Poštnina plačana v gotovini. 52. V Ljubljani, dne 30. maja 1928. II Ljubljana Letnik X. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI U ljubljanske in mariborske oblasti Ifn Abinas Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». Izpremembe v oseoju. 170. Navodila za uporabljanje odredb iz trgovinske pogodbe z Avstrijo. 171. Navodila za uporabljanje odredb iz trgovinske pogodbe z Nemčijo. 172. Navodila za uporabljanje odredb iz trgovinske pogodbe z Belgijsko-luxembouräko carinsko unijo. 173. Navodila za uporabljanje odredb iz trgovinske pogodbe z združeno kraljevino Veliko Britanijo in Irsko. 174. Izprememba razpisa glede potrdil o izvoru blaga iz prekmorskih držav. 175. Seznamek angleških kolonij, posestev in mandatorskih dežel, katerih blago ima ob uvozu pri nas pravico, ukoriščati največjo ugodnost. 176. Pravilnik za izvrševanje stanovanskega zakona z dne 30. aprila 1928. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi sodišč in sodnih oblastev. Razglasi raznih uradov in oblastev, med njimi: 177. Tarifna obvestila. Razne objave. Iz „Služlienih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. Številka 116 z dne 23. maja 1928.: Ukaza Njeg*ovega Veličanstva kralja z dne 11. maja 1928.: Upokojeni so pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: po točki 1.) člena 118. zakona o državnem prometnem osebju: Ivan Kovač, uradnik v 2. skupini, podskupini a); po točki 1.) in 2.) člena 118., v zvezi s členom 95. zakona o državnem prometnem osebju: Jakob Žumer, uradnik v 1. skupini III. kategorije; po poslednjem odstavku člena 127. zakona o državnem prometnem osebju: Anton Bajec, uradnik v 1. skupini III. kategorije; po prvem odstavku člena 127. zakona o državnem prometnem osebju: Josip Kuž el, Karel O že k, Karel GrossiTiann, Ivan Pesek, Josip Zupanc, Ivan Auff, Josip Križ, Anton K o f 1 e r, Ivan V e r d o n i g, Karel Bitenc, Jakob Habijanič, Fran J a r o š, Mihael W e i s s, Filip Vodopivec, Fran S u p p a n, Alojzij F e -r e n z, Karel Mächtig, Ivan Grum, Fran Birk in Fran Brandstetter — vsi uradniki v 1. skupini III. kategorije. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. maja 1928.: Postavljena sta na prošnjo: za šefa progovne sekcije: Ljubljana, glavna proga, v 6. skupini L kategorije ing. Ciril P e t r ž e 1, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije in šef progovne sekcije v Celju, in v Celju ing. Anton O z v a 1 d, dosedanji nradnik v isti skupini iste kategorije in šef progovne, sekcije v Ptuju. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. maja 1928.: Postavljena sta: pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu, občem oddelku, za uradnika v 6. skupini I. kategorije Josip Gaberjev-č i č, dosedanji uradnik v isti skupini iste katego-rije pri občem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani (po službeni potrebi); na postaji v Mariboru, glavni kolodvor, za uradnika v 1. skupini Uk kategorije Alojzij T r e 1 e c, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije in premikalni nadzira-Hi na postaji v Trbovljah (na prošnjo). Objava generalne direkcije davkov z dne 2L aprila 1928.: «Hrvatsko prirodoslovno društvo» v Zagrebu je oproščeno plačevanja takse iz tar. P°st. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih Pošilja državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah. Zapisnik o LXIH. redni seji narodne skupščine z dne 2. maja 1928. Številka 117 z dne 24. maja 1928.: Objava ministrstva za notranje posle z dne’ 18ega ®aja 1928.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, J rvatov in Slovencev je sprejet dosedanji italijan-8 i državljan Bogomir Magajn a, slušatelj uni-verze v Ljubljani. Zapisnik o LXIY. redni seji narodne skupščine z dne 3. maja 1928. Številka 118 z dne 25. maja 1928.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. maja 1928.: Upokojen je po členu 141. uradniškega zakona Mihael J a s i n s k i, redni profesor na pravni fakulteti univerze v Ljubljani, uradnik v 2. skupini L kategorije. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. maja 1928.: Postavljena sta: dr. Milko K r a n j c, deželno-sodni svetnik v 4. skupini L kategorije in predstojnik okrajnega sodišča v Škofji Loki, za svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani; dr. Jakob Prešern, sodnik v 5. skupini T. kategorije pri okrajnem sodišču v Radovljici, za okrajnega sodnika in predstojnika okrajnega sodišča v Škofji Loki. Zapisnika, o LXV. in LXVI. redni seji narodne skupščine z dne 4. in 10. maja 1928. Številka 119 z dne 26. maja 1928.: Odlok ministra pravde z dne 8. maja 1928.: Postavljen je dr. Andrej Dolinar, sodnik v 7. skupini I. kategorije pri okrožnem sodišču v Mariboru, za sodnika pri okrajnem sodišču v Radovljici. Odlok ministra pravde z dne 23. aprila 1928.: Potrjen je Janko Karlovšek, pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Celju, za stalnega z dnem 17. januarja 1928. in pomaknjen v 8. skupino I. kategorije. Odlok ministra pravde z dne 23. aprila 1928.: Potrjen je dr. Robert Maršič, pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Celju, za stalnega uslužbenca v 9. skupini L kategorije in pomaknjen v 8. skupino L kategorije. Odlok ministra pravde z dne 21. maja 1928.: Upokojen je po členu 141., tretjem odstavku, točki 3.), v zvezi s členom 133., točki 3.), uradniškega zakona Ladislav Vončina, kanclist v 2. skupini HI. kategorije pri okrajnem sodišču v Kozjem. Odlok ministra pravde z dne 22. marca 1928.: Upokojen je po členu 141., drugem odstavku, uradniškega zakona Josip Bogovič, vodja zemljiške knjige v 3. skupini H, kategorije pri okrožnem sodišču v Celju. Zapisnik o LXVII. redni seji narodne skupščine z dne 12. maja 1928. Številka 120 z dne 28. maja 1928.: Odlok ministra za trgovino in industrijo z dne 23. aprila 1928.: Postavljen je pri glavni podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani za uradnika v 4. skupini II. kategorije Fran S i r i š t e, uradnik v isti skupini iste kategorije pri državni solarni: v Kreki. (Toliko se izpreminja odlok z dne 12. avgusta 1927.,* s katerim je bili postavljen Fran Sirište pri isti podružnici za uradnika v 3. skupini II. kategorije.) Odlok ministra za trgovino in industrijo z dne 2. maja 1928.: Postavljena je na ženski strokovni šoli v Čakovcu za stalno strokovno učiteljico v 3. skupini III. kategorije Anka Kožulj-Hoda-1 i k, začasna strokovna učiteljica v 4. skupini IH. kategorije na isti šoli. Odlok ministra za trgovino in industrijo z dne 29. marca 1928.: Postavljen je na srednji tehnični šoli v Ljubljani za stalnega strokovnega učitelja v 3. skupini III. kategorije Rudolf Saksida, začasni strokovni učitelj v 4. skupini III. kategorije na isti šoli. Zapisnik o LXVIII. redni seji narodne skupščine z dne 15. maja 1928. Izprememlie v osebju. Upokojen je z dnem 31. maja 1928. Janko Re-g u 1, jetniški paznik pri okrožnem sodišču v Mariboru. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Uredbe osrednje vlede. 170. Navodila za uporabljanje odredb iz trgovinske pogodbe z Avstrijo. (Ukinitev razpisov C. br. 43.812/25 in C. br. 14.340/27.)* Ko je stopila v veljavo pogodba z Avstrijo, sem s točko 4.) razpisa C. br. 36.565 z dne 23. avgusta 1926. deloma ukinil pojasnila, ki so bila dana z razpisom C. br. 43.812 z dne 15. septembra 1925. Zaradi tega so se pojavila različna tolmačenja o tem, kaj je ostalo iz razpisa C. br. 43.812/25 v veljavi in kaj je prestalo veljati, ko je stopila v veljavo pogodba z Avstrijo. Da se odpravi v bodoče vsaka neenakost v tolmačenju, ukinjam s tem razpisom popolnoma razpis C. br. 43.812 z dne 15. septembra 1925.; za uporabljanje odredb iz pogodbe z Avstrijo, ki niso obsežene v končnem zapisniku, pa dajem ta-le pojasnila in navodila: 1.) Znižana stopnja iz tar. št. 148., točke 2.. se nanaša na zmlet pesek v razsutem stanju ali v vrečah; potemtakem nima zmlet pesek, ki prihaja v drugih zavojih, pravice do uporabljanja carine (MO Din. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 16. maja 1928., št. 110/XXXVII. — Pogodbo glej v Uradnem listu z dne 30. septembra 1926., št. 368/89, razpis C. br. 365/26 v Uradnem listu z istega dne, št. 369/89, razpis C. br. 43.812/25 v Uradnem listu z dne 26. septembra 1925., št. 302/ /90, in razpis C. br. 14.340/27 v Uradnem listu z dne 23. aprila 1927., št. 170/44. * Uradni list 110 z dne 31. oktobra 1927. 2. ) Lahka ženska konfekcija, omenjena, v tar. št. 356., sme biti iz vseh tkanin od rastlinskih in živalskih predilnih snovi, iz volne pa samo, če ni tkanina težja od 300 g na 1 m2. Dolžina plaščev se odmerja po sredi hrbtne dolžine od zgornjega do spodnjega robu. 3. ) Rute in šali se smatrajo za konfekcijo tudi, če so njih rese, ki izvirajo od niti snutka in votka, zvezane v več nego dva vozla. 4. ) Znižani dodatek na konfekcijo 150 ali 16Ö % se pobira samo tam, kjer sta vrsta konfekcije in vrsta tvarine izrečno imenovani v tar. št. 356. pogodbe z Avstrijo. Pripominjam, da velja znižani dodatek 150 % za navedene predmete samo, če je izdelan vsak izmed njih iz pletenih tvarin. Potemtakem se ne sme uporabljati dodatek ne na pletene bombaževe vrste ne na volnene tkane rute in šale, če so konfekcija — v prvem primeru, ker ni obsežen v tvarini tudi bombaž, v drugem pa, ker ni obsežena ta vrsta konfekcije. 5. ) Za mizarske izdelke za notranjo opremo stanovanj iz tar. št. 432. se smatrajo oni, ki dopolnjujejo v notranjosti stanovanj pohištvo, kakor n. pr. stenske police, stenska stojala, stenska obešala, stenske omarice, pisarniške omare, omare za led in drugi mizarski izdelki, ki služijo istemu namenu, kakor tudi predmeti, ki jih ofeseza pojem besede «pohištvo». 6. ) Za metela (žvrklje), otirače za obuvalo, za strgala za pred vrata in obešala v omarah iz tar. št. 435. se smatrajo: a) za metela — izdelki za kuhinjsko rabo, narejeni povsem iz lesa, ki so sestavljeni iz držaja in zvezdato narejene glave; b) za otirače za obuvalo — izdelki iz lesenih palic, med seboj izžlebljenih, ali okovanih, katerih zgornji del je zato, da se obuvalo bolje otira, na obeh robovih čestokrat tudi zarezan; c) za strgala za pred vrata —- izdelki iz lesenih kock, paralelopipedov in podobne oblike, skozi katere je prevlečena žica in ki so na ta način med seboj sestavljene tako, da je med poedinimi kockami presledek, ki mu je širina enako širini ali dolžini kocke, parafelopipeda itd.; ker je skozi ta. strgala prevlečena žica, se dado zviti ali uviti; in č) za obešala, v omarah za obleko — izdelki iz lesa, in žice, na katere se razprostira obleka, da se ne naguba. 7. ) Nepreluknjane pole iz celuloze se ocarinjajo po tar. št. 441., točki 2., samo, če jih uvažajo za precejanje neposredno iz pogodbenih držav kemijske tvornice; drugače pa jih je treba vedno ocarinjati po tar. št. 442., točki l.a. Pole iz celuloze, ki so tako preluknjane, da se ne morejo rabiti za karton, so ocarinjajo prav tako po tar. št. 441.., točki 2. Preluknjevanje je dovoljeno, če so prispele pole iz celuloze nepreluknjane, tudi v carinarnici, ako deklarant to zahteva bodisi v deklaraciji, bodisi s posebno vlogo. Pri preluknjanih polah iz celuloze, tudi v namo-tih. se ne sme zahtevati tako preluknjevanje, da bi ležale luknje pole ali namota druga nad drugo in bi se videlo skozi nje, da so pole preluknjane, ali da bi se mogla skozi te luknje potegniti šibica. Glavno je torej, da so pole ali namoti celuloze preluknjani; postranska stvar pa je, kako leže luknje druga proti drugi. Da so pole ali namoti celuloze resnično preluknjani, tako da se ne morejo rabiti za karton, se vidi že na njih zunanji strani, potem pa tudi, če se odvije nekoliko metrov z namota ali se pregledajo notranje pole. Ta ugotovitev popolnoma za^ došča in vsaka druga zahteva je neupravičena, tako da se preizkušajo pole in namoti samo na, ta način, ali so preluknjani ali ne. S to točko ukinjam tudi razpis C. br. 14.340 z dne 6. aprila 1927. 8. ) Vrečice in podobni izdelki s slikami iz tar. št. 464. so pogojeni že z opazko k tej tarifni številki; če se uporablja minimalna tarifa, se ne ocarinjajo po tar. št. 455. Ta razpis stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Poviri ah». V B e o g r a d u, dne 14. maja 1928.; C. br. 18.288. Namestnik ministra za finance: minister za trgovino in industrijo dr. M. Spaho s. r. 171, Navodila za uporabljanje odredb iz trgovinske pogodbe z Nemčijo.* Na podstavi člena 273. carinskega zakona in člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi dajem v zvezi z odredbami zakona o trgovinski pogodbi z Nemčijo ta-le novodila: 1. ) Od dne, ko je stopil v veljavo zakon o trgovinski pogodbi z Nemčijo, se sprejemajo na podstavi predposlednjega odstavka v členu 13. iste pogodbe tudi ona potrdila o izvoru blaga, ki jih izdajajo kmetijske zbornice; razen tega. se sprejemajo na podstavi končnega zapisnika k členu 13. tudi ona potrdila o izvoru blaga, ki jih izdajajo pristojne pogodbene primorske evropske države za blago iz prekmurskih dežel. Katero blago se smatra za blago iz prekmorskih dežel, je pojasnjeno v razpisu C. br. 18.292 z dne 14. maja 1928. 2. ) Dasi je rečeno v poslednjem odstavku člena 13. omenjene pogodbe, da smejo zahtevati carinska oblastva prevod potrdila o izvoru blaga, se vendarle to ne zahteva za, jezike, omenjene v-oddelku V. razpisa C. br. 43.918 z dne 18. junija 1922., dokler velja ta oddelek. 3. ) Kot drug način zavarovanja po prvem odstavku končnega zapisnika v členu 14. naj se sprejemajo za predmete iz člena 14. pod a), c), č), d) in f) zavarovanja, omenjena v točki 12.) razpisa C. br. 29.299 z dne 20. junija 1925. Za zaboje za prevažanje pohištva iz člena 14. pod f) se ne smatrajo udomačeni zaboji za vkladanje blaga, ki se smatrajo za priznane zunanje zavoje, nego smatrajo se transportna sredstva, po obliki in velikosti podobna vozovom za prevažanje pohištva, toda samo brez koles. Za prevozna sredstva iz člena 14. pod f) veljajo odredbe, dane v drugem odstavku točke 1.) razpisa C. br. 18.290 z dne 14. maja 1928. 4. ) Predmeti iz točke 14. pod b) se uvažajo po odredbah člena 14. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in po predpisih, izdanih za njega izvrševanje. Ko se vračajo predmeti, popravljeni v inozemstvu, se pobira carina vedno na vse, kar se je v inozemstvu dodalo,, kakor jei to določeno s členom 11. v predlogu zakona o obči carinski tarifi, in katera pravica je izrečno pridržana v končnem zapisniku k členu 14. za odstavek pod b). 5. ) V tar. št. 572., točki 2., so pogojeni samo namizni noži; pogojene stopnje po 160 dinarjev ali 250 dinarjev za 100 kg se morajo uporabljati samo na namizne nože, ne pa tudi na druge nože, žepne nožiče in britve. Drugi noži kakor tudi žepni nožiči in britve v zvezi s fino tvarino se ocarinjajo po maksimalni in minimalni stopnji tar. št. 572. uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi, kakor pač gre za uvoz iz pogodbene ali iz ne-pogodbene države. Carinarnicam odrejam, naj povsem postopajo po tem razpisu. V B e o g r a d u, dne 14. maja 1928.: C. br. 18.289. Namestnik ministra za finance: minister za trgovino in industrijo dr. M. Spaho s. r. 172. Navodila za uporabljanje odredb iz trgovinske pogodbe z Belgijsko-luxembourško carinsko unijo.** Na podstavi člena 273. carinskega zakona, člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in v zvezi z odredbami zakona o trgovinski pogodbi z B e! gij sko -1 u xe m b ou r š k o carinsko unijo dajem ta-le navodila: * «Službene Novine kraljevine Srba*, Hrvata i Slovenaca» z dne 16. maja 1928., št. 110/XXXVII. —■ Pogodbo glej v Uradnem listu z dne 12. januarja 1928., št. 6/4, razpis C. br. 18.292/28 v današnjem Uradnem listu, št. 174/52, razpis C. br. 43.918/22 v Uradnem listu z dne 5. avgusta 1922., št. 255/82, in razpis C. br., 29.299/25 v Uradnem listu z dne 4. avgusta 1925., št. 235/73. ** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 16. maja 1928., št. 110/XXXVII. — Pogodbo glej v Uradnem listu z dne 10. marca 1928., št. 67/24, razpis C. br. 29.299/25 pa v Uradnem listu z dne 4. avgusta 1925., št. 235/73. 1. ) Za predmete, omenjene v členih 12. in 13. naj se sprejemajo zavarovanja, omenjena v točki 12.) ra.zpisa C. br. 29.299 z dne 20. junija 1925. Povsem brez pomena je, ali prehajajo transportna sredstva iz člena 12. pod a) mejo sama po sebi ali pa jih transportirajo druga prevozna sredstva. V notranjem prometu se ne smejo uporabljati, ob povratku v inozemstvo pa smejo nositi nov tovor, ne glede na kraj, kjer so bila natovorjena v naši državi. Izvozno ekspedicijo teh transportnih sredstev sme izvršiti tudi kdo drugi, ne pa samo oni, ki se nanj glasi uvozna deklaracija, če predloži duplikat dotične uvozne deklaracije. 2. ) Na podstavi člena 11. so predmeti, navedeni v tem členu, oproščeni vseh davščin, kolikor se ne bi spravili v carinska skladišča, kakor je to določeno po naših avtonomnih odredbah. Pripominjam, da morajo imeti vzorci na kartonih iste lastnosti kakor vzorci, ki prihajajo brez podloge, t. j. služiti ne smejo nobeni drugi uporabi. Ob uvozu te vrste ni treba zahtevati izkaznice. 3. ) V naslovnem besedilu tar. št. 510., natisnjenem v cirilici, nista postavljeni za besedo: «prozore» besedi: «i ogledala», najši je ta vrsta stekla dogovorjena, kar se vidi iz francoskega besedila, kjer stoji: «et ä miroirs». Potemtakem se zaradi tega ne sme odrekati steklu za zrcala v tablah ali listih pravica do ocarinja-nja po tar. št. 510. pogodbe z Belgijsko-luxembour-ško carinsko unijo; to steklo se sme s takim imenovanjem tudi prijavljati. Nasprotno pa ni ne fasetirano ne pobarvano steklo iz tar. št. 510., točke 1., in iz tar. št. 511., točke 1., dogovorjeno z B el gij sk o-! ux e mbouršk o carinsko unijo in zato se te vrsti stekla ne smeta ocarinjati po znižanih stopnjah pogodbe z Belgijsko-luxembourško carinsko unijo. Steklo za okna in zrcala v tablah ali listih se mora, če s.e zahteva ocarinjanje po pogodbi z Bel-gijs:ko-luxembourško carinsko unijo, glede razdelitve po dolžini in širini prijavljati po razdelitvi, ki se je ukrenila v tej pogodbi. Carinarnicam odrejam, naj povsem postopajo po tem razpisu. V B e o g r a d u, dne 14. maja 1928.; C. br. 18.290. Namestnik ministra za finance: minister za trgovino in industrijo dr. M. Spaho s. r. 173 Navodila za uporabljanje odredb iz trgovinske pogodbe z združeno kraljevino Veliko Britanijo in Irsko.* Na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in v zvezi z odredbami zakona o trgovinski pogodbi z združeno kraljevino Veliko Britanijo in Irsko dajem ta-le navodila: 1. ) Ob uvozu koksa iz tar. št. 169., točke 4., ni treba izpolniti obveznosti, ki jo zahteva pogodbeno besedilo, dokler je koks po minimalnih in po> maksimalnih stopnjah uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi prost carine, kar pomeni, da se sme do tega časa uvažati tudi po katerikoli drugi poti, ne pa samo iz naših pomorskih pristanišč. 2. ) Na premog, ki se uvaža iz pogodbenih držav pri naših pomorskih pristaniščih, se plačuje poslov-nina po členu 19., točki 2. a), v predlogu zakona o obči carinski tarifi, ker je premog prost carine samo, če se uvaža pri naših pomorskih pristaniščih. 3. ) Točka 1. opazk k tar. št. 274. in tar. št. 275. se uporablja na način in ob pogojih, ki veljajo za uporabljanje opazke k tar. št, 274. in tar. št, 275. uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi. Odredbe točke 2. v opazkah k tar. št. 274. in tar. št. 276. in poslednji odstavek v opazki k tar. št. 276. veljajo tudi ob uporabljanju maksimalnih stopenj. Prav tako veljajo te odredbe kot dopolnitve prejšnjih pojasnil: katere preje se smatrajo za preje za nadrobno prodajo in katere ne — za vse vrste prej, ne pa samo za bombaževe, tudi ob uporabljanju obče tarife. S prvim odstavkom opazke k tar. št. 276. je dodatek na vse mercerizirane preje iz tar. št. 274., 275. in 276. znižan. 5.) Drugi odstavek v opazki k tar. št, 276. velja tudi, če se uporabljajo maksimalne stopnje; vendar * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 16. maja 1928., št, 110/XXXVII. — Pogodba glej v Uradnem listu z dne 22. marca 1928., št. 81/28. pa se mora postopati s škatlami iz kartona, v katerih se uvaža tudi drugo blago, ne pa samo bombaževa preja, na isti način, kakor je treba postopati, če se uvaža v njih bombaževa preja. Dodatki, znižani s pripombo k tar. št. 279., se pobirajo samo na blago iz te tarifne številke; torej se pobira, če je blago preprosto obrobljeno ali opremljene s preprostimi pridatki, dodatek 15 %, če pa je šivano ali ima druge obdelave, ki mu dajo značaj konfekcije, se pobira dodatek na konfekcije 100%. Seveda se pobira prav tako znižani dodatek 15 % tudi na bobinet s čipkastimi šarami za zavese in podobne domače potrebe v določeni dolžini in obrobljen. Ta razpis stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah»; z njim ukinjam razpis C. br. 26.902 z dne 19. junija 1926. VBeogradu, dne 14.maja 1928.; C.br. 18.291. Namestnik ministra, za finance: minister za trgovino in industrijo dr. M. Spaho s. r. katerih blago ima po členu 30. trgovinske pogodbe, sklenjene med našo kraljevino' in združeno kraljevino Veliko Britanijo in Irsko, pravico, ukoriščati največjo ugodnost. Kolonije, prekmorska posestva in mandatorske dežele, ki jih navaja omenjeni seznamek, so: Bahamas, Barbados, Bermuda, Britanska Guyana, Britanski Honduras, Ceylon, Cyper, Gambia, Goldcoast z Ashantee, severnimi ozemlji in Britansko deželo Togom, Hongkong, Leeward Islands, Malta, Mauritius, Nigerija z Britanskim Kamerunom, Palestina, Saint Helena, Seychells, Straits Settlements, Wind-rvarđ Islands: Grenada, Saint Lucia, Saint Vincent. Carinarnicam odrejam, naj postopajo od dne, ko se razglasi ta razpis v «Službenih Novinah», z blagom omenjenih dežel po največji ugodnosti. VBeogradu, dne 14. maja 1928.; C. br. 18.294. Namestnik ministra za finance: minister za trgovino in industrijo dr. M. Spaho s. r. 174. Izprememba razpisa C. br. 43.918/22 glede potrdil o izvoru blaga iz prek-morskih držav.* 176, Pravilnik za izvrševanje stanovanskega zakona z dne 30. aprila 1928.* Na podstavi člena 9. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonih o stanovanjih z dne 15. maja 1925., z dne 23. oktobra 1926. in z dne 29. oktobra 1927. predpisujem tu-le Glede na pojasnilo za končni zapisnik k členu 13. zakona o trgovinski in plovitveni pogodbi z Nemčijo, ki sem ga, dal v točki 1.) razpisa C. br. 18.289 z dne 14. maja 1928., je nastala potreba, izpremeniti tudi točko 3.) v oddelku I. razpisa C. br. 43.918/22. Zaradi tega in na podstavi člena 273. carinskega zakona izpreminjam točko 3.) v oddelku I. razpisa C. br. 43.918 z dne 18. julija 1922. tako, da se glasi: «Glede blaga iz prekmorskih držav, ki prehaja v ! krvi) ne glede na koleno sorodstva, ali po svaštvu, po pomorskih lukah pogodbenih evropskih držav skozi, zakonu, (braku) (sorodniki^ med možem in ženinimi carinska tranzitna skladišča, skozi javna hranišča, j krvnimi sorodniki ali med ženo in moževimi krvnimi skozi entrepote ali skozi svobodna pristanišča, spre- sorodniki) do vštetega tretjega kolena, usvojeni Pravilnik. K členu 2. Med rodbinske člane se štejejo vsi sorodniki po jemajo carinarnice potrdila o izvoru takega blaga, ki jih izdajajo s potrebnimi podatki nastopna oblastva dotičnih primorskih luk: 1. ) carinarnice; 2. ) trgovske, industrijske ali kmetijske zbornice; 3. ) uprave javnih hranišč, odnosno entrepotov; in 4. ) nadzorna oblastva, ki kontrolirajo promet z blagom v svobodnih pristaniščih (kakor n. pr. v hamburški luki «Freihafenamt der Deputation für Handel, Schiffahrt und Gewerbe»). Za blago iz prekmorskih držav se smatra vse blago, ki izvira iz izvenevropskih držav, izvzemši obrežne države v Afriki in Aziji ob Črnem, Rdečem in Sredozemskem morju. Potemtakem mora izdati potrdilo za blago iz obrežnih držav v Afriki in Aziji, ob črnem, Rdečem m Sredozemskem morju kakor tudi o izvoru blaga pristojno oblastvo dotične države.» Da pa ne bi nastal po tej izpremembi razpisa zastoj v ocarinjanju prispelega ali naročenega blaga, je treba postopati z njim od dne 1. avgusta 1928. z rezervo, da se smejo sprejemati potrdila o izvoru blaga, ki jih določa ta razpis, tudi od dne, ko je bil razglašen zakon o trgovinski in plovitveni pogodbi med našo kraljevino in Nemčijo, odnosno da se smejo sprejemati do dne 1. avgusta 1928. tudi Potrdila,, izdana po ukinjeni točki 3.) v oddelkti I. razpisa C. br. 43.918 z dne 18. julija 1922. VBeogradu, dne 14. maja 1928.; C. br. 18.292. Namestnik ministra za finance: minister za trgovino in industrijo dr. M. Spaho s. r. 175. Seznamek angleških kolonij, posestev in oiandatorskih dežel, katerih blago ima °h uvozu pri nas pravico, ukoriščati naj-večjo ugodnost.** Ministrstvo za zunanje posle mi je priobčilo z popisom K. T. br. 2173/28 seznamek angleških ko-‘°nij, prekmorskih posestev in mandatorskih dežel, * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 16. maja 1928., št. 110/XXXVII. Razpis C. br. 43.918/22 glej v Uradnem listu z «ne 5. avgusta 1922., št. 255/82, razpis C. br. 18.289 Pn v današnjem Uradnem listu, št. 171/52. ** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 16. maja 1928., št. 110/XXXVH. Slovenaca» z dne 19. maja 1928., št. 113/XXXVIH. otroci kakor tudi rejenci. «Dve osebi» iz točke 3.) sta osebi, zvezani s spredaj označenim sorodstvom. V sporu, ali je izvesten prostor soba ali ne, odloča sodnik. K členu 3. Število prebivalcev enega kraja se računi po uradni publikaciji «Prethodni rezultati popisa stanovništva» z dne 31. januarja 1921. izvzemši mesto Subotico, Id ima po definitivnih rezultatih 90.961 prebivalcev. Vse statistične podatke daje oblastvom, če je treba, direkcija državne statistike v Beogradu. Od dne 1. maja 1928. plačujejo vsi najemniki v vseh krajih desetkrat, odnosno dvanajstkrat večjo najemnino od predvojne, tudi če mislijo, da je njih stanovanje nehigiensko. Za mesto s preko 50.000 prebivalci mora biti, če proglase pristojna oblastva na zahtevo dotičnega najemnika stanovanje za nehigiensko, od prvega dne prihodnjega meseca po tem faktu višina najemnine ona, ki jo je plačal najemnik za mesec april 1928. Če pa spravi najemodajalec stanovanje v pravilno stanje, je najemnina od prvega dne prihodnjega meseca po tem faktu zopet desetkratna, odnosno dvanajstkratna, (Glej člen 6. zakona o stanovanjih.) V najemnino ne spadajo takse za vodo (vodarina), za smetišče, za čiščenje: ulice, pomivalnice in dimnikov. Te se plačujejo posebe, razen če ni z lastnikom izrečno urejeno drugače. Taksa za čiščenje kloseta zadeva lastnika. Če lastnik iz kakršnegakoli razloga sploh neče sprejeti najemnine, jo je treba deponirati pri pristojnem opštinskem sudu (županstvu), in sicer v roku, določenem za polaganje najemnine. Vsote, deponirane pri pristojnem prvostopnem, odnosno kotarskom ali okrajnem (sreskem) sodišču, preden stopi v veljavo ta pravilnik, se smatrajo za redno deponirane. . K členu 4. Za one najemnike, ki se jim stanovanje po členu 4. sedanjega zakona o stanovanjih ni odpovedalo do 1. maja 1928., se mora vršiti odpoved po odredbah civilnega zakona. Če je nastal prej spor med najemodajalcem in najemnikom glede izselitve po odredbah dosedanjih zakonov o stanovanjih, se mora izvršiti izselitev najemnika, ki izgubi zaščito po odredbah sedanjega zakona o stanovanjih, v rokih, označenih v členu 4. tega zakona, ne glede na obstoj spora. K členu 6. Komisija za ugotovitev, ali ustreza stanovanje občim gradbenim in najvažnejšim higienskim pogojem, odnosno ali je stanovanje spravljeno v pravilno stanje, sestoji iz treh članov: iz občinskega zdravnika, občinskega gradbenega inženjerja in občinskega odbornika. Če občina nima zdravnika, inženjerja, se vzameta namesto njiju samoupravna, če pa teh ni, državna ali privatna. Nagrado članom komisije plača oseba, ki zahteva ugotovitev katerega izmed faktov iz člena- 6. zakona o stanovanjih. K členu 7. Vse instance, ki so bile doslej pristojne za reševanje stanovanskih sporov, pa je sedaj njih pristojnost odpadla, morajo poslati v 15 dneh od dne, ko se razglasi ta pravilnik, vse predmete, ki še niso rešeni, pristojnim instancam. Denar, pobran kot denarna kazen, se pošlje Državni hipotekarni banki v korist fonda za zidanje malih stanovanj. Če se odločba o kazni razveljavi, odloči o povračilu kazni minister za socialno politiko na vlogo prizadete osebe. Vlogi mora biti priložena tudi izvršna odločba pristojnega sodišča, sod-benega stola. Denarno kazen pobirajo na ozemlju Srbije in Črne gore pristojna krajevna policijska oblastva, če dobe za to redno zahtevo od rednega sodišča; v ostalih krajih države pa jo pobirajo kotarska, odnosno okrajna (sreska) sodišča. Tako kotarska in okrajna (sreska) sodišča kakor tudi policijska oblastva nalagajo kot eksekutivni (izvršilni) organi pobrani denar obrestonosno neposredno pri Državni hipotekarni banki v korist fonda za zidanje malih stanovanj ter obveščajo o tem tudi pristojno sodišče, ki je poslalo zahtevo. K členu 8. V primerih, mišljenih v členu 2. in spadajočih pod a), b) in c) člena 10. zakona o stanovanjih z dne 15. maja 1925.. je rok za najemnikovo izselitev mesec dni, pod č), d), e) in f) člena 10. istega zakona pa 15 dni od dne, ko je postala odločba o odpovedi izvršna. Najemnik mora deponirati najemninski odstotek, ki pripada lastniku, ki ga pa ta neče sprejeti, pri pristojnem opštinskem sudu (županstvu). * Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah». V Beogradu, dne 16.maja 1928.; O.br.3976. Minister za socialno politiko: Čed. N. Radovič s. r. Razglasi osrednje vlade. Razglas, da se dado v promet poštne znamke po 25 in 50 Din, ki se jim je vrednost znižala na 10 Din.* Gospod minister za pošto in telegraf je odobril z odlokom z dne 2. maja 1928., št. 16.917, da se dado takoj v promet poštne znamke po 25 in po 50 Din, katerih vrednost se je znižala s pretiskom v državni markarnici na 10 Din, in da se računijo te znamko pri taksiranju pošiljk samo po tej znižani vrednosti 10 Din. Iz ministrstva za pošto in telegraf v Beogradu, dne 21. aprila 1928.; št. 16.917. Razglasi velikega župana ljubljanska oblasti. P. br. 4085. 3—2 Razpis učiteljskih služb na osnovnih šolah ljubljanske oblasti. Na osnovnih šolah ljubljanske oblasti so razpisane stalne učiteljske službe. Prošnje naj se vlože pri pristojnem šolskem upraviteljstvu najkesneje do dne 2 0. junija 192 8. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 23. maja 1928., št. 116. Popolni razpis učiteljskih služb glej v Uradnem listu 51 z dne 26. maja 1928. V Ljubljani, dne 16. maja 1928. Za velikega župana ljubljanske oblasti: vršilec dolžnosti prosvetnega inšpektorja dr. Capuder s. r. Vet. br. 435. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 14. do dne 20. maja 1928. Opazka: Imena sedežev sreskih poglavarjev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom za kuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Mehur časti izpuščaj konj. Brežice: Artiče (Dečna sela 1 dvorec), Globoko (Globoko 1 dvorec), Mostec (Mostec 1 dvorec), Zakot (Brezina 1 dvorec). Garje. Litija: Št. Lambert (Cvetež 1 dvorec), Velike Pece (Velike Pece 1 dvorec). Novo mesto: Trebnje (Gornje Medvedje selo 1 dvorec). Svinjska kuga. Brežice; Videm (Pesje-1 dvorec). Črnomelj: čeplje (Kralje 2 dvorca), Stari trg (Deskova vas 2 dvorca). Kočevje: Videm (Cesta in Zdenska vas po 1 dvorec), Stara cerkev (Nove Lužine 3 dvorci, Mlaka in Slovenska vas po 1 dvorec). Krško: Cerklje (Kalce 1 dvorec). Litija: Dob (Sad 1 dvorec), Krka (Trebna gorica 1 dvorec), Male Lese in Potok po 2 dvorca), Zagorica (Zagorica 1 dvorec). Novo mesto: Gorenje polje (Gorenje polje 1 dvorec), Prečna (Dolenja Straža 1 dvorec), Mirna peč (Hrastje 1 dvorec), Sela pri Šuinberku (Sela 2 dvorca), .Smuka (Smuka 1 dvorec), Št. Peter (Trška gora 1 dvorec), Trebnje (Gornje Ponikve 1 dvorec), Žužemberk (Klečet 4 dvorci, Prapreče 1 dvorec, Šmihel 2 dvorca, Hinje 2 dvorca, Malo Lipje in Retje po 1 dvorec). Svinjska rdečica. Kastav: Kastav (Kastav 1 dvorec). Kranj: Križe (Golnik 1 dvorec). Litija: Aržiše (Semnik 1 dvorec), Šmartno (Kot 1 dvorec). Čebelna gniloba. Kastav: Kastav (Brnasi v 1 dvorcu). V Ljubljani, dne 23. maja 1928. Za velikega župana ljubljanske oblasti: Fr. Černe s. r. L._ št. 465. Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 8. do dne 14. maja 1928. Srez Ostalih Na novo obolelih Ozdra- velih 1 Umrlih Ostalih v oskrbi Skupina tifuznlh bolezni. Radovljica .... 5 1 1 1 2 . 4 fikrlatlnka. — Scarlatlna. Črnomelj .... 11 3 1 i 12 Kamnik 1 1 Kranj 3 3 Krško 2 6 2 6 Laško 1 1 Litija 1 i 2 Ljubljana, srez . . 5 2 3 Ljubljana, mesto . 11 3 i 13 Novo mesto . . . 8 2 i 9 Skupaj . 43 15 6 3 49 Ošpice. - - Morbilli. Kastav 1 . 1 Kočevje 10 1Ö Kranj 6 1Ö 16 Krško 1 i 1 Laško .... i i Ljubljana, mesto . 16 6 14 8 ' Logatec .... 57 5 62 Novo mesto . . . 1 17 18 Skupaj . 92 39 16 115 Davica. — Diphteria et Croup. ; Kamnik 1 1 Kranj 1 1 i Ljubljana, srez . . 2 i i ! Skupaj . 4 2 i 1 Srez 1 Ostalih Na novo j obolelih ! Ozdra- velih Umrlih 11 Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebrospinalis epidemica. Ljubljana, srez . . • 1 • . 1 Dušijivi kašelj. — Pertussis. Kastav | 4 | . j 2 Sen. — Erysipelas. • 2 Kranj 2 2 Ljubljana, srez . . 4 4 Ljubljana,-mesto . 2 2 Novo mesto . . . 1 i i 1 Skupaj . 7 3 7 • 3 Krčevita odrevenelost - — Tetanus. Ljubljana, mesto . 1 • • 1 Vnetje hrbteničnega mozga. — Polyomyelitis acuta. Litija 1 • • 1 V Ljubljani, dne 18. maja 1928. Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. P. br. 2204/17—28. Preklic, odnosno popravek razpisa stalnih učiteljskih služb. Razpis učiteljskih služb, priobčen v Uradnem listu 48 z dne 19. maja 1928., se razveljavlja glede nastopnih služb: 1. ) Sirez Dravograd: mesto šolskega upravitelja na enorazredni osnovni šoli v Črnečah (pod 2.). 2. ) Srez Konjice: mesto učitelja na šestrazredni deški osnovni šoli v Konjicah (pod 3.). 3. ) Srez Maribor, levi breg: mesto šolskega upravitelja na petrazredni osnovni šoli pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah (pod 3.) in mesto šolskega upravitelja na šestrazredni osnovni šoli pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah (pod 4.). V točki 11.) pod naslovom: IV. Srez Gornji grad naj se dodasta za besedo: Šmartnem besedi: o b Paki. V Mariboru, dne 27. maja 1928. Za velikega župana mariborske oblasti: prosvetni inspektor dr. Kotnik s. r. L. št. 5/28. Desetdnevno poročilo o stanju bolnikov v javnih in privatnih bolnicah ali hiralnicah na ozemlju mariborske oblasti od dne 11. do dne 20. maja 1928. Ostanek prejšnjega meseca Tekoči mesec Bolnica ali hiralnica Prirastek skupaj odpuščenih umrlih Skupaj Ostalih Splošna javna bolnica v Celju 201 71 272 81 5 86 186 Splošna javna bolnica v Čakovcu .... 100 56 156 64 64 92 Splošna javna bolnica v Mariboru .... 377 171 548 155 6 161 387 J Splošna javna bolnica v Murski Soboti . 141 31 172 35 35 137 Splošna javna bolnica v Ptuju 57 32 89 28 1 29 60 Splošna javna bolnica ^ 1 v Slovenjgradcu . 81 57 138 47 1 48 90 Bolnica Rdečega križa v Konjicah .... 15 4 19 6 6 13 Bolnica Križevniškega reda v Ormožu . . 30 22 52 19 1 20 32 Bratovska skladnica v Velenju .... 3 1 4 4 . 4 Bratovska skladnica v Črni 19 7 26 11 11 15 Sanatorij v Vurbergu . 60 4 64 4 1 5 59 Hiralnica v Vojniku . 193 1 194 1 1 . - 1 193 Hiralnica v Ptuju . . 138 1 139 1 2 3 136 Hiralnica vMuretincih 14 14 14 Skupaj . 1430 458 1888 456 17 473 1415 V Mariboru, dne 24. maja 1928. Po odredbi velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r. L. št. 20/28. Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 15. do dne 21. maja 1928. Srez Ostalih i Na novo obolelih Ozdra- velih Umrlih Ostalih 1 v oskrbi 1 Rdečice. - - Rubeola. Celje i i 1 Skupina tifuznih bolezni. Celje 6 3 3 Celje, mesto . . . 1 1 ; Dolnja Lendava . . i - ' i ; Gornji grad . . . 2 2 1 Ljutomer 2 1 1 Maribor, levi breg . 2 . 2 Prelog 1 a 1 1 Ptuj i 1 Šmarje pri Jelšah . 1 . • i 1 Skupaj . 15 2 4 1 . ! 13 Griža. — Dysenteria. Celje 1 * > Škrlatinka. — Scarlatlna. Celje 2 2 Čakovec 3 1 4 Dolnja Lendava . . -7 4 3 i Gornji grad . . . 4 3 . i 6 i Ljutomer .... 2 2 Maribor, desni breg 8 . 8 i Maribor, levi breg . 3 3 Maribor, mesto . . 9 i i 9 Murska Sobota . . 1 . i Prelog 11 i 10 I Ptuj 7 3 io ! Ptuj, mesto. . . . 1 i ! Slovenjgradec . . i i 1 S Šmarje pri Jelšah . 2 . 2 j Skupaj . 60 9 7 i 61 Ošpice. — Morbilli. Celje 1 1 Dolnja Lendava. . 2 5 5 2 Prevalje 1 1 Ptuj 20 29 22 27 Ptuj, mesto . . . 3 4 3 4 Šmarje pri Jelšah . 1 1 Skupaj . 27 39 30 j . 36 Davita. — Diphteria et Croup. Ljutomer .... 1 . 1 Maribor, levi breg . 1 i Maribor, mesto . . i 2 3 Prevalje i 1 * 1 2 Šmarje pri Jelšah . i . 1 1 . Skupaj . 4 4 2 i . 6 Dušijivi kašelj. — Pertussis. Ljutomer 3 3 Prevalje 9 • . i 9 Ptuj 3 • I 3 Skupaj . 15 • I 3 1 . 12 Šen. — Erysipelas. Maribor, desni breg 1 1 1 • i i Maribor, levi breg . 1 [ i . j i -Šmarje pri Jelšah . v 1 ■ 1 i 1 Skupaj . j 1 3 I 1 i 2 1 4 Krčevita odrevenelost. - - Tetanus. i Ljutomer .... 1 i i Prelog i • i Ptuj i i Skupaj . 2 1 i • i 2 i Vranični prisad. — Anthrax. 1 Maribor, desni breg | 1 1 . Prelog j 1 i 2 Skupaj . 2 i 1 2 : V Mariboru, dne 24. maja 1928. Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r. Razglasi sodišč in sadni)] obiastei. Preds. 486/5/28—1. Razglas. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo Milana Paternostra, računskega ravnatelja P1^ delegaciji ministrstva financ v Ljubljani, za tolmača nemškega jezika pri deželnem sodišču v Ljubljani- Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 23. maja 1928. Pređs. 508/5/28—1. Razglas. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo Lavoslava Sevnika, notarja v Ormožu, za tolmača nemškega jezika pri okrajnem sodišču v Ormožu. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 23. maja 1928. Preds. 363/4/28—2. 3—3 Razpis. Pri okrožnem sodišču v Mariboru se odda mesto jetniškega paznika; obenem se od-dado vsa druga mesta, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali zaradi njega. Mesta pa se oddado le po premestitvi jetniškim paznikom, ki so že v pragmatični službi. Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in svojeročno spisane prošnje po službeni poti najkesneje do dne 25. junija 1 9 2 8. pri podpisanem predsedništvu. Ker se oddado tudi mesta, ki se izpraznijo tekom razpisa ali po premestitvi, naj navedejo prosilci izrečno vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila. Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 18. maja 1928. U 117/28—13. 1198 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 10. maja 1928., da je Rafael Marn, 24 let star. kovač v Št. Rupertu št. 87, kriv prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih po-trebščm in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imel dne 25. aprila 1928. na sejmu v Sevnici, kjer je prodajal razno železnino, torej življensfco potrebščino, na njej niti podrobno niti sumarno označenih cen tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl. Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. navedenega zakona na 12 ur zapora in na 25 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 12 ur zapora. Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek II., dne 20. maja 1928. S 14/27—20. 1213 Odprava konkurza. Prezadolženka: firma Franc Stres, cvetličarna Palma, v Podčetrtku. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 14/27—2 o imovini te prezadolženke, je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava. Okrožno sodišče v Celju, oddelek L, dne 23. maja 1928. S 19/25—12. . - 1197 Odprava konkurza. Prezadolženec: Ivan Bračko, trgovec v Gornji Radgoni. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 19/25—2 o prezadolženčevi imovini, je po § 139. k. r. odpravljen, ker je bila vsa masa razdeljena. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III., dne 10. maja 1928. S 10/28—2. 1219 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Adolfa Ander-1e j a. posestnika in gostilničarja v Maribora, Koroška cesta št. 3, in Julijane A n d o r 1 c j e v e, isto-tam. Konkurzni komisar: dr. Franc Peitler, višji sodni svetnik okrožnega kot trgovinskega sodišča v Mariboru. Upravnik mase: dr. Karel Slokar, odvetnik v Maribora. Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču v sobi st. 84 dne 3 1. maja 1928. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 5. julija 1928. Ugotovitveni narok Pri podpisanem sodišču dne 19. julija 192 8. ob rtesetih. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, oddelek III., dne 23. maja 1928. S 12/28—2. 1220 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Franca Starci č a, trgovca v Mariboru, Vetrinjska ulica št. 15, registriranega pod firmo: Franc Starčič, trgovina z mešanim blagom v Mariboru, in njegove žene, Marije Stareičeve, istotam. Konkurzni komisar: dr. Franc Peitler, višji sodni svetnik okrožnega kot trgovinskega sodišča v Maribora. Upravnik mase: dr. Mihael Stajnko, odvetnik v Maribora. Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču v sobi št. 84 dne 2. j u n i j a 1 9 2 8. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 7. julija 1928. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 21. julija 1928. ob desetih. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, oddelek III., dne 25. maja 1928. C II 702/28—1. 1131 Oklic. Miloš Pšeničnik, trgovec v Celju, po drju. Rihardu Pintarju, odvetniku v Celju, je vložil zoper Franca Marinška in Marijo M a r i n š k o v o, zasebnika v Celju, sedaj neznanega bivališča, po skrbniku na čin Josipu Pogačarju tožbo zaradi 5786 Din 50 p s pripadki. Narok za ustno razpravo se jo določil na dan 15. junija 192 8. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 6. Ker je bivališče obeh tožencev neznano, se jima postavlja za skrbnika Josip Pogačar, višji sodni ofi-cial v p. v Celju. Okrajno sodišče v Celju, oddelek IL, dne 8. maja 1928. C 95/28—1. 1218 Oklic. Bara Medved, užitkarica v Malem Nerajcu št. 35, po pooblaščencu Martinu Panjanu, posestniku v Malem Nerajcu št. 12, je vložila zoper Janeza Gašper iča, posestnika v Malem Nerajcu št. 35, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 6250 Din in užitka peto. 408 Din s pripadki. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 13. junija 1928. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 7. Ker je bivališče Janeza Gašperiča neznano, se mu postavlja za skrbnika Niko Furlan, sodni kanc-list v Črnomlju. Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek IL, dne 24. maja 1928. C 83/28—1. 1207 Oklic. Peter Lackner in Marija Lackner v Kočevju št. 113 sta vložila zoper Janeza Lackner j a iz Mozlja št. 11 tožbo zaradi 250 Din s pripadki. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 3. junija 1928. ob pol dvanajstih pri tem sodišču y sobi št. 3. Ker je sedanje bivališče Janeza Ladknerja neznano, se mu postavlja za skrbnika Franc Hude, sodni oficial v p. v Kočevju. Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek IL, dne 23. maja 1928. C 86/28—1. 1205 Oklic. Josip Wittreich, posestnik v Klinji vasi št. 18, ki ga zastopa dr. Štefan Rajh, odvetnik: v Kočevju, je vložil zoper Jožefo Wittreichovo, posestnikovo hčer iz Klinje vasi št. 18, po skrbniku ad boe predlog, da bi se postavil skrbnik zaradi 210 Din. Narok za ustno razpravo se jo določil na dan 2 3. junija 1 928. ob enajstih pri tem sodišču v sobi št. 3. Ker je sedanje bivališče Jožefe Wittreichove neznano, se ji postavlja za skrbnika Franc Hude, sodni oficial v p. v Kočevju. Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek IL, dne 23. maja 1928. C H 564/28—d. 1248 Oklic. Franc Remic, posestnik in inlmar v Kraševem, je vložil zoper Ivana Ambrožič a, posestnikovega sina iz Gabrja, tožbo zaradi 3600 Din. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 9. junija 1928. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi) št. 50. Ker je sedanje bivališče Ivana Ambrožiča neznano, se mu postavlja za skrbnika Ivan Hibšer, sodni sluga v p. v Ljubljani. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek II., dne 16. maja 1928. C 65/28—1. 1017 Oklic. Janez Vrbovšek, posestnik v Malem Podlogu št. 13, je vložil zoper 1.) Antona Bromšeta, posestnika v Anžah, sedaj neznanega bivališča, in 2.) Ano Bromšetovo, posestnico v Anžah, tožbo zaradi 5000 Din. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 0. junija 1928. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 5. Ker je bivališče Antona Bromšeta neznano, se mu postavlja za skrbnika Konrad Losclidorfer, kanc-list v Sevnici. Okrajno sodišče v Sevnici, dne 5. maja 1928. T 24/28—5. 1204 Uvedba postopanja za dokaz smrti. Franc 0 m uleč, posestnikov sin v Grabono-skem vrhu št. 70, rojen dne 1. septembra 1895. v Gra-bonošu, srez Ljutomer, in tja pristojen, je odšel dne 4. februarja 1919. (ob zasedbi današnje avstrijske Radgone) v Radgono ter prišel zvečer istega dne na radgonski kolodvor v stražno sobo, da bi tam prenočil in se dragi dan odpeljali v Celje. To noč so Nemci napadli Radgono in pri tem je bil Omulec po strojni puški ustreljen. Tri dni pozneje, ko je jugoslovanska posadka zopet zasedla kolodvor, so našli Omulca v čakalnici, lej er je bila takrat stražarnica, mrtvega. Priča Ivan Borko je bil navzočen, ko so ga našli mrtvega in so ga potem dne 8. februarja 1919. pokopali v Gornji Radgoni. Ker je potemtakem verjetno, da je Franc Omulec umrl, se uvaja na prošnjo Frančiške Omulčeve, posestnice v Grabonoškem vrhu št. 70, postopanje za dokaz smrti ter se izdaja vsakomur poziv, naj poroča o pogrešancu do dne 1. septembra 1928. sodišču ali obenem postavljenemu skrbniku, Jakobu Kocmutu, stanovniku v Grabonoškem vrhu št. 73. Po tem roku in po sprejemu dokazov se bo od-ločilo o predlogu. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 17. maja 1928. T 44/28—4. 1245 Uvedba postopanja za dokaz smrti. Štefan Maučec, posestnik, v Gančanih, rojen dno 27. junija 1876. istotam in tja pristojen, je odšel pred 18 leti v Ameriko in je od meseca novembra 1916. pogrešan. Po izpovedbi prič Mihaela Gruškovnjaka in Matjaža Tratnjeka je Štefan Maučec v bolnici Saint Betlehemu, Amerika, meseca novembra 1916. umrl za neko boleznijo v glavi. Priči sta videla, kako je Maučec ležal na mrtvaškem odra, in prvi (Gruškov-njak) se je tudi udeležili njegovega pogreba. Ker je potemtakem verjetno, da je Štefan Maučec res umrl, se uvaja na prošnjo žene, Bare Mauče-čeve, rojene Horvatove, posestnice v Beltincih št. 170, postopanje za dokaz smrti ter se izdaja vsakomur poziv, naj poroča o pogrešancu do dne 10. septembra 1928. sodišču ali pa obenem postavljenemu skrbniku, Martinu Baligaču, posestniku v Beltincih št. 116. Po preteku tega roka in po sprejemu dokazov se bo odločilo o predlogu. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IV. dne 24. maja 1928. A 215/25—29. 1206 Poklic dediča neznanega bivališča. Karolina Apih, rojena Matkovič, kuharica in žena krojača Franca Apiha, naposled stanujoča v Slatini, Romunija, Strada Abator 26, je dne 27. maja 1918. tam umrla. Poslednja volja se ni našla. Razen zapuščino po zapustničinem vdovcu, Francu Apihu, umrlem dne 3. aprila 1919. v Bukarešti, je vpošteven kot dedič vnuk po zapustničini prej umrli hčeri, čigar ime in bivališče sodišču ni znano. Ta vnuk se pozivlje, naj se v enem letu od današnjega dne zglasi pri tem sodišču. Po tem roku se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z Alojzijem Lipužičem, sodnim kanclistom v Brežicah, ki se je postavil odsotnemu dediču za skrbnika. Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek L, dne 11. maja 1928. A I 372/28—4. 1125 3—3 Poziv dedičem, volilojemnikom in upnikom inozemskega državljana. Karel Pol ek, vratar v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1, pristojen v Andelsko Horo, državljan republike Češkoslovaške, je dne 28. februarja 1928. umrl. Sporočilo poslednje volje se ni našlo. Vsi dediči, volil oj emniki in upniki, ki so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ali v tuzemstvu živeči tujci, se pozivljejo, naj napovedo svoje zahteve do zapuščine najkasneje do dne 10. avgusta 1928. pri podpisanem sodišču. Sicer bi se smela zapuščina izročiti ne glede na te zahteve inozemskemu oblastvu ali osebi, ki jo poveri to oblastvo. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek L, dne 10. maja 1928. T 91/26—10. " 1224 Amortizacija. Na prošnjo mariborske podružnice Ljubljanske kreditne banke se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnega garancijskega pisma, ki ga je rečena podružnica baje izgubila: Garancijsko pismo Ljubljanske kreditne banke, podružnice v Mariboru, z dne 12. oktobra 1920., naslovljeno na glavno carinarnico v Mariboru, s katerim je prevzela garancijo za Elektrarno Falo v Fali ob Dravi do zneska Kj. 20.000'— za izvoz motorja zaradi popravila!. Imetnik tega garancijskega pisma se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je garancijsko pismo brez moči. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III., dne 18. maja 1928. P 25, 37, 38/28—1. 1067 Razglasitev preklicev. S sklepom podpisanega sodišča so bile. te-le osebe preklicane: 1. ) Ana Probst, zasebnica v Vratji vasi (sklep z dne 27. januarja 1928., L 5/27—17), zaradi slaboumnosti omejeno; pomočnik: Ivan Gregorc, posestnik v Vratji vasi. 2. ) Alojzij Kvas, posestnikov sin v Stari gori (sklep z dne 27. februarja 1928., L 6/27—4), zaradi slaboumnosti popolnoma; skrbnica: Terezija Kvas, posestnica v Stari gori. 3. ) Leopold Z a h a r i a s, posestnikov sin v Stogovcih (sklep z dne 27. februarja 1928., L 1/28—4), zaradi umobolnosti popolnoma; skrbnik: Anton Za-barias, posestnik v Stogovcih. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, dne 6. aprila 1928. E 133/28—11. 1043 Dražbeni oklic. Dne 13. junija 1 928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gabrje, vi. št. 209 (hiša z drvarnico in dvoriščem). Cenilna vrednost: 20.485 Din; vrednost prite-klin: 4060 Din; najmanjši ponudek: 13.657 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek H., dne 3. maja 1928. E 298/27—17. 1164 Dražbeni oklic. Dne 18. junija 1 928. ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vrhpolje, vi. št. 95 (hiša z mlinom, žago, gospodarskimi poslopji in zemljišči v izmeri 50.017 m2). Cenilna vrednost: 82.525 Din 20 p; najmanjši ponudek: 41.262 Din 60 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Brdu, oddelek II., dne 26. aprila 1928. E 320/28—7. 1044 Dražbeni oklic. Dne 18. junija 1928. ob pol desetih bo; pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mengeš, treh četrtink vi. št. 48, 49, 212, 789 in 878. Cenilna vrednost: 87.954 Din; vrednost priteklin: 360 Din; najmanjši ponudek: 58.636 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek II., dne 26. aprila 1928. E 956/27—11. 1160 Dražbeni oklic. Dne 2 0. junija 1928. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Znojile, vi. št. 35 in 65. Cenilna vrednost: 11.940 Din; najmanjši ponudek: 7960 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek II., dne 4. maja 1928. E 504/27—16. 966 Dražbeni oklic. Dne 19. junija 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Križe, vi. št. 213, 322 in 106. Cenilna vrednost: 18.135 Din 95 p; vrednost priteklin: 550 Din; najmanjši ponudek: 12.458 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa so opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kozjem, dne 16. aprila 1928. E 141/28—6. 1107 Dražbeni oklic. Dne 13. junija 192 8. ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Dovje, vi. št. 60. Cenilna vrednost: 64.810 Din; najmanjši ponudek: 43.860 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kranjski gori, oddelek H., dne 6. maja 1928. E 301/28-5. 1099 Dražbeni oklic. Dne 16. junija 1 928. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Jedert, vi. št. 46 (hiša št. 46 v Trnovem hribu z zemljiščem). Cenilna vrednost: 6520 Din 50 p; vrednost priteklin: 57 Din; najmanjši ponudek: 4350 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Laškem, oddelek II., dne 5. aprila 1928. E 183/28. 1155 Dražbeni oklic. Dne 14. junija 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gradiško predmestje, vi. št. 191 (vrt z ograjo). Cenilna vrednost: 72.060 Din; najmanjši ponudek: 48.050 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 8. maja 1928. E 93/28-7. 1029 Dražbeni oklic. Dne 12. junija 192 8. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Štrekljevec, vi. št. 180 in 265. Cenilna vrednost: 35.650 Din; najmanjši ponudek: 23.767 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II., dne 22. aprila 1928. E 79/28—7. 965 Dražbeni oklic. Dne 18. junija 1928. oh desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Straža, vi. št. 51 in 737. Cenilna vrednost: 21.500 Din; najmanjši ponudek: 14.333 Din 34 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mokronogu, oddelek II., dne 24. aprila 1928. E 51/28—(12. 1027 Dražbeni oklic. Dne 15. junija 1 928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Grajenšak, vi. št. 34. Cenilna vrednost: 11.245 Din; vrednost priteklin: 70 Din; najmanjši ponudek: 7543 Din 50 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV., dne 21. aprila. 1928. E 101/28. 892 Dražbeni oklic. Dne 19, junija 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Šoštanj, vi. št. 244. Cenilna vrednost: 468.130 Din; vrednost prite-klin: 3270 Din; najmanjši ponudek: 312.086 Din 66 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. - Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek II., dne 11. aprila 1928. E 165/28. 964 Dražbeni oklic. Dne 2 2. junija 1 928. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Reko, vi. Št. 102. Cenilna vrednost: 63.584 Din 20 p; vrednost pri-teklin: 7303. Din: najmanjši ponudek: 50.000 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Vranskem, oddelek II., dne 26. aprila 1928. E 184/28. "" 1163 Dražbeni oklic. Dne 2 2. junija 1928. ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Podvrh, vk št. 252. Cenilna vrednost: 71.169 Din 25 p; najmanjši ponudek: 47.446 Din 18 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Vranskem, oddelek II., dne 14. maja 1928. E 58/28—dl. 1176 Dražbeni oklic. Dne 21. junija 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kamnik, vi. št. 690. Cenilna vrednost: 22,162 Din; najmanjši ponudek: 10.775 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Vrhniki, oddelek II., dne 18. maja 1928. Razglasi raznih uradov in oblastev. 176. Sibinj pri čuvajnici št. 73 postajališče z nazivom: Stari Slatinik. Odpravljanje potnikov in prtljage se vrši v vlaku z doplačilnimi vozovnicami brez doplačila, in sicer samo z onimi vlaki, ki se po voznem redu ustavljajo na omenjenem postajališču. Na XV. strani daljinarja naj se vpiše tik za postajo z nazivom: Stari Sivac — «Stari Slatinik 1/5». Razdalja postajališča z nazivom: Stari Slatinik od postaje z nazivom: Sibinj znaša 5 km, od postaje z nazivom: Oriovac pa 8 km. Na 162./163. strani imenika železniških postaj naj se vpiše med postajama z nazivom: Stari Sivac in: Stari Vrbas postajališče z nazivom: Stari Slatinik; v drugi razpredelek naj se vpiše: «St-1.»; v tretji razpredelek «Z», v peti razpredelek «16», v šesti razpredelek črka «v» in v sedmi razpredelek črka «d». V železniški karti k imeniku postaj naj se vpiše na desni strani proge v smeri: Slavonski Brod-Za-greb Grk Kol. med postajama z nazivom: Sibinj in: Oriovac v kvadratu 16 postajališče z nazivom: Stari Slatinik. Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 1. maja 1928.; G. D. br. 19.031/28. ❖ Lokalna tarifa z dne 1. oktobra 1926. Izprememba. Z veljavnostjo od dne 1. junija 1928. naj se prečrta v tej tarifi na 47. strani vsa izjemna tarifa br. 39. V abecednem seznamku predmetov, ki so uvrščeni v izjemne in izvozne tarife na 68. strani, naj so povsod prečrta izjemna tarifa br. 39., prav tako pa naj se prečrtajo predmeti, ki imajo samo izjemno tarifo br. 39. Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 1. maja 1928.; G. D. br. 30.433/28.** * Imenik železniških postaj kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 1. avgusta 1927. Na 32./S3. strani v imeniku železniških postaj naj se prečrta v 1. in 33. razpredelku pri postajališču z nazivom: Cirknica obračunska postaja z nazivom: Šent lij, namesto nje pa naj se vpiše postaja z nazivom: Pesnica. Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 3. maja 1928.; G. D. br. 27.624/28. Razglas o popisu hranilnih vlog in vrednostnih papirjev, ki so v depotu bivših poštnih hranilnic na Dunaju in v Budimpešti.* Vsi lastniki hranilnih vlog in vseh vrst depozitov vrednostnih papirjev pri bivših poštnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti se pozivljejo, naj jih prijavijo pristojnim poštam ali poštni hranilnici v Beogradu ali njenim podružnicam v Sarajevu, Zagrebu, Ljubljani in Skoplju. Prijave se morajo glasiti tako-Ie: «Jaz spodaj podpisani............v . . . . prijavljam svojo terjatev pri bivši poštni hranilnici na Dunaju (v Budimpešti) v znesku K . . . v . . na podstavi hranilnih vlog (rentne knjižice). Obenem pooblaščam poštno hranilnico v Beogradu, da prevzame gorenjo terjatev, odnosno vrednostne papirje, in se zavezujem, da povrnem vse stroške prenosa. Za potrditev prilagam naslednje dokumente: 1. ) vložno knjižico (rentno knjižico); 2. ) potrdilo o državljanstvu in domicilu v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kraj........................ Datum....................... a) Za prijave hranilnih vlog: 1. ) Vložno knjižico. 2. ) Dokaz o državljanstvu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in o domicilu izven mej republike Avstrije ali Madžarske. Državljanstvo se more dokazati z domovnico ali s potrdilom občine, da je prosilec pristojen v eno ali drugo občino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Domicil se more dokazati s potrdilom policije ali občine, da ima prosilec stalno bivališče v naši kraljevini. b) Za prijavo rentnih depozitov: 1. ) Rentno knjižico ali listino o depozitu. Ce stase te listini izgubili, mora jamčiti lastnik depozita pismeno za vse škode, ki bi utegnile nastati z izročitvijo depozita. 2. ) Kakor zgoraj. Obrazce, izpolnjene in podpisane po osebah, ki so za to upravičene, mora izročiti prosilec s prilogami vred pristojni pošti ali neposredno poštni hranilnici v Beogradu ali njenim podružnicam. Poštna hranilnica v Beogradu. Št. 460/prez/28. 3—1 Razpis. Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani razpisuje na elektrotehničnem institutu mesto za asistenta s prejemki uradnika v 9. skupini I. kategorije. Pogoji: naše državljanstvo, absolvirana visoka šola elektrotehnične stroke z opravljenim drugim državnim izpitom in končana vojaška služba. Prošnji morajo biti priloženi dokumenti, našteti v členu 12. uradniškega zakona. Kompetent! naj pošljejo prošnje do dne 15. junija 1 9 2 8. podpisanemu rektoratu. Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, dne 21. maja 1928. Rektor: Nahtigal s. r. Št. 2619. 1246 Razpis dobave. Razpisuje se dobava 2250 kg rudninskih olj in bencina. Ponudbe naj se vlože do dne 1 2. j u n i j a 1 9 2 8. Več pri podpisani direkciji. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci (pošta Griže), dne 29. maja 1928. Št. 7302. 1215 Razglas. Zakup lova krajevne občine Sv. Katarine sem podaljšal dosedanjemu zakupniku. Razglas z dne 14. aprila 1928., št. 5508, objavljen v Uradnem listu 43 z dne 4. maja 1928., je postal zaradi tega brezpredmeten. V Kranju, dne 21. maja 1928. Sreski poglavar: Žnidarčič s. r. Razne objave. 1247 Objava. Mestna hranilnica v Mariboru bo obrestovala izza dne 1. julija 1 928. vezane vloge po 7y2 %. Strankam, ki bi se s to obrestno mero ne strinjale, je na izvolji, svoje naložbe dvigniti po preteku odpovednega roka. V Mariboru, dne 23. maja 1928. Tarifna obvestila.* ^‘djinar železnic in imenik železniških postaj kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Otvoritev postajališča z nazivom: Stari Slatinik za promet potnikov in prtljage. d( p'16 maja s