS Haj-dina namučili Poetovio in na koncu z njimi remizirali, za njimi pa so šok doživeli nogometaši Mark 69 Aba Roletarstvo, ki bi z morebitno zmago lahko bili že krog pred koncem zmagovalci prvega dela prvenstva. Vendar je Bramac Juršinci očitno bolj trd kot steklo, tako da so »roleta rji« doživeli prvi poraz. V nedeljo sta oba z zmagami potrdila primat na prvem oziroma drugem mestu na prvenstveni razpredelnici. V ozadju se tri ekipe še borijo za eno prosto mesto (v končnico se uvrstijo tri prvouvrščene ekipe), najbolje pa zaenkrat kaže ekipi Bar Saš, ki pa v zadnjem krogu potrebuje zmago. Zelo zanimiv bo tudi zadnji krog v 2. ligi, saj se bo odločalo o prvaku in uvrstitvah pri samem vrhu. Za to prestižno lovoriko kandidirajo tri ekipe in sicer vodeča Toyota Furman Ptuj, Club 13 in NK Apače. 1. liga Rezultati 9. kroga: Bramac Juršinci - Mark 69 Aba Roletarstvo 4:2, ŠD Podgorci - KMN Jado 4:7, Jure MTS Hajdina - Poetovio Petlja Vito- marcl 2:2, Bar Saš - KMN Majolka 4:0. Rezultati 10. kroga: Bar Cheers Cyber Caffe - Mark 69 Aba Roletarstvo 1:4, Poetovio Petlja Vltomarcl - Bramac Juršinci 4:1, KMN Majolka - Jure MTS Hajdina 2:1, KMN Jado - Bar Saš 2:3, ŠD Rim - ŠD Podgorci 10:1, ŠD AS - Hobit Pub Apače 0:2. 1. MARK 69 ABA 10 9 0 1 51:27 27 2. POETOVIO P. V. 10 8 2 0 62:17 26 3. BAR SAŠ 10 7 1 2 38:15 22 4. B. JURŠINCI 10 7 1 2 33:23 22 5. ŠD RIM 10 6 2 2 34:14 20 6. KMN MAJOLKA 10 5 1 4 32:31 16 7. JURE HAJDINA 10 4 1 5 24:30 13 8. KMN JADO 10 3 0 7 29:32 9 9. HOBIT P, APAČE 10 3 0 7 23:37 9 10. BAR CHEERS 10 2 0 8 17:36 6 11. ŠD AS 10 1 0 9 21:50 3 12. ŠD PODGORCI 10 1 0 9 23:81 3 2. liga Rezultati 9. kroga: Vinogradništvo Plajnšek - ŠD Vitomarci 2:3, NK Cirkulane - Dolina Winettu 1:6, ŠD Zimica - Club 13 1:3, Draženci - NK Apače 3:4. Rezultati 10. kroga: NK Apače -ŠD Zimica 7:3, Feluka bar - Draženci 0:3, Dolina Winettu - ŠD Vitomarci 1:8, Club 13 - Vinogradništvo Plajnšek 3:1, Klub ptujskih študentov - ŠD Ptujska gora 3:2, NK Cirkulane - Toyota Furman Ptuj 3:7. 1. TOY. FURMAN 10 8 1 1 48:18 25 2. CLUB 13 10 8 1 1 36:23 25 FOTO: Darko Lah Ekipa Varnice tekmuje v Občinski ligi Videm. 3. NK APAČE 10 8 0 2 40:21 24 4. ŠD VITOMARCI 10 7 1 2 41:18 22 5. VIN. PLAJNŠEK 10 5 1 4 27:20 16 6. DOL. WINETTU 10 5 1 4 29:26 16 7. KPŠ 10 4 1 5 18:25 13 8. DRAZENCI 10 4 0 6 24:37 12 9. ŠD ZIMICA 10 3 0 7 25:39 9 10. FELUKA BAR 10 2 1 7 26:35 7 11. PTUJ. GORA 10 1 1 8 24:48 4 12. CIRKULANE 10 1 0 9 20:48 3 Danilo Klajnšek ZLMN Ormož 2. liga Rezultati 8. kroga: Stora gora -Vikingi 0:6, Borec - Mladost Miklavž II 5:0, Impossible Team - Avtoservis Zidarič 3:2, Plečko Trgovišče - KOŠ FOTO: Črtomir Goznik Utrinek s tekme Draženci - Apače 1:3, Kog SK računalništvo - Svetinje 5:3, Črni ribič Texas - Invest Ormož 0:2. 1. INVEST 8 6 1 1 39:12 19 2. ČRNI RIBIČ 8 6 1 1 38:13 19 3. KOŠ 8 6 1 1 28:15 19 4. VIKINGI 8 5 2 1 39:15 17 5. SVETINJE 8 5 1 2 26:20 16 6. KOG SK RAČ. 8 4 1 3 34:24 13 7. AVT. ZIDARIČ 8 3 1 4 29:25 10 8. STORA GORA 8 3 0 5 25:24 9 9. MLADOST II 8 2 0 6 17:35 6 10. BOREC 8 2 0 6 16:40 6 11. PLEČKO 8 1 0 7 13:39 3 12. IMPOSSIBLE T. 8 1 0 7 15:57 3 UK Občinska liga Videm Skupina A Rezultati 7. kroga: Bar Osmica - NK Tržec veterani 3:8, Varnica - KMN Majolka 4:7, Belavšek - ŠD Lancova vas 6:5; ŠD Pobrežje prosto. 1. KMN MAJOLKA 6 5 0 1 33:18 15 2. ŠD POBREŽJE 6 4 0 2 30:18 12 3. BAR OSMICA 6 4 0 2 30:26 12 4. TRŽEC VETER. 6 3 1 2 32:17 10 5. BELAVŠEK 6 2 0 4 23:37 6 6. LANCOVA VAS 6 1 2 3 29:32 5 7. VARNICA 6 0 1 5 19:48 1 Skupina B Rezultati 7. kroga: AS 2 - ŠD Majski Vrh 4:6, Leskovec - AS 1 3:4, ŠD Zg. Pristava - ŠD Videm 0:3; Lancova vas - veterani prosti. 1. MAJSKI VRH 6 5 0 1 29:19 15 2. LESKOVEC 6 4 1 1 31:26 13 3. AS - 1 6 4 0 2 29:18 12 4. ŠD VIDEM 6 3 0 3 34:27 9 5. ZG. PRISTAVA 6 2 0 4 35:27 5(-1) 6. AS - 2 6 1 1 4 27:51 4 7. LANC. VAS VET. 6 1 0 5 21:38 3 Darko Lah Mali nogomet • 2. SFL - vzh. Tomaž suvereno v derbiju Tomaž - Marinci 6:1 (4:1) Strelci: 0:1 Kristl (1), 1:1 Školiber (4), 2:1 Kamenšek (6), 3:1 Žiher (8), 4:1 Školiber (19), 5:1 Gašparič (33), 6:1 Kamenšek (39 - z 10 m). Tomaž: Trop, Bedrač; Školiber, Miklašič, Goričan, Bo-hinec, Gašparič, Kamenšek, Majcen, Kolbl, Krajnc in Žiher. Trener: Marjan Magdič. Sosedski derbi 11. kroga so lažje od pričakovanega dobili gostitelji, ki so tako zadržali mesto liderja na lestvici v 2. SFL - vzhod. Domačini so nastopili v popolni zasedbi, na drugi strani se je Marincem poznala odsotnost porumenelih Denisa Baumgartnerja in Dejana Roba. Premierno je v dresu Marincev zaigral Dejan Kralj, usoda pa je hotela, da »Dejč« zaigra prav proti Tomažu, kjer je pričel svojo pot malega nogometa. Marinci so sicer tekmo pričeli odlično in Kristl je v 22 sekundi šokiral gledalce v dvorani na Hardeku, bilo je 0:1. Zadetek ni zmedel varovancev Marjana Magdiča, ki so mirno nadaljevali tekmo in že do osme minute trikrat zatresli mrežo Škrinjara. Še posebej lep zadetek je bil Žihrov, ki je sprožil strel s kakšnih 13 metrov in zadel mrežo gostov iz občine Razkrižje. Tudi v nadaljevanju so več od igre imeli igralci Tomaža. Sosedski derbi si je za drugoligaško karavano ogledalo lepo število gledalcev (150 gledalcev), pohvaliti pa je potrebno športno igro obeh moštev in solidno sojenje para Mencingar in Pajtler. Uroš Krstič Rokomet • Prijateljska tekma Hrvaški prvoligaš nekoliko boljši Gorišnica - Varteks 32:36 (14:17) Gorišnica: Fištravec, Zorli, Kukec 8, Petek 1, Krabonja 4, Venta 4, Ivančič 10, Golob, Vin-cek 3, M. Šoštarič, B. Šoštarič, M. Valenko, Pisar 2, Munda, T. Valenko, S. Žuran in Bratuša. Trener: I. Hrupič. Odmor v moških rokometnih ligah, zaradi nastopa slovenske reprezentance na letošnjem svetovnem prvenstvu v Nemčiji, klubi izkoriščajo za temeljite priprave in odigravanje pripravljalnih srečanj. V soboto so rokometaši Gorišnice odigrali prijateljsko tekmo z ekipo hrvaškega prvoligaša Varteks iz Varaždina. V dinamični, borbeni in kvalitetni tekmi so na koncu zmago slavili gostje. Domačini tokrat niso nastopili v kompletni sestavi, trener Ivan Hrupič pa je dal priložnost 17 rokometašem. Danilo Klajnšek Tenis • Zimska liga 2006/07 Patruša z zmago na sam vrh 2. liga V 2. zimski ligi so nadaljevali s tekmovanjem v drugem delu prvenstva. Okrepčevalnica Patruša je kot zadnje uvrščena ekipa izpadla iz 1. lige, odlično pa je startala v 2. ligi in gladko odpravila TK Štraf. V drugem srečanju tega kroga pa je Š. C. Skorba tesno ugnala Tigre. Srečanje med TK Skorba Gad in Gorišnico bo odigrano med tednom. Rezultati: Okrepčevalnica Patruša - TK Štraf 3:0 (Škofič - Gostan 9:3, Kotnik - Štrafela 9:3, Kotnik/Pušnik - Petek/ Štrafela 9:3), Š. C. Skorba - Tigri 2:1 (Lončarič - Ribič 4:9, Ilijevec - Kokol 9:0, Lončarič/ Korošec - Ribič/Kokol 9:0). Srečanje TK Skorba gad - TK Gorišnica bo odigrano med tednom. Vrstni red: Okrepčevalnica Patruša 8, TK Gorišnica 5, TK Skorba ga 4, Š. C. Skorba, Tigri in TK Štraf 2 točki. DK TK Okrepčevalnica Patruša (Daniel Pušnik in Sebastjan Kotnik) Foto: DK AvtoMOM Pri Mazdi začeli prodajati nov poltovornjak BT 50 Mazda ima bogate izkušnje izdelovanja pick upov, saj so jih v dobrih 40 letih naredili že več kot 3 milijone. Večina se jih vozi po azijskih cestah, kjer se tudi najbolje prodajajo, a tudi pri nas so taki avtomobili priljubljeni in prav Mazdin ima vodilno mesto. Novi model BT 50 je še zmeraj robusten, a bližje osebnim vozilom kot njegov predhodnik. Pri oblikovanju so se Mazdini oblikovalci odrekli ekstravagantnosti, poudarili so uporabnost in zmogljivost avtomobila. Mazda B2500 je odslej BT 50. Oznako BT 50 bi lahko povezali tudi z nekdaj zelo priljubljenim mopedom iz Tomosa, vendar so imeli pri izbiri imena Mazdini inženirji drugačne načrte. Igra črk in številk ima svoj pomen, čeprav so s tem izgubili rdečo nit z avtomobilom. Novo ime je vendarle izbrano načrtno, saj naj bi poudarjalo primernost vozila za tiste posameznike, ki jim je aktivnejše življenje v prostem času pomembnejše kot sedenje doma. Ali povedano drugače pick up-om ljudje namenjajo vedno manj dela in vedno več zabave, v večini primerov pa to dvoje združujejo. Zato postajajo poltovornjački podobni osebnim avtomobilom in hkrati še vedno omogočajo prevoz raznovrstne prtljage v kesonu. Spremenjena zunanjost se ponaša s kromirano masko z velikim Mazdinimi znakom, visoko postaljenimi žarometi in izbočenimi odprtinami za kolesa. Podjetnikom so na voljo tri različne kabine: enojna s prednjima sedežema, freestyle za štiri potnike z nasproti se odpirajo-čimi vrati brez srednjega stebrička in dvojna kabina za pet potnikov s klasično se odpirajočimi vrati. Svoje približevanje osebnim vozilom kaže nova mazda z natančno izdelavo karoserijskih delov, predvsem pa z opremljenostjo potniške kabine. Notranjost je odslej prijaznejša do voznika, bolj ergonomsko oblikovana, predvsem pa je potniški prostor bolje zvočno izoliran. Kot zanimivost naj omenim, da so ob vozniku in sovozniku nameščena kar štiri držala za pločevinke, številni predali za drobnarije, za dobro vzdušje pa skrbi radijski sprejemnik, ki prilagaja glasnost glede na hitrost vozila. Vzmetenje je še zmeraj "klasično"; BT 50 ima zadaj listnate vzmeti, kar pomeni, da bo vsaka večja grbina stresla avto, še posebej zadnjo premo. 2,5-litrski dizelski motor je temeljito predelan in posodobljen, kar se pozna na moči in večjem navoru. S 143 KM ima motor 35 KM več moči, s 330 Nm največjega navora pa so navor povečali za 64 Nm. Gre za sodoben "common rail" agregat z večjim hladilnikom vstopnega zraka in turbinskim polnilnikom z variabilno geometrijo polnjenja. Posledica omenjenega je kar za 2,5 litra na 100 prevoženih km manjša poraba goriva, zato boste redkeje obiskovali bencinske črpalke. Prenos moči je speljan na zadnji kolesni par ali preko priklopljivega pogona na vsa štiri kolesa z reduktorjem in samozapornim sredinskim diferencialom. Poltovornjaki ali pick upi so najbolj priljubljeni v Združenih državah Amerike in Aziji, a tudi pri nas vzbujajo pozornost. Če Mazdina anketa drži, je uporaba vozila za posel in prosti čas v porastu, saj si kar 45 odstotkov anketirancev želi take avtomobile. K nam je Mazdin BT 50 že zapeljal. Slovenski avto leta 2007 opel corsa Naslov slovenski avto leta 2007 je letos dobila oplova corsa. 49.559 bralcev in poslušalcev šestih slovenskih medijev je določili pet finalistov: toyoto yaris, opel corso, peugeot 207, audi Q7 in fiat grande punto. Nemški proizvajalci na prestolu ostajajo že tretje leto zapored; minuli dve leti je zmagal Volkswagen in Moje cvetje sicer leta 2005 model golf, lani passat. Brez težav si upam trditi, da si avtomobili, ki so prišli v finalni izbor za naslov Slovenski avto leta, še nobeno leto doslej niso bili tako blizu. In kateri je najbolj izstopal? Audi Q7, ker tudi stane toliko, kot ostali štirje finalisti skupaj. Pri slednjih težje najdemo večja odstopanja, saj sodijo v isti avtomobilski razred. Grande punto z maseratijevimi potezami je zanimiv in tehnično napreden a spet ni tako drugačen od ostalih avtomobilčkov. Peugeot 207 „sili" v razred višje, a za volanom nimaš občutka, da voziš avto, ki je še vedno malček. Deluje in uvaja lastnost, ki si je v tem razredu pravzaprav ne želimo in to je resnost. Yaris je edini med tekmeci, ki ostaja majhen a ne manj prostoren in se ne uklanja trendom rasti majhnih avtomobilov, s številnimi odlagalnimi prostori celo prekaša ostale finaliste. Corsa je zrasla v vseh pogledih. Je prostorna, na voljo s številnimi motorji in paketi opreme ter ponuja nekatere tehnične rešitve, kot so recimo ogrevan volanski obroč, prtljažnik za kolo, ki se izvleče izza zadnjega odbijača in poskrbi za to, da boste na kolesu večkrat kot nekdaj, smerno prilagodljivi žarometi v tem razredu nekdanjih malčkov pa tudi niso vsakdanjost. Vsaka malenkost šteje in prinaša točke. Opel je četrto generacijo predstavil julija lani na avtomobilskem salonu v Londonu. Športna oblika in veliko prostora sta odliki corse, ki naj bi podjetje iz Ruesselsheima ponovno postavili na prodajni prestol. Naziv slovenski avto leta 2007 je prvič v 15-letni zgodovini tekmovanja v rokah Opla. Naj še omenim, da so na preizkusnih trčenjih organizacije Euro NCAP z izjemo velikega audija Q7, vsi finalisti prejeli visoko oceno 5 zvezdic. Danilo Majcen Zdravstveni nasveti Rehabilitacija bolnikov s koronarno boleznijo (3.) Kaj smo v Koronarnem društvu Ptuj naredili v letošnjem letu in katere naloge bomo pri uresničevanju programov vseživljenjske rehabilitacije še uresničili do konca leta? V prvem polletju je redno telovadilo 31 članov. V druge oblike gibalnih aktivnosti jih je bilo vključenih 19, zdravstvena predavanja je obiskovalo 64 članov, v treh delavnicah zdrave prehrane je bilo 49 udeleženk in udeležencev. V zdravstveni delavnici jih je bilo 24. Merjenja krvnega tlaka, ki ga društvo pripravi ob telovadbi, se poslužuje 40 članov. 19 jih je opravilo tečaj oživljanja v primeru zastoja srca in 65 jih je bilo na enodnevnih izletih po Koroškem in Kozjanskem parku. Po letnih dopustih nadaljujemo z našimi dejavnostmi vseživljenjskega rehabilitacije. V septembru smo začeli z redno telesno vadbo, ki je vsak torek in četrtek v dveh skupinah, pripravili smo predavanje o nordijski hoji in bili na izletu. V oktobru je bil v programu tečaj oživljanja v primeru zastoja srca, ki bo izveden v decembru, psihičnega sproščanja in gibalne aktivnosti. Pripravljamo tudi zdravstveno predavanje z naslovom Kako živeti s koronarno boleznijo. Za november smo v našo dejavnost uvrstili gibalne aktivnosti, izlet na slovensko obalo - na morje in dve Foto: Črtomir Goznik Franci Golob, predsednik delavnici o zdravi prehrani. V decembru smo se posvetili gibalnim aktivnostim, izvedli predavanje o vlogi kruha in drugih pekovskih izdelkov v zdravi prehrani. To delovno leto smo sklenili z družabnim srečanjem. Z rehabilitacijskimi aktivnostmi odpravljamo dejavnike tveganja in izboljšujemo počutje bolnikov s koronarno boleznijo. Na ta način podaljšamo življenje in kar je šepomemb-neje, dokazano izboljšamo njegovo kvaliteto. Ozaveščen in zadovoljen bolnik je naša stalna spodbuda ter največja nagrada za vloženi trud in delo. Samo pogumni, radovedni in dejavni spreminjamo svoj življenjski slog. Želimo si še tesnejšega sodelovanja z vsemi, ki se ukvarjajo s koronarno boleznijo. Za dosedanjo veliko pomoč je Koronarno društvo Ptuj posebej hvaležno JZ Zdravstvenemu domu Ptuj, ki društvu brezplačno nudi svoje prostore in strokovno medicinsko pomoč. Lepa hvala tudi vsem donator-jem, ki nas podpirajo v naših prizadevanjih pri izvajanju projekta Vseživljenjska rehabilitacija. Franci Golob, predsednik Zima za okus Kot kaže, nas bo v naslednjem tednu vendarle obiskala tudi zima, vsaj pokazala bo svoj obraz. Kljub temu sta za nami že dva tedna novega leta, počasi se navajamo tudi na novo valuto, pričeti je potrebno misliti na novo sezono. Mnoge je nenavadno vreme v začetku leta zvabilo na prosto, kar srce me boli, ko vidim, kako veliko se vas je že lotilo obrezovanja sadnega drevja in okrasnega grmičevja. Tudi na tem mestu bi vas rada opozorila, da tega nikar ne počnite. Naj vas ne zavedejo dela v velikih sadovnjakih in vinogradih. Tam se dela seveda morajo lotiti, če želijo dokončati do brstenja dreves. Na vrtovih, pa tudi v manjših vinogradih in sadovnjakih pa z obrezovanjem naredimo lahko veliko škode. Če dobro opazujete, so brsti drevja že napeti, poročajo nam celo o solzenju vinske trte. Vsaka rez rastlino še dodatno vzpodbudi k življenju. V naslednjih desetih dnevih se napovedujejo temperature tudi pod minus 10o C. trajale naj bi nekaj dni, pa tudi podnevi se živo srebro ne bo dvignilo nad ledišče. To pa že lahko povzroči poškodbe na cvetju in brstih, predvsem zgodaj cvetočih spomladanskih grmovnic in sadnega drevja. Zato vzamemo škarje v roko samo zato, da jih nabrusimo in pripravimo na novo sezono, na svež zrak pa jih še ne nosimo. Balkonsko cvetje Glede na napoved precej nižjih temperatur in glede na to, da so vsi gorenjski nageljčki in mnogi oleandri, pa tudi rožmarini in še nekatere na mraz občutljive rastline še vedno na prostem, vas opozarjam, da na njih ne pozabite in jih začasno umaknite v toplejše prostore. Kljub temu, da so se do sedaj dobro počutili na prostem, so vendarle od zime dokaj utrujeni, morda zaradi pomladanskih temperatur celo že pričenjajo z novo rastjo, zato tako hitrega padca temperatur, ki bo trajal vsaj 5 dni, verjetno ne bodo preživeli. Foto: Martin Ozmec Na toplem pa imamo že kar nekaj dela. Najprej pregledamo vse čebulnice, ki smo jih shranili v kleteh. Predvsem gomoljne begonije zdaj že lahko pričnemo nakaljevati. V primerna korita lahko nasujemo pesek, lahko pa tudi zemljo. Čebulice begonij očistimo in jih položimo na zemljo, s tem, da jih na lahko potisnemo v zemljo. Seveda morate poiskati, kje je vrh čebule, in kje bodo zrasle korenine. Včasih se na vrhu še vidi kro-žec, ostanek stebla, če pa smo čebulice dobro očistili, se tega ne vidi več. Običajno so gomolji lahko vdrti na vrhu in izbočeni pri dnu. Sicer pa ob nakaljevanju napako še lahko popravimo, saj jo hitro opazimo. Če pa čebule posadimo v zemljo, je to težje narediti. Substrat nato zalijemo, pri tem pa pazimo, da ne močimo čebule. Ob vsakem zalivanju moramo biti pozorni, da se voda ne bo zadrževala na gomolju, ker lahko mladi poganjki v tem primeru zgnijejo. Korita postavimo na toplo. Dokler ne gomolji ne poženejo, so lahko še v temi, kasneje pa morajo biti seveda na svetlem. Na tak način se bomo prej veselili prekrasnih cvetov gomoljnih begonij spomladi. Za zasnovo cvetov je poleg zadosti razvite rozete potreben tudi dovolj dolg dan. Ko so rastline že dovolj razvite, lahko pričnemo z dosvetljevanjem, da induciramo nastanek popkov, vendar je to z opremo, ki je na voljo nam, navadnim smrtnikom, običajno nedosegljivo. Počakati bomo morali na naravo in pomlad. Sicer pa je potrebno redno pregledovanje podtak-njencev, saj se bodo zdaj pričele težave z boleznijo in škodljivci. Redno odstranjujemo vse propadle liste, pazimo na pojav nezaželjenih žuželk. Poščipati je potrebno vršičke, da se bodo lepo razrasli. Razmakniti jih je potrebno narazen, saj se ne smejo tiščati preveč skupaj. Še bolje bi jih bilo presaditi v nove, večje lončke. Tako jim najlažje zagotovimo dovolj hranil. Namesto dognojevanja s tekočimi mineralnimi gnojili pa svetuje dognojevanje s pripravki na osnovi alg. Miša Pušenjak Majšperk • Vroča in zanimiva tudi četrta seja sveta Bezjak in Veletova osamljena Tudi četrta redna seja sveta občine Majšperk je postregla z vrsto zanimivosti, apetiti in vroča mnenja pa so se tokrat najbolj kresala okrog osrednje točke dnevnega reda - prve obravnave osnutka občinskega proračune za leto 2007, v katerem naj bi razpolagali z blizu 3,3 milijona evrov prihodkov. Foto. M. Ozmec Tokrat sta bila s svojimi vprašanji in ponavljajočimi se zahtevami v ospredju nekdanji župan Franc Bezjak (desno) in ob njem Tatjana Vele. Pa brez zamere Zdrava država Skrb za posameznika ali omejevanje svobode? Če ste se morda kdaj vprašali, kaj je to država, si verjetno niste postregli z enotnim odgovorom ali definicijo. Sicer naokoli kroži kar nekaj definicij in opisov države, ki služijo šolsko-izobra-ževalnim sistemom, a, da bi tudi med ljudstvom obstajala nekakšna splošno priznana definicija, tega pa menda ni. Pač, med ljudstvom je država pojmovana kot neka imaginarna, a vseeno živa entiteta, ki pač nekje obstaja. In nam seveda vsem skupaj vlada. Morda bi lahko pojmovanje države med ljudstvom primerjali s predstavo, ki so jo antični Grki imeli o svojih bogovih - s to razliko, da so Grki imeli svoje bogove upodobljene kot ljudi, o našem pojmovanju države pa se to ne bi moglo stoodstotno trditi. Država je v naših glavah prisotna v nekoliko manj oprijemljivi obliki - če bi vam nekdo rekel, da opišite, kako si predstavljate državo, bi opis vaše predstave verjetno vseboval elemente togih črnih oblek, uradniško neizrazitega togega obraza in tako dalje. Pač, v svojo predstavo o oblasti največkrat vtkemo elemente in značilnosti, kijih srečujemo pri tistih, ki v našem svetu predstavljajo državo - uradniki in politiki. Tista šolska predstava, da smo država pravzaprav mi sami, združeni posamezniki, nekako ni v ospredju. Države ne pojmujemo kot nekaj, kar tvorimo mi, ampak kot od nas ločeno entiteto, ki je nad nami in nam na nek način vlada. In čeprav bi nam teoretiki verjetno rekli, da je ta naša predstava malo mimo, se pa vseeno zdi, da tudi realno stanje bolj odgovarja naši, splošni predstavi kot pa tistemu, kar nam hočejo dopovedati učene glave. Kajti, čeprav je država nastala kot nekakšna tvorba združenih posameznikov in bi potemtakem morala torej delovati v korist prav teh posameznikov, ki so jo ustanovili, se vse bolj kaže, da se je ta tvorba osamosvojila v lastno entiteto, ki ni več odvisna od posameznikov, ampak so posamezniki odvisni od nje, ki jim vlada in odreja življenje. In čeprav trdi, da vedno deluje zgolj v posameznikovo korist, temu precejkrat ni tako. Meja med delovanjem v posameznikovo korist ter ukazovanjemposamezniku je namreč precej tanka in zdi se, da mnogokrat prestop-ljena. Skrb za posameznikovo dobrobit se marsikdaj sprevrže v vmešavanje v posameznikovo svobodo. Vzemimo na primer obetajočo se nam prepoved kajenja v vseh javnih prostorih. Država nam odreja to prepoved zato, da bi nam izboljšala zdravje. A po drugi strani lahko to jemljemo ne kot izboljšavo zdravja, ampak kot poslabšanje stanja naše svobode - še ena odredba, s katero nam država omejuje naše življenje. Sicer je verjetno res, da se bo število kadilcev zmanjšalo za par odstotkov, a hkrati se bo za vedno spremenil boemsko-romantičen ambient kavarn in podobnih prostorov. Verjetno bomo res vsi skupaj bolj zdravi, a hkrati bo življenje izgubilo en pester in barvit element. In vprašanje je, kaj je bolje - živeti zdravo, a osiromašeno in pusto življenje (= skoraj ne živeti), ali pa živeti morda kako leto manj, ampak zato živeti bolj pestro življenje. Verjetno se odgovor razlikuje od človeka do človeka. Osebno mi je bolj všeč druga varianta. Vi pa, kakor vam paše. Države to, kar si mislite vi, itak ne zanima preveč. Gregor Alič P.s.: Ne kadim cigaret. Enkrat sem jih sicer na eni zabavi skadil osem - zanimiva izkušnja, ampak mi ni najbolj ustrezalo. V uvodnem delu seje, ki so se je v četrtek, 18. januarja, udeležili vsi člani občinskega sveta, je županja dr. Darinka Fakin k petim točkam, ki so jih svetniki prejeli v vabilu, predlagala še šesto, in sicer razpravo o soglasju k pristopu novoustanovljene občine Cirkulane k skupni občinski upravi. Svetniki so s tem v celoti soglašali. Pri obravnavi zapisnika prejšnje seje so upoštevali nekaj manjših pripomb, ki so jih imeli Branko Novak in Adolf Kopše (LDS) ter Franc Bezjak (N.Si), pri obravnavi osnutka občinskega proračuna za leto 2007 pa se je že na začetku pokazalo, da bo tudi tokrat vroče in zanimivo, čeprav so po zatrdilu županje dr. Darinke Fakin dan pred tem o njegovi vsebini razpravljali vsi občinski odbori. S številnimi vprašanji in zahtevami sta izstopala predvsem svetnika Tatjana Vele (SDS) in nekdanji župan Franc Bezjak (N.Si). Županja je sicer pojasnila, da je osnutek letošnjega občinskega proračuna uravnotežen, tako da novih zadolžitev ne predvidevajo, nato pa posamezne postavke prihodkov in odhodkov podrobneje predstavila. Na pri-hodkovni strani v letošnjem letu načrtujejo za 3.263.437 evrov skupnih prihodkov, od katerih naj bi si največ, kar dobra 2,23 milijona evrov, zagotovili iz naslova davčnih prihodkov. Skupne odhodke načrtujejo v višini 3.780.149 evrov, med njimi pa so najvišja postavka investicijski odhodki, ki jih načrtujejo za okoli 2 milijona evrov. Okoli 8.000 evrov proračunskega presežka pa naj bi po župa-njinem predlogu čez leto z rebalansom prerazporedili. V razpravo o vsebini župa-njinega predloga proračuna se je prva vključila svetnica Tatjana Vele in želela kar nekaj pojasnil k posameznim postavkam, in čeprav sta ji županja in računovodkinja sproti poskušali pojasnjevati, je na svoja vprašanja zahtevala pisni odgovor. Med konkretnimi predlogi je izstopala predvsem njena ugotovitev, da so sredstva za štipendiranje v višini 2.500 evrov za občino Majšperk odločno premalo. Županja ji je sicer pojasnila, da se tudi sama strinja z ugotovitvijo, da znesek ni ravno velik (gre le za eno štipendijo študentki, ki obiskuje glasbeno akademijo v Munchnu), ob tem pa poudarila, da bi bilo za večje število štipendirancev potrebno sprejeti ustrezen pravilnik ter sredstva za to vnaprej namensko načrtovati v proračunu. Tatjano Vele je motil tudi razmeroma visok znesek, okoli 140.000 evrov, ki naj bi jih namenili za rušenje objekta stare šole ter pripravo projektov za novo večnamensko poslopje, zato je predlagala, da bi ta znesek zmanjšali in sredstva iz te postavke namenili za štipendije. Županja je ob tem menila, da zneska za rušenje šole ni mogoče zniževati, saj naj bi preverili, da take reči pač toliko stanejo, obenem pa je dodala, da predlog Ve-letove ne more biti pavšalen, ampak bolj konkreten. Svetniki so soglašali s predlogom svetnika Branka Novaka (LDS), da bi od predvidenih 8.000 evrov proračunskega presežka namenili 2.500 evrov za dokončanje prizidka h gasilskemu domu v Stopercah. Na njegovo vprašanje, ali ima občina za izgradnjo lani končane nove šole še vedno najet lizing ali gre le za običajen kredit, kot naj bi bilo prikazano v dokumentih, pa mu je županja pojasnila, da gre še zmeraj za lizing, ki pa je precej drag, zato resno razmišljajo o možnostih, da bi ga nadomestili z ugodnejšim kreditom. Kar precej dolg seznam vprašanj, zahtevkov in pojasnil glede posameznih proračunskih postavk je imel Franc Bezjak, ki je snovalcem osnutka proračuna očital tudi, da posamezne postavke niso usklajene, da niso upoštevana zakonska določila in ne navodila oziroma pravilnik o pripravi proračuna, ki naj bi ga prejeli lani. Županja dr. Darinka Fakin je na večino njegovih vprašanj sproti odgovorila, skupaj z direktorjem občinske uprave Alojzem Gor-čenkom pa ostro zavrnila očitke o neusklajenosti in neupoštevanju zakonskih določil, saj so se po njunih besedah pri snovanju proračuna strogo držali vseh veljavnih predpisov ter zagotovili tudi usklajenost med posamezni- mi postavkami. Vendar tudi to Bezjaka ni zadovoljilo, saj je znova in znova postavljal razna vprašanja, podvpraša-nja in zahtevke, tako da ga je županja morala opozoriti na poslovnik, ki tega ne dopušča v nedogled. Svetnik Zlatko Žnidar (SD) je predlagal, da bi ne le formalno, ampak tudi dejansko najet lizing spremenili v kredit, saj bi bilo to iz finančnega vidika za občino ugodnejše, Tatjana Vele pa je še naprej vztrajala pri zahtevi za povečanje sredstev za štipendiranje in na županjin poduk, da naj poskuša biti pri tem bolj konkretna, predlagala, da bi sredstva za štipendiranje povečali na 25.000 evrov, za prav tolikšen znesek pa naj bi zmanjšali postavko, ki je namenjena za rušenje stare šole ter urejanje zemljišč in dokumentacije za novi večnamenski objekt. Pri glasovanju pa se je izkazalo, da se velika večina s tem ne strinja, saj so za njen predlog bili le trije glasovi. Skoraj vsi pa so soglašali z županjinim predlogom, da iz preostanka nerazporejenih sredstev za štipendiranje namenijo še dodatnih 2.000 evrov. Svetniki s težavo »utišali« Bezjaka Neutrudni Franc Bezjak pa še ni odnehal in ponovno zahteval, da se razpravlja o njegovih pripombah in predlogih in da jih svetniki tudi upoštevajo, županja pa mu je vnovič pojasnila, da mu je na vsa vprašanja sproti odgovorila. Bezjak se s tem še vedno ni strinjal in zahteval pisne odgovore, županjo pa pozval, naj pove konkretno, koliko kilometrov cest se bo asfaltiralo v katerih krajih, ker tega ni zasledil v osnutku proračuna. Nenehno ponavljanje istih vprašanj in Bez-jakovo seganje v besedo pa je očitno ujezilo tudi svetnika Marjana Novaka (SDS), zato je županji predlagal, naj da osnutek proračuna na glasovanje, saj so razpravo o njem že zaključili. Županja mu je z veseljem prisluhnila in glasovanje je pokazalo, da so bili razen enega vsi glasovi za, tako da je bil osnutek proračuna v prvi obravnavi sprejet. Takoj po glasovanju se je neumorni Franc Bezjak znova oglasil in očital županji, da ni imel možnosti, da bi obrazložil svoj glas, češ da to ni demokratično, a so ga svetniki opozorili, da je imel za to dovolj časa, in ga tako vendarle utišali. V nadaljevanju seje so skoraj brez razprave soglašali z uskladitvijo nekaterih cen z rastjo inflacije in spremembo obračuna cen v valuti evro. Konkretno, strinjali so se s povišanjem najemnin za grobove na vseh štirih pokopališčih na območju občine Majšperk, prav tako s povišanjem najemnin za poslovne prostore, ki so v lasti občine Majšperk, povišanjem vrednosti povračila za priključek na vodovodno omrežje ter povišanjem cen za najem šolskih prostorov in dvorane. Brez težav so soglašali tudi s pristopom nove občine Cir-kulane v skupno občinsko upravo. Med pobudami in vprašanji je bil tokrat zanimiv predlog svetnika Marjana Novaka, ki je občinski upravi predlagal, da bi v bodoče zagotovila slikovno in tonsko snemanje vseh občinskih sej, pa tudi, da bi pridobili vse primerne ponudbe za predvajanje prek kabelske televizije na območju občine Majšperk, saj bi bilo prav, da bi ljudje videli in slišali, kaj vse se dogaja na sejah sveta. Pri svojem je še naprej vztrajal Franc Bez-jak, ki je tokrat dal pobudo, da bi o njegovih predlogih in zahtevah glede vsebine osnutka proračuna razpravljali pod to točko, vendar so mu vljudno pojasnili, da to ni možno, saj je točka o proračunu že zaključena. Kdove zakaj so se ob tem svetniki na glas nasmejali, Branko Novak pa je nadaljeval razpravo z besedami: "No, jaz imam pa tri resne predloge!" in predlagal, da bi storili nekaj več za boljše informiranje občanov, da bi zadolžili nekoga, ki bi sproti ažuriral spletno stran občine Majšperk, da bi na spletni strani objavljali tudi dnevne rede in zapisnike občinskih sej. Svetnik Marjan Novak pa je ob tem opozoril, da bi pri povezovanju s kabelskim informacijskim sistemom morali večjo pozornost nameniti tudi bolj odmaknjenim zaselkom, kot so Savinsko, Sitež in del Pod-lož. Preden so se razšli, pa je županja dr. Darinka Fakin obvestila svetnike, da bo naslednja seja predvidoma že čez dva tedna. M. Ozmec Ptuj • Pogovor z mlado pisateljico Iris Kališnik 15-letna Ptujcanka izdala odlično knjigo Konec lanskega leta je 15-letna Ptujcanka Iris Kališnik izdala svoj prvenec z naslovom Virinski ključ. Mlada pisateljica obiskuje 9. razred osnovne šole Breg na Ptuju, rada pa se ukvarja z vsem, kar je povezano z umetnostjo in plesom. Zraven tega, da obiskuješ devetletko in pišeš knjige, si aktivna tudi kot glasbenica. Če se ne motim, igraš kar dva instrumenta. »Ja, to je res. Igram klavir in flavto. Klavir igram že 7 let, pri flavti pa sem še začetnica, saj obiskujem šele drugo leto pouka iz flavte. Glasbo sem imela zmeraj zelo rada in tudi ob pisanju knjige mi je zagon za samo zgodbo in dogajanje dajala prav glasba. Ob njej sem se lahko povsem sprostila in tako dala svoji domišljiji prosto pot.« Konec minulega leta si dokončala in izdala knjigo Virinski ključ. Kako dolgo si potrebovala, da si jo napisala in od kod sploh ideja za tak podvig? »Res je. Pred kratkim je bil izdan moj prvenec Virinski ključ, knjiga je začela nastajati povsem nepričakovano. Ker sovražim dolgčas, sem si ga začela kratiti s pisanjem. To sem najprej držala zase, vendar sem kasneje s tem seznanila tudi svojo učiteljico in mentorico Ido Markež. Knjiga je začela nastajati v 7. razredu, torej dve leti nazaj, in bila izdana konec lanskega leta v samozaložbi. Zdaj je končno ponujena v presojo tudi bralcem.« Najbrž si se morala marsičemu odpovedat, da si se lahko posvetila šoli in vsem interesnim dejavnostim, s katerimi se ukvarjaš? Kako ti je uspelo? »V bistvu se nisem odrekla ničemur, nekako sem si razdelila urnik in sem zato imela še vedno nekaj časa zase. Kot sem že povedala, se nerada dolgočasim, zato mi kakšna takšna dodatna dela pomenijo kvečjemu zabavo. Seveda je pri izdaji knjige šlo tudi za obveznost in trdo delo, predvsem pa za vztrajnost. Vendar mi za vse skupaj ni niti malo žal.« Ti sploh ostane kaj prostega čas? Bo morda zdaj lažje, ko je knjiga dokončana? »Ja, ostajalo mi je še vedno kaj prostega časa, res pa je, da ga je zdaj, ko je knjiga izdana tudi nekoliko več. Sedaj ga porabim precej za učenje, saj mi je do konca devetletke ostalo le še par mesecev in se moram potruditi za končne rezultate.« Knjiga je domišljijska? Kje si dobila idejo za pisanje? »Ideja je popolnoma moja, vse podrobnosti sem si omislila sama. Hotela sem zgodbo približati bralcem tako, da sem vnesla tudi nekaj pov- Foto-Dženana Bečirovič Iris Kališnik sem običajnih značilnosti človekove zavesti, zunanjosti in podobe krajev. V zgodbo sem vpeljala bitko med dobrim in zlom predvsem zato, ker se mi zdi, da to zgodbo naredi napeto in ji da nekoliko mistično vsebino. Kar je bila tudi moja želja. Vnesla sem pa tudi nekaj preprostih resnic, kako ljudje potrebujemo drug drugega ne glede na vse, predvsem pa, da potrebujemo prijatelje, ki nas spremljajo skozi življenje.« Junaki, ki nastopajo v njej, so tvoji vrstniki? Si se za njih odločila, ker so ti blizu in poznaš njihov način razmišljanja? »Ja, zdelo se mi je nesmiselno poglabljati v čustva in lastnosti značaja povsem zrelih ljudi. In tudi sama sem v tem obdobju, ga razumem in zato lahko iz njega povlečem več, kot če bi se spuščala v za-kompliciran in malce preveč realističen pogled starejših na svet.« Kako so knjigo sprejeli tvoji sošolci in prijatelji? »Vsi so sprejeli precej bolje kot sem pričakovala in zelo sem jim hvaležna, da so mi stali ob strani, ko sem jih najbolj potrebovala, na nek način so pripomogli k temu, da je projekt tudi uspel.« Pri pisanju so ti veliko pomagali tudi starši in mentorica. Kdo pa je najbolj zaslužen, da je nastala takšna dobra knjiga? »Res je, da sem dobila ogromno pomoči iz vseh strani, predvsem iz strani mojih staršev in pa mentorice, za zgodbo samo se lahko zahvalim sama sebi, za obliko in pa vse ostalo pa predvsem mojemu očetu. Zahvalila pa bi se vsem, ki so mi stali ob strani in mi pomagali pri projektu: mojim staršem, moji mentorici, prijatelju Albinu Brenclu za ozvočenje na prireditvi, Andreji Čelan za lepo spremno besedo v knjigi, dr. Štefanu Čelanu in Mestni ob- čini Ptuj za pomoč pri izdaji knjige, ravnateljici Darji Ra-dičevič in seveda mojim sošolcem in sošolkam, ki so mi pomagali izpeljati literarni večer, ki smo ga konec minulega leta pripravili na osnovni šoli Breg.« Razmišljaš o kakšnem podobnem podvigu, morda o drugem delu knjige? To je ta trenutek težko reči, saj imam za opraviti še toliko obveznosti in je zdaj morda še nekoliko prehitro spuščati se spet v kaj podobnega. Takšen podvig zahteva veliko časa, vztrajnosti in svobode. Torej bo verjetno pred še kakšno knjigo preteklo še nekaj časa. Lepo pa bi bilo, da bi se našel kdo, ki bi ga zanimal scenarij, da bi po Virinskem ključu nastal še film. Zagotovo bi me to vzpodbudilo k nastanku nove knjige.« Verjetno ti je trenutno prioriteta končati deve-tletko in se vpisati v srednjo šolo. Že veš, kam boš šla? »Ja, temu se zdaj tudi najbolj posvečam. Po osnovni šoli bi rada naprej v gimnazijo, verjetno v evropsko ali splošno, kasneje pa bomo videli kako naprej.« Dženana Bečirovic %QLANDIA Dežela nakupov in petovfafevto podarjata Renault Megane Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: PISKAČ, ANTIKA, STEPAČ, SEL, IA, MARIO, LUCAS, HA, ONIKS, OPRODA, APEL, PRIRO-DA, APA, UE, VSAD, VEN, SPRAT OSANA, TAKT, KRANJ, EDA, DUNAJEC, KIČ, SKOLEKS. Nagradno žrebanje: sobota, 3. februar 2007 ob 17. uri Ormož • Sprememba v vodstvu in odmevi na sejo Sv. Jurij • Povoiiini zapleti v novi občini Se desnica boji Luknerjeve? Nepreklicni odstop župana Občinska organizacija LDS Ormož je na petkovi tiskovni konferenci objavila odstop dosedanjega predsednika stranke Miroslava Tramška, ki se s tega mesta umika iz osebnih razlogov, prevzel pa bo vodenje svetniške skupine v LDS. Vršilec dolžnosti predsednika bo do poletja, ko bodo izvedli volitve, Slavko Kosi. Na vprašanje novinarjev sta oba potrdila, da v ormoški organizaciji LDS ni nobenih trenj ali razdora in da se strankarske razprtije z državnega nivoja na občinskem ne občutijo. Tramšek in Kosi sta podala tudi svoje gledanje dogajanja na ponedeljkovi seji občinskega sveta. Ponovno sta potrdila, da so bili predlogi za sestavo nadzornega odbora usklajeni med strankami v Kviazu, župan pa naj bi celo predlagal, da predsedniško mesto pripada LDS-u. Usklajevanja so bila dolga, ampak na koncu naj bi si bili edini. Zato jih je toliko bolj začudilo nasprotno glasovanje SDS, N.Si, SLS, Zelenih Slovenije in Nel od dogovorjenega. Sami so se dogovora držali in podprli vse kandidate, tako kot je bilo dogovorjeno. Tramšek in Kosi sta razmišljala tudi v tej smeri, da neizvolitev Amalije Lukner pomeni, da se je, kot izkušene ekonomistke, morda desnica boji v nadzornem odboru. Seveda jih v LDS-u zanima, ali ta način glasovanja pomeni, da bodo poslej na vseh t. i. usklajevanjih politični konkurenti nastopali s figo v žepu. Povedali so, da jih takšno ravnanje ne bo odvrnilo od sodelovanja v odborih, se pa močno čudijo, da so druge stranke dobi- le poziv, da predlagajo člane nadzornega odbora, če pa to mesto pripada največji pozicijski stranki. Obilo pripomb so imeli tudi na način vodenja seje, saj se po njihovem mnenju ne upoštevajo določila poslovnika in statuta občine. V LDS-u so mnenja, da župan vodi seje po domače, pa tudi norčevanje iz glasovalne naprave se jim ne zdi na mestu. Tramšek je v prejšnjem sklicu večkrat vodil seje in je potrdil, da ob pravilni uporabi, naprava deluje brez težav. Prav tako si v LDS-u želijo bolj jasne politike v zvezi z delitveno bilanco in nadaljnjim načinom sodelo- V novonastali občini Sv. Jurij občinski svet sestavlja osem svetnikov, od tega jih je pet iz SDS, dva iz SD in eden iz SLS. Za župana je bil izvoljen samostojni kandidat Miroslav Breznik. Njegov protikandidat Jože Škrlec je po drugem krogu volitev povedal, da res ni postal župan, bodo pa v občini izvajali njegov program, saj ima SDS, ki ji pripada tudi on, večino v občinskem svetu. Zamenjala sta funkcije - Slavko Kosi bo do poletnih volitev v. d. predsednika OO LDS Ormož, dosedanji predsednik Miroslav Tramšek pa bo od Kosija prevzel vodenje svetniške skupine LDS v občinskem svetu. vanja treh občin. To je bilo še posebej vidno na seji sveta pri točki o sestavi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Kljub temu, da je popravljen predlog že vseboval nekatere njihove pripombe na prvotno varianto sklepa, pa so svetniki LDS pogrešali natančno opredelitev, kdo bo opravljal administrativna in tehnično strokovna dela za svet ter druge podatke. Levica v ormoškem občinskem svetu nima uradne koalicijske pogodbe, neformalno pa se v interesih srečujejo LDS, Desus, AS in SD. vki Da je Jože Škrlec mislil resno, se je pokazalo že na prvi in drugi seji, saj so bili sprejeti samo predlogi svetnikov SDS in vsem je bilo jasno, da župana nove občine Sv. Jurij čaka težko delo. V četrtek, 18. januarja, pa je v Sv. Juriju potekal tretja seja, ki jo je zaradi odsotnosti župana vodil podžupan Peter Škrlec (SDS). Ostali svetniki, razen svetnikov SDS, sploh niso bili seznanjeni, da je župan že imenoval podžupana, zato sta svetnika SD sejo zapustila. V izjavi za javnost sta svetnika SD Marija Šauperl in Drago Korošec zapisala: »Takšen način dela se nam zdi zelo slab, enostranski in 'pokvarjen'. Vse namreč diši po čudnih mešanicah dobrega okusa in fige v žepu. Ker pa občina še ni niti začela prav delovati, je prav, da se vsi skupaj pošteno zamislimo, ali imamo zaupanja vredne delavce, ki so dobili uradno sporočilo župana, pa niso obvestili vseh svetnikov.« Svetniki, ki so na seji ostali, so se seznanili z županovim sklepom o imenovanju podžupana in so obravnavali predlog statuta in poslovnika nove občine. Po seji so nekateri menili, da bo župan Miroslav Breznik, ki se je že zdravil v bolnici, podal odstopno izjavo. To se je res zgodilo. V ponedeljek, 22. januarja, so na občino Sv. Jurij prejeli odstopno izjavo župana Miroslava Breznika, v kateri je zapisal, da nepreklicno odstopa z mesta župana. Kot vzrok odstopa je navedel zdravstvene težave. Dosedanji župan Miroslav Breznik nam je v telefonskem pogovoru povedal, da je res odstopil zaradi zdravstvenih težav, svojega odstopa pa ne želi komentirati. Dodal je še, da je že od torka v bolnišnici. Obljubil pa je, da bo več o vzrokih odstopa povedal čez nekaj dni, ko se zadeve umirijo. Zmago Šalamun Župan Miroslav Breznik Foto: ZS Nagradni vprašanji Kdo podarja avtomobil? Koliko trgovin in lokalov je v deželi nakupov ©. QLANDIA? Odgovorite na nagradni vprašanji, izpolnite kupon s svojimi podatki in ga odložite v razstavni avtomobil v nakupovalnem centru Qlandia na Ptuju. V deželi nakupov vas pričakuje 35 trgovin in lokalov: Interspar, Hervis, New Yorker, Baby center, Big Bang, dm-drogerie markt, Mass, Tom Tailor, Bata, Tally Weijl, Stilus, Bags & More, Bar Code, Benetton, Clark & Clark Kids, CONA bomax, Cvetličarna Roža, Europhone-Mobitel, Frizerski salon Simple, Ključi-ključavnice Štiftar, Lekarna (Budine-Brstje), Loterija Slovenije, Modni dodatki Limi, Moj dom, Office 1 Superstore, Optika Darja, Polzela prodajalna Vita, Restavracija Pasta More, Second Sun-Drugo sonce, Skiny, Sten Time, Tera RD, Zlatarstvo Tofant, Zootic, Ypsilon Staro in mlado na Ptuju kurentuje rado! Priprave na 47. Kurentovanje na Ptuju so že v polnem teku. Letos so se organizatorji še posebej potrudili narediti vseh 11 dni (in seveda noči) trajanja prireditve zanimiv in raznolik program, kjer bo vsak obiskovalec našel nekaj po svoji meri, hkrati pa veliko raznovrstnih dogodkov za vse, ki se nam bodo na ptujskem kurentovanju pridružili. Zato so vse dni trajanja prireditve pripravili bogat kulturno-zabavni in animacijski program z nastopom številnih etnografskih in karnevalskih skupin ter kurentov, umetnikov, domačih kulturnih, pevskih in folklornih društev, plesnih skupin in uličnih gledališčnikov, razstav in ustvarjalnih delavnic ter starih ptujskih mojstrov, ki že desetletja negujejo tradicionalno obrt izdelovanja kurentovih mask. Marljivi in že skoraj pripravljeni na letošnje kurentovanje pa niso le zavedni Ptujčani in Ptuj-čanke, pač pa se tudi kulturna društva po vsej Sloveniji množično prijavljajo na 9. srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask. Etnografsko dediščino svojih krajev bomo tako zopet izpričali 10. februarja na otvoritveni etnografski povorki, na kateri se zbere tudi do 1500 različnih pustnih likov in mask, ki prihajajo s Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in najrazličnejših krajev po Sloveniji. Ste se kdaj vprašali, zakaj ravno naš Ptuj že 9. leto zapored gosti srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask iz vse Slovenije? Po besedah Milana Gabrovca, vodje letošnje etnografske povorke, je ptujsko območje že v zgodovini bilo znano po bogatem in organiziranem kulturnem delovanju. »Že leta 1938 je bilo na našem področju ustanovljeno prvo folklorno društvo, kasneje pa so se mu pridružila tudi najrazličnejša ostala kulturna društva, ki so vztrajno negovala etnografsko dediščino pustovanja in osrednji lik kurenta. Organizirana kurentovanja, ki na Ptuju potekajo že od leta 1960, so k utrjevanju in razvijanju te dediščine le še pripomogla, tako da se je do danes na ptujskem območju poleg najbolj znanih kurentov obdržalo kar 12 različnih ostalih pustnih likov. Vsako leto si prizadevamo, da ti liki in dediščina ne bi utonili v pozabo,« je pojasnil Gabrovec. Z dediščino in drevesi je pač tako, da so njihove veje upogljive in se jih torej da navdušiti za ljudsko izročilo samo, ko so še mlade. Zato bo na letošnjem ptujskem kurentovanju poskrbljeno tudi za naše najmlajše, in sicer v soboto, 17. februarja, ko bodo lahko rajali na 2. mednarodni otroški povorki. 19. februar pa bo na Ptuju potekal v znamenju karnevalske povorke Ptujskih vrtcev in otroške maškarade. Za mladost so torej organizatorji letošnjega kurentovanja na Ptuju izdatno poskrbeli, seveda pa niso pozabili niti na tiste v zrelejših letih, ki bodo pozdravili pomlad v družbi kurentov in ostalih pustnih mask. Iz leta v leto se namreč na tradicionalni mednarodni pustni povorki povečuje število najrazličnejših modernih pustnih mask iz vse Slovenije in pa tudi iz drugih evropskih držav - Belgije, Švice, Avstrije, Italije, Bolgarije, Slovaške, Makedonije in Hrvaške. Tako bo po ptujskih mestnih ulicah v nedeljo, 18. februarja, zopet ponosno korakalo nekaj tisoč mladih, mlajših, najmlajših, pa tudi tistih po srcu mladih pustovalcev iz vseh vetrov. Zatorej - pustovalci vseh vetrov in vseh starosti združite se! In pridite na najbolj norčav 11-dnevni pustno-karnevalski praznik ljudskega izročila, glasbe, energije, plesa, veselja in druženja. Emina Mešič Di@log company Organizator nagradne igre ''Qlandia Ptuj'' je družba Hypo investicije d.o.o., Dunajska cesta 117, 1000 Ljubljana. Nagradna igra traja od 8.12.2006 do 3.2.2007. Nagradna igra se zaključi dne 3.2.2007 ob 17.00 uri z javnim nagradnim žrebanjem v nakupovanlem centru Qlandia na Ptuju, Ormoška cesta 15. Sodelovanje v nagradni igri ni pogojeno z nakupom. Dobitnik nagrade bo objavljen na info točkah nakupovalnega centra Qlandia Ptuj in v časniku Štajerski tednik ter bo najkasneje v 14 dneh po končani nagradni igri o nagradi pisno obveščen po pošti. Pravila nagradne igre so objavljena na vpogled v nakupovalnem centru Qlandia Ptuj. Prireditvenik Torek, 23. januar 17.00 17.00 18.00 19.30 Ptuj, v Qulandiji, lutkovna predstava, Zakaj teče pes za zajcem Ormož, v prostorih knjižnice, predstavitev knjige in kratko predavanje »Skrivnosti lepote«, vizažista, predavatelja in kozmetičnega strokovnjaka Evgena Geca Maribor, v Muzejskem razstavišču (vhod s Trga svobode), otvoritev razstave »Iz muzejskih depojev«, nakit, ličenje in modno dodatki Maribor, SNG, Avtobus, StaDvo, za abonma Drama torek 1 in izven Sreda, 24. januar 14.00 18.00 20.00 Ptuj, CID, Zasedanje ptujske otroške vlade Ormož, prvo nadstropje gradu, strokovno predavanje Ohranjanje kulturne dediščine - konserviranje in restavriranje, predavala bo Nina Mertik, akademska restavratorka iz Muzeja Ormož Maribor, Narodni dom, kino klub - Kratki predfilm The gold rush Ptuj, CID, nov program »Nada slovenščino obvlada«, brezplačna pomoč pri učenju slovenščine oziroma slovnice za srednješolce, predhodne prijave na telefon 040 417 476 Četrtek, 25. januar 15.30 Ptuj, v Šolskem centru za odrom, Predavanje razvajanje vodi v zasvojenost, predavanje priznanega psihologa in avtorja knjige Razvajenost - rak sodobne vzgoje, gospoda Bogdana Žorža 19.30 Ptuj, v Kulturni dvorani Gimnazije, premiera, Kvartet Kolosej Maribor Torek, 23. januar, ob 15.00, 18.00 in 21.00 Babilon. Ob 17.00, 19.20 in 21.40 Neustrašen. Ob 16.10, 19.00 in 21.50 Skrivnostna sled. Ob 16.50, 18.00, 19.10, 20.20 in 21.30 Noč v muzeju. Ob 17.50, 20.00 in 22.00 Utrip groze. Ob 15.20 Alex Rider: Operacija Strela. Ob 15.40, 18.30 in 21.20 Apokalipto. Ob 18.50 in 21.35 Deja Vu. Ob 15.50 in 18.10 Vesele nogice. Ob 16.10 Božiček in Snežak 3D. Ob 16.50 Divji safari 3D. Ob 16.30 Eragon. Ob 15.30, 18.20 in 21.10 Počitnice. Ob 20.30 Casino Royale. Ob 18.00 20.20 Noč v muzeju. Ob 16.50 Divji safari 3D. Ob 16.10 Božiček in Snežak 3D. Sreda, 24. januar, ob 20.00 Naša mala mis. Ob 15.00, 18.00 in 21.00 Babilon. Ob 17.00, 19.20 in 21.40 Neustrašen. Ob 16.10, 19.00 in 21.50 Skrivnostna sled. Ob 16.50, 18.00, 19.10, 20.20 in 21.30 Noč v muzeju. Ob 17.50 in 22.10 Utrip groze. Ob 15.20 Alex Rider: Operacija Strela. Ob 15.40, 18.30 in 21.20 Apokalipto. Ob 18.50 in 21.35 Deja Vu. Ob 15.50 in 18.10 Vesele nogice. Ob 16.10 Božiček in Snežak 3D. Ob 16.50 Divji safari 3D. Ob 16.30 Eragon. Ob 15.30, 18.20 in 21.10 Počitnice. Ob 20.30 Casino Royale. Ob 18.00 in 20.20 Noč v muzeju. Ob 16.50 Divji safari 3D. ob 16.10 Božiček in Snežak 3D. ÍJ-^oííuíajÍE nai. na iuztounzm íjitítul RADIOPTUJ «ut, ¿filetee^ www. ra d ¡ o-ptu ¡. si ? Mali oglasi STORITVE PRODAM gradbeno parcelo. Tel. 031 287 139. DELO DO 45 % znižanje avtoplaščev do odprodaje zalog. Vulkanizer-stvo, Lamot Zdravko, s. p., Ulica svobode 13, Miklavž, tel. 02 629 62 77. CE POTREBUJETE pomoč na domu, čiščenje, pokličite na tel. 02 740 87 40 ali GSM 040 355 425. Helena Jančič Štajner, s. p., Moškanjci 58. KMETIJSTVO PRODAM bukova in brezova drva, možna dostava. Tel. 041 723 957. PRODAM jagenjčke, krmljene z domačo krmo. Tel. 041 470 983. PRODAM mešana drva ali menjam za pujske. Tel. 041 288 063. PRODAM svinje domače reje . Tel. 782 96 21. PRODAM mešana drva po 180 evrov za klavter. Tel. 041 947 394 NEPRIMIČNINE V REPIŠČAH na sonči legi prodam 12 arov vinograda. Tel. 041 932 537. ZAPOSLIMO 3 VOZNIKE TOVORNIH VOZIL zaradi širitve obsega dejavnosti z 1 letom izkušenj v mednarodnem prometu z ustrezno izobrazbo in izpitom c- in e-kat. Prevozi se izvajajo v zahodno Evropo, zaslužek 1.500,00 evrov do 1.900,00 evrov za 9.000 - 13.000 km/mesečno. Prijave sprejemamo po tel: 041 613 864 ali S. ROJKO, d. o. o., Štrekljeva 60, Maribor. Takoj zaposlimo večje število skladiščnih delavcev, proizvodnih delavcev in viličaristov na Ptuju in v Mariboru. Več informacij dobite na naslovu: Manpower d.o.o., Slovenska 17, 2000 Maribor ali na telefonski številki: 02-234-8-292. RAZNO četrtek ob OO uri Orfejcek Z vami bodo Luka, Pepi in glasbeni gostje KUPIM cirkularko za žaganje drv (železne konstrukcije). Tel. 031 646 291. PRODAM zvonce za kurentijo. Tel. 041 749 744. PRODAM nahrbtno škropilnico Sti-hl ter 380-litrsko skrinjo gorenje, malo rabljeno. Telefon 031 646 291. DOM IN STANOVANJE V najem vzamem dvo in pol do trisobno stanovanje na Ptuju za daljši čas. Tel. 031 353 732. iVodulajti nai na íudounm íjiLtu! RADIOPTUJ tut, ¿filetee www.radio-ptuj.si NOVO! KREDITI - mobilno bančništvo - > POTROŠNIŠKI - NAMENSKI -GOTOVINSKI ( do 8 let) (tudi za OD nižji od 417 EUR oz. 100.000 SIT ) > STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika ...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. AEROBIKE www.aerobika.net Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Desetletje več te ni, a v naših srcih si kot topel sončni žarek, kot drobna lučka v temi... SPOMIN Karel Čuček 24. januarja mineva 10 let, odkar si se poslovil, dragi ata in dedek. Ostajaš nam v spominu kot potok, ki odžeja in pomirja, kot kruh na mizi za vse, ki se ustavijo ... Pogrešamo te. Vsi tvoji Jože - tri leta te že med nami ni, vsakdo izmed nas pa vedno še trdi: »Naš Jože v nebesih še živi.« V SPOMIN Jožetu Pavlineku ZG. HAJDINA 93 23. januarja 2007 mineva tretje leto žalosti, odkar te več ni med nami, dragi sin, brat, stric, oče in nečak. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in prinašate cvetje. Žalujoči : mama, oče, sestri, brata, nečakinje in nečaki Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 10. 1. 2007, opr. št. St 18/2006, v stečajnem postopku nad dolžnikom Trgovina Porcelanka, Maja Kosi Letonja, s. p. - v stečaju, Rajšpova 18, 2250 Ptuj objavlja Prodajo z zbiranjem ponudb Predmet prodaje je: Idealni delež - / zidanice - stanovanjske stavbe v izmeri 41 m2 z vinogradom v izmeri 2217 m2 in gozdom v izmeri 1401 m2, vpisano pri vl. št. 117 k. o. Rodni vrh, št. parcel 335/4, 335/8 in 335/9, po najnižji prodajni ceni 14.000,00 EUR. Interesenti morajo ponudbe poslati v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Maja Kosi Letonja, s. p. - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, pri NLB, d. d., Ptuj, št. 02150-0256176314. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v sedmih dneh po odpiranju ponudb. Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izbiri, kupnino pa plačati v 15 dneh po podpisu pogodbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine. Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljena cena ne vsebuje nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946. v Štajerski TEDNIK in AEROBIKE ^^^Hnagrajujeta obstoječe inllH Hnove naročnike Štajerskega tednika Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: IME IN PRIIMEK PILATES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJSE, TAI JI QUAN, KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACIJA Pilates: O.Š. Olge Meglič, Presernova 31, Ptuj Step aerobika: Nad tribuno Mestnega stadiona Ptuj, Čučkova 7, Ptuj Aerobika: Peršonova 50, Ptuj Ptuj • Sodni proces po eksploziji na Mariborski cesti Kaj je povedal zdravnik in kaj obtoženčevi sorodniki V tretjem delu glavne obravnave zoper obtoženega Boruta Erhatiča, ki ga obtožnica bremeni povzročitve splošne nevarnosti, kar naj bi imelo za posledico, da sta v eksploziji in požaru v stanovanjski hiši na Mariborski cesti 33 februarja leta 2000 umrla njegova starša Štefanija Kmetec in Jože Erhatič, so v torek, 16. januarja, pričale nove priče, dežurni zdravnik in najbližji sorodniki obtoženega oziroma njegovih pokojnih staršev. Foto: M: Ozmec Okrožna državna tožilka Sonja Erlač (stoji desno) je tričlanskemu senatu Okrožnega sodišča na Ptuju, ki ga sestavljajo (z leve) Štefan Hajduk, sodnik porotnik, predsednica senata Katja Kolarič Bojnec, okrožna sodnica, in Jože Maučec, sodnik porotnik, predlagala nove dokazne predloge. Pred tričlanski senat Okrožnega sodišča na Ptuju, ki mu predseduje okrožna sodnica Katja Kolarič Bojnec, je v tretjem dnevu glavne obravnave kot priča prvi stopil zdravnik Ivan Ivetič, dr. med, ki je bil v kritičnem času dežurni zdravnik. Tudi on je pojasnil, da ostaja pri svoji izpovedi, ki jo je podal že v preiskavi, kmalu po dogodku, leta 2000, saj se po skoraj sedmih letih podrobnosti ne spominja več. Spomnil pa se je, da je tedaj, ko je v jutranjih urah 15. februarja 2000 kot dežurni zdravnik prihitel na kraj dogodka pred hišo na Mariborski cesti, obtoženi Borut Erhatič stal sredi dvorišča na pol gol, v spodnjih hlačah, ves okrvavljen in opečen. Na vprašanje predsednice senata, ali je obtoženi Erhatič lahko šel sam do reševalnega vozila, je odgovoril, da je lahko šel sam, da ga tedaj še ni bilo treba nositi. Ni pa se spomnil, kaj mu je Erhatič dejal ob prihodu, ali ga je ob eksploziji vrglo iz hiše ali je skočil z balkona. Pojasnil je, da je kot dežurni zdravnik opravljal svoje delo, da je obtoženemu, ki je verjetno bil še v šoku, na hitro oskrbel rane, da so ga potem z reševalnim vozilom odpeljali na kirurški oddelek ptujske bolnišnice. Ko so mu predočili izjavo iz predkazenskega postopka, kjer je zapisano, da mu je obtoženi tedaj dejal, da je skočil iz balkona, je pojasnil, da se ne spomni, da bi mu to dejal obtoženi Erhatič, lahko pa, da mu je to dejal kdo drugi od okoli 50 ljudi, ki naj bi bili takrat na kraju dogodka. Glede na vrsto poškodb pa se mu tudi ni zdelo verjetno, da bi ga eksplozija vrgla iz hiše. Kot priča je pred tričlanskim senatom pričala tudi E. V., izvenzakonska partnerica brata pokojnega Jožeta Erha-tiča oziroma teta obtoženega Boruta Erhatiča. Predsednica senata ji je sicer pojasnila, da ji glede na sorodstveno razmerje ni treba pričati, vendar je kljub temu pojasnila, da ostaja pri izjavi, ki jo je dala v preiskavi, in k temu nima kaj dodati. Dodala je le, da ji pokojni Jože Erhatič ni niko- li potožil, da bi sin Borut z njim grdo ravnal. Tudi ko jo je obtoženčev zagovornik odvetnik Stanislav Klemenčič vprašal, ali ostaja pri izjavi, da so starši imeli Boruta radi ter da je tudi on imel rad njih, je odgovorila pritrdilno, češ da je bilo tako. Razmeroma kratko je bilo tudi pričanje Karla Erhatiča, brata pokojnega Jožeta Erhati-ča oziroma strica obtoženega Boruta Erhatiča, ki je povedal le, da tudi o ostaja pri svoji izjavi, ki jo je podal v predka-zenskem postopku oziroma v preiskavi. Ko mu je predsednica senata predložila, da je v predkazenskem postopku sicer nekaj povedal, v preiskovalnem postopku pa kot sorodnik obtoženega ni želel pričati, pa je dejal, da tudi sedaj kot stric obtoženega o tem ne želi pričati. Tudi pričanje tedanjega soseda Erhatičevih Danila Petroviča je bilo razmeroma kratko, saj je tudi on dejal, da ostaja pri izjavi, ki jo je dal v preiskavi, in da sedaj nima kaj dodati, saj se vsega niti ne Danes bo oblačno z občasnimi padavinami, kijih bo več v zahodni in osrednji Sloveniji. Meja sneženja se bo dvigala do okoli 1500 m. Ob morju bo zapihal jugo in se zvečer krepil. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, na Primorskem do 10, najvišje dnevne od 4 do 9, na Primorskem do 13 stopinj. V sredo bo oblačno z občasnimi padavinami, delno plohami ali nevihtami. Marsikje bo snežilo do nižin. Pihal bo okrepljen jugozahodnik. Hladneje bo. spomni več. Predsednica senata mu je prebrala njegovo tedanjo izjavo, v kateri je tedaj dejal, da je stanoval v hiši, ki se nahaja nasproti pošte na Mariborski cesti, ter da je v kritičnem času po eksploziji klical znanca Sandija Lesjaka, ker naj bi njegovo dekle tedaj delalo v lokalu, ki je bil v Erhatičevi hiši. Na vprašanje Okrožne državne tožilke Sonje Erlač, ali je neposredni sosed Erhatičevih, je odvrnil, da je tedaj bil sosed, vendar se je pred dvema letoma odselil. Tudi ko ga je tožilka vprašala, ali je kasneje, po eksploziji, morda kaj slišal o vzrokih tega dogodka ali o razmerah v družni Erhatič ali o lastnostih najemnika lokala Borisa Horvata, je pojasnil, da o tem ni slišal nič. Pri tem je dodal, da sta se z obtoženim Erhatičem sicer poznala in po dogodku tudi srečala, vendar se o eksploziji nista pogovarjala. Tudi pričevanje drugega soseda Dušana Petroviča je bilo v prvem delu podobno predhodnemu, saj je tudi on le potrdil svojo izjavo, ki jo je podal v preiskavi, ker drugega o zadevi ne ve. Ko mu je predsednica senata Katja Ko-larič Bojnec prebrala njegovo tedanjo izjavo, pa smo med drugim slišali, da je kritičnega jutra slišal eksplozijo, vendar ni šel takoj iz hiše. Šele po kakih 10 minutah je stopil ven in zagledal Erhatičevo hišo v črnem dimu in plamenih. Medtem ko je čakal na prevoz na delo v Celje, je sicer videl, da je bilo ob hiši precej ljudi, vendar med njimi naj ne bi videl ne obtoženega Boruta Erhatiča ne najemnika lokala Borisa Horvata. Na vprašanje tožilke, ali pozna obtoženega Erhatiča, pa je povedal, da ga pozna že od otroških let, vendar se naj ne bi veliko družila, nazadnje pa naj bi ga videl pred sedmimi leti. Dokaj pretresljivo je bilo pričanje Ane Razboršek, sestre pokojne Štefanije Kmetec oziroma obtoženčeve tete. Na vprašanje predsednice senata, kakšni so bili odnosi v družini Erhatič, je povedala, da so bili tedaj odnosi zelo težki, tako kot je pač v družini, kjer je prisoten alkoholizem, a so bratje in sestre pomagali, kolikor se je dalo, saj so sodelovali pri zdravljenju sestre Štefanije v ormoški bolnišnici in pomagali, da se je po ozdravitvi spet posvetila svoji družini. Pojasnila je tudi, da je sestra Štefanija svojega sina Boruta oboževala, da jo je tudi on imel neizmerno rad ter da nikoli ni slišala, da bi imel Borut kaj proti materi. Tudi do očeta Jožeta, ki je bil po njenih spominih veliko v kovaški delavnici in je imel težave zaradi alkoholizma, naj bi se Borut obnašal zelo strpno in spoštljivo. Med drugim pa je pojasnila tudi, da ima z Borutom ves čas dobre stike, da so ga redno obiskovali že, ko je bil v priporu, in tudi po tem, ko je prišel iz bolnišnice, je po njega prišla ona ter mu prinesla obleke, saj mu je vse pogorelo. Zdravnik naj bi ji povedal, da še toliko poškodb, kot jih je imel Borut, ni videl, ter da je videla tudi slike, ki so bile pretresljive. Povedala je tudi, da je Borut po prihodu iz bolnišnice nekaj časa ostal pri njeni družini, da je okreval. Na vprašanje, kaj meni o obtoženem Borutu, je odvrni- la, da je dober človek, da ima z njim redno dobre stike ter da je svojim otrokom dajala Boruta za vzor, saj se je kljub težkim razmeram zelo trudil, da bi bilo družini lepo in da bi čimveč spravil skupaj. Tudi na vprašanje predsednice senata, ali je sestra Štefanija kdaj omenila, če ima s sinom Borutom kake težave, je odvrnila, da ji tega ni nikoli omenila, čeprav so bili vsak teden vsaj enkrat skupaj. Tudi od očeta Jožeta ni slišala za Boruta nič slabega, nikoli pa tudi ni slišala, da bi prišlo v družini do konfliktov ali celo kakih fizičnih obračunov. Na vprašanje zagovornika Stanislava Klemenčiča, ali je s svojo izpovedjo poskušala kaj olepšati, pa je dejala, da nikakor ne, saj za to nima nobenega vzroka, kajti sestra se ni nikoli pritoževala, nikoli ni slutila kake napetosti v družini. Ko jo je okrožna državna tožilka Sonja Erlač vprašala, ali ni nasprotujoče, da govori le o idealnih razmerah, ko pa je izpovedala, da je v družini vladal alkohol, pa je Razbor-škova znova poudarila, da so to bili za družino hudi časi, saj je bil Borut že skoraj odrasel, Barbara pa še vedno otrok, a oba otroka sta bila do staršev znosna in razumevajoča, pa tudi starša nista bila do otrok nikoli agresivna. Več o tem, kaj so v nadaljevanju glavne obravnave, na kateri je poleg obtoženega Borita Erhatiča ves čas prisoten tudi najemnik lokala Zlata rokavica Boris Horvat, povedale še druge priče; sosedje, eden od gasilcev in še kdo, pa v petkovem Štajerskem tedniku. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Zagovornika obtoženega Boruta Erhatiča, odvetnika Stanislava Klemenčiča (levo), čaka še veliko dela. Napoved vremena za Slovenijo V prosincu zelena ledina slabo se bo redila živina.