REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
cialistične a ljudstva
LJUBNO
GORNJI GRAD
na	osvoboditve Gornje Savinjske	prišla na Štajersko še XIV. diše-	doline. Zaželel je prebivalcem	vizija, je bil preporod osvobo-
visim, kar je zbor datno popestrilo
delo v amou-
nase
Na množičnem zborovanju v Savinjskem gaju je govoril general Frane Poglajen-Kranjc
Slavnostna seja SO Mozirje
V dvorani kulturnega doma v Mozirju so se zbrali vsi zbori občinske skupščine in predstavniki družbenopolitičnih organizacij k slavnostni seji.
Vabljeni so bili tudi številni gostje, nekdanji borci, aktivisti in predstavniki širše regije. V delegaciji pobratene občine Čajetine so bili: Milovan Sta-matovič, Ljubiša Knežević in Pero Mihajlović. Navzoče je pozdravil in sejo otvoril predsednik skupščine občine-Alojz Plaznik. Sledil je spomin padlim borcem in polaganje venca pred spomenik žrtvam fašizma. Nato so pionirji pozdravili zasedanje skupščine in predsednike nekdanjih partizanskih enot.
Slavnostni govornik je bil sekretar predsedstva občinskega' komiteja zveze komunistov Mozirje Mirko Strašek.
Orisal je velikanski pomen osvobojenega ozemlja Gornje Savinjske doline v letu 1944, pa tudi sedanje razmere v svetu in doma. Posebej je poudaril dejstvo, da gospodarstvo mozirske občine, kljub vsem znanim težavam, v letošnjem letu dosega odlične rezultate, pa tudi varnostno — politične razmere v občini so na zadovoljivi ravni. Pomembnih nalog seveda ne manjka, navdih za njihovo dosledno uresničevanje in za premagovanje nakopičenih težav, pa bo treba iskati tudi v svetlem in herojskem izročilu narodnoosvobodilne borbe in revolucije, je na koncu poudaril slavnostni govornik.
V nadaljevanju slavnost seje so nato najprej raz1 prapor odbora pokrajin,1 skupnosti borcev varnostr obveščevalne službe Osvol dilne fronte za Stajersl zatem pa so podelili jubilej priznanja partizanskim er tam za njihov herojski pi pevek pri osvobajanju Gor Savinjske doline. Ob40-letr tega pomembnega dogodka priznanja prejele skupne borcev Šlandrove in Zid; škove brigade, 14. divizije, grupe odredov, Koroških p tizanskih enot, 3. VDV brigade, odbor pokrajinske skupnosti borcev VOS OF za Štajersko in odboru aktivistov OF celjsko- savinjskega okrožja. Naslednja pomembna točka je bil sklep o poimenovanju osnovne šole na Ljubnem ob Savinji po Šlandrovi brigadi in osemletke v Mozirju po 2. grupi odredov. Posebej tople in spodbudne besede je na vse udeležence slavnostne seje in delovne ljudi ter občane mozirske občine naslovil predstavnik pobratene srbske občine Čajetina.
Na seji so slavnostno podelili občinske nagrade, plakete in značke. Posebna priznanja ob 40-letnici Osvoboditve Gornje Savinjske doline so podelili za delež v osvobodilnem boju osmim skupnostim borcev in to:Šlandrove brigade, Zidanškove brigade, XIV. divizije,
II.	grupe odredov. Koroških partizanskih enot, III. VDV brigade, VOS—OF in Odboru aktivistov celjsko-savinjskega okrožja.
Občinski nagrajenci
Ob letošnjem občinskem prazniku so spet podelili nagrade, oziroma občinska priznanja.
Plaketo občine Mozirje
TOZD MGA Nazarje, za prizadevnost in nadpovprečne poslovne uspehe:	Krajevna
konferenca ZVRS Mozirje, je že vrsto let ena najzaslužnejših organizacij v občini pri uresničevanju zasnov ŠLO in družbene samozaščite.
Anton Vrhovnik, za izredne poslovne uspehe pri vodenju ZKZ in vsestransko družbenopolitično dejavnost
Denarno nagrado
Jožica Vratanar iz Gorenja-Glina Nazarje, za prizadevno delo v samoupravnih organih in za krepitev delegatskega' sistema	v-
Prosvetno društvo Mozirje, za dolgoletno prosvetno dejavnost in prizadevanja pri prenovi Kulturnega doma v Mozirju
Franc Goljuf, kapelnik godbe na pihala, za požrtvovalno delo pri vodenju občinske godbe
Značko občine Mozirje
Frančiška Brezovnik iz Savine, za uspešno gospodarje-
Množica na ljudskem zborovanju v Savinjskem gaju. To je bila tudi osrednja proslava 40-obletnice prve osvoboditve Gornje Savinjske doline
Nepozabno srečanje
nje rta hribovski kmetiji in družbeno-politično delo FTelena Kojc iz Mozirja, za dolgoletno pedagoško delo ih prizadevanja pri manifestaciji Vlaka bratstva in enotnosti Franc Kosmač iz Strmca, za vsestransko delo v krajevni samoupravi in v društvih Stanko Kotnik iz Gorenje-Glin Nazarje, za usp< delovnem mestu in v c nih organizacijah Franc Krajnc iz Boč napredno kmetovanje i lovanja v družbenih or; cijah
Maks Lipovšek z Lju za njegovo prizadevno poklicu in za delo v 1 pravnih organih Janko Roblek iz L njegovo vzorno delo ko ni delavec in za delo v 1 pravnih in družbenih c Jožefa Suhovršnik i: pri Gornjem gradu, zr tvovalno pomoč bore ranjencem med osvobc bojem in za izredne naj jih je vložila v obstoj I ske kmetije
Franc Trbovšek z Lju za njegovo dolgoletni devno delo v krajevni; pravi in društvih ter dri aktivnost
Občinskim nagrajena čestitke! .
Osrednja prireditev ob prazniku naše občine je bila v Savinjskem gaju, kjer seje zbralo nekaj tisoč ljudi. Tu so bili borci Šlandrove in Zidanškove brigade, XIV divizije, koroških partizanskih enot, 3. VDV brigade, VOS—OF za Štajersko irt še drugih enot, ki so sodile v sklep 4. operativne, cone. Zbralo se je veliko nekdanjih aktivistov, taboriščnikov in ukradenih otrok. Množično pa so se zborovanja udeležili tudi občani naše občine.
Ljudskega zborovanja so se udeležili številni komandanti partizanskih enot, predstavniki pobratene občine Čajetine, drugih občin regije. Med gosti je predsednik občine Alojz Plaznik toplo pozdravil Mitjo Ribičiča in Andreja Marinca. Uvodoma je Alojz Plaznik izrazil željo, da naj srečanje izzveni kot moralna oddolžitev revolucionarni preteklosti. Mladi rod naj še bolj ceni preteklost in zagotavlja lepo sedanjost na ustvarjalni Titovi poti.
Slavnostni govornik, komandant 4. operativne cone Franc Poglajen- Kranjc je najprej v imenu bork in borcev nekdanje 4. operativne cone pozdravil zbrane in jim čestital k praznovanju 40-obletnice
te prekrasne doline še nadaljne uspehe v razvoju in delu. Govoril je o dolgi in mučni poti osvobajanja doline pred 40 leti, ko je Osvobodilna fronta po trnjevi poti vse bolj približala cilju svobode slovensko ljudstvo. Ko se je spominjal prvih partizanskih enot, v p:>':c?n letu ostajanja-te osvobodilne vojske, je dejal, da se je ta kljub izredno težkim razmeram na Štajerskem s svojo trdoživostjo razvijala v politično in vojaško silo. Kljubovala je okupatorjevi nesorazmerni premoči in njegovim nakanam, da bi strl osvobodilno gibanje in potujčil deželo. V. nadaljevanju je Franc Poglajen-Kranjc orisal razvoj vojaških sil na Štajerskem, govoril je o velikih izgubah, ko so nekatere enote sovražniki uničili, oziroma zelo oslabili. V novo ustanovljeni 4. operativni coni so ustanovili prvo udarno operativno enoto
VI.	slovensko narodnoosvobodilno brigado „Slavka Šlandra”. Njena pot je bila polna trpljenja in zmag. Po dveh letih in pol velikega premagovanja, uspehov in neuspehov, žilave upornosti in nesebične požrtvovalnosti v partizanski vojski, fronti in na terenu se je narodnoosvobodilni boj tako raz-rastel, da se ni mogel več zaustaviti. Koje konec februarja 1944
dilnega boja na Štajerskem zagotovoljen. Enote IV. operativne cone so sredi julija 1944 štele že 4000 borcev in bork. Tako je prvič na Štajerskem prišla strateška pobuda v roke partizanov.
Prva obsežna akcija je predvidevala osvoboditev Gornje Savinjske doline, zaradi njene ugodne zemljepisne lege in zaradi možnosti širjenja partizanske ofenzive. Padale so nemške postojanke in končno je sledil 1L septembra napad na Mozirje, ki se je uspešno zaključil 12. septembra 1944. Franc Poglajen—Kranjc je nato še govoril o vojaškem pomenu teh partizanskih zmag in poudaril tudi vse politične odmeve, ki so bili prav tako zelo pomembni. Vsa ta velika dela in dosežki, je nadaljeval govornik, trpljenje in žrtvovanje našega ljudstva, borcev in aktivistov OF in KP, je naša bogata dediščina.
Prireditev v Savinjskem gaju je spremljal zelo domiselni kulturni program. Tega so pripravili kolektivi osnovnih šol v dolini in občinska godba nä pihala pod vodstvom kapelnika Franca Goljufa. Treba je poudariti, daje uspelo kulturni program podati na izredni
Hvala
vsem!
Letošnji občinski praznik je vsebinsko presegel doser danje, saj je pomenil hkrati 40-letnico prve osvoboditve naše doline. Prav v tistem času se je na območju Gornje Savinjske doline dogajalo veliko tega, kar lahko danes imenujemo zgodovinsko. Da bi tistemu dogajanju posvetili vso pozornost, smo v pripravljalnem odboru za potek občinskega praznovanja zastavili dokaj širok spored prireditev.
Ko je praznovanje za nami, lahko ugotovimo, da so občani pozorno spremljali prireditve, ki so se zvrstile v sporedu, da so se množično udeleževali posameznih manifestacij, predvsem pa je bilo razseseljivo, da je ljudsko zborovanje v Savinjskem gaju v Mozirju tako veličastno uspelo. Ne le zaradi množične udeležbe nekdanjih borcev, aktivistov, ukradenih otrok in drugih žrtev zadnje vojne, tudi zato, ker so se tako številčno odzvali našemu vabilu občani iz. vseh predelov doline.
Naj se zato zahvalim vsem, ki so pripomogli s svojim delom v pripravljalnem odboru, da so prireditve bile dobro pripravljene, vsem v društvih, ki so sodelovala, vsem krajevnih skupnostih, ki so poskrbeli za obveščanje krajanov, vsem ki so pripomogli s svojim neposrednim delom, da je praznik izzvenel v svoji veličini.
Sedanji čas ni naklonjen razkošnim praznovanjem, naše je bilo spontano, vendar skromno, zato je pa rdz.položenje na raznih srečanjih dokazalo pravilnost tovrstnih spominskih manifestacij. Končno, poravnavamo dolg slavni preteklosti in gradimo enotnost, odločnost in prizadevnost za premagovanje sedanjih težav.
Hvala vsem, ki ste bili praznične dni tako ali drugače z. nami!
Alojz. Plaznik, predsednik SO Mozirje
Ukradeni otroci na zborovanju
Morda je prav, da posebej omenimo udeležbo nekdanjih taboriščnikov- ukradenih otrok. ZZB NOV in Odbor taboriščnikov v Mozirju sta vabila te žrtve zadnje vojne s posebnim vabilom na ljudsko zborovanje ob 40-letnici osvoboditve Gornje Savinjske doline v Savinjski gaj. Na vabilu je bilo tudi zapisano: Taboriščniki — ukradeni otroci so čustveno najbolj ogoljufane žrtve zadnje vojne. Mnogi med njimi nosijo v duši neizjokane solze, ki bi se lahko izlile samo v materinem naročju in pogumnem očetu, ki je boj proti okupatorju prvi začel — in mu ni bilo dano maščevati gorja svojih družin....
Poštnina plačana v gotovini
Poglobljeno delo
komunistov
Občinski komite ZKS Mozirje je na svoji zadnji seji sprejel ukrepe, ki so potrebni glede na sklepe 13. seje CK ZKJ. Da bi naše bralce podrobneje seznanili o nalogah, ki stojijo pred našimi komunisti, smo zaprosili sekretarja občinskega komiteja Mirka Strašeka za razgovor.
Novice: Govorimo o,vodilni vlogi partije in osebni odgovornosti komunistov pri izvajanju sklepov višjih partijskih organov. Kaj nameravate glede tega v naši občini?
Mirko Strašek:	Za naše
razmere bi lahko rekel, da smo takoj po 9. kongresu slovenskih komunistov in 12. kon-garesu ZKJ skrbeli za uresničenje sprejetih sklepov. Seveda je možno ugotoviti, da v celoti nismo uspeli, saj dejanska praksa v marsičem otežuje izvajanje. Največ naporov smo vložili v izvajanje programa dolgoročne stabilizacije, v urejanje notranjega partijskega dela, v utrjevanje delegatskega sistema in v naloge iz SLO in DSZ (družbene samozaščite).
Glede odgovornosti organizacije v celoti, še ne moremo biti zadovoljni s stanjem, ki smo ga dosegli. Lažje bi govorili o odgovornosti posameznih komunistov za neizvajanje partijske politike. Tu smo šli v zaostrejevanje do tistih, ki ne izvajajo sprejetih partijskih sklepov. Res je, da smo največjo diferenciacijo izvajali v zvezi z gospodarskimi uspehi znotraj delovnih organizacij in pri uresničevanju sklepov o dolgoročni stabilizaciji. Verjamemo, da bi z izvajanjem naštetih sklepov dosegli boljše vzdušje v samih kolektivih, pa tudi v pogledu ugleda komunistov.
Novice: Komunistov je po posameznih območjih naše občine kar veliko, nezaznavno pa je njihovo delo tam kjer živijo, ali pomeni to, da se smatrajo obvezane delati le v kolektivih in ne tudi tam kjer živijo?
Mirko Strašek: Resen problem je delovanje komunistov v krajevnih skupnostih, ali bolje rečeno izven kroga osnovne organizacije delovne sredine. Tu je najtežje s tistimi komunisti, ki niso zaposleni znotraj naše občine in se torej vozijo na delo. Pri ocenjevanju moramo biti objektivni. Imamo namreč različno stanje. Imamo dosti takih, ki so vsestransko obremenjeni z nalogami. Pogosto se dogaja, da želijo v krajevnih skupnostih prav te ljudi še dodatno obremeniti z delom. Mislim, da bi morali to smatrati kot nesmotrno. Takšno ravnanje znižuje kakovost dela že preobremenjenih ljudi. Tu gre za
vprašanje, ki se ga je treba dosledno in natančno lotiti.
Ne bi rekel, da ljudje nočejo delati, treba je na sploh to vprašanje zaostriti in ga do kraja proučiti. Premalo je tudi pobude za ureditev tega vprašanja iz samih krajevnih organizacij. Tako bi lahko bili bolj dorečeni! Reči je treba, da ta vprašanja često naslavljamo na nekoga tretjega, sami pa bi ostali v ozadju. Pričakovati je večja prizadevanja v tem smislu na zborih komunistov, ki jih bodo sklicevale osnovne organizacije v posameznih krajevnih skupnostih v zvezi z razpravo o izvajanju sklepov 13. seje CK ZKJ. Ce bo prišlo do odkrite razprave o posameznikih, ki odklanjajo delo, bomo dosegli uspeh.
Novice: Vrsta ukrepov je bila sprejeta s strani našega občinskega komiteja, mnogo tega seje opravilo tudi za ceno prerazporeditve kadrov. Ali bo takšna odločnost še naprej zagotovljena?
Mirko Strašek: Vsekakor! Glede na razmere v občini, je v prvi vrsti to naloga komunistov, zato je treba stvari doma urejati, ne pa iskati pomoči zunaj naših krogov. Nekaterih vprašanj in ukrepanj smo se že lotili, so začetek nekega procesa, ki mora dati rezultate.
Imamo pa še veliko dela,še bo treba doseči spremembe kot nagrajevanje po delu, spopasti se bo treba s pojavi bogatenja, ki izhaja iz nedela, utrjevanje delegatskega sistema, odločneje bomo morali ukrepati tam, kjer še vedno ne sledijo ukrepom dolgoročne stabilizacije, vse to od nas ljudje tudi pričakujejo, mislim od občinskega partijskega vodstva.
Dosedanji ukrepi so imeli določen pritrdilni odmev, vendar tega ne idealiziramo, ker pač vsi niso z vsem zadovoljni.
Vsak od prizadetih ima svoje prijatelje, ki marsikdaj skušajo prikazati posege kot nepotrebne. Poskušali bomo narediti korak naprej, namreč, da bi se takšna odločnost bolj poznala v osnovnih organizacijah ZK in ne le samo v komiteju. Preveč se namreč pričakuje reševanje določenih vprašanj s strani komiteja, kar pa ni prav in tudi ni dobro.
Komite zgublja zato veliko časa, ko pa bi morale stvari reševati dejansko osnovne organizacije, saj so stališča jasna in ni dvoma o potrebnih ukrepih. Odločna dejanja osnovnih organizacij v nakazanem smislu bi pomenila večjo kakovost dela teh sredin in če bomo v tem uspeli, bo tudi delo komunistov v njih zaživelo in vsebinsko postalo bolj zanimivo.
Krajevni praznik Moziija
Krajevna skupnost Mozirje je lani sklenila praznovati svoj krajevni praznik v spomin na osvoboditev kraja 11. septembra 1944. Seveda sovpada to z občinskim praznovanjem, vendar pa je prav, da se tudi krajani Mozirja spomnijo tega zgodovinskega dogodka.
Letošnje praznovanje je bilo v znamenju akademije v Kulturnem domu. Spored je pripravilo domače prosvetno društvo. Pevski zbor je pod vodstvom Antona Acmana zapel, recitacijska skupina pa je pod vodstvom Milice Zupan recitirala. Slavnostni govornik je bil Franc Finkšt, podpredsednik sveta KS Mozirje. Oder je,uredil in okrasil Stanko Podsedčnšek. Nastopila je tudi plesna skupina osnovne šole Mozirje. Akademija je potekala po zelo skrbno pri-
pravljenem sporedu in je žela navdušenje številnih gledalcev v dvorani.
Na Lepi njivi so odkrili ploščo padlemu borcu -XIV. divizije. Krajevni odbor ZRVS je pripravil manifestativni pohod, ki pa se žal zaradi slabega vremena ni mogel izvesti, so pa vendarle pripravili streljanje na mozirskem strelišču, tako je vsaj del načrtovanega bil uresničen. S tem pa mozirskih prireditev še ni konec. V spomin na boje v Mozirju, so teritorialci pripravili prikaz napada na Mozirje, mladinci pa so pripravili kresovanje po okoliških hribih.
Za prireditve ob krajevnem prazniku so si prizadevali tako na krajevni-' skupnosti, kot v, KO ..SZDL. * i	.
V Šmihelu so na dan ovčarske prireditve odprli tudi asfaltiran trg. Med govorom Antona Acmana
Praznik v Šmihelu
Že vrsto let privablja v Šmihel prijetna prireditev mladih, Ovčarska veselica. Tudi tokrat seje v prelepi vasici pod Goltmi zbralo veliko ijudi. Za krajane je bil to praznik posebne vrste, saj so ta dan odprli tudi nov del asfaltnega parkirišča pred cerkvijo.
Dvoje okrašenih smrečk ob cesti je dalo slutiti, da bo tam potekala skromna slovesnost ob krajevni pridobitvi. Otvoritev je pričel Anton Acman, ki je navedel nekaj zanimivih podatkov o prizadevanjih za boljše ceste v kraju. Med drugim se je zahvalil KS Mozirje, GG Nazarje, ZKZ Mozirje in drugim, ki so gmotno podprli posodabljanje cest in parkirišča. Seveda je bil delež krajanov pri stroških največji, saj so prispevali kar 55% vsega potrebnega denarja. Tudi cerkvena uprava in OŠ Mozirje sta prispevali svoj delež. Ob koncu svojega govora je pozval prisotne, da izkažejo vsem padlim krajanom z molkom čast.
Simbolično je odprl cestišče predsednik gradbenega odbo-
ra Franc Gostečnik, ki ima tudi največ zaslug, da so veliko delo tako uspešna opravili. Nato je delegacija mladine položila venec k spomeniku padlim.
Skromna slovesnost je bila prav lep uvod v ovčarsko prireditev, ki jo tako^ skrbno načrtujejo mladi iz Šmihela. Tudi tokrat so dali poudarek raznim opravilom v zvezi z ovčjerejo. Sem spadajo tudi predice, ki so pred gostiščem pridno poganjale kolovrate. V sedanjem času je že kar potreba prikazovati pridelavo in predelavo volne, saj gre za skoraj pozabljena kmečka opravila, ki so nekoč pomenila kruh mnogim ljudem v okolici Mozirja, predvsem pa hribovskim predelom, kot je Šmihel.
Seveda je bi|o poskrbljeno še za veseli del. Pri vsem tem je razveseljivo, da pripravijo tako zahtevno prireditev v Šmihelu mladi, ki kot vse kaže primejo skupaj, če gre za njihov kraj. Treba je vedeti, da je le del prizadeynih mladih doma na kmetijah.
Turistična agencija v Mozirju?
Turist biro v Mozirju je dvakrat zamrl in ko so ga v tretje oživeli je dejansko pokazal, da je kraju in dolini potreben. Vendar so mnogi že dvomili, da bo pri tej obliki ostalo in že so se širile govorice o tem. da bo drugače, ker se pač nekateri niso vživeli v sodelovanje. Povprašali smo direktorja ZKZ, kamor organizacijsko spada tudi mozirski Turist biro kako je z njegovo bodočnostjo. Tovariš Anton Vrhovnik je potrdil priprave za reorganizacijo biroja. Na skupnem sestanku dejavnikov ki imajo interes na takšni poslovalnici, so še dogovorili, da pripravi Kompas predlogo bodoči obliki turistične pisarne v Mozirju. Kot vse kaže. bo to verjetno kar poslovalnica Kompasa, ki bi seveda v prvi vrsti skrbela za domačo ponudbo, se pravi za zmogljivosti turizma v dolini, seveda pa bi nudila tudi vse drugo, kar je sicer v takšnih enotah običajno. Nedvomno bi načrtovana sprememba pomenila napredek, saj je Kompas svetovno znana agencija, ki ima samo v državi preko 200 svojih enot, da ne omenjamo ustaljenih zvez v tujini. Razumljivo je. da lahko takšna organizacija prinese v dolino marsikaj novega. Če bo predlog Kompasa vsem zainteresiranim odgovarjal, je možno, da L 10. t. I. pričnejo tudi v Mozirju poslovati. .
Uspešna konjereja v občini
V Ljubiji, pred veterinarsko postajo so opravili letni pregled plemenskih kobil in podmladka. Gre za pasmo ha-flinger, ki jo v naši občini načrtno uvajamo. Preglede opravlja Biotehnična fakulteta. Inštitut za rejo in zdravstveni nadzor kopitarjev iz Ljubljane. Ugotavljajo brejost, žigosajo žrebeta in jih sprejemajo v rodovnik. Vsi ti ukrepi naj plemensko rejo pospešujejo, seveda pa spadajo v običajne okvire predpisov v zvezi s takšno rejo.
Kot nam je povedal mg. Anton Resnik, je mogoče ob takih prilikah nabaviti dober podmladek, torej tudi temu služijo takšni pregledi. Vsa žrebeta, ki se doma ne prodajo, pa posreduje inštitut drugam.
Da smo v občini dosegli lepe rejske uspehe priča nekaj številk. Na pregledu je bilo 35 kobil, brejost se giblje okoli 70%, število haflingerjev se nenehno veča, kar pomeni, da je domača konjereja uspešna.
V " ’	.. .	%'v /S	_ .
Pravi lepotci so konji, ki so bili na letnem pregledu.
SZDL o negospodarskih naložbah
Predsedstvo Občinske konference SZDL Mozirje je na razširjeni seji dne 29. avgusta 1984 razpravljalo o negospodarskih investicijah v občini Mozirje v letu 1984. Razčlenilo je vse negospodarske investicije, njihovo predračunsko vrednost, vire financiranja kakor tudi realizacijo, referendumskega programa. Večina negospodarskih investicij se financira iz referendumskega programa, prostovoljnega. dela v KS in s sredstvi občanov. To so v glavnem manjše investicije kot kotlovnica zaradi prehoda na trdo gorivo v Mozirju, modernizacija in sanacija cest, komunalnega in vodovodnega omrežja, dopolnitev telefonskega omrežja, kar bodo v glavnem investirali občani sami. Edini dve pomembnejši investiciji, o katerih je predsedstvo OK SZDL temeljiteje razpravljalo sta:
Prizidek zdravstvenega doma v Na-zarjah v predračunski vrednosti 9.200.000 din in
Prizidek k osnovni šoli Mozirje v predračunski vrednosti 26.166.000 din.
Prizidek zdravstvenega doma v Nazarjah so pričeli graditi že v lanskem letu in ga letos dokončujejo. Viri financiranja za ta objekt so referendumska sredstva, investicijska sredstva OZS. del pa iz prispevne stopnje OZS iz leta 1984. Razširitev zdravstvene postaje je bila umestna zaradi izboljšanja laboratonsjke diagnostike, racionalnejšega in strokovnejšega dela dispanzerja za medicino dela, rentgenske diagnostike, boljših delovnih pogojev
fizioterapije, specialističnih ambulant in zobozdravstvenih ambulant, saj se v tem objektu zaradi velike frekvent-nosti zdravstvenih storitev ni moglo zadovoljivo opravljati vseh nalog.
Pripravljalna dela za prizidek k osnovni šoli Mozirje.
Že vrsto let vse bolj izbija prostorski problem na centralni osnovni šoli v Mozirju, ki zadovoljuje potrebe spodnjega konca doline, kar znaša polovico vseh učencev v občini. Zaradi naraščanja števila učencev ter s tem v zvezi odpiranja novih oddelkov je poleg razredne stopnje morala preiti na dvoizmenski pouk še predmetna stopnja, vsled česa nastajajo vse večji problemi s prevozi učencev, ker je večina vezana na prevoz. Zaradi prostorske stiske so otežkočene tudi druge aktivnosti.
Predsedstvo OK SZDL smatra, da je ta investicija, s katero bi se pridobile v prvi fazi tri učilnice z ustreznimi kabineti nujna. Omogočilo bi se vsaj normalno delo predmetne stopnje. Žave-damo pa se. da še s tem ne bo problem, v celoti rešen. Ugotavljamo, da so to majhne, a nujne investicije. Večina sredstev je zbranih’iz referendumskega programa in so se občani ob referendumu zaradi nujnosti rešitve teh problemov zavestno izrekli za ti .dve investiciji. Zaradi tega je potrebno, da se referendumski program v celoti izvaja v skladu s predpisi. Vsa sredstva za izgradnjo tega objekta se bodo pokrila iz preteklega in sedanjega referendumskega programa.
O osebni, skupni in splošni porabi
Analiza skladnosti gibanja osebne, skupne in splošne porabe se izdela za obdobje 1. 1.—30.6. 1984 glede na enako obdobje lanskega leta z namenom, da se ocenijo razmerja v delitvi dohodka postavljena v Resoluciji za I. 1984. Ker so vse tri oblike porabe še najbolj odvisne od rasti ustvarjenega dohodka za delitev je prav, da ugotovimo kakšno je bilo njihovo gibanje v odnosu na dohodek.
Dohodek se je v občini povečal za 67.4 odstotka na enako obdobje lanskega leta in je dosežen v višini 1.965.911 tisoč din. Dohodek v gospodarstvu se je povečal za 12,2%, v kmetijstvu pa seje katastrski dohodek povečal za 4,3-krat in znaša po novih izračunih 34-392 tisoč din.
V	obrti je dohodek večji po oceni za 21%, kaj-ti realni podatki še niso znani, ker še niso izstavljene odločbe o dokončnem obračunu. Dohodek v poslovnih enotah ni primerljiv predvsem zaradi reorganizacij (RTC Golte) inje večji le za 29,3%.
Na rast dohodka v gospodarstvu so vplivale na eni strani ugodne cene, kakor tudi boljša izkoriščenost kapacitet ter ugodni kazalci kot so: ekonomičnost poslovanja, ki se jepovečala za 0,6%, večja produktivnost za 60%. glede na enako obdobje, glede na leto 1983 pa za 34%. Fizični obseg proizvodnje pa je v upadanju za 1,5%, kar pa ni zaskrbljujoče, saj se izboljšuje kvaliteta proizvodov z več vloženega dela in zategadelj tudi z ugodnejšimi cenami.
Glede na rast cen na drobno, ki so v poprečju prvega polletja porasle za 54,1%, se je dohodek v občini realno povečal za 13,3%. Glede na takšno višino realne rasti dohodka v polletju je za pričakovati, da bo tudi Resolucija za leto 1984 uresničena. To pomeni, da bomo dosegli vsaj 3%-no realno rast na koncu leta.
OSEBNA PORABA
V	osebno porabo kot širši pojem, so poleg osebnih dohodkov mišljeni tudi vsi prejemki iz naslova družbeno-denarnih pomoči, štipendij, subvencij itd. Ker se evidenca družbeno-denarnih pomoči šele uvaja pri skupnosti socialnega varstva ne moremo podrobneje analizirati te oblike porabe. Zato se v tej analizi omejujemo le na osebne dohodke, ki so predmet obdavčitev tako plačila davkov, kot tudi prispevkov.
V	prvem polletju seje masa brutto osebnih dohodkov povečala napram enakemu obdobju lani po domicilu za 69%, po sedežu za 52,6%, od tega je porasla masa BOD v gospodarstvu naše občine za 58,4%, v negospodarstvu za 60,5%, v poslovnih enotah v občini pa za 45,7%. Povprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega v občini znaša 21.760,00 din in je večji za 55.5% in zaostaja za povprečnim mesečnim neto osebnim dohodkom v republiki za 8%.
SPLOŠNA PORABA
Splošna poraba v celoti je zajeta iz obrazca B-2 SDK, kamor vključujemo: davek iz dohodka in osebnih doodkov delavcev, davek od premoženja, takse, davek od prometa proizvodov in storitev, prihodka upravnih organov in prihodke po posebnih predpisih. Razvidno je, da je splošna poraba dosežena 97,0% glede na enako obdobje lanskega leta. Ce podrobneje analiziramo še strukturo ugotavljamo, da se povečuje delež sredstev občini in znaša 75,5% vseh sredstev zbranih v I. polletju (lani je bil ta delež 48,4%), zmanjšuje pa se delež sredstev republiki in predstavlja 23,9% vseh sredstev (lani še 35,3%), prav tako se zmanjšuje tudi delež za ostale namene, ki v polletju predstavlja le še 0.6%’.
SKUPNA PORABA
Skupna poraba, kamor vključujemo sredstva SIS družbenih dejavnosti, je prikazana v tabeli 3. V tej tabeli so analitično obdelani vsi prihodki posameznih SIS družbenih dejaynosti kot tudi vsi odhodki. Prihodki so se povečali v I. polletju skupaj za 31,5% in različno po posameznih interesnih skupnostih. Odhodki so porasli za 32,6% glede na enako obdobje lani. Razlika med prihodki in odhodki seje povečala z indeksom z 77.7 in znaša negativni saldo 3.288.000,00 din. Glede na to, da občinska zdravstvena skupnost izkazuje nekrite odhodke nad prihodki za 18.792.000,00 din pa ostale skupnosti izkazujejo večje prihodke nad odhodki. Glede na takšnostanje bo neobhodno potrebno takoj pristopiti k vsaklajevanju skupne porabe do konca leta. -
URESNIČEVANJE RESOLUCIJE ZA L. 1984 Da bi obdržali nivo življenjskega standarda delavcev vsaj na nivoju leta 1983 smo že v Resoluciji zapisali, da bo neobhodno potrebno uskladiti vse tri oblike porabe. Ob polletju ugotavljamo dokaj uspešno uresničevanje v Resoluciji začrtanih ciljev. Ob tako visoki rasti dohodka, kot jo izkazujemo v poglavju II te analize je jasno, da smo s polletnimi rezultati v celoti uresničili tudi razmerja v rasti osebne, skupne in splošne porabe do mere, da v globalu vse tri oblike porabe še vedno zaostajajo bolj kot to opredeljuje Resolucija za I. 1984. Edini akutni problem je še vedno izguba v SIS za zdravstvo,.čeprav smo v Resolucijo zapisali. da bi jo morali v tem letu odpraviti in postaviti zdravstvo na stabilne temelje.
Glede na gibanje v 1. polletju in na enak tempo rasti dohodka in spremljajočih kazalcev, ki pogojujejo njegovo rast, bomo do konca leta lahko uresničili začrtane cilje s področjem vseh treh oblik porabe. Ob tem pa velja poudariti, da bo potrebno hitreje razreševati notranja strukturna neskladja (zlasti s skupni in splošni porabi).
’ ■. ‘	Komite za gospodarstvo
in planiranje SO Mozirje
Motoma kolesa TO-RI
Naši bralci so bili že seznanjeni z napori 'gornjegrajskega obrtnika Tonija Rifelj-na, ki je doslej presenetil z marsikatero novotarijo. Tokrat pa gre za večjo in organizirano proizvodnjo motornih koles, ki so pretežno plod njegovega znanja.
Ko so odpirali proizvodne prostore v Gornjem gradu je med drugimi govoril tudi predsednik Izvršnega sveta naše občine Franc Miklavc. Da bi občasne seznanili s pomenom tega dogodka, povzemamo del njegovega govora.
„V zadnjem nekajletnem obdobju se dokaj uspešno razvija tako imenovano drobno gospodarstvo, predvsem v individualnem oz. privatnem sektorju. Znotraj občinskega prostora imamo blizu 400 nosilcev obrtne dejavnosti, katerih ustvarjeni družbeni proizvod predstavlja že okrog 8% celotnega družbenega proizvoda in skupno blizu 6% vseh zaposlenih v občinskem gospodarstvu. To so pomembne številke, vrednosti, katerim moramo posvečati čedalje večjo pozornost, saj drobno gospodarstvo v celoti mobilizira lastne potenciale, ki dolgoročno gledano prinašajo najboljše rezultate. Vključevanje drobnega gospodarstva oz. nosilcev le-tega v kooperacijske odnose z OZD, tako znotraj kot tudi zunaj občine pa pomeni višjo kvaliteto, ki v medsebojni soodvisnosti mora prinesti tudi sinekonomske učinke.
V danem primeru, ko gre za izdelavo manjšega motorja pa
je prisotna tudi inovacija oz. patent, pravzaprav izdelek, ki ga je skonstruiral in izdelal Anton RIFELJ, pri čemer seje oslonil na lastno znanje in pa na opredmeteno delo nekaterih OZD, predvsem TOMOSA iz Kopra. Že sam izdelek je visoko sestavljiv in zato zahteven proizvod, ki zahteva visoko stopnjo tehnološke obdelave, visoko stopnjo kooperacijske organiziranosti, kar pa je uspešno realizirala Avtotehnika iz Celja, v sestavu SOZD MERX. Glede na tak značaj proizvoda, katerega danes predstavljamo, preizkušamo, pomeni to novo pridobitev za naš gospodarski razvoj, tehnološki napredek, pomeni torej višjo stopnjo intenzivnosti dela, kamor je vključeno lastno znanje. Vse to velja tudi za ostala vključena kooperantska dela. Rast intenzivnosti proizvodnje pa je ena osnovnih usmeritev v prestrukturiranju našega gospodarstva. Tako se torej tudi obrtništvo dovolj kvalitetno vključuje v realizacijo zastavljenih ciljev v družbeno-ekonomskem razvoju naše občine.”
Qb tej priliki sta govorila še predsednik KPO Merx Ivo Ban in direktor DO Autoteh-nika inž. Ivan Deršek.
Navzoči so bili številni predstavniki delovnih organizacij, JLA in občinskih dejavnikov.
Prvi izdelek, motorno kolo TO—RI je odkril predsednik IS SO Mozirje Franc Miklavc. Prikazali pa so tudi uporabnost tega izredno zanimivega in tehnično dovršenega motornega kolesa.
Jože Kozar
Iz vrst prizadevnih družbeno-političnih delavcev je smrt spet iztrgala človeka, umrl je Jože Kozar.
Morda je prav njegova trda življenjska pot vplivala na njegov značaj, na njegovo globoko osebno poštenost in izredno delavnost. V otroških letih je kot sin rudarja užil le malo brezskrbnih dni, saj je družina štela pet otrok, kako se je takrat v delavskih družinah živelo, pa ne kaže ponavljati. Razumljivo je. da za Jožeta ni bilo denarja, ko je želel naprej v šolo, moral se je izučiti trgovskega poklica, ki ga je najprej opravljaI v Šmarju
pri Jelšah in nato v Črnomlju. Tu ga je zajela vojna vihra. Prve mesece 1943 je že delal v vrstah OF in odšel septembra 1943 v partizanske enote. Kol borec je opravljal vrsto političnih nalog, po vojni pa je še do leta 1952 nosil vojaško suknjo.
Ko je izstopil iz vojske, je najprej delal kol vodja SDK v Mozirju, kamor se je preselil, saj je njegova žena Malči tukaj doma. Tako je Jože našel svoj dom v kraju, kateremu je posvetil vso vnemo v prizadevnosti in napredku. Nikoli ni odrekel, kar so od njega zahtevali, vedno je biI pripravljen delati in tako je opravlja! poleg težke službe, študija gimnazije, še številna politična dela. Bil je predsednik občinskega odbora SZDL. sekretar ZZB NO V, delal pa je tudi v svetu krajevne skupnosti. Tako vse dni, tudi po upokojitvi. Ko ga je bolezen že težko prizadela, je tegobe voljno prenašal, kot je v življenju vse preizkušnje potrpežljivo sprejemal in se z njimi spopadat. Vrline pokojnika bodo ostale med njegovimi vojnimi in ostalimi prijatelji sveta/ spomin.
A. V.
Trnavčani so tudi letos imeli svojo prireditev, le daje tokrat bila v Žekovcu
Novo komunalno vozilo je predal šoferjem direktor Rade Rakun
Novo komunalno vozilo
Naše komunalno podjetje je bilo ustanovljeno pred 10 leti. V času svojega obstoja je bilo nekajkrat reorganizirano, njegovi začetki pa so bili v komunalni in stanovanjski dejavnosti. Prevelika odstopanja od osnovne dejavnosti in pretirano širjenje je pripeljalo podjetje v velike težave iz katerih so se končno izkopali.
Po dobrem sanacijskem programu in izvajanju njegovih določil, so sedaj prešli k ožji usmeritvi v izrazite komunalne dejavnosti. Srečujejo se -s težavami okoli opremljenosti, ki ne odgovarja zahtevam dela, ali pa so stroji izrabljeni. Naložbe pa so v današnjem času težke. Vendar pa kljub vsemu morajo v nove nabave, če hočejo zadostiti potrebam svoje dejavnosti. Tako so kupili za odvoz smeti novo vozilo, domače izdelave za 3 milijone din. Skupaj imajo sedaj 3 takšna vozila. Veča pa se tudi potreba po odvozu kontejnerjev za odpadke, v te svrhe imajo za sedaj le eno vozilo.
Ob tej priliki smo vprašali . direktorja podjetja inž. Rade Rakuna. kako je s smetarskim
odporom. Kot vse kaže je čas naredil svoje. V glavnem so ljudje uvideli, da je odvoz smeti tudi izven naselij potreben. Seveda je treba razna načrtovanja temeljito premisliti in ljudi najprej o stvari podučiti. Tako je sedaj vsaj v strnjenih naseljih postal odvoz smeti navada in potreba prebivalcev. Jasno pa je, da mnogi še premalo spoštujejo potrebo po čistem okolju in še vedno onesnažujejo krajino, tu bi morali kaj več storiti v krajevnih skupnostih.
Za potrebe komunalne dejavnosti bodo še marsikaj potrebovali. To pač zahteva sodoben način oskrbe kanalizacije, vodovoda in cest. Ko že govorimo o cestah, pozimi čaka komunalce velika skrb za pluženje cest. Odslej bo njihova naloga čiščenje lokalnih cest, saj ne bodo več opravljali teh del na republiških cestah.
Trenutno zaposlujejo 47 delavcev, od teh jih je v čisti režiji le 8. Da se stvari premikajo na bolje, kažejo tudi poslovni rezultati za prvo polletje, ki nimajo več rdečih številk.
Ledinska imena v Podvolovljeku
Delovna skupina za jezikoslovje je na prvem študentskem raziskovalnem taboru Zgornja Savinjska dolina — Luče 83 avgusta lani zbirala natančne narečne zapise krajevnih in ledinskih ter hišnih in vodnih imen ter imen, ki izvirajo iz njih. v vasi Podvolovljek, ki se ujema s katastrsko občino enakega imena. Se posebej je zanimiva, ker je kar nekako odmaknjena od večjega prometa, cesto ima asfaltirano šele nekaj let, povezava s Kališami čez prelaz Volovljek pa je še slaba. Vas leži delno v dolini delno pa na pobočjih hribov nad Lučnico in Brložnico.
Zapisali smo okoli tisoč raznovrstnih imen, in sicer ime vasi (Podvolovljek). imena zaselkov (npr. Citrija, Ta Zadnji Kot), hišna (npr. Novičar, Korenoc, Funtk, Rep, Riher, Podpe-čnik, Mlačnik, Žager) ledinska (ledine, travniki, njive, deli gozdov, npr. Štuk, Nadklanc. Rona. Podjapkova Njiva, Brdina. Pongrt, Travniki, Andrečkovi Požarji, Drage, Lenitva, Škofova Njiva, Breg, Reber, Tghentov Kot. Log, Štrukljoc, Gornja Njiva. Lavni Travnik, Ukroglica, Zamirava Njiva) in vodna imena (studenci, potoki, reke, mlake, slapovi, npr; Roščov studene. Bajer, Lučnica. Repenek/Rapenek, Lučka Bela, Babnica, Donikovi Studenci, Kotli, Cue), imena vzpetin (vrhov, hribov, gričev, gor, prelazov, npr. Mali Rogač, Grobelški Vrh. Deska, Mecesnočki Hriber, Stene. Konikov Kogel, Volovljek), jam (zijavk, npr. Kravja Zi-javka, Zijavka pod Hojko), skal. prepadov in kanjonov (npr. Grobelške Peči. Bela Peč, Greben), planin (npr. Rakova planina. Seliška planina. Goska planina. Bukove), drč (npr. Majdoka, Mornoka, Žlajfa, Štengova riža), žag (npr. Podpečka žaga), mlinov (npr. Zagerski mlin), jezov (npr. Riherjev jez), mostov (npr. Bevski most), kamnolomov in peskokopov (npr. Prtih), znamenj in križev (kapel, npr. Žagersko znamenje, Upcirjevo znamenje. Petkovo znamenje, Seliško znamenje), klancev (npr. Prekov klane, Jurčkov klane) in morda še česa.
Poleg teh oblik, ki smo jih zapisali v narečju (s posebnimi znaki, dogovorjenimi v dialektologiji), smo upoštevali tudi nepredvidljive oblike s predlogi, ki se uporabljajo za vprašalnico kje. npr. na Travniku, na Sedelcu, v Kozjem Bregu, v Malinovi Frati, v Kamnitnici, na Materni Njivi. Pri hišnih imenih in pri zaselkih smo upoštevali tudi ime za gospodarja oziroma prebivalca in za gospodinjo oziroma
prebivalko ter pridevnik iz imena. Pri hišnem imenu imamo npr. takole zaporedje: Podpeč, (kje:) pod Pečjo, Podpečnik, Podpečnica, Podpečki, pri zafrkljivem imenu za del vasi pa: Žabjek, (kje:) v Žabjeku, Žabjekar, Žabjekarica, iz Žabjeka.
Kadar je le bilo mogoče, šmo zapisali, kje se nahajajo posamezna imena, čeprav to ni bilo vedno mogoče (ali vsaj ne čisto zanesljivo).
Kakšen je smisel tovrstnega zbiranja imen?
Zelo bkbilo škoda, če bi imena, ki se govorijo in uporabljajo, ostala nezapisana, saj tako vedno obstaja nevarnost, da izginejo npr. s smrtjo tistih, ki jih (še) govorijo, s tem pa bi izginil tudi delček kulture in zgodovinskega spomina. Ta imena so lahko zelo zanimiva, kar se pokaže velikokrat šele z razlago imen.
S proučevanjem se da ugotavljati jezikovni razvoj, saj imamo nekatera hišna imena ohranjena že v najstarejšem urbarju gornjegrajskega samostana iz leta 1426.'Njihove vmesne stopnje oziroma različne oblike so zapisane v matičnih knjigah, kar vse bo še treba pregledati. V njih se najdejo tudi imena, ki so bila nekoč živa, danes pa niso več.
Z natančnimi zapisi imen se bo dalo ugotavljati tudi žarišča priimkov, npr. od katere hiše ali od katerega zemljepisnega objekta pride priimek.
Če so zapisi natančni, se da zbrano gradivo primerno urediti in razložiti, npr. po čem vse se imenujejo travniki, njive in deli gozda.
Sedanje geografske karte, predvsem specialke, imajo nekatera imena zapisana v zelo popačeni obliki, ker so bili zapisovalci oziroma oblikovalci im^n nedomačini. Natančni zapisi bodo dobrodošli pri izdelavi naslednjih, izpopolnjenih izdaj teh kart.
V naslednjih letih je treba zapisati in končno objaviti vsa tovrstna imena v celi Zgornji Savinjski dolini, kar bo dalo od 30 do 40 tisoč imen. (Do dokončne objave pa bo treba objavljati imena postopoma, tj. za nekaj katastrskih občin skupaj).
To bi bilo popolno jezikoslovno delo z zemljepisno informacijo (morda tudi na zemljevidih).
Prijaznost prebivalcev raziskovanega področja — v lanskem primeru Podvolovljeka —je lahko svojevrsten motor pri takšnem podvigu, čeprav je zanj eno človeško življenje komajda dovolj. Vendar bi bil greh ne lotiti se dela.
Peter Weiss
Zadruga v Mercator?
Sedanji gospodarski razvoj zahteva močne uelovne organizacije, dobro notranjo organizacijo, široke možnosti delovanja in še kaj. Upoštevaje zahteve čase, so se pričeli že aprila letos pogovori- med SOZD KIT in SOZD Mercator v Ljubljani o možnem združevanju. Naša zadruga je v SOZD KIT in je tako v tem dogajanju dejavno prisotna. Načrti so temeljito podkrepljeni z ugotovitvami strokovnih komisij, ki so po področjih in v osrednjih enotah delovale. Sedaj bo v kratkem sledila javna razprava, no" in ker ta sega tudi na naše območje, bomo v kratkem ponovili obrazložitve Antona Vrhovnika, direktorja ZKZ Mozirje. Kaj narekuje načrtovano združevanje?
Blagovni tokovi med članicami SOZD KIT in SOZD MERCATOR so izredno veliki. SOZD MERCATOR je daleč največji kupec proizvodov članic. SOZD KIT in istočasno je SOZD KIT daleč največji dobavitelj za SOZD MERCATOR (po letošnjem planu bodo članice SOZD KIT izdobavile članicam MERCATORJA proizvodov v vrednosti za kar 2,15 mld. din). Približno za polovico je nižja izdobava članic SOZD Mercatorja članicam SOZD KIT, kar pa je prav tako izredno veliko, tako daje Mercator tudi daleč največji dobavitelj za KIT in tudi KIT je za Mercator daleč največji kupec. Združitev v skupen SOZD omogoča torej pomembno utrditev reprodukcijskih vezi med kmetijsko proizvodnjo, predelavo in prodajo živilskih izdelkov, kar povečuje sigurnost prodaje in nabave ter izboljšuje kvaliteto donosov. Ta utrditev prodaje in nabave ter izboljšuje kvaliteto odnosov. Ta utrditev medsebojnih vezi je pomembna tudi za članice, ki same nimajo veliko neposrednih poslovnih odnosov z Mercatorjem, ker so članice SOZD KIT tudi medsebojno večinoma močno reprodukcijsko povezane ter s tem posredno tudi s članicami SOZD MERCATORJA.
Drugi ključni povezovalni element za KIT + Mercator so devize. Mercator je največji izvoznik s področja agroživils-tva v Sloveniji ob sorazmerno manjših lastnih potrebah po devizah, medtem ko je KIT eden največjih proizvajalcev hrane v Sloveniji za osnovno preskrbo domačega prebivalstva, kar otežkoča hitrejšo izvozno usmeritev KIT-a in s tem pokrivanje potreb po devizah za nujno reprodukcijo. Tu se KIT in Mercator dokaj dopolnjujeta, ker bodo članice KIT-a imele večjo sigurnost za zagotovitev deviz in s tem si-gurnejšo oskrbo z nujnimi reprodukcijskimi materiali, članice SOZD Mercator pa bodo laže usmerjale ustvarjene
devize v okviru skupne SOZD kot pa izven <^z. preko deviznega trga. Olajšano pa bo tudi skupno usmerjanje in združevanje deviz na podlagi družbenega dogovora o. pokritju prioritetnih potreb v kmetijstvu (gnojila, zaščitna sredstva, proteinska krma). S povezavo KIT—MERCATOR bo torej možno v večji meri realizirati princip, da se devize, pridobljene z izvozom živil, usmerjajo predvsem za potrebe kmetijske proizvodnje in živilske predelave.
Naslednji povezovalni element, ki daje prednost povezavi KIT •+ MERCATOR, so izboljšane možnosti za nabavo deficitarnega, zlasti kmetijskega reprodukcijskega materiala na domačem tržišču. Izredno močna drobno-prodajna mreža Mercatorja skupno z drob-noprodajno mrežo v okviru KIT-a omogoča organiziranje skupne nabave in s tem lažjo nabavo deficitarnih izdelkov, ki jih je zlasti v kmetijstvu kar precej. Tako bo npr. nakup koruze in druge dopolnilne krme za potrebe živinoreje kot tudi drugih deficitarnih izdelkov v skupni SOZD bistveno lažji, še posebej, ker članice Mercatorja ne spadajo med večje porabnike deficitarnega kmetijskega repromateriala. Tako lahko trgovina v okviru skupne organizacije KIT + MERCATOR bistveno pripomore k izboljšani preksrbi z reprodukcijskim materialom v kmetijstvu in predelavi ter s tem k izboljšanju proizvodnje v teh dejavnostih in izboljšanju preskrbe trgovin in potrošnikov z živili.
Združevanje KIT + MERCATOR omogoča sorazmerno veliko organizacijskih sprememb in dopolnitev ter s tem racioanlnejše poslovanje in razvoj. Od teh organizacijskih sprememb so zlasti pomembne:
— združevanje maloprodajne mreže Mercatorja in KIT-a v enotne organizacijske oblike in sicer na območju Metlike, Novega mesta, Trebnjega, Mozirja, Ljubljane, kjer so te povezave najbolj verjetne, obstojajo pa možnosti, da trgovine medsebojno povežemo še na nekaterih drugih območjih. Z združitvijo maloprodajne mreiže >botno dosegli racionalizacijö: pöslövanja trgovine na teh območjih, obenem pa bomo tudi koncentrirali in racionalizirali nabavo in distribucijo izdelkov, zagotovili hitrejše obračanje zalog in zmanjšanje vezanih sredstev za zaloge ter s tem pocenili in izboljšali grosistično oskrbo, kar je prav tako zelo pomembno.
To je le del utemeljitev za združevanje. Vsekakor je glavno vodilo gospodarski napredek vseh vključenih delovnih organizacij.
OBVESTILO
DELITEV BONOV ZA BENCIN IN DIZEL GORIVO ZA OBDOBJE OKTOBER—NOVEMBER—DECEMBER 1984 BO PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V ČETRTEK, 27. 9.84 OD 7. —18. URE IN V PETEK 28. 9. 1984 OD 8. — 14. URE NA SEDEŽU OBČINE.
PO TEM DATUMU SE BODO BONI DELILI
I VSAKO SREDO OD 7. DO 16. URE.
Mlečno cesto v Mozirju so odprli. Trak je prerezal najstarejši krajan Anton Brinovc-Hudobreznik
☆ OBČINSKI PRAZNIK LETA 1984 ☆ OBČINSKI PRAZNIK LETA 1984 ☆
Prvo spominsko obeležje partizanskim kmetijam so odkrili med praznovanjem v Mozirju. Med slavnostnim govorom inž. Cirila Remica
Ob otvoritvi razstave v Galeriji Mozirje seje zbralo mnogo nekdanjih borcev in aktivistov, pa tudi drugih gledalcev. Med otvoritvenim govorom Jožeta Celinska
Spominsko ploščo na nekdanjem Sokolskem domu v Gornjem gradu je odkrila Milena Štiftar
Na svečani seji SO Mozirje je predsednik Alojz Plaznik predal boj ni prapor predstavnikom VOS—OF
Aktivisti OF so pozorno prisluhnili Vladu Miklavcu v Gornjem gradu
Narodni heroj, general Janko Sekirnik je nagovoril zbrane v šoli na Ljubnem
Prisrčna srečanja na vsak korak. Na sliki prvoborec Ivo Zupanc-Ludvik s partizansko mamo Jožefo Suhovršnik in Pariževo
Pred otvoritvijo prenovljene delovne dvorane v Smreki so si gostje z zanimanjem ogledovali pridobitev. Na sliki z leve: J. Kos, Alojz Plaznik, Tone Bole
Šmarčani znajo prirediti množične športne prireditve. Ena takšnih je bila tudi ob občinskem prazniku. Tako jih je ujela kamera v Savinjskem gaju
Na Ljubnem so ob praznovanju odprli dom gozdarskih delavcev, Med govorom direktorja GG Nazarje inž. Jožeta Uranka
V spomin na II. grupo odredov so pripravili kolesarski maraton, ki se ga je udeležilo mnogo kolesarjev. Pred kontrolo v Mozirju
Pred odhodom na pohod po poteh partizanske sanitete na Solčavskem so si pohodniki ogledali razstavo Osvobajanje Gornje Savinjske doline
Z loki so se pomerili tudi nepoznavalci tega športa. Verjetno je tako klub v Gornjem gradu pridobil nove prijatelje
HWIII!llllllllllllll!iilll!!i!!llltlllll!l!l!l||!ll!!!llll!l!llllll|l|||||!y|||
iilllllHlllllllllillMllliipi®lllll*^
« OBČINSKI PRAZNIK LETA 1984 ☆ OBČINSKI PRAZNIK LETA 1984 ☆
lHillllllllllllll>llilllllllll!llllllllllll||!lll!;|illll|lll|||||||||| ----

linillllDliiinillinilllllllilillluiiiii.::;i,!iliiil
milil
imiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimtiiiuiniiiiiiiiiiiniiiiii
Ob razstavi NOB v Zgornji savinjski
dolini
V okviru praznovanj ob 40. obletnici osvoboditve Zgornje Savinjske doline je bila v petek, 31. avgusta v prostorih prosvetnega društva Mozirje odprta razstava o Zgornji Savinjski dolini med NOB, ki jo je pripravil odbor za varstvo naravne in kulturne dediščine in arhiva, ki ga s tankočutno natančnostjo in zavzetostjo skrbno vodi in urejuje Aleksander Videčnik. Uvodne misli ob tej razstavi je podal predsednik občinskega odbora ZZB NOV Jože Celinšek.
Ob otvoritvi razstave so bili prisotni predstavniki enot, ki so se bojevale v naši dolini ali sodelovale pri njeni osvoboditvi, prisotnih pa je bilo tudi precej občanov, kar je na žalost ob tovrstnih prireditvah redkost.
Letošnja razstava je izredno bogata, saj kronološko zajema obdobje delavskega gibanja pred vojno, kjer se lahko obiskovalci seznanijo z razmerami, v katerih je nekdaj živel savinjski splavar, žagar, drvar in dninar s prvimi poskusi združevanja ter boja za izboljšanje življenjskih pogojev. Temu sledi najbolj mračno obdobje naše preteklosti — čas okupacije in okupatorjevega nasilja nad prebivalstvom naše doline. Pretresljivi so dokumenti in fotografije internirancev, izseljencev, talcev, plakati o ustrelitvah pa tudi poslovilna - pisma na smrt obsojenih. Sledijo zbirke o posameznih partizanskih enotah, ki so se zadrževale in bojevale v naši dolini od enot I. štajerskega bataljona, II. grupe
odredov, Šlandrove, Zidanškove brigade, VDV, VOS do enot XIV. divizije. Največ slikovnega materiala je iz obdobja, ko je celotna dolina bila od konca julija do decembra 1944 kot nekakšna partizanska republika svobodna in so v sklopu IV. operativne cone nastajali zametki ljudske oblasti. Precej gradiva prikazuje padec sovražnih postojank, volitve v NOO, delo partizanskih bolnišnic, tiskarn, delavnic, gospodarskih komisij, partizansko šolstvo, sodelovanja med civilnim prebivalstvom in partizanskimi e-notami ob evforiji začasne svobode. Na tej razstavi so prvič predstavljeni nekateri eksponati znanega partizanskega fotografa Jožeta Petka. Večina materiala je iz bogate domače zbirke, nekaj pa so ga prispevale enote, ki imajo tu svoj domicil.
Dragoceno gradivo za to razstavo pa je prispeval tudi tov. Stane Skrabar starejši.
Ta bogata razstava, ki bo odprta do konca septembra, je lep prerez dogajanj v dolini v najtežjih dneh in je veren prikaz takratnih razmer, istočasno pa opomin raznim vojnim fanatikom, kakšno klavarijo mora ob vojnih pustošenjih preživljati nedolžno prebivalstvo. 'Ogled razstave toplo priporočamo vsem, predvsem pa mladim, da bodo znali ceniti svobodo, ki jo uživamo.
Vsem, ki so to razstavo pripravili in omogočili, posebno še Aleksandru Videčniku iskrena hvala.
Zdravko Novak
Pomnik partizanskim kmetijam
Na zemljišču pred veterinarsko postajo v Ljubiji so postavili mogočen pomnik, delo rojaka Janka Dolenca. Vgrajena plošča pojasnjuje, da gre zahvala kmečkim domovom, ki so pomagali borcem med osvobodilnim bojem. Uvodoma je predsednik občine Alojz Plaznik poudaril izredne zasluge naših kmetov v času vojne.
Slavnostni govornik inž. Ciril Remic, kije sam pripadal osvobodilnemu boju od samega začetka, je strnil bogate misli o dogodkih izpred štirideset let. Navedel je besede nekega znanega politika, ki je dejal: „Jugoslovanske partizane je v času vojne rešila kmečka kašča. Kmetje so nas ščitili in svoje sinove poslali v naše vrste.
Tako je ob kdncu vojne, kljub številnim žrtvam imela partizanska vojska ogromen odstotek kmečkih sinov.” Te ugotovitve je brez pripomb mogoče postaviti tudi za
območje Gornje Savinjske doline. Ciril Remic je dejal: „Vsem tem preprostim ljudem, klenega jezika pa trdih žuljavih rok, predvsem pa poštenega srca, gre velika zasluga in zahvala, da smo se v teh težkih časih obdržali in zmagali. Ti ljudje se do vojne niso kaj prida brigali za politiko in politične zdrahe posameznih strank, saj med pretežno kmečkim prebivalstvom ni bilo časa za to, niti razumevanja. Te ljudi je vzgajalo trdo življenje, imeli so .zdrav čut ter pošteno narodno zavest. Ko je prišel čas, so vedeli, kje je njihovo mesto."
Za kulturni del sporeda so poskrbeli, šmihelski pevci pod vodstvom Antona Acmana. Spomenik pa je odkril prvoborec Jože Planovšek. Kljub hudemu nalivu se je na kraju slovesnosti zbralo veliko kmetov in predstavnikov javnega življenja naše občine in od drugod.
Strelsko
tekmovanje
KK ZRVS Mozirje in OSO KAJUH Mozirje sta organizirala dne 9. 9. 1984 orjentacijski pohod s strelskim tekmovanjem v počastitev občinskega praznika in praznika KS Mozirie.
Zaradi dežja je sam pohod odpadel, izvajalo pa seje strelsko tekmovanje z MK puško, katerega seje kljub slabemu vremenu udeležilo 8 ekip.
Po izenačenem boju je ekipno prvo mesto dosegla ekipa sekcije Bočna, drugo OSO Mozirje, tretje Društvo invalidov Mozirje. Posmezno je prvo mesto dosegel Kolar Janez, drugo Dušan Žebelj in tretje Andrej Pečnik.
Vsem udeležencem se zahvaljujemo, da so kljub slabemu vremenu zagotovili udeležbo na tekmovanju.
Stane Miklavžič
Pogled na industrijske zgradbe tozd Kemija Ljubija
Nova pridobitev v Cinkarni
V okviru občinskega praznika so odprli v Cinkarni, TOZD Kemija, Ljubija prenovljeno delovno dvorano. Slovesnosti so se udeležili vidni predstavniki javnega življenja v občini in člani kolektiva Cinkarne iz Celja. Slavnostni govornik je bil član KPO Cinkarne Celje Dani Podpečan. Prireditev so kulturno popestrili člani kulturniške skupine kolektiva Cinkarne iz Celja in šmihelski pevci pod vodstvom Antona Acmana.
Prizadevni kolektiv v Ljubiji je tako pridobil dragoceni prostor, kar pomeni novo delovno zmago. V novih prostorih bodo izdelovali antikorozijske premaze in obseg proizvodnje povečali za 50%. Seveda pa bodo sodobni prostori omogočili boljše delovne razmere. Če bi navajali še naprej številke, potem povejmo, da so s prenovo
pridobili 600 m2 koristnih površin. Poleg tega so v tehnološkem pogledu marsikaj izboljšali, tako ne bo več toliko telesnih naporov pri delu. Razen tega pa bo boljši delovni postopek omogočil tudi večjo količino izdelkov.
Na sploh je kolektiv TOZD Kemija izredno uspešen. V polletju so presegli zastavljene naloge, pa tudi glede osebnih dohodkov so v samem vrhu v občini. Zanimivo je tudi, da so dosegli 84,5% izkoristek delovnega časa, kar kaže na dobro notranjo organizacijo in dobre delovne navade. Seveda pa imajo tudi težave. Tako jih pestijo obresti za obratna sredstva, ki znašajo letos kar 84 tisoč din na zaposlenega, lani je bila ta številka kar za polovico nižja.
Poslovni uspehi tega številčno majhnega kolektiva so res zavidljivi, zato je tudi njihov tehnološki napredek iz leta v leto večji.
Poravnan kulturni dolg
Ena izmed prireditev v okviru letošnjega občinskega praznika je bila tudi pred nekdanjim Sokolskim domom v Gornjem gradu. V tej častitljivi stavbi je bilo med osvoboditvijo doline mnogo zgodovinskih in kulturnih dogodkov. Naše glasilo je že davno tega opozorilo na dolg, ki ga terja spomin na tiste dni.
Propada je rešila dom delovna organizacija Elkroj, ki je v njem uredila skladišče, potem, ko je zapuščen stal in očital pozabljivost rodu, ki uživa dobrine takratnega boja. Elkroj je tudi z razumevanjem pomagal pri odkritju spominske plošče na pročelju.
Zbralo se je mnogo ljudi, nekdanjih borcev, aktivistov in prebivalcev ob blizu in daleč. Posebno lep je bil pogled na mlade obraze, ki so radovedno spremljali potek prireditve. Šolski otroci so zapeli
in še recitirali. Vsi navzoči pa so prisluhnili izbranim besedam Milene Štiftar, ki je kot domačinka in udeleženka številnih prireditev tistega časa in k.ot pripadnica NOG pripovedovala o takratnih dogodkih v tem domu. Med drugim je dejala, da bi želela, ko bi vsaj delček tistega žara delovne vneme iz dni osvobodilnega boja prelil na mlade... Poudarila je vsebinski pomen dogodkov v mesecih svobode 1944 v Gornjem gradu. Opisala je oblikovanje prvega okrajnega oblastvenega organa, ki je tiste čase deloval v mestu ob Dreti.
Koje predsednik sveta krajevne skupnosti Gornji grad Ivan Pu-stoslemšek prosil Mileno Štiftar, da bi ploščo odkrila je bila lepa slovesnost pred nekdanjim Sokolskim domom v Gornjem gradu pri kraju.
Gasilski veterani
V slavje ob prazniku občine Mozirje so se-vključili tudi gasilci veterani širšega celjskega območja. V Nedeljo 9. septembra so namreč na pomožnem nogometnem igrišču v Mozirju pripravili medobčinsko tekmovanje, ki so se ga udeležile desetine gasilskih društev iz Slovenske Bistrice, Saleka, Titovega Velenja, Tovarne usnja Šoštanj, Gaberk in Mozirja.
J. P.
O kulturni dediščini
V okvir praznovanja je sodila tudi razstava o kulturni dediščini na Rečici. Pripravilo jo je domače prosvetno društvo v dvorani prosvetnega doma. Gradivo je po dogovoru s Kulturno skupnostjo Mozirje prpravil celjski Zavod za spomeniško varstvo in se hrani v Arhivu v Mozirju, od koder naj bi pripravili razstave po vseh krajevnih skupnostih. V Lučah je takšna razstava že bila, treba pa bo v kratkem predstaviti širšemu krogu občanom vse bogato gradivo, saj gre za pripravo predpisa v okviru občine, ki bi kulturne spomenike zavaroval.
Uvodoma je Zdravko Novak poudaril pomen kulturne dediščine za vsako ljudstvo in opozoril, da je ta v nevarnosti. Vse več je primerov, ko jo bodisi zaradi nepoznavanja ali pa tudi zaradi malomarnosti prepustimo zobu časa. Če bi ljudi več opozarjali na posamezne spomenike, ki
imajo seveda lahko različne zunanje podobe, bi verjetno več tega bogastva ohranili. Zato je pozdravil odločitev Arhiva Kulturne skupnosti Mozirje, da je s sredstvi Kulturne skupnosti omogočil plačilo gradiva, ki bo sedaj potovalo po dolini.
Žal pa je stiska s prostorom na Rečici onemogočila širši pregled gradiva. Tako so krajani videli le delček vsega, kar je na voljo. Res je, da Arhiv Kulturne skupnosti še' ne razpolaga z zadostnim številom razstavnih stojal in daje tudi to krivo, da razstavo v okrnjenem obsegu prikazujemo, vendar bo treba ljudem prikazati čimveč, da bodo lahko bolje dojeli kaj vse velja varovati pred propadom. Na .sploh je mogoče reči, da prebivalci doline zavestno čuvajo lepote, marsikdaj pa vendarle zaradi nepoznavanja odstranijo kakšno Vrednoto, ki bi jo sicer morali ohraniti.
Srečanje aktivistov OF
Da dolga deselttja ne pomenijo veliko v spominu človeka je bilo čutiti na srečanju nekdanjih aktivistov in drugih pripadnikov NOG v Gornjem gradu. Tako prijetnih srečanj si le stežka predstavljamo. Res so tisti težki časi pustili v ljudeh globoke sledove trpljenja. so pa tudi navezali te ljudi med seboj v trdno celoto. Če si prisluhnil pogovorom med udeleženci srečanja v Gornjem gradu, to je spadalo med poglavitne prireditve v počastitev 40-letnice prve osvoboditve Gornje Savinjske doline, si lahko slišal le vzklike veselja ob snidenju. Drugi so spet obujali drobne spomine, tretji pripovedovali svoje življenjske poti po tistih časih....
V šolski telovadnici je bilo vse na red za sprejem številnih borcev in aktivistov, ki so se odzvali vabilu mozirske občine in prišli počastiti obletnico svobodne doline ob Savinji in Dreti. Mnogi med njimi do doživljali boje, mnogi pa so kako drugače delovali za osvobodilni boj. Vzdušje med učenci COŠ Gornji grad je bilo za vse doživetje, saj je ta mladi rok skušal po svojih močeh izkazati pozornost tistim, ki so jim priborili svobodo.
Navzoče je najprej nagovoril Vlado Miklavc, ki je strnil misli na boj in osvobodilno gibanje na sploh v lepo celoto. Pri tem je naslonil vsebino na
izpoved rečičke kmetice Slatinškove mame, ki je zaupala kosu papirja svoje in naroda trpljenje, ga nato skrila v zid svoje hiše. Našli so ga šele po 30 letih. Vlado Miklavc je poudaril zavest našega človeka, ki se je zrcalila v neizmerni predanosti domovini in njenemu boju za osvoboditev.
Nato je spregovoril nekdanji komandant SNOUB Miloš Zidanšek general Andrej Cetinski—Lev. Njegovi spomini so segli v nastanek in bojno pot te slovite partizanske enote, kije osvobodila Gornji grad in zadajala nenehne udarce sovražniku.
Za kulturni spored so poskrbeli člani šolskega kulturno-umetniškega društva. Njihova prizadevnost je bila bogato poplačana s hvaležnostjo navzočih, ki so mladim navdušeno ploskali.
Posebno priznanja za njihovo delo v osvobodilnem boju so prejeli: Albin Vipotnik-Strgar, Tone Bole, Martin Golob, Ela Ulrih-Atena, Jože Planovšek—Jaka, Ivan Mogu-Marko, Jože Blekač-Slavc, Vlado Miklavc, Rok Klemenšek in Milan Venišnik-Savinc.
Srečanja seje udeležilo tudi mnogo predstavnikov javnega življenja občine in krajevne samouprave. Tako je prireditev potekala v tovariškem razpoloženju tudi po končanem sporedu.
Osnovna šola
N/
Šlandrove brigade
Na Ljubnem je bila slovesnost na kateri so poinhenovah tamkajšnjo osnovno šolo po sloviti Slandrovi brigadi. Na športnem prostoru za šolo so se zbrali gostje in člani kolektiva šole skupaj z učenci, da bi iz rok narodnega heroja in generala Janka Sekirnika-Simona prejeli listino s katero Skupnost borcev Slandove brigade pristaja na poimenovanje šole.
Uvodoma je predsednica sveta šole Vida Štiglic pozdravila goste in navzoče učence. Med gosti so bili poleg generala Janka Sekirnika še narodni heroj Mirko Jerman, zadnji koman-
dant Šlandrove brigade, Alfonz Avbelj—Savo, praporščak Šlandrove brigade in predstavniki občinskih ter krajevnih družbeno-političnih dejavnikov.
V slavnostnem govoru je general Janko Sekirnik poudaril bojno pot Šlandrove brigade in izrazil zadovoljstvo, da je šola Ljubno, kjer se je brigada borila in kraj tudi osvobodila, prevzela ime te partizanske enote.
V šoli so uredili tudi spominski kotiček Šlandrove brigade, gradivo zanj pa je oskrbel Arhiv kulturne skupnosti Mozirje.
Prisrčno v Lepi njivi
Sedem visokih mlajev ob cesti proti zaselku Lokove je že na zunaj kazalo, da so se vaščani Lepe njive zelo zavzeto lotili priprav na slovesno odkritje spominske plošče neznanemu padlemu borcu Šlandorve brigade. To so še posebej dokazali tudi z veliko udeležbo vaščanov tako mladih kot starejših, ki so se jim pridružili še mnogi Mozirjani ter vodilni predstavniki družbeno političnih organizacij in skupščine občine Mozirje skupaj z delegacijo pobratene občine Cajetina iz Srbije. Ob sami slovesnosti, ki je bi-
V Smreki več
Iz nekdanjih grajskih hlevov je nastala lepa proizvodna dvorana, ki daje sedaj za 320 m2 večji delovni prostor.
S prenovo so pridobili'še prostor za kompresijsko1 postajo in 90 in2 več nadstrešnice za skladiščenje gotovih mizarskih izdelkov. S prenovljeno delovno dvorano so zagotovili pogoje za zahtevnejšo proizvodnjo izdelkov iz lesa. V Smreki so prepričani, da trgu manjkajo mnogi zanimivi lesni izdelki. V tej smeri, torej v osvajanju novih izdelkov, bodo delali naprej. Direktor inž. Karl Kopušar je v svojem uvodnem nagovoru opisal sedanja . prizadevanja kolektiva in načrte za v bodoče. Ko je govoril o samih gradbenih delih v zvezi s prenovo, je pouda-
la v okviru praznika Krajevne skupnosti Mozirje, je po kratkem kulturnem programu lepenjivskih in mozirskih otrok in mladincev navzočim spregovoril predsednik KO ZZB NOV Mozirje Jože Mejač, kije ploščo tudi odkril in jo predal v varstvo lepe-njivski mladini.
Prisrčna slovenost je dobila svoj epilog na tovariškem srečanju pod Mrakovnikovim kozolcem, kjer so domačini in gostje v sproščenem razpoloženju zaključili to prijetno snidenje.
prostora
rij, da je levji delež opravljenih del plod pridnih rok delavcev Smreke. Seveda so obrtniška dela in tako tudi gradbena opravila zato poklicana podjetja, vendar je število opravljenih ur lastnih delavcev preseglo 5700, kar pomeni z drugimi besedami 36% obračunske cene. Pomeipbno je dalje dejstvo, da so bila dela opravljena v času kolektivnih dopustov, tako je po dopustih spet vs^riormalno steklo. Pri tem je posebej pohvalil delo lastnih vzdrževalcev, ki so opravili na prenovi kar 3353 delovnih ur. Skupna vrednost naložbe znaša 23.420.000 din.
Gostje so si ob koncu slovesnosti ogledali delovne prostore in obšli prenovljene dele tovarne.
Obeležje zdravniku
Na Ljubnem je od leta 1926 delal kot zdravnik dr. Jože Arh. Med ljudmi je užival izredno spoštovanje. Bil je velik narodnjak in ko je v deželo prihrumel okupator seje postavil na stran OF. kar je izpričal s številnimi drznimi zdravniškimi intervencijami na Ljubnem in izven njega. Zdravil je ranjence in pripadnike osvobodilnega gibanja, kar je takrat pomenilo veliko tveganje.
Delal je tja do Solčave in seveda njegovo početje ni ostalo prikrito raznim izdajalcem, končno je padel v roke okupatorja, ki ga je telesno zmučil do te mere, da je na
posledicah kmalu po osvoboditvi umrl.
Krajevna organizacija ZB se je njegovemu spominu oddolžila s spominsko ploščo na pročelju nekdanje Semove hiše (Planika), tu je namreč imel svojo ordinacijo.
K slovesnosti se je zbralo mnogo krajanov, te pa je pozdravil Rok Klemenšek. O zdravniku dr. Arhu pa je spregovoril Franc Orešnik, ploščo je odkril osebni prijatelj dr. Arha Jože Kralj, starejši.
Šolski otroci so spomin pokojnega partizanskega zdravnika počastili s kulturnimi točkami.
Lokostrelstvo privlači
Nekaj ljubiteljev lokostrelskega športa seje v Gornjem gradu odločilo za ustanovitev kluba. O tem smo že pisali. Takrat jih je bilo le nekaj, danes pa šteje klub že 48 članov. Seveda so še taki, ki prizadevanja mladih zanesenjakov gmotno podprejo. Med člani je vaditeljica Anda Kavčič vsestransko prizadevna. Povedala nam je. daje po smrti Stanka Brica prevzel predsedniške naloge ravnatelj COŠ Ivan Purnat, kar daje upati, da bo ta šport tudi na šoli dobil svoj krožek. Klub ima sedaj že lastne vaditelje, saj so štiri člane poslali na vaditeljski tečajev Gozdno šolo Bohinj.
6 1383 NOVICE
Številka 9 — September 1984
Uspešna sezona
Mozirski Turist biro si je prizadeval s sredstvi propagande opozoriti na lepote naše doline. Z načrtnim seznanjanjem turističnih agencij o možnostih dopustovanja v Gornji Savinjski dolini je opaziti določene uspehe v letošnji sezoni.
Stanko Podsedenšek, vodja biroja je povedal, daje do konca julija bilo v dolini zabeleženih preko 15.000 nočitev, kar je sicer nekoliko manj kot lani, vendar pa bo stanje mogoče ocenjevati šele po končani sezoni in kot vse kaže, bo vsaj tako kot lani. Najbolj so bile obiskane turistične kmetije, tem sledi Kamp Menina, nato RTC Golte in drugi. Doslej je jasno, da so gostje na kmetijah bili zadovoljni. Manj podatkov ima biro s strani družbenega sektorja gostinstva. Gre torej za bolj šibko povezavo, ki ne govori v prid razvoju turistične ponudbe v dolini. Mesec avgust je bil zanimiv zaradi
Vodja Turistbiroja v Mozirju Stanko Podsedenšek
lepega vremena, zato je bila v tem času dolina dobro obiska-' na. Pomladni meseci so zaradi slabega vremena zavrli pritok gostov, to je eden vzrokov za slabšo bero v turizmu. Seveda pa je denarna stiska tudi vzrok za upadanje povpraševanja, vsaj v domačih krogih. Značilno je, da so nekateri spraševali, koliko je popusta na kmetijah, če pomagajo pri delu. To je gotovo dokaz, da vsak dinar pretehtajo, prej ko ga izdajo.
Ker je Stanko Podsedenšek hkrati tudi tajnik domačega turističnega društva, se je kar vsililo vprašanje, zakaj Mozirje nima svoje turistične prireditve, če jih imajo številna društva v dolini že vrsto let in to zelo uspešne. Tu velja ugotoviti, da so se vse letošnje, tako na Ljubnem, v Lučah in Gornjem gradu potrdile s svojo domiselnostjo!
Stanko Podsedenšek je na to vprašanje z nekoliko trpkim nasmehom odgovoril, da so pač prebivalci kraja nezainteresirani za njegov napredek. Mozirje postaja vse bolj spalno naselje, kjer vrsta ljudi najde dober zrak in mirno življenje, ne zanima pajih napredek kraja in dogajanja v njem. Torej se ne vključujejo v prizadevanja za dobrobit kraja, ker ga nimajo za svojega. „Trdim, da bi se dalo tudi v Mozirju narediti veliko, saj bi lahko imeli odlično zgodovinsko osnovo za tradicionalne turistične prireditve, kot so obhod trških meja in podobno. Res je treba stvari dobro zastaviti in paziti na kakovost, žal pa manjka tudi povezave med raznimi dru-štvi in drugimi dejavniki v Mozirju.
Več sodelovanja z delegati
Šele pred dvema mesecema je prevzela naloge tajnice skupščine občine Mozirje Anka Ziher. Do takrat je delala kot direktor Uprave za družbene prihodke pri ŠO Mozirje. Sicer pa že od leta 1965 dalje opravlja v Mozirju razne delovne naloge. Zato jo ljudje poznajo kot človeka, ki rad pomaga, če je le mogoče.
Doma v Rovtu nad Šmartnem ob»Dreti, je najprej končala osemletko in nato še srednjo kmetijsko šolo. Zaposlila se jev Šentjurju od tam pa se je spet vrnila v domačo
Anka Žiher
občino leta 1965. Od takrat je delala na raznih uradih v Mozirju, tako dokaj dobro pozna tokove življenja v občini.
Želela si je dela z delegacijami in delegati, saj njeno sedanje delo bo uspešno le, če bo prisluhnila težnjam delegacij in posameznikov iz teh vrst. Še vedno se srečujemo z negodovanjem delegatov, da so gradiva za razne seje napisana prezahtevno, preobsežno, včasih pa kar površno. Seveda povzroča vse to pri tistih ki bi morali na sejah v imenu svoje sredine odločati, nezadovoljstvo. Anka Žiher se zaveda, da je prav pri njenem delu mogoče marsikaj prilagoditi željam delegatov, zato si želi pri opravljanju nalog na novem delovnem mestu neposrednega stika s delegatskimi sredinami.
Anka Žiher je s pridnostjo doslej dokazala, da ceni delo, tudi v novi službi je ponudila pripravljenost prisluhniti utripu časa in potreb. Upati je, da bodo delegati ponujeno roko tudi sprejeli. Delo tajnice občinske skupščine je zahtevno, nanj pa je Žiherjeva pripravljena, saj je ob delu končala pravno šolo v Mariboru.
DELAVSKA UNIVERZA Mozirje
bo v jesensko-zimskem času 1984/85 organizirala seminarje
— mikroračunalniki V PRAKSI
seminar bo trajal 20 ur
in je namenjen vsem, ki so že kupili ali pa nameravajo kupiti t. i. hišni računalnik.
Praktične demonstracije bodo na računalniku ZX SPECTRUM.
Prijave sprejema Delavska univerza Mozirje do 20. oktobra 1984.
Naše brigadirje v Beli krajini so obiskali predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine.
Mladinci v Bočni prvi
OO ZSMS — Bočna je spisek 'svojih aktivnosti obogatila s sodelovanjem na IGRAH BREZ MEJA v Tunjicah.
Tunjčani so poslali povabilo za udeležitev na njihovih igrah brez meja. Z odprtimi rokami smo povabilo sprejeli in zbrali ekipo, navijači pa so organizirali prevoz in v nedeljo 19. avg. smo z nasmeškom odpotovali v Tunjice. Skupaj se je zbralo 9. ekip. dobra organizacija in razpoloženje pa nam je dajala pogum, tako, da se je naša okirtn uvrstila med naibotiše
. Široka usta in razigranost Bočkih navijačev se je podvojila ko so organizatorji izročili ekipi Bočne pokal za osvojeno 1. mesto.
Gledalci so bili zadovoljni, nekaterim novinarjem, kot je zaslediti iz dnevnega časopisja pa je bil v.šeč joolv imenovan Joško krompirček, ki ga je strokovno izdelal mladinec Stanko Pristan.
OO ZSMS—Bočna Zupančič Martin
Mali nogomet
Občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu se je odvijalo dne 25. K. 1984 ob 8. uri v Nazarjih. Nastopilo je 11 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Tekmovanje se je odvijalo na igrišču ŠD Vrbovec Nazarje in DO Elkroj Nazarje. Organizator tekmovanja je bila Konference OO ZS Elkroj. Od petih ekip. ki so tekmovale na igrišču DO Elkroj je bila najboljša ekipa TOZD Konfekcija Mozirje, ki je premagala vse svoje nasprotnike v tej skupini.vOd šestih ekip, ki so igrale na igrišču ŠD Vrbovec, je bila najboljša ekipa ŽR, TOZD Kovinarstvo Ljubno in je v svoji skupini premagala vse svoje nasprotnike. Tako sta se v finalu srečali ekipi ŽR, TOZD Kovinarstvo Ljubno in Elkroj. TOZD Konfekcija Mozirje. Srečnejši in uspešnejši so bili igralci Elkroja. ki so zmagali z rezul-
Tabor ljudske
Prva lepa septembrska nedelja je privabila precej ljudi v naravo. V želji, da nadoknadijo zamujeno zaradi sorazmerno hladnega poletja, so se mnogi podali v planine. Tisti, ki imajo dovolj moči in korajže se lahko pohvalijo. da so se povzpeli na naš najvišji vrh — na Triglav, Skupina starejših občanov iz naše doline pa se je udeležila tradicionalnega Tabora aktivistov Savinjsko-revirskega okrožja na Mrzlici. Ta srečanja izmenično organizirajo Savinjčani in Zasavci v spomin na številna predvojna srečanja delavcev kakor tudi borcev med NOB, saj je bila Mrzlica in ostali hribi med Zasavskimi revirji in Savinjsko dolino zaradi odmaknjenosti in težje dostopnosti
tatom 2 : 0 in tako osvojili prvo mesto na. turnirju. Za tretje 'mesto sta se pomerili ekipi Glin. TOZD Žagarstvo in GG TOŽD Transport in gradnje, boljša je bila ekipa GG TOŽD Transport in gradnje, ki je zmagala z. rezultatom 3 : 0.
Turnir sta sodila sodnika Križnik Tomaž in Krajnc Vili.
Ekipe so zasedle nasledn ja mesta: 1. Elkroj, TOZD Konfekcija Mozirje, 2. Ž. R., TOZD Kovinarstvo Ljubno/-Savinji, 3. GG TOZD Transport in griidnje. 4. Glin, TOZD Žagarstvo, 5. GORENJE. TOZD MGÄ, 6. SO Mozirje, 7. Glin, DSSS, 8. Glin, TOZD Stavbeno, 9. Glin. TOZD [verna, 10. PM Ljubno/Savinji, 11. ZKZ. TOZD Trgovina in gostinstvo.
Vili Krajnc
fronte
ugodno zatočišče za partizanske enote, ki so se tu zadrževale že od leta 1941 dal je. Oporo so imele v kmečkem prebivalstvu, ki je čutilo povezanost tako z. rudarji iz Zasavskih revirjev kakor tudi z delavci iz Savinjske doline. -
Kulturni program so letos pripravili Zagorjani, slavnostni govornik pa je bil sekretar Republiške konference SZDL Geza Bačič. Iz naše doline so se tega srečanja udeležili v glavnem starejši aktivisti. Med njimi so bili tudi redki še živeči člani prvih odborov OF v naši dolini, borci iz leta 1942, interniranci in celo znana partizanska mamica SuhOvršnikova iz Nove Štifte.
Zdravko Novak
Naše planinstvo
Z zanimanjem sledim sestavkom v vašem mesečniku. Ob prispevku „Iz našega planinstva" bi rad opozoril na pomembno obletnico: Prof. Janko Orožen v „Zgodovini Celja in okolice II" navaja, da je Savinjska podružnica SPD skrbela za pota. Sredi leta 1934 je javil odbor v Planinskem vestniku, da je podružnica popolnoma na novo zaznamovala in s kažipotnimi napisi opremila sledeče gore: Rahudo z dostopom iz Luč in s sestopom čez. Grohot planino v Solčavo, višinsko pot z Raduhe čez Stakneči vrh in Travnik na Smrekovec, Menino planino z dohodom iz Gornjega grada ali iz. Bočne, z vso višinsko promenado po planini in s sestopom na Vransko ali na planino Bib. Veliki Rogatec z dohodom iz. Luč, a s sestopom čez Lepenatko v Gornji grad, Dobrovlje z dohodom z Vranskega in Braslovč ter s povratkom v Gornjo Savinjsko dolino. Razen tega je podružnica leta 1934 popravila tudi vsa pota v svojem območju, posebno pota v Logarski
dolini, pot na Okrešelj in skozi Robanov kot. Na novo jc_pa napravila dve poti: po grebenu s Škarij na Planjavo in dalje kot zvezo čez pobočje na Sukalnik. od sv. Duha k Potočki zijal-ki. kjer je v tem času prof. dr. Brodar začei svoja pomembna izkopavanja.
Ob petdesetletnici teh pomembnih uspehov pomislimo, koliko truda je bilo potrebno, da so se pota uredila in da se še danes vzdržujejo. Pota po planinah so bila in so stalna skrb planinske organizacije. Skrb sega v prvo leto delovanja ŠP SPD. Ob koncu prvega leta delovanja je SP SPD markirala nad 40 poti. Leta 1894 je SP SPD zgradila na levi strani slapa za polovico krajšo in izredno lepo pot. ki je nad slapom po brvi prekrižala potok in nas še danes vodi na Okrešelj, da omenim samo to delovno zmago slovenskih planincev, ki so našli veliko bol j pripravno pot. kol je bila stara „nemška pot" na Okrešelj.
Franc Ježovnik
VEZ Mozirje
TOZD Komunala in gradbeništvo Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge 2 izvajalca
vodoinštalaterskih del
Pogoji:
—	končana poklicna šola
—	4 mesece delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah
Delo združujemo za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8. dneh od objave na naslov:
VEZ MOZIRJE TOZD KOMUNALA IN GRADBENIŠTVO Mozirje 307 a
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po poteku veljavnosti objave.
Montažna gradnja „SMREKA” Gornji grad — p. o.
Na podlagi 8. člena pravilnika o delovnih razmerjih Komisija za delovna razmerja
objavlja
več prostih del in nalog v delovni enoti žagalnica:
1.	Odjemanje od hlodovne in cepilne tračne žage — 2 izvajalca
Pogoji:
—	delavec brez poklica in delovnih izkušenj
—	starost nad 18 let
—	zadovoljivo zdravstveno stanje
—	poskusno delo v trajanju 30 dni
Osebni dohodek se obračunava po pravilniku o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter znaša okoli 25.000 din.
2.	Vezanje žamanja — 2 izvajalca
Pogoji:
—	delavec brez poklica in delovnih izkušenj
—	starost nad 18 let
—	zadovoljivo zdravstveno stanje in stalna fizična kondicija
—	poskusno delo v trajanju 30 dni
Osebni dohodek se obračunava po pravilniku o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke in ' skupno porabo ter znaša okoli 24.000 din
3.	Enostavna fizična dela na skladišču žaganega lesa — več izvajalcev
Pogoji:
—	delavec brez poklica in delovnih izkušenj
—	poskusna doba v trajanju 30 dni
—	starost nad 15 let
—	zadovoljivo zdravstveno stanje
Osebni dohodek se obračunava po pravilniku o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter znaša med 16.000 in 18.000 din. Ponudbe naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: MG „SMREKA” 63342 GORNJI GRAD, Komisija za delovna razmerja.
GORENJE — „GLIN”
Lesna industrija Nazarje
Glede na potrebo po izpolnjevanju plaViskih nalog v TOZD Žagarstvo, Iverna in Stavbno pohištvo bomo na novo zaposlili določeno število delavcev.
zato vabimo k sodelovanju
1.	delavce s končano II., III. in IV. stopnjo strokovne izobrazbe lesne smeri.
2.	delavce brez poklica za opravljanje različnih del v proizvodnem procesu.
Delavcem zagotavljamo stimulativno nagrajevanje po delu in delovnih rezultatih. Nudimotudi vse možnosti za pridobitev kvalifikacije z izobraževanjem ob delu in možnosti za napredovanje.
Vloge sprejema splošnb kadrovski sektor delovne organizacije GLIN Nazarje, kjer dobite tudi vsa podrobna pojasnila.
KIT Zgornjesavinjska KZ Mozirje TOZD Trgovina, gostinstvo Mozirja
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
1.	poslovodja trgovine s tehničnim blagom Mozirje (elektro) v Ljubiji
2.	kuharice — natakarice za gostilno v Solčavi
3.	kuharice — natakarice za gostilno v Radmirju
4.	kuharice — natakarice za gostilno v Šmihelu
5.	snažilke za bife — kegljišče v Mozirju
Kandidati so lahko delavci:
pod 1) z dokončano poslovodsko šolo ali poklicno šolo trgovske stroke in imajo vsaj tri oz. pet let delovnih izkušenj. Mesečni osebni dohodek po pravilniku od 30,000 — do 32.000.— din.
Poskusno delo 3 mesece.
pod 2,3 in 4) z dokončanogostinskošolozznanjem kuhanja ali priučeni delavci gostinske stroke z dvoletnimi delovnimi izkušnjami v gostinstvu.
Mesečni osnovni osebni dohodek med 20.000.— do 23.000,— din.
Poskusno delo 2 meseca.
Na razpolago so samske sobe v poslopjih gostišč, pod 5) z dokončano osnovno šolo in delovnimi izkušnjami snažilke. Poskusno delo 2 meseca.
Osebni dohodek po pravilniku 17.000,— din mesečno.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v roku 8 dni po oglasu del in nalog na kadrovsko službo KIT Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje. Izbira kandidatov bo opravljena v 10 dneh po poteku roka in bodo kandidati o izbiri pisno obveščeni.
Tudi to je (ne)kultura, okolje — čigava skrb?
Že več let je' ob Dreti pri nekdanji parni žagi v Gornjem gradu stal zabojnik (kontejner) za večje odpadke. Razmeroma pogosto ga je bilo potrebno prazniti, saj se je v njem nabralo marsikaj, kar bi spadalo v kante za smeti ali bi se kar brez škode za okolje dalo sežgati (od papirja do kavčev), zašli pa so vanj tudi večji avtomobilski deli. Ne glede na to, da marsikaj vanj sploh ni spadalo, je bil tja postavljen zabojnik nujno potreben.
Razumljivo je, da bi tam moral tudi ostati. To, daje bil potreben tudi drugje, ni opravičilo, da je bil s tega mesta odstranjen za dalj kot mesec dni. Če že ni bilo druge rešitve, bi morala krajevna skupnost krajane tega območja seznaniti z nujnostjo začasne premestitve zabojnika in seveda v tem času prepovedati odlaganje odpadkov na tem mestu. Tega seveda ni storila, zato se je medtem na obrežju nabralo nemalo odpadkov. Ne le papirja in drugih nenevarnih stvari, celo stekla (ribiči in kopalci, to bo spet nekaj za vas!). Če je do tega že prišlo, nikakor ni nujno, da pri tem tudi ostane. Nujno je, da KS odlagališče na svoje stroške odstrani, kajti že prva povodenj lahko vse skupaj odnese in do dobra one-
snaži strugo in bregove Drete.
Ob tem se sprašujem, kakšen smisel ima vsakoletno spomladansko čiščenje Drete, ki se organizira v isti KS, če po drugi strani njeni predstavniki tako neodgovorno ravnajo?
Odlagališče ob rekah, čeprav organizirana, torej z zabojniki, me sploh motijo. Če so že, bi morala biti med reko in odlagališčem ograja. Mnoge ljudi, ki ne znajo ali ne morejo uporabljati razuma, namreč vodi nagon, da ravnajo tako, kot so bili vedno vajeni. Zabojnik jih niti ne moti. Odpadke mirne duše vržejo na obrežje, v reko, v najboljšem primeru zraven njega. Tako se morajo še "drugi ukvarjati z njihovo umazanijo.
Nedvomno bi se na področju varstva okolja le dalo še kaj storiti. Seveda bi za to bilo treba v vsakem kraju najti odgovornega in odločnega človeka, ki bi ukrepal s podporo tozadevnih občinskih organov in KS, ki bi tudi^morali biti bolj učinkoviti. Če smo resnično zainteresirani za čisto, kulturnega človeka vredno okolje, kar bi vsekakor morali biti, bi tudi tu bilo nujno potrebno preiti od besed k de,-janjem. Kakšna sreča, da še ni prepozno.
Janez Mavrič
Rešujemo preteklost
Ob razstavi v Galeriji Mozirje je spet bilo opaziti voljo prebivalstva, da bi sodelovalo pri ohranjanju listin, fotografij, tiskovin in drugega gradiva iz časa NOB in zgodovine, ■dk Mnogi so kaj prinesli, nekateri so obljubili pomoč, tako je verjetno le še marsikaj zavrženega po domovih. Prosimo torej občane, da vse kar bi bilo zanimivega iz zgodovine, oziroma narodopisja posredujejo
Arhivu Kulturne skupnosti Mozirje. Že dopisnica zadošča in oglasili se bomo pri vas doma, če nimate prilike gradiva dostaviti v Občinsko matično knjižnico v Mozirje, kjer je predaja mogoča ob poslovnem času knjižnice. Z njo namreč arhivska dejavnost tesno sodeluje, zato vam tam tudi lahko pojasnijo kaj vse je za potrebe ohranjanja kulturne dediščine primerno.
Avtobus preko ceste
Ko smo se 4. septembra 1.1. vračali iz Ljubljane preko Gornjega grada rta Rečico, smo naleteli na avtobus Integrala (Lj 394—02), ki je stal nekako preko ceste na ožini in ovinku pred pošto v Gornjem gradu. Ze smo bili prepričani, da gre za nesrečo, kajti nič se ni premaknilo v avtobusu, za njim pa smo stali v vrsti in ko je nekdo od nas hitel pogledati kaj se je zgodilo, je avtobus krenil in tako sprostil promet. Torej je šlo le za samovoljo voznika, ki ni upošteval niti
enega od prometnih predpisov in hudo ogrožal promet. Stal je praktično v najožjem predelu Gornjega grada, koder je glavna cesta proti Ljubljani, kar ga seveda ni nič motilo.
Nič ga tudi ni motilo, da so za njim stali „ponižno” avtomobili in čakali na milost , da se je odločil odpeljati iz ožine. Skoda, da takšnih primerov ne vidijo tisti, ki imajo dolžnost podobne dogodke imenovati prometni prekršek.
Knjižnica tudi v Lučah
Vsako jesen jpoteka po vsej Jugoslaviji že ustaljena akcija „Mesec knjige”. Njen osnovni namen je popularizacija knjige in branja, zato je še zlasti v tem času zaželjeno, da se pripravi več prireditev na to temo.
V občinski knjižnici bomo izkoristili to priložnost in uredili novo izposojevalnico v Lučah. V tamkajšnji osnovni šoli smo dobili v najem primeren in prijeten prostor.
Namenjen bo izključno delovanju krajevne knjižnice. Za izposojo bodo prišle v poštev tudi vse knjige, ki so v lasti Prosvetnega društva Luče (dediščina starih ljudskih knjižnic). Za nove knjige pa bomo za začetni fond in kasnejša dopolnjevanja poskrbeli v matični knjižnici Mozirje. Otvoritev nove izposojevalnice bo v soboto, 20. oktobra popoldne. Vabljeni.
-------------------------------------
Opozorilo čebelarjem
Veterinarska inšpekcija opozarja vse čebelarje, da v mesecu septembru in oktobru opravijo dimljenje svojih čebel s preparatom Apiakaridim proti parazitu WARR-OA JARCÖBSONI. Okužba je zajela že celotno območje občine. Zdravila nabavite pri Savinjsko šaleški veterinarski postaji v Mozirju,- Dimljenje opravite po navodilu pr-1 oizvajalca, ki je priloženo preparatu. Priporoča se podsta-vljanje namaščenega papirja na dno panja.
I_________________	J
Prometni znaki služijo svojemu namenu. Tale pred knjižnico v Mozirju je najbrž zaradi lepšega narisan. Kdo bo naredil red?
Strelci v Logarski dolini
V Glinu vse bolj»
Dne 19.8. 1984 je bilo pri Plesniku v Logarski dolini organizirano tradicionalno strelsko tekmovanje z MK puško v počastitev „Dneva graničarje-v”. Tega že tradicionalnega tekmovanja za prehodni pokal so se poleg strelcev iz osnovnih strelskih organizacij udeležili tudi strelci ekip DPO in društev iz KS Solčava ter ekipa zastopnikov iz karavle JLA. V tekmovanju se je pomerilo skupaj 36 strelcev oziroma 12 tričlanskih ekip. Vremenske razmere ob prihodu v Log. dolino niso kazale oz. obetale lepega dne. Grozeči temni oblaki izza Ojstrice, Planjave in Kamniškega sedla niso dajali dobrega razpoloženja strelcem, vendar se je na srečo vse spremenilo in kmalu, je v dolino posijalo prijazno sonce in prineslo dobro razpoložljivost med tekmovalce.
Ob zaključku tekmovanja smo dobili tele rezultate! Ekipno: Prvo mesto je osvojila ekipa iz OSO Mozirje, ki je od 300 možnih krogov dosegla 238 ter osvojila prehodni pokal. Drugo mesto je osvojila ekipa OSO Solčava in dosegla 224 krogov, tretja pa ekipa OSO
Šmartno ob Dreti — sekcija Bočna z 221'krogi. Naslednja zaporedna mesta pa so osvojile ekipe Lovska družina Solčava 207 krogov, OSO Gornji grad 196 krogov, OSO Mozirje 11 193, OSO Rečica 192, karavla JLA 170, mladinci Solčava 169 itd. Posamezno pa so se-uvrstili: Prvo mesto Podbrežnik Franc Solčava, ki je od 100 možnih dosegel kar 88 krogov, drugi je bil Omladič Franc ml. z 80 krogi in tretji Grobelnik Franc z 79 krogi oba iz OSO Mozirje. Prvim trem uvrščenim ekipam so bila podeljena pismena priznanja — diplome, prvem trem uvrščenim posameznikom pa poleg diplom še medalje. Po zaključnem tekmovanju, ki sta ga uspešno vodila Farbaš Stevo in Küster Vlado pa je vodstvo OSO Mozirje priredilo na kraju tekmovanja tovariško srečanje za svoje člane in ostale nastopajoče strelce, ki je tja do popoldneva potekalo v prijateljskem vzdušju. Strelci so to priložnost izkoristili tudi za izmenjavo svojih mnenj o nadaljnih nalogah in delu strelskega športa.
Š. Pungartnik
Spet smo kot vir tega obvestila uporabili Informator št. 17/84. Potrebno je seznanjati širšo javnost z dosežki naše največje delovne organizacije v občini. Menimo, da občane zanima kako je z osebnimi dohodki in proizvodnjo v Glinu.
PO NORMALIZACIJI OSKRBE TRAJNO NARAŠČANJE PROIZVODNJE
Obdobje prvih treh mesecev letošnjega leta je bilo za naše temeljne organizacije kritično zaradi zelo slabe oskrbe z osnovnimi surovinami. Zaradi tehnološke povezanosti so se ti problemi močno negativno odražali v predelovalnih obratih.
V Žagarstvu je bil dosežen pr- , oizvodni plan satrio 67,3%, v proizvodnji stavbno-mizarskih izdelkov pa 86,7%. Ivernih plošč je bilo proizvedeno 100,5% plana, oplemenite-, nih plošč pa 98,2% planiranih. Z dodatno vloženimi napori in izboljšanjem vremenskih razmer (gozdarstvo), beležimo v obdobju april — avgust normalizacijo dobav surovin, zaradi organizacijskih ukrepov pa povečanje proizvodnje v zadnjih mesecih celo preko planskih obveznosti. V obravnavanem obdobju so preseženi skoraj vsi plani osnovnih proizvodov, tako da so v glavnem tudi že nadomeščeni izpadi proizvodnje prvih treh mesecev.
Ugotovimo lahko, da so.letne in mesečne planirane obveznosti dokaj realne za normalne delovne razmere in da smo preko planirane povečano proizvodnjo dosegli z organizacijo več izmen, vključitvijo režijskih delavcev in delom ob .dela prostih dnevih. Opuščeni so bili kolektivni dopusti, remonte pa smo opravili v skrajšanih rokih in ločeno po proizvodnih linijah.
V grafičnem prikazu gibanja proizvodnje so zajeti le osnovni izdelki, za ostalih nekaj pomembnejših spremljajočih proizvodov pa dajemo le informacijo o petmesečni proizvodnji:
palete	90,6%
žagan les za	127,9%
stavbno pohištvo
sestava rolo omaric	79,8%
pohištveni elementi	78,5%
furnirane plošče	124,6%
obloge L1GNOPA DEKOR 123’5%
EKONOMSKI REZULTATI VPLIVAJO NA OSEBNE DOHODKE
Pri ugotavljanju akontativne vrednosti točke za obračun osebnih dohodkov za mesec avgust smo poleg faktorja stimulacije dodatno upoštevali dohodkovne rezultate temeljnih organizacij v primerjavi s sord&nimi panogami v Sloveniji za prvo polejje 1984 in prispevek vsake temeljne orga-' nizacije združenega dela k dohodkovni upešnosti celotne naše delovne organizacije.
Upoštevali smo raven in dinamiko dohodka, čistega dohodka, akumulacijo, doseženi osebni dohodek na zaposlenega v primerjavi z dejavnostjo ter delež doseženih osebnih dohodkov v čistem dohodku. Iz tega smo ugotovili, da se dodatno obračunana stimulacija po posameznih tozdih v povprečju za: Žagarstvo 7%, Stavbno 7%, Iverno 4%, Energetiko in DSSS 5,6%.
Glede na realizacijo načrtovane proizvodnje, izraženo v primerjalnih enotah za pretekli mesec, je faktor .stimulacije v na vrednost točke tako, da se je OD povečal v TOZD Žagarstvo za 6,7%, Stavbno pohištvo za 2,6%, Iverna za 4,4%, Energetika in vzdrževanje ter DSSS za 4,4%.
Kulturna dediščina
Mozirsko društvo^ upokojencev prireja tudi izlete. Takšen je bil pred časom tudi v Šmihel, kjer so se člani prijetno razveselili lepega in toplega sprejema pri Jesevniku
Letenje z jadralnim letalom
Kolikokrat strmimo, ko opazujemo lahkotni let ptičev — jadralcev: galeba, štorklje, skobca in drugih! Mirno in brez vsakega truda krožijo v zraku z razpetimi krili. Nobenih udarcev kril ne vidimo, nobene sile ne uporabljajo, ko krožijo visoko nad nami. To so mojstri fetalne umetnosti; energijo, potrebno za letenje, jemljejo naravnim silam, ki so skrite v ozračju. Kako je mogoče, da plavajo ti ptiči brez truda v zraku? Ta problem je bil človeštvu dolgo skrivnost. Šele 20. stoletje nam je prineslo odgovor. Vsa prejšnja tipanja, opazovanja ptičjega leta, vsi resni in neresni poskusi so bili obrnjeni v napačno smer. Človek je gradil krila, energijo pa je črpal iz svoje telesne moči, namesto da bi jo jemal iz ozračja...
Marsikdo med nami je že v ranem otroštvu čutil željo, da bi letel: ob opazovanju ptičjega leta, preletov letal ali morda ob izdelovanju in preizkušanju preprostih jadralnih modelov iz lepenke in letve, spojenih z gumicami, izrezanih iz starih, preluknjanih
zračnic in sanjaril: „Ko bom velik, bom pilot!" Vendar pa so se le malokateremu takšne želje izpolnile, čeprav jih tudi tisti, katerim so ostale neizpolnjene, niso nikoli popolnoma opustili. Toda, celjsko letališče v Levcu in velenjsko v bližini Šoštanja, vendarle nista tako daleč. Ravno tako tudi nista tako oddaljena oba aerokluba, ki s svojo dejavnostjo privlačita številne posameznike, ki niso člani aerokluba, pa bi želeli to postati in opraviti izpit vsaj za jadralno letalo.
Zato sem prepričan, da bo marsikoga razveselila novica, da bo v zimskem obdobju 1984/85 organizirana tudi v naši občini jadralna šola (teoretični del), praktični del pa na letališču v Levcu. Šola bo potekala v Nazarjah, predpogoj za organizacijo šole pa je vsekakor zadostno število kandidatov, ki jih ta atraktivna dejavnost privlači. Vsi pogoji za vpis bodo objavljeni na plakatih, predvidoma v mesecu oktobru 1984. .
Maks Petek
Modras zamenjal polha
Znani polhar iz Kraš Alojz Vrtačnik nam je pisal in priložil sestavek o polharski noči na Dolenjskem, Opis dogodka je zanimiv, vendar pa bi ga radi objavili, če bi bil iz naših krajev. Gre v bistvu za že znano zgodbo o lovu na polhe in doživljaje, ki jih takšen lov nudi. Za naše prilike je seveda zanimivo pol-harjenje v Zadretju. Morda bo o tem pisec kdaj zasukal pero.
Slika, ki jo je Alojz Vrtačnik poslal pa je bolj zastrašujoča, zato je tudi zanimiva. Ko so pregledali polšje pasti so v eni našli velikega modrasa, ki ga je Vrtačnik hitro ukrotil. Verjetno je to, tudi za še tako zagnane polharje pravo presenečenje.
Začnem z naslednjo Zadnikarjevo mislijo: Kdor koli bo po dolgem in povprek ne le enkrat preromal to našo čudovito zemljo in bo hodil po njej odprtih oči in še bolj odprtega srca, bo nekoč nemara le zaslutil, čemu ji pravimo domovina. In če bi na teh svojih potovanjih razmišljal še o njeni preteklosti in usodi, bi bržčas tudi kmalu spoznal, zakaj ta zemlja ne premore katedral. Ko pa bi se ozrl naokrog, kjer so se pisana polja položila po dolini in bi mu bele hiške mežikale z brega, bi videl povsod samo bogastvo. ne le bogatijo pokrajine, ki vsak hip spreminja svoj obraz, temveč tudi tisto popolnost, s katero oplemenitijo deželo stoletja in ki dokazujejo, da naši ljudje niso šele od včeraj na tej zemlji — na zemlji, ki ji je usoda naklonila več mračnih kakor sončnih dni.
Ima tudi ona svojo zgodovino, kije zapisana v knjigah in ljudeh in jo na vsakem koraku znova odkrivamo, če le hodimo po tej zemlji odprtih oči in še bolj odprtega srca. Res naša domovina ne premore mogočnih katedral, ima pa mnogo po sebi usmerjenih pomnikov, ki jih je stoletja ustvarjala in varovala, da jo še danes napolnjujejo z lepoto, ki je ni nikoli preveč.
Ti spomeniki pričajo o nekdanjih ustvarjalnih hotenjih in prizadevanjih našega človeka in so tem bolj prepričljivi, kolikor bolj so naši. Ne bomo z njo tekmovali z Vrhunskimi stvaritvami, pač pa jo bomo vrednotili po tem, ker smo z njo neločljivo povezani, saj je z njo naš človek ohranjal spomine na dogodke, ki so se zarezali v njegovo življenje. Postavljal jih je ob poteh, na križpotjih, sredi polj in gozdov, na robu vasi in na trgih. Na planem in v bregu stoje, najdemo jih tudi v hišah na najvidnejših mestih.
Marsikaj je zapisanega in izrečene-. ga predvsem kar zajema širše področje. Niso pa vedno zabeležene tiste drobne zanimivosti vsakega malega predela, ki bi jih naše tenkočutno oko ali uho videlo ali slišalo. Posebno pomembno je to v današnjem času — času hitrega napredka, ko včerajšnja preteklost tako hitro izgineva in se umika novi. Mnogo je zapisanega o posameznih predelih Slovenije, o naši ožji domačiji — Zgornji Savinjski dolini bore malo. Preveč je bila v preteklosti odmaknjena, imela je premalo ljudi, ki bi jo znali približati širši javnosti. Največkrat pa
so bili to tujci, ki so s svojimi očmi in s svojega zornega kota to divjino odkrivali. Kot so nekdaj znali prikazati določene zanimivosti posamezne domačije, domačega kraja, tako je potrebno danes pomembno, da bomo znali ohraniti to, kar so nam naši pred- « niki pustili ter znali to primerno tudi vrednotiti. Ob pregledu raznih listin, kronik ugotavljamo, s kakšno zavzetostjo so bila ta izročila pisana, kako skrbno so vse zbirali. Mnogi spomeniki z naraščajočo tehnizacijo izginjajo. Koliko danes sploh poznamo številne predmete, orodje, posodo in druge pripomočke, ki jih je izdelala preprosta roka našega prednika z vso natančnostjo. Mnoge dragocenosti bodo ostale le še v pripovedovanju in spominih ljudi na čase preteklosti.
Zamislimo se o spomenikih, ki so bili v preteklosti tako značilni za našo pokrajino kot cerkve z značilnimi zvoniki, brez katerih bi bili osiromašeni trgi in vasi v naši dolini, številnih umetnin, ki jih te cerkve hranijo, preko osamljenih razvalin gradov po obrobnih gričih do posameznih spomenikov iz davne in bližnje preteklosti, ki še krasijo in bogatijo posamezne kraje.
Brskali bomo o preteklosti in ozvoru samostanov, ohranjenih znamenj po dolini, osamljenih zapuščenih mlinov in žag, kmečkih kašč, značilnega orodja, opreme. Marsikaj najdemo na podstrešjih starih hiš, ki jih danes že opuščajo. Marsikatera dragocenost zaradi nevednosti roma na smetišče in odpad, mnogokrat pa celo krasi stanovanje tistih, ki tega nikoli niso uporabljali.
V pozabo stopajo tudi značilni starodavni običaji, ki so nekdaj bili tako pristni za sleherno našo vas. Pozabljajo se številne pravljice, pripovedke, legende, ki so se kot ustno izročilo prenašale iz roda v rod. Zvodenele so že mnoge pesmi. Stare šege in navade, ki so bile karakteristične za posamezne kraje, se umikajo novim. Današnja potrošniška družba posveča premajhno skrb in jih pušča propadu. Mnogi mladi tudi v našem kraju ne vedo za preteklost gradov Rudenika, Gračance in Lešnja, Tavčarjevega dvorca, sramotilnega kamna, rimskih plošč v Šentjanžu in Spodnji Rečici, kakor tudi ne o spomenikih iz vojnega obdobja, da ne govorimo o številnih spomenikih širom doline. ■
Zdravko Novak
rn
fcäE33s
V proizvodni dvorani Gorenja-
-Glin v Nazarjah
Gornji grad in njegov nemški župan Haudek
S tem podlistkom objavljamo vsebino zapisa, ki ga je izdal Propagandni oddelek Glavnega štaba NOV in POV Slovenije, septembra 1944. Gre za dokumentarno gradivo o delovanju zloglasnega župana Haudeka. Ob tem se zahvaljujemo nekdanjemu šefu Propagandnega oddelka pri IV. operativni coni Stanetu Skrabarju—braškarju, ki nam je zapis v izvirniku poslal.
Haudek Ernest, sudetski Nemec, ki gaje leta 1942. postavil za župana občine Gornji grad znani ^šef civilne uprave za Spodnje Štajersko”, je imel za seboj dokaj slavno preteklost. Nekdanji pekovski vajenec, poznajši avstrijski žandar, se je v svetovni vojni kot žandarmerijski narednik boril v Srbiji. Ob nastopu Hitlerja se je'čez noč prelevil iz avstrijskega socialnega demokrata v člana nacionalne socialistične stranke v Avstriji. Iz službe je bil odpuščen leta
1933.,	kakor sam pravi zaradi „Nervenzusammenbruch”-a, ki ga je baje povzročilo neprestano zasledovanje avstrijske policije. Ko je Hitler zasedel Avstrijo, je zavzemal precej vplivna mesta v njegovi stranki in bil kot „Altkämpfer” odlikovan s Hitlerjevim kljukastim križem II. stopnje itd. itd.
Mož je imel nekako 50 let, koje prevzel županstvo občine Gornji grad. Vendar pa ga leta niso ovirala, da bi ne bil rad gledal deklet, ki so mu bila podrejena v občinski službi. Tudi njegova žena, mati županja, je imela rada okoli sebe mlade nemške frice in oficirčke, ki so včasih prišli v Gornji grad.. Sama pravi v
zagovoru na moževa očitanja, da se je pač morala zabavati v , moški družbi, „ko ni v vsem Gornjem gradu dobiti niti ene ženske, ki bi se z njo mogla pogovarjati v materinem (t. j. nemškem! Op. prev.) jeziku.
Vsekakor moralne kvalifikacije gospoda župana kakor tudi gospe županje nßo bile manjše kakor njuna politična zavednost in je oboje samo dvigalo njuno odločnost,.da je treba „utrditi nemštvo v občini”. Obenem je to prinašalo oblastiželjni dvojici pohvale njunih nadrejenih in tudi ni imelo slabega vpliva na izboljšanje njunega gmotnega položaja. Bati pa se njima tudi ni bilo treba, saj je bilo v dekretu, s katerim je bil gospod Haudek imenova za župana Gornjega grada, napisano črno na belem: „Zugleich darf er (Haudek! Op. prev.) des besonderen Schutzes des Führers sicher sein” (Obenetii pa sme biti prepričan, da bo deležen posebne zaščite Füh-rerja).
S tem „najvišjim” zagotovilom in pod to visoko zaščito je mogel skriti vse osebne zločine, pod to visoko zaščito je mogel brez pridržkov in odgo-
vornosti izseljevati cele vasi, pošiljati v koncentracijske la-gerje vse, kar je samo dišalo po slovensko, odobravati streljanje številnih talcev in z nemško soldatesko in žandarmerijo moriti in ropati po vaseh" gornjegrajske občine.
Seveda je za vse to dobil točna navodila od svojih predpostavljenih, ni pa skrival pri tem samoiniciative in bolne ambicije, misleč da si bo s tem pridobil še posebnih zaslug in pohval. Dokaz za to so številni seznami, v katere je župan Haudek z veliko vestnostjo zapisoval rezultate svojega krv-niškega dela za utrditev nemštva na Spodnjem Štajerskem. Tako je zapisal n. pr. v nek tak seznam postreljenih ljudi pod zaporedne številke, ki se nanašajo samo na tri mesece 1942. leta:
„62. Šebenik Frančiška, roj.
28.	12. 1883 iz Štangroba, aretirana 15. 9. 1942, ustreljena v Mariboru 2. 10. 1942.
63.	Poznič Rok, roj 13. 8. 1913, iz Bočne, aretiran 15. 8. 1942, ustreljen v Mariboru 2.
10.	1942.
64.	Štorgel Jernej, roj 24. 8. 1904 iz Sv. Florijana, aretiran 15. 8. 1942, ustreljen v Mariboru 2. 10. 1942.
65.	Fedran Martin, roj. 17.
11.	1920, iz Bočne št. 43, aretiran 8. 7. 1942, ustreljen v Mariboru 2. 10. 1942.
66.	Potočnik Jože, roj. 19. 2. 1912,-iz Gor. Grada, ustreljen
4.	11. 1942.
67	........
68	........” itd.
Prav tako točenje tudi drugi seznam v katerega je vpisoval N ti^te, ki so pomrli in bili pomorjeni ter sežgani po koncentracijskih lagerjih v Ausc-hwitzu, Mathausenu, Tannu, Kastlu, Selingenportenu, Ba-umgartenu itd. itd.,
„78. Scharb Marija, roj. 21. 1. 1888, nazadnje stanujoča v Gornjem gradu 126, s številko koncentracijskega lagerja 17.389 (vtetovirana na podlehti leve roke), je, dne 9. 11. 1942 ob 8. uri zaradi srčne slabosti in slabosti krvnega obtoka umrla v koncentracijskem lagerju v Auschvvitzu.
79. Vovk Franc,jedne9. 11. 1942 ob 9.55 uri umrl zaradi splošne sepse v koncentracijskem lagerju Matthausen.
80..........
81..........” itd.
Seznami aretiranih in izseljenih gredcrv nedogled...
Vodil pa je župan Haudek še druge sezname, v katere pa je verjetno s strahom dan za dnem zapisoval nova imena.
To so bili seznami tistih, ki se niso hoteli dati izseliti, ki se niso pustili aretirati, ki niso hoteli služiti v nemški službi, ki niso hoteli umirati po koncentracijskih lagerjih in ki niso hoteli pasti kot talci od nemških krvnikov. To so bili seznami slovenskih „banditov” kakor so imenovali uradno Nemci slovenske partizane.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Znameniti Zgomjesavinjčani
Po nizu objav o znamenitih Zgornjesavinjčanih in Nezgor-njesavinjčanih, ki so pomembni za naše kraje, je treba narediti inventuro obravnavanega gradiva. Zato bom v tej in naslednji številki na kratko navedel imena in glavne značilnosti obravnavanih oseb, ob tem pa tudi mejne letnice življenja in najvažnejša dela. Obnova gotovo ne bo škodila, mislim pa, da je tudi posebnost, kajti doslej na enem mestu ni bilo mogoče najti tako širokega in hkrati izčrpnega seznama.
Lovrenc iž Gornjega Grada
(Laurentius de Oberburg) (druga polovica 14. stoletja — prva polovica 15. stoletja) se pojavi v naši zgodovinski zavesti kot prvi znameniti Zgornjesavinjčan. Bilje,'kot' pove že njegovo ime, iz Gornjega Grada ali okolice, na dunajski univerzi pa je leta 1426 učil skladnjo po latinski slovnici v verzih.
Primož Berneker (okoli 1438—1522), rojen v Gornjem Gradu ali njegovi okolici, je študiral na dunajski univerzi in pozneje na njej tudi učil. Bil je tudi kanonik pri cerkvi sv. Stefana na Dunaju, kjer je umrl.
Baltazar iz Mozirja (Balthasar Praspergius) (druga polovica 15. stoletja — prva polovica 16. stoletja) je bil glasbeni teoretik, kije deloval na univerzi v Baslu (v Švici)jf tu je leta 1501 objavil svojo latinsko pisano knjigo Najjasnejša razlaga enoglasne (koralne) glasbe..., ki je v ponatisu izšla še čez šest let. (Baltazar iz Mozirja je deloval torej 80 let pred Jakobom Petelinom Gallusom.)
Mohor Kraft (Hermagoras Crafft) (pred 1490—1553), rojen v Gornjem Gradu, je študiral na univerzi na Dunaju, postal je kanonik in nato v Gornjem Gradu dekan in vikar. Med leti 1527 in 1535 je v Zagrebu natisnil geografsko -oziroma kartografsko-bibli-
čno delo — zemljevid o potovanjih apostola Pavla. Zaradi tega ga štejejo za začetnika tiskarstva pri Hrvatih.
Benedikt Kuripečič (pred 1500—po 1531) je bil rojen v Gornjem Gradu ali okolici. Leta 1530 je kot latinski tolmač spremljal odposlanstvo cesarja Ferdinanda 1. na dvor Sulejmana II. Veličastnega v Carigrad. O tem potovanju je napisal v nemščini dve knjigi, od katerih je Potopis (1531) najstarejše tovrstno delo o Balkanu v 16. stoletju in najstarejši opis Bosne pod turško upravo. Izšel je leta 1531 v Augsburgu.
Peter Seebach (okoli 1500—1568) je bil peti ljubljanski škof, ki je velik čas svojega škofovanja prebil v Gornjem Gradu, kjer je končno tudi umrl. Tu sije pb pomoči svojega sina Janeza (1546—1613) ustvaril za takratne razmere veličastno knjižnico z okoli 80 inkunabu-lami (tj. knjigami, natisnjenimi pred letom 1500) in z okoli 70 pozneje natisnjenimi knjigami, bil je tudi lastnik nekaj srednjeveških rokopisov. Ta knjižnica je bila ena največjih v takratni srednji Evropi, predstavljala pa je osnovo za današnjo osrednjo tovrstno ustanovo pri nas — za Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani.
Suzana Gornjegrajska (Su-sana , Oberburgerin) (okoli 1550 — prva polovica 17.
’ stoletja) bi časovno spadala sem, pisala in predelovala je protestantske pesmi v nemščini, kar je še posebej zanimivo zato, ker je bila prednica samostana klarisinj v Mekinjah (pri Kamniku). V oklepaj jo dajem, ker skoraj ni verjetno, da bi bila iz našega Gornjega Grada.)
Janez Brložnik (okoli 1660—po 1716) iz Mozirja ali okolice je bil v svojem času . znamenit zdravnik in plodovit pisec z zdravstvenega področja: objavljal je latinsko in
nemško pisane knjige in razprave, prizadeval pa si je tudi za znanstvenost zdravstva, šaj je bil proti mazačem, spuščanju krvi in prekomerni rabi zdravil, prizadeval pa si je tudi za vsestranski pregled bolnika. Ko je živel in delal v Linzu, je dobil viteški naslov, čislan pa je moral biti tudi doma, saj je bil eden od 23 ustanovnih članov ljubljanske Akademije delavnih leta 1701.
Ahacij Stržinar (1676—1741) je kot gornjegrajski dekan in začetnik ter organizator božje-potništva k sv. Frančišku Ksaveriju izdal 32 pesmi v prvi slovenski katoliški pesmarici Katoliš keršanskiga vuka pej-sme (1729), pisal pa je (v uvodu k tej knjigi) tudi o vlogi nabožnih pesmi in o škodljivosti ljudskih. Njegov grob je pri sv. Frančišku Ksaveriju v Radmirju (urml je v Nazarjah).
Janez Goličnik (1737—1807), rojen v Mozirju, je kot duhovnik v Grižah (v Spodnji Savinjski dolini) iz nemščine prevedel čebelarski priročnik Antona Janše, prevod ima naslov Antona Janšaja cessarskiga čebellarja popolnoma podvu-čenje za. vsse čebellarje (1792) in je prvo v slovenščini natisnjeno čebelarsko delo.
Jožef Lipold (1786—1855) iz Mozirja je eden od zgornjesa-vinjskib pesmarjev. Za njegovega življenja je bilo objavljenih 25 njegovih pesmi,, največ v Slomškovih Drobtinicah. Napisal pa jih je ogromno: od šestih rokopisnih zvezkov so ohranjeni štirje, v njih pa je nad 1200 pesmi, največ v slovenščini. Znana je njegova ponarodela Pesem za flosarje ali veslarje. Na Rečici ob Savinji je služboval 40 let, tu je tudi umrl in je pokopan.
Valentin Orožen (1808— 1875) je pisal pesmi in je tako kot Lipold pripadal Slomškovemu pesmarskemu krogu; veliko njegovih pesmi pa je ponarodelo, npr. Vse mine in Lastavici v slovo. Kot duhov-
nik je dve leti služboval v Gornjem Gradu (ali na Ljubnem ob Savinji), 17 let v Šrrtar-tnu ob Dreti, zadnja tri leta pa je preživel v Okonini, kjer je umrl. Pokopan je pri sv. Frančišku Ksaveriju v Radmirju.
Marko Vincenc Lipold
(1816—1883), rojen v Mozirju, je bil strokovnjak za rudarstvo in geolog. Izdeloval je geološke karte, v nemščini je objavil nad 150 člankov in razprav o geologiji in rudarstvu, bil pa je tudi direktor rudnika živega srebra v Idriji.
Ignacij Orožen (1819—1900) je bil v letih 1854—65 duhovnik v Mozirju. V tem času je raziskoval zgodovino Zgornje Savinjske doline, predvsem gornjegrajskega samostana, in o tem izdal nemško pisani knjigi Benediktinski samostan Gornji Grad (1876) in Dekanija Gornji Grad (1877). V prvi je objavljen tudi najstarejši gornjegrajski urbar iz leta 1426.
Florijan Vodovnik — Carl Siegenfeld (1824—1884) je bil rojen v Radegundi, osnovno šolo pa je obiskoval v Mozirju. Ko-je postal poklicni vojak, je izgubil stik s slovenščino, zato je pisal v nemščini, in sicer pesmi, tudi z domoljubno vsebino. V knjigi jih je izdal — z uvodno študijo v nemščini — Anton Medved (1897). Nemško ime je Vodovnik uporabljal najprej kot pesnik, nato pa si ga je nadel tudi uradno namesto slovenskega.
Johannes Frischauf (1837— 1924) je za nas pomemben kot utemeljitelj in pobudnik planinstva v Kamniško-Savinjskih Alpah. Raziskoval jih je, v nemščini pisal o njih in jih tako odkrival svetu, recimo s spisom Savinjske Alpe (1877, 1881), postavljal je koče in gradil poti in ceste, poleg tega pa je bil resnični prijatelj Slovencev kar mu je v tistem času kot Nemcu (ki je „odpadel”) povzročalo velike težave.
Peter Weiss
Gasilsko društvo Okonina, ki je bilo ustanovljeno leta 1939, je ob 45-letnici obstoja dobilo novo gasilsko vozilo.
Veterinarsko dežurstvo
17. 9. do 23. 9. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 24. 9. do 30. 9. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179 1. 10. do 7. 10. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-017 8. 10. do 14. 10. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112
15.10.	do 21.10. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179
22.10.	do 28.10. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-017
Dežurstvo Elektro Celje, nadzorništvo Nazarje — oktober
1. 10. do 7. 10. Marko Marolt, telefon 831-877 8. 10. do 14. 10. Franc Jeraj, telefon 831-910 15. 10. do 21. 10. Srečo Nadvežnik, telefon 831-706 22. 10. do 28. 10. Franc Tratnik, telefon 25-841 29. 10. do 4. 11. Marko Marolt, telefon 831-877 V primeru kakšne spremembe pokličite Elektro Celje, telefon 25-841, tam dobite potrebne informacije.
Kino Mozirje v oktobru
SKRIVNOSTI ŠVICARSKE BANKE — ameriški film DOŽIVLJAJI PRIVATNEGA DETEKTIVA — angleški Film
MONSTRUMI MORJA — ameriški film
TUDI BANKIRJI IMAJO DUŠO — francoski film
NAREDNIK STEINER — ameriški film
BUCK ROGERS, JUNAK VESOLJA — ameriški Film
JACK LONDON—KOPAČ ZLATA — kanadski film
VONJ TELESA — jugoslovanski film
BEG NA DIVJI ZAPAD — ameriški film
TOOTSIE — ameriški film
LABORATORIJ ZLOČINA — ameriški film
V VRTINCU — ameriški film
EMANUELLA II. — ANTIDEVICA — francoski film
Kino Ljubno v oktobru
2. X. MEGLA — ameriški film
6. — 7. X. CARSTVO ČUTIL —japonsko francoski film
9. X. TRI ŠVEDINJE — zah. nemški Film 13. — 14. X. NENAVADEN PES ČUVAR — angleški film 16. X. LAHKOŽIVKA IZ ČIKAGA 20. X. KDO TAM POJE — domači film 23. X. KRALJ BOKSERJEV — hongkongški film 27. — 28. X. PACIFIK BANAN — avstrals-ki film 30. X. PADEC ITALIJE — domači film
Matična kronika za avgust 1984
POROKE: Praznik Dušan, stra 22 letj ključavničar iz Dobletine 10 in Špeh Irena, stara 22 let, administratorka iz Lenarta pri G. gradu 9
Fužir Niko, star 21 let, delavec iz Lok pri Mozirju 38 b in Čopar Aleksandra, stara 19 let, farmacevtski tehnik iz Mozirja 209 Grudnik Jože, star 23 let, ključavničar iz Savine 9 in First Ivanka, stara 21 let, trgovka iz Savine 9
SMRTI: Cajner Marija, Stara 69 let, upokojenka iz Rečice/S 67, Slapnik Jožef, star 43 let, delavec iz Šentjanža 48,
Slapnik Jožefa, stara 81 let, upokojenka iz Šentjanža 48,
Kolenc Franc, star 60 let, trgovski poslovodja iz Nazarij 38, Ugovšek Jakob, star 68 let, upokojenec iz Dola 50,
Nove knjige
L LEPOSLOVJE: Jukič: Lo-reana in druge novele, Sattler: Ljubljanski originali, Rožanc: Nebesa, Hribernik: Opredelitev 4. del, Javoršek: Bliskavice, .long, E.: Fanny, Fattah, M.: Kristijana L, 2. del, Garfield: Paladin, Raabe, W.: Sladkosned, Pinget, R.: Sinko.
II. STROKOVNA LITERATURA: Petkovič: Gospodeje in ti-variši, Bibič, A.: Zasebništvo in skupnost, Videčnik, A.: Delavska enotnost v Gornji Savinjski dolini, Ustinov, P.: Peter Ustinov (avtobiografija), Cohen: Spoznajte svojega otroka, Kuhajmo z Burdo, Vidmajer: Kozmetika iz rastlin, Sušnik: Baldrijan, Kr-ystufek: Gojitev malih živali.
Slapnik Jožef, star 77 let, upokojenec iz Gornjega grada 96, Kozar Jožef, star 73 let, upokojenec iz Mozirja 181,
Vrtačnik Franc, star 90 let, kmet iz Dobrovlja pri Moz. 12, Češnovar Neža, stara 87 let, upokojenka iz Lok pri Mozirju 25, Burja Terezija, stara 46 let, gospodinja iz Tera 69,
Lojen Alojzija, stara 80 let, druž. upokojenka iz Luč 53, Kukovič Lovro, star 20 let, strojni ključavničar iz Krnice 34, Weindorfer Ana, stara 82 let, upokojenka iz Raduhe 51.
E2E3 NOVICE
„Savinjske novice” Izhajajo mesečno - Izdaja SZDL občine Mozirje - Urejuje urednički odbor - Glavni In odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Fotografska priprava Ciril Sem - Uredništvo In uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831-609- Žiro račun pri SDK ekspozitura
l Mozirje, številka:
; 52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirja -Rokopise, objave In oglase za vsako številko sprejemamo do10. v mesecu - Stavek, filmi in prelom DITC, tozd Grafika Novo mesto - Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za Informacije (ŠL 421 1/72 z dne
9.	maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.
» ' ' - ' «