AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
AMERICAN HOME
LETO XXXIII—VOL. XXXIIi
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, AUGUST 12TH, 1931
Nemiri na Kubi delajo sive lase vladi v Washington
Mednarodni dolgovi se bo donajbrže popolnoma zbrisali iz knjig
O sedanjem sistemu vlade bomo v Clevelandu glasovali v letu 1932
Kako je bilo včeraj, in kako je danes
Pariz, 11. avgusta. V državnih krogih se tukaj govori, da delujeti Amerika in Anglija na tem, da se zbrišejo vsi dolgovi posameznih držav. Z gotovostjo se trdi, da sta državni tajnik i Zedinjenih držav, Stimson, in angleški ministerski predsednik j MacDonald imela resne pogovore, da se' začne s pogajanji vsestranskega uničenja dolgov takoj prihodnjega julija, ko poteče Hooverjev moratorij. Zaključek dogovora obeh državnikov se bo v kratkem poslal na vse svetovne velesile, ki so v j tem zainteresirane. Fakt je, da je črtanje dolgov svetovnih velesil največ odvisno od Zedinjenih držav,, ker so tej dolžne sko-ro vse velesile. Gotova stvar je, da bi bil to prvi korak k stabilizaciji svetovnih držav, ki so danes, razun Zedinjenih držav, Vse do vratu zakopane v dolgovih. Državne blagajne bi na ta način naenkrat dobile novo moč, da se dvignejo gospodarsko in svetovni trg za razne produkte bi se mahoma odprl. Prvi pogoj pri tem bi moral biti ta, da v bodoče nobena država ne more dobiti posojila, ako bi hotela rabiti denar v vojne namene.
Cleveland, O.—V pondeljek večer je clevelandski mestni council odredil, da se začne s primerjanjem podpisov glede izpremembe mestnega čarterja takoj. Toda to je ogromno delo. Treba je natančno pregledati vseh 44,186 imen, ki so na peticiji za izpremembo čarterja. Mestna zbornica ni določila nobene posebne pomoči za to! delo, niti ni odločila nobenih posebnih izdatkov za najetje pomoči. Torej bo mestni klerk Fred Thomas začel sam s tem delom. To znači, da ne,bodo gotovi s pregledovanjem prej, kot do jesenskih volitev leta 1932, iji takrat bo šel amendment na glasovanje. Kajti na glasovanje ne more iti prej, dokler se ne ugotovi, če so vsi podpisi pravi. Tako je odredila republikanska večina v mestni zbornici, ki se boji dati amendment na glasovanje, ker hoče obdržati sedanji manager sistem. Councilman Mihelich je pa vložil na mestno zbornico resolucijo, da se da amendment na glasovanje že pri letošnjih jesenskih volitvah, kot samostojen amendment, ne glede na omenjeno peticijo. Resolucija pa najbrže ne bo dobila večine in tako V Clevelandu še par let ne bomo imeli župana in ne councilmane po vardah.
YESTERDAY
Pogrešan ameriški zra-koplovec
■:> ..... '	I
Copenhagen, 11. avgusta. Ameriški zrakoplovec Parker D. Cramer, ki je pred nekaj j dnevi poletel iz Amerike na j Norveško, bi moral dospeti na cilj že pred tremi dnevi, toda je vsak glas o njem izgubljen. Cramer je hotel iznajti novo zrakoplovno pot za prevažanje pošte med Ameriko in Evropo. Zelo veliki viharji otežkočajo iskanje ladjam za izgubljenim zrakoplovcem.
Zaklical ženi "goodby"
John G. Loranger, stanujoč j na 1970 E. 71st St., je sinoči zaklical svoji ženi "goodby," nastavil cev puške v usta in (sprožil. Bil je na mestu mrtev.
Članice št. 10 SŽZ so prodene, da pridejo v četrtek večer na dom umrle sosestre, Uršule Leskovec, 5342 Spencer Ave., da ji izkažete zadnjo čast.
AMERIŠKA
DOMOVINA
NO. 189
3. distrikt ne bodo izpremenili
Mestna zbornica je nameravala vzeti iz 3. distrikta, kjer je sedaj councilman naš John Mihelich, enega councilmana, ker se je zadnjih deset let izselilo mnogo volivcev iz tega okraja. Toda kot sedaj izgleda, tega ne bodo storili in pustili 3. distrikt kot je. Tako bodo imeli kandidatje za councilmana v tretjem distriktu najlažjo zmago, ker ne bodo potrebovali toliko glasov, kot v drugih di-striktih.
V bolnici umrla
V ponedeljek je umrla v Mt-Sinai bolnici Agnes Pavunčič, rojena Vraneščič, na posledicah operacije na golši. V bolnici se je nahajala tri tedne in je bolehala že zadnjih deset mesecev. Zapušča soproga Franka in sina Bolte ter hčer Anno. Bila je članica društva sv. Pavla, št. 10 HKZ. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti, 1380 E. 49th St., v četrtek zjutraj pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Naj v miru počiva.
V čolnu iz Detroita Sandusky* O., 11. avgusta. — V malem, 14 čevljev dolgem č°lgem čolnu sta priveslala sem iz Detroita, Mich., Mr. in Mrs. Thomas Skinner. Pot je dolga lQ0 milj in ju je vzelo 12 dni. ^a potu sta morala večkrat pridati na malih otokih vsled viharnega jezera.
Starejša ženska dobi delo za gospodinjo pri družni treh oseb na 15011 Thames Ave,, v Collinwoodu.
-o-
Dve clevelandski dekleti umorjeni
13 milj južno od Ypsilanti, Mich, so farmer j i dobili v torek zjutraj na cesti goreč avtomobil, v katerem so bila že štiri čisto zgorela trupla. Policija je dognala, da so bila trupla dveli deklet iz Clevelanda: Vivian Gold, 2898 Minie St. in Anne Mae Harrison, 2995 E. 79th St., ter dečkov Harry Lore iz Ypsilanti in Thomasa Wheatley iz Belleville, Mich. Deklici sta odšli v soboto na obisk tje in kolikor je mogla policija dognati, sta se peljali z obema fantoma v neko gledišče in so bili spotoma napadeni in umorjeni od neznancev. Po sledovih na cesti se je dognalo, da je njih avtomobil precej časa sledil drug avtomobil, ki je na kraju umora potem obrnil nazaj. Drugih sledov za storilci še nimajo.
Ker so bile zaklenjena vrata
Abraham Duka, 5915 St. Clair Ave. se danes zdravi v bolnici, ker je dobil močne ubodljaje z nožem od nekega sostanovalca, kateremu je zaklenil vrata, da ni mogel notri. Napadalec je bil odsoten več kot e^ teden in je Duka mislil, da ga ne bo več nazaj i Ker mu Duka ni odprl, je ta vlomil vrata in ga napadel z nožem.
Odpeljana deklica
Iz Madison parka v Lake-woodu je neki moški odpeljal neko devetletno , dekletce s tem, da ji je obljubil sladkarije. Njena tovaršica je naznanila policiji vso stvar. Proti večeru je prišlo dekletce domov in je šla pokazat hišo, kamor jo je bil moški odpeljal. Policija ga je aretirala. Starši, pazile na otroke!
Vozni listki za Carey, O.
Vozne listke za v Carey, O. dobite lahko pri Mr. Frank Su-hadolniku, 6107 St. Clair Ave. čas odhoda in prihoda vlakov je razviden iz oglasa v današnjem listu.
Primarne volitve - Sweeney je zmagal
---, +
Pri primarnih volitvah včeraj za nominacijo kandidata za kon-gresnika v 20. okraju je zmagal z veliko večino sodnik Martin L. Sweeney. Poluradne številke so: Sweeney je dobil 3,923 glasov, Kujawski 685 in O'Donnel 131 na demokratski stranki, na republikanski stranki je pa dobil D. Hayden Parry 1,949 in Oscar V. Hensley 893 glasov. Torej bosta kandidata pri jesenskih volitvah za kongresnika v 20. okraju: Sweeney na demokratski stranki in Parry na republikanski stranki. 20. kongresni okraj je splošno demokratski in republikanska stranka je naprej vedela, da ne bo mogla premagati Sweeneya. Enako zmago se prerokuje jeseni, ker je Sweeney jako popularen, je dober demokrat in principijelno proti prohibiciji. 23. varda, ki je po veliki večini slovenska je dala Sweeneyu 747 glasov, Kujaw-skemu 157 in O'Donnell-u 18 glasov. Primarne volitve v predmestjih Clevelanda so bila jako lahke. V Garfield Heights, kjer živi precej Slovencev je na demokratski listi zmagal Martin L. O'Donnell nad demokratom Albert B. Lemley. V Euclid, O. je dobil sedanji župan Ely 322 glasov na republikanskem tike-tu, kandidatinja Sullivan pa 128 glasov. Toda jeseni bo Ely kandidiral na neodvisnem tiketu, kot je vedno do sedaj. Tako bomo imeli v Euclidu, O. jeseni tri i liste: Progresivno, na kateri bo-i do tudi štirje slovenski kandidati, neodvisno (sedanji župan Ely), in demokratsko (kandidatinja Sullivan).
Pogreb Uršule Leskovec
se vrši v petek zjutraj pod vodstvom pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek.
SESTANEK SLOVENSKIH GROCERISTOV IN
MESARJEV
Sinoči se je vršil sestanek slovenskih groceristov in mesarjev v Slovenskem Narodnem Domu. Sklical jih je skupaj Mr. Albin Filipič. Sestanka se je udeležilo 37 trgovcev. Začasnim predsednikom je bil izvoljen Karol Mramor. Sestanka sta se udeležila tudi Mr. John Tomažič in Mr. Joseph Mlakar od kluba collinwoodskih groceristov in mesarjev,1 ki sta navzočim povdarjala veliko potrebe organiziranja trgovcev in referirala na collinwoodski klub, ki prav lepo uspeva. Sestanka se je udeležil tudi Mr. Frank Jakšič, tajnik slovenske North American Trust banke, ki je s številkami in izrazitimi besedami dokazoval razliko verižne tr-j gOvine in proste trgovine in na kak način se lahko vzdrži fron-j ta verižnim trgovinam in je! vzpodbujal slovenske trgovce, i naj sfe vsi strnejo v močno organizacijo, ki bo v dobrobit njim samim in njihovim odjemalcem. Navzoči so se soglasno izrekli za organiziranje in so ustanovili klub, ki se bo imenoval "Klub jugoslovanskih groceristov in mesarjev v Clevelandu." Pristopilo je takoj 32 članov. Pristopnina je samo $1. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik Karol Mramor, tajnik Louis Princ, zapisnikar Albin Filipič, blagajnik Joseph Metlika, nadzorni odbor: John Špeh, Louis Prijatelj, Ferdo Jazbec. Mr. Frank Jakšič priporoča, da se do prihodnje seje, ki naj se vrši začetkom septembra, pripravijo pravila in druge stvari, ki so potrebne za uspešen napredek take organizacije. Mi toplo po-
zdravljamo ta korak naših trgovcev, ker vsled velikanske konkurence od vseh strani, je le v organizaciji zagotovljen obstanek slovenskemu trgovcu. In če bo ostal slovenski trgovec v naselbini, bodo ostale tudi naše narodne ustanove, naša podporna in kulturna društva. Iskre-j no priporočamo še drugim slovenskim in hrvatskim groceri-stom in mesarjem, da se pri-jdružijo temu klubu, ker bo to v korist njim in naselbini. Tujec pozna samo naš denar, naših potreb pa ne, torej če si ne i bomo sami pomagali naprej,
tujci nam tudi ne bodo.
■
Iz Loraina, O.
V soboto večer je imel sloven- j ski politični klub v mali dvora- j ni SND sejo. Udeležba je bila i velika. Po seji je bil udeležencem prirejen mal prigrizek.! i Prav in koristno je, da se Slo-j venci zanimajo, kakšna bo mest-5na uprava. Priporočljivo je, da j nastopijo pri volitvah vsi kot eden. — Z delom gre še vedno slabo, kot drugod.
Dobila kontest
Cleveland Press je vodil kontest, kjer je moral kontestant napraviti posebno škico. Med nagradenimi je tudi Helen Za-verl, 1283 E. 167th St. Poročila sta se
V ponedeljek 3. avgusta sta se civilno poročila Math Mež-nar iz Scranton Rd. in Margaret Adamich-Kaluža iz 1191 E. 60th St. Bilo srečno!
Pozdrave pošilja
Iz Carey, O., pošilja pozdrave Ivanka Trškan. Hvala!
Rusija se hitro in stalno dviguje iz svoje stoletne zaspanosti
Moskva, 11. avgusta.—Danes I je vse drugačno življenje v Moskvi, kot je bilo pred leti. Dasj se še vedno deli porcije, vendar pa danes lahko vsakdo' kupi na '"prostem trgu" potrebščine, če hoče, česar poprej ni bilo mogoče. Na vseh ulicah se vidi vladne prodajalne, napolnjene do vrha s prezervira-nim živežem, klobasami, preka-jenimi ribami in drugim. Ravno tako je z obleko, kate'ro si lahko vsakdo nabavi, po svojih razmerah. Pomanjkanje delav-| cev je potegnilo vse odrasle v zaposlitev, zato so se pa tudi dohodki posameznih družin zdatno povečali, ter si lahko privoščijo kaj boljšega. Cene luksuzijoznim predmetom so se pa silno zvišale. Tako stane mala steklenica "vodke" sedem rubljev. Piantiletka — petletni1 | načrt—se je obnesel na vsej poti. Kino gledišča so natrpa- j na. Največkrat je treba kupiti vstopnico par dni naprej, ali celo par tednov naprej, posebno,; kadar kažejo slike Charlie | Charlie Chaplin ali Harold Lloyda. V zadnjih letih se je naučilo branja in pisanja 50 mi-jlijonov Rusov. Do 60 milijonov! ljudi se bavi sedaj s poljedel-j stvom, kjer so pričeli rabiti poljedelske stroje. Uravnali so j si delovne ure, imajo šole, klu-; be, čitalnice, bolnice—o čemur prej niti sanjali niso.
--
Se je vozil na dinamitu
Brooklyn, N. Y. — Izdelova-, lec gumbov, Jack W. Kinsler se! jc peljal s svojo soprogo z avtomobilom v New York- Spotoma je videl, da avtomobil ne dela prav, pa je zapeljal v garažo. Mehanik je pronašel v svoj velik strah in še v večji strah fabrikanta, da se je nahajal pod prvim sedežem velik kos dina-mita, ki je bil zvezan z žico z motorjem. Stvar pa ni funkcionirala in tako avtomobilista nista bila deležna neprostovoljne vožnje po zraku.
Vihar blizu Loraina
Lorain, O. V torek je divjal j pet milj zahodno od Loraina velik vihar, ki je grozil, da se iz- j i premeni v tonardo. Zlasti je; (divjal v vasici Sheffield, kjer je prevrnil kakih dvajset poletnih hišic. Sedem oseb je dobilo pri tem precej težke poškodbe, toda; ; smrtne n,esreče ni bilo nobene.
Ker mu ni hotela dati denarja
Albert Hocker, star 35 let, i 3833 Woodland Ave. je včeraj | prosil svojo boljšo polovico, naj j mu da par centov, ker ga strašno ima, da bi si kupil kozarček žganja. Žena mu je rekla, da se bo prej jezero Erie posušilo, kot bo on dobil denar za žganje. Po teh besedah gre Albert ven, izposodi si pri nekem prijatelju 15 centov in si kupi za denar žganje. Nato pride domov, dvigne kozarec z žganjem proti ženi, dodene v kozarec močnega strupa, ga spije na dušek in se zgrudi mrtev na tla.
V bolnico odpeljana
V bolnico na 79. cesto je bila odpeljana Mrs. Josephine Bar-tol, 6316 Carl Ave., soproga mo-tormana na St. Clair ulični železnici, Jim Bartola. Prijateljice so prošene, da jo obiščejo, želimo ji skorajšnjega okrevanja.
Washington, 11. avgusta. — Državni department vlade Zedinjenih držav obrača pazno oko na nemire na Kubi, kjer je bilo zadnje dneve ubitih že 10 oseb. Kuba je najvažnejši problem naše vlade v Caribbiškem morju. Državljani Zedinjenih držav imajo tam investiranega denarja preko ene in pol rniljar-de dolarjev. Po zadnji špan-sko-ameriški vojni so Zedinjene države prevzele protekcijo nad imetjem in življenjem ondotnih prebivalcev, ki so prej spadali ipod pokroviteljstvo Španske. Nemiri so nastali vsled tega, ker hoče priti na površje stranka bivšega predsednika re-! publike, Menocala. Menocal se skriva v provinci Oriente, od koder je prišla do sedaj še vsaka u staj a na Kubi. Sedanji i predsednik republike, Machado, I pa zatrjuje ameriški vladi, da i ima situacijo dobro pod kontrolo, in da Zedinjenim državam za enkrat še ne bo treba z oboroženo silo poseči vmes. -o-
Parma se bo priklopila Clevelandu
Vasica Parma, predmestje Clevelanda, se bo v kratkem priklopilo Clevelandu. Razne zapreke, ki jih je stavil Cleveland, so sedaj odstranjene. Poganjanja za priklopitev se vrše sedaj pa tudi z vasjo Miles Heights, ki se želi priklopiti Clevelandu.
Lake okraj za nove bonde
Painesville, O. Pri včerajšnjih primarnih volitvah so volivci glasovali z 19 proti 1 za izdajo novih, takozvanih "Ford bon-dov." S tem denarjem se bo razširilo in poglobilo Grand River, cd izliva pa eno miljo v celino, kakor je zahtevala Ford družba, predno postavi v tem kraju novo tovarno za izdelovanje ;Ford avtomobilov.
Registracija tujcev
Washington, 11. avgusta. — Pri prihodnjem zasedanju kongresa bo kongresnik John L. • Cable ponovno predložil predlogo, da se morajo registrirati vsi tujci v Zedinjenih državah. Namen te predloge je, pravi Cable, da se proležira Amerikance in one priseljence, ki so prišli postavnim potom v Zedinjene države. Mnogo tujcev je, pravi kongresnik, ki v tej brezposelnosti delajo, medtem ko postavajo domačini okrog brez dela.
Pšenica po 50c bušel
Medina, O.—Tukajšnji trgovci s pomočjo časopisa Medina [County Gazette, so sklenili, da j bodo kupovali od farmerjev pšenico po 50 centov bušel, medtem, ko jo kupujejo tukajšnji mlini po 40 centov bušel. Časopis jemlje pšenico od farmerjev po 50 centov bušel tudi | za naročnino. Farmerji so do sedaj raje držali pšenico doma, kot bi jo prodajali po 40 centov bušel.
2
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 12TH, 1031
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN BOOT)
SLOVENIAN DAILY NIWSPAI'MI
fubHshed dully accept Bund»y| >afl HoUd«yi
NAROČNINA:
E« Ameriko In Kanado os leto ....|S.60 Za Gleveland, po pottl. celo teto WW Za Ameriko ta Kanado, pol leta $1.00 Za Cleveland, po poili, pol leta M.60 Za Oleveland po rainašalcth: celo leto »ft50; pol leta 11.01 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.60. Posamezna Številka S cente.
Via plama, dopise ln denarne poSUJatve naalovlte: AmerUka Domovina, •11? 81. Olalr Ave., Cleveland, O. Tel. Hendereon $(9$.
JAWS DKBXVXO and LOUIS J. URO, »dltore and PublUbere
Entered as second class matter Januar; 6th, IBM, at the Poet Omce it Cleveland, Oblo, under the Act of March Ird, 11».
No. 189, Wed., Aug. 12th, 1931
Da ne pozabimo kar je! važno
Piše se danes o krizi v Nemčiji, o propadu nemške republike, kar se tiče njenih financ, o prihajajoči politični ' kampanji v Clevelandu, vsesplošno se tarna o vročini in njenih posledicah, toda pri vsem tem zdrav človek ne sme poza- ! biti na zadeve, ki se direktno tičejo nas, Slovencev in Hrvatov, v kolikor so to člani Slovenske Dobrodelne Zveze, ki šteje pod svojim okriljem 10,000 čanov in članic.	J
Vsako sredo v tednu posveti "Ameriška Domovina" napredku, agitaciji zboljšanju Slovenske Dobrodelne Zveze cele strani. "Ameriška Domovina" je glasilo Slovenske Dobrodelne Zveze in kot glasilo je naš časopis neprestano bodril, prosil in agitiral za večjo in boljšo Zvezo. Dočim je noben drug časopis ne omenja, pa smo mi gledali neprestano, da to napredujočo slovensko podporno organizacijo čimbolj razširimo. V zadovoljstvo nam je, da je Zveza napredovala od zadnje konvencije za najmanj 3,000 novih članov, kar je v teh časih in razmerah nekaj izvanrednega.
Pri tem je prav primerno, da opomnimo člane in članice Slovenske Dobrodelne Zveze, da je kampanja za pridobitev novega članstva še v tel^u, in sicer do konca meseca avgusta. Pred konvencijo, ki'se zbere drugi pondeljek v mesecu septembru, mora biti kampanja zaključena.
Eden ali drugi je mnenja, da v današnjih časih se sploh ničesar ne da narediti. V resnici je pa narobe resnično. Če so še tako slabi časi, mora vsakdo priznati, da ravno v takih časih potrebujete podpore, te ali one. In Slovenska Dobrodelna Zveza jo deli v obilni meri. Ne verujemo, da bi bilo danes deset procentov Slovencev ali Hrvatov brez podporne organizacije, verujemo pa, da je v Clevelandu še tisoče Slovencev in Slovenk, poleg bratov Hrvatov, ki niso še člani Slovenske Dobrodelne Zveze.
Tisoči pripadajo k drugim organizacijam, ne da bi bili člani domače Slovenske Dobrodelne Zveze, ki posluje po vsej državi Ohio. In za vse te tisoče je prostor še v Slovenski Dobrodelni Zvezi. Pomnite, da je Slovenska Dobrodelna Zveza edina slovenska podporna organizacija v Zedinje-nih državah, ki ni še od svojega postanka do danes razpisala nobenega izvanrednega asesmenta, nobene doklade, torej ni potipala po sicer praznih žepih svojih članov. Ako Citate uradna poročila drugih bratskih Jednot, vidite, kako so člani pozivljani, da plačujejo $1.00 ali več izvanredne doklade k rednemu asesmentu, dočim je bilo članstvu ZveL ze doslej vse to prihranjeno.
Te dni smo čitali v "Zajedničarju," glasilu Hrvatske Bratske Zajednice," da imajo v blagajni $150,000 primanj-• klaja v bolniškem skladu. Primanjklaj pomeni, da ni denarja v dotičnem skladu, in kako se podpora plačuje, je to stvar glavnega odbora, ki je radi tega razpisal na člane Zajednice izvanredni asesment od 50 centov do $5.00 na mesec.
Razmere so nanesle tako, in več bratskih organizacij se bori z enakim problemom, da so prisiljene nakladati izvanredne asesmente, da se bratom-članom lahko deli podpora. In vsakdo ve, da plačevanje izvanrednih asesmeiitov v teh časih nikakor ni popularna zadeva. "Glavni odbori jednot in zajednic kot članstvo sovraži izvanredne asesmente, ker so že redni asesmenti v teh časih mnogim članom resna nadloga. Toda, ker smo bratje, moramo pač eden drugemu pomagati.
Vsaka, danes poslujoča slovenska ali hrvatska bratska organizacija, je priporočila vredna, ker vsaka pošteno spol-nuje svoje obligacije napram svojemu članstvu, toda pomnite, da če ste član domače podpore organizacije, Slovenske Dobrodelne Zveze, da vam ni potreba plačevati izvanrednih asesmentov, poleg +ega Pa imate garantirano vso podporo, kot jo predpisujejo pravila. Svetujemo vam, da če ste član ene ali druge bratske organizacije, da bodite tam zvest član, in če vam je količkaj mogoče, pa postanite še član Slovenske Dobrodelne Zveze.
Slovenska Dobrodelna Zveza plačuje $300, $500, $1,000, $1,500 in $2,000 smrtni ne, na starostno ali 20 letno zavarovanje, plačuje $5, $7 in $14 bolniške podpore na teden, deli Dodporo za poškodnine, za operacije, za porode, in je edina slovenska organizacija v Ameriki, ki deli starostno podporo, trajno pokojnino $20.00 na mesec, poleg bolniške pod* pore.
Kampanja za pridobitev novega članstva bo zaključena koncem avgusta. Ali lahko pridobite v tem času, ko je izvanredna ugodnost za psirtop, še kaj novih članov? Poslovanje Slovenske Dobrodelne Zižeze, njene ugodnosti, njena obilna podpora, redni asesmenti, vse vam garantira, da ste lahko ponosni, da ste član te krepko obstoječe slovenske podporne organizacije.
RAZPRAVE O KONVENCIJI S. D. Z.
je: na konvencijo naj bi bila upravičena poslati delegata le ona društva, katera štejejo ne manj kot 50 članov. Le na p*vo konvencijo po ustanovitvi društva, naj se pošlje zastopstvo, ne glede na število članstva. Mnogo ravno s tem ne bi prihranili, ampak ako ima tako društvo le nekaj agilnih članov, kateri se v resnici zanimajo za Zvezo in njen napredek, se bodo potrudili, da bodo imeli dovolj članov ob času konvencije, da so i oni lahko zastopani. Pridobili bi s tem nedvomno na članstvu. In vsak ve, da kakor hitro je večje število članov pri društvu, toliko več je agitatorjev za Zvezo.
In nazadnje ni nemogoče, da lo prihodnje konvencije spravi-no skupaj tisto velikansko število—15 tisoč—pod Z v e z i n o )krilje. Pozdrav!
Albina Poljanec, ;ajnica društva št. 28 in dele-jatinja.
Lorain, O.—Minila so tri leta težkega dela za Slovensko Dobrodelno Zvezo od zadnje šeste redne konvencije, ki se je vršila v rfaši Lorainski naselbini. Sedaj se že pripravljamo na sedmo redno konvencijo, h kateri želim tudi jaz nekaj poročati.
Za časa šeste.redne konvencije je bilo naše društvo sprejeto od glavnega urada s prvim nastopom Častne straže v okrilje Slovenske Dobrodelne Zveze. Takrat smo dobile številko 46. Poglejmo, koliko smo napredovali v Zadnjih treh letih. Sedanja zadnja številka društev Zveze je 56, torej smo napredovali za deset društev, in 343 članov in članic v odraslem oddelku in za 124 v mladinskem Lepo število, lep napredek! Ni pa samo to. Iz raznih rekordov se vidi, koliko je bilo med tem časom pomagano tem članom, kar sicer ne bi dobili, ako bi ne bili člani Zveze. Komu koristi podpora? Vsakemu, mladim in starim, ker vsakega enako nesreča in bolezen obišč^, in podpora je prilična za plačan je zdravnika in zdravila.
Zato želim, da ob času prihodnje osme redne konvencije zopet napredujemo za vsaj na-daljnih deset društev, kar bi bil lep napredek, ker Zveza posluje samo v državi Ohio in ima že skoro v vseh večjih slovenskih naselbinah društva, spadajoča k Slovenski Dobrodelni Zvezi.
Veliko agitacije in razprav je za lastno glasilo Zveze. Ko je glavni predsednik prisostoval sejam in dal to vprašanje na glasovanje, je večina društev odglasovala proti lastnen? glasilu, akoravno si ga žele, bojijo pa se naklad. Posebno oni, ki imajo več odraslih otrok, ki so člani Zveze in še pri drugih or ganizacijah. Povečini si žele tedensko ali vsaj mesečno glasilo v prilogi Ameriške Domovine, da lahko zasledujejo poročilom glavnega odbora, posameznih društev. V teh pord-čilih bf se videlo napredek društev in športnih odsekov, kar bi posebno zanimalo mladino, katere je toliko v Clevelandu in bi jo privabilo v Zvezo. Sedaj pa pristopajo k drugim organizacijam, ki imajo to polje bolje pripravljeno. Glavna točka pri tem je izredni asesment za pokritje istih.
Naj grem malo dalje, kar bo težko izvedljivo, toda čez čas bo mogoče še prišlo do tega. Povečini však ameriški Slovenec in Slovenka in tudi mlajši, katerih starši se količkaj zanimajo za domače organizacije, spadajo vsaj k eni ali drugi, ali tudi k vočim podpornim organizacijam. Ako tak član spada k dvem ali trem organizacijam, ki izdajajo svoja lastna glasila, mora pri vseh plačevati za iste, kakor tudi za ostale člane družine tako, da pride v hišo po tri, štiri ali več glasil vsake organizacije, Računajte, koliko to stane!
Moja ideja je, da bi se vse slovenske organizacije združile in tiskale samo eno glasilo, v katerem bi uredniki vsake organizacije poročali napredek in novice svoje organizacije. Tabo bi imeli vpogled v organizacije, h katerim spadamo in h katerim ne spadamo ter bi videli, katera je najboljša za nas, da še pristopimo. Obenem bi bilo prihranjeno za plačevanje več glasil, ker bi se v enotnosti istega zmanjšali stroški. Tudi naj bi imel glavni urednik imenik in rekord vseh članov in naročnikov, ki bi se naročili na tako skupno glasilo potom društvenih tajnikov in tako bi vsak prejemal eno glasilo, mesto dveh ali treh ter plačal za enega. Znižala bi se tudi cena tiskanja, ker bi se tiskalo v eni tiskarni in manj posameznih glasil, ampak več skupno. Dohodki in izdatki se bi morali razdeliti med zastopane organizacije. Morda bi bili s tem prizadeti posebni interesi, pomagano bi pa bilo skupnemu članstvu.
V angleščini je Fraternal Monitor glasilo raznih organi zacij vseh narodnosti in ver, ki izhaja Vnesečno in je tiskan na fin papir, kakor je bil svoj čas mesečnik "Cas." Nam bi zadostoval navaden papir, da pri-
hranimo stroške.
Kar Se tiče podpore brezposelnim, bi po mojem mnenju najbolj ustregli vsem, ako se vzame iz upravnega sklada v sklad za brezposelne, kolikor bi bilo mogoče. Če to ni mogoče, se da na asesment dva centa, kar se dene y ta sklad za brezposelne. Ob času brezposelnosti, to pomeni splošne, se razpiše znižanje asesmenta na vsakega člana po $1 mesečno, kolikor časa so slabi časi in kolikor časa zadostuje blagajna tega sklada. Pri tem pa ne bi smeli gledati na enega ali drugega. Pri splošni brezposelnosti, kakor vlada sedaj, trpi trgovec ravno tako, kakor delavec in pomagati bi se moralo bratsko vsem enako in plačevati bi morali vsi enako. To je ravno tako, kakor starostna podpora. Nihčfe nima koliko, da ne bi hotel tega znižanega asesmenta. Kdor je kaj prihranil v boljših časih, za stara leta, gotovo ne želi vse porabiti v slabih časih, ker bi mu za starost ničesar ne ostalo.
Tukaj sem podala par odkritih priporočil. Ako se vam zde upoštevanja vredne, je prav, ako ne, vzamem tudi kritike za dobro. Želeč prihodnji'konvenciji obilo uspeha, pozdravljam vse skupaj Vida Kumše, tajnica društva št. 46.
če verjamete aF pa ne.
, ................»M"« ........■■M.,....,...«....,,..« ,
Da ne hodijo naše punce brez glave okrog, kadar gredo v staro domovino na obisk, je dokaz to, da se je Mrs. Breskvar tudi
DOPISI
%
Barberton, O.—Iz zanesljivih virov sem zvedel, da bodo naši lovci imeli na pikniku, katerega prirede v nedeljo 16. avgusta na Hoppocan vrtu, nekaj posebnega, česar še ni bilo v Bar-bertonu na nobenem pikniku. Saj pravim, jagri—to so vam kampelel! Poslali so enega ja-grov na patruljo, da jim preskrbi pristno "pre-war" pivo za omenjeni piknik. Kako, je spra vil to pivo v Barberton, ne vem. Najbrže je sodčke valil, če se tudi sam ni pritrkljal nazaj, navdan od pokuševanja. Pivo bodo "natapali" takoj popoldne in komur je na tem, da po desetih letih zopet popije par čaš pristnega ječmenovca, tedaj naj se "ahta," da pride pravočasno na piknik, ker zaloga ni kdovekaj velika. Pravijo, da bo zopet listje igralo glavno vlogo, kot pri zadnji zajčji večerji. Pravijo, da bodo imeli tudi kon-test, kdo ga bo več nesel. Do-tični bo dobil že kar naprej vstopnico na jelenovo večerjo v jeseni. Orka pipa, Mike, let's go!
I)a, jeseni bo jelenova pečenka krasila omizje in krožnike, za to imajo lovci garancijo. Ce ne verjamete, pa poglejte podpis v dvorani nekje na dimniku.
Eden lovcev se že sedaj nahaja nekje v Michiganu in ima nalogo ogledati si, kje je boljši jele-nji .trg. Jože iz Sullivana tudi nekaj jelenu podobnega redi na svoji farmi. To je samo za slučaj, če bi bil v Michiganu trg zaprt. Duš—na piknik pa le pride, pa tudi Jerry ne bo pozen. Govori se, da bo tudi "Ja-vornik" prišel. (Morda bo šel tudi Jaka na "Javornik" na medvede).
Kaj bo na pikniku za lunč, ne vem. Ako bodo pohani golob-je| tedaj svetujem jagrom, da skrijejo perje, ter naj bodo previdni, kadar jih bodo skubli, da jih kdo ne opazi. Tudi ne smejo izdati, da je Mr. Pavlich razpisal nagrado 50 centov za vsakega goloba, ker mu delajo ško* do na njegovi farmi.
Prijazno vabimo tudi vse tri elevelandske klube na ta naš piknik. Za Clevelandčane naj služi tale kažipot: Vozite naravnost, potem zavijte na levo, pol milje naravnost, eno miljo in pol naravnost, pol milje nazaj, čez tri čevlje visok hribček in se ustavite v mali dolinici. Nazaj vam bomo pa že mi pot pokazali!	\
Na svidenje v nedeljo na pikniku ! Vaš	Doljnogled.
'še dolgo potem spominjali. Mogoče bodo misli onih, ki bodo tako srečni, da bodo obhajali zlati jubilej, uhajale nazaj pray v sedanje čase.
Že zadnjih par let nam ozna-nujejo naši duhovniki: "Nekaj starih računov imamo za plačati. Prosimo, da nam pomagate iznebiti se tega dolga." To so namreč tisti dolgovi, kateri niso bili tako nujni za plačati. Bodisi da so to dolgovi tvrdk ali posameznikov, ali pa delavcev. Sicer naj nikdo ne misli, da lezemo v dolgove, ampak, kot je že rečeno, se tistim, ki so potrpežljivi, odlaša s plačilom. Delavcem zaslužek zadrževati ali u.trgovati je v nebo vpijoč greh. To velja za župnijo ravno tako, kot za posameznika. Skrajni čas je že, da se poplača sedaj ob 25-letnici ves nujni dolg, da obdržimo kredit župnije. Župniki tudi ne morejo delati čudežev ter plačevati dolgove brez prispevkov. To si moramo zapomniti vsi. Seveda, kdor ne more, je izjema. Ce ni, še vojska ne vzame, kdor pa more, je plačevati dol žan.
Na dan 25-letnice imamo priliko pokazati velikodušnost, ter darujmo svoj džr iz srca. Naj omenim tudi, da si bo lahko vsak nabavil Spominsko knjigo, katere avtor je Rev. Slaje in ki je izšla ob priliki blagoslovitve nove farne šole. Knjiga je vredna, da si jo nabavi vsaka družina naše župnije. Avtor knjige lepo opisuje zgodovino nase župnije ter je v njej tudi življenjepis vseh duhovnikov, kateri so delovali v naši župniji zadnjih 25 let. Ta prekoristna knjiga bi bila od srebrnega jubileja za vsakega lep spomin. Knjig je v zalogi zelo omejeno število. Ako jo želite imeti, naročite jo takoj. Dobi se lahko v župnišču, ali patom cerkvenih odbornikov, ali pa na dan proslave v dvorani Slovenskega doma.
Kakšen bo uspeh srebrnega jubileja, je odvisno od nas samih. Potrudimo se vsi, ne samo nekateri, da bomo lahko rekli—srebrni jubilej smo praznovali na lep in dostojen način. Dal Bog, da učakamo še zlatega!	Frank Kovačič.
_n-
VELIKA SLAVNOST V COLLINWOODU
Srebrni jubilej cerkve Marije Vnebovzete
Vsakovrstne proslave so se vršile v naši naselbini zadnjih deset let. Brez dvoma bo slav-nost, katero bomo proslavljali
v nedeljo 16. avgusta za Col-linwood ena najbolj pomenljivih, ko bomo obhajali srebrni jubilej. Spored slavnosti bo sledeč:
Ob desetih se bo vršila slovesna sv. maša v zahvalo za vse prejete dobrote v preteklih 25 letih. Vsa ona društva, katera se bodo udeležila slavnosti koi% porativno, naj se zbirajo pred Slovenskim domom na Holmes Ave. ob 9:30, nakar bo odhod v cerkev. Po maši bo kosilo za vse zunanje goste v Slovenskem domu. f
Ob dveh popoldne priredi Cerkveni pevski zbor "Ilirija" koncert in sicer v cerkvi. Na to prireditev, prva te vrste v zgodovini naše župnije, vas prav prijazno vabimo. Vstopnina h koncertu je prosta. Vsak bo pa lahko daroval prostovoljno, v kolikor mu razmere dopuščajo.
Zvečer bo banket v zgornji
Barberton. O.—Ko čitam raž-niotrivanja članstva Slovenske Dobrodelne Zveze, opažam, da smo vsi zato, da bi eno ali drugo stvar dobili, pa ne plačali za njo. Hočemo sklad za brezposelne, lastno glasilo, zboljšanje operacijskih odškodnin, zvišanje posmrtnin v mladinskem oddelku itd. Pri tem si misli-
mo: saj je Zveza bogata, pa naj plača! Ampak brez nič ni nič. AkO hočemo v resnici dobiti še več od Zveze, ne da bi zvišali asesment, moramo hraniti tam. kjer se da in to je:
Konvencija naj se vrši namesto na tri, na vsaka štiri leta. Tukaj bi se že nekaj prihranilo, škodilo bi pa Zvezi nič. Da-
dvorani Slovenskega doma, v spodnji pa ples, Začetek banketa in plesa ob osmih. Vstopnina k banketu je en dolar, k plesu 35 centov. Članice Oltarnega društva so jako aktivne s prodajo tiketov za banket. Pričakuje se, da bo k banketu velik naval. Banketa kot tudi vse slavnosti" se udeležijo številni duhovniki iz Clevelanda in od drugod, rtied njimi tudi naš prejšnji župnik Rev. Josip Škur, sedaj župnik v Pittsburghu, Pa.
Izkušnje nas uče, da dolgi govori na banketih niso priporočljivi. Govori bodo kratki, vsaj tako se nam obljubuje. Bo pa mesto dolgih govorov več petja. Cerkveni pevski zbor "Ilirija" bo skrbel za lepo petje v nedeljo kar celi dan: pri sv. maši dopoldne, popoldne pri koncertu in zvečer na banketu, Pa naj še kdo reče, da je slavnost, bodisi ta ali ona, brez petja popolna.
Želeti je tudi, da bi srebrni jubilej prav praznovali in se ga
name zmislila in mi prinesla lep odpustek. Da je vso Jugoslavijo p r e b r n i 1 a za primerno stvarjo, pa ni mogla tam ničesar kupiti in se je potem peljala naravnost na Dunaj in mi tam kupila prav zauber jagrov-ski klobuk s federpušem. Jo j, al' mi je pa ustregla! Klobuk bo paradiral na prvi lovski veselici Euclid Rifle kluba. Stokrat bohlonaj!
A
Kako je tale moja kolona priljubljena, obenem pa zasovraže-na, kaže sledeč slučaj. Mr. Koren, ki ima farmo doli blizu jezera v Genevi, O., je plačal naročnino za list, obenem pa dodal še en dolar pod pogojem, da ne pošiljamo lista do sredi oktobra. Takrat namreč poneha poljsko delo, ali da povem, kakor se je izrazil Koren: "En dolar vam dam ekstra, da mi ne pošiljate lista v hišo do 15. oktobra, ali pa ga pošiljajte, ampak da do tega časa Jaka preneha z njegovo kolono, da bo moja žena vsaj kaj storila okrog hiše in ne bo vedno brlela v tisto njegovo kolono!" A
Naš urednik je šel na farme v GenevO in Madison, O. Njegov glavni stan je pri Gramcu, od koder potem dela izlete in moti ljudi pri njihovem delu. Naš urednik ima vedno *havador da vzame na farme seboj tudi puško, da se va,di v streljanju, ker upa in ima trošt, da bo še enkrat postal slaven lovec in delal meni konkurenco pri moo-sih in zajcih. Iz zanesljivega vira sem pa zvedel, da je dal za ta čas, ko bo Lojze na počitnicah, Joe Grame svojega psa v rejo k Tonetu Debevcu. Jaz
Enoletni popotnik
Madison, Wis.—V to mesto je prišel neki Francis La Bue, star 20 let, ki je prinesel seboj svojega enoletnega otroka v kovčegu. La Bue je izjavil, da je potoval peš iz Los Angelesa in je nosil v kovčegu seboj svojega sinčka, ker mu je žena, oziroma mati otroka pobegnila. Ker je bil brez sredstev, je hodil peš in je le tupatam dobil kratko vožnjo pri kakem a^to-mobilistu. Ker je mladi mož brez roke in je imel seboj poleg otroka še drugo prtljago, je včasih nesel najprej prtljago streljaj daleč, potem pa je šel nazaj po otroka. Ko je vzel okrajni uradnik William Busse" otroka na svoj dom, da ga skop-lje, je La Bue izginil in pustil otroka ljudem.
---o--
Kuba odpošlje brezposelne
Havana, Kuba, 11. avgusta. —Vlada je naročila policiji, da popiše vse brezposelne. Računa s"e, da je danes na Kubi do 4,000 Špancev, katere bodo de-portirali domov, da dobe delo domačini. Za prevozne stroške je vlada določila $120,000.
sodim tako, pa ne bom ravno trdil, da si je Grame mislil: "Kadar hodijo uredniki s flinta-mi po farmah, je najboljše, da gredo otroci in psi s poti." A
Komaj sem tisto zapisal, kako je bil Joe'Grame najel kurjega tajnika, je že prišel protest, da je bila stvar s kurjim tajnikom drugačna, ne pa tako kakor sem jaz zapisal. Ker nočem n i k o m u r delati krivice, bom pa sedaj zapisal kakor se je v resnici zgodilo.
Torej k Gramcu pride človek v dobršnih letih in ga prosi za delo. Joe mu reče, tla je prišel kot nalašč, ker že dolgo gleda za pripravnim človekom in da lahko takoj nastopi službo. Pozabil sem ga vprašati, za koliko sta se zmenila, ampak naj bo to njiju stvar in zadeva, glavna stvar je, da sta se zmenila.
"Tukajle se vsedi," reče Mr. Grame novemu hlapcu in ga pelje v ograjen prostor, kjer jo imel kakih 400 kokoši. "Vidiš," reče Grame, "tukaj je precej kokoši, petelinov, rac in gosi, pa jih do zlomka še nisem mogel sešteti. Vedel bi pa rad, koliko jih imam, ker je dobro, da farmer ve, koliko ima živine pri hiši. Tukaj na tnalo se vsedi in jih preštej. Ko boš -gotov, ti pa odkažem drugo delo."
Novi hlapec se vsede, Grame gre pa po svojih opravkih. Ko se vrača opoldne Grame domov s konji, sreča blizu svoje hiše svojega novega hlapca, ki jo urnih nog maha po cesti.
"Hej, kam pa, prijatelj?" ga začudeno vpraša" Grame.
"Grem pogledat kam za delo."
"Saj sem ti ga jaz dal; kaj si že gotov s štetjem?"
"Vrag naj vzame štetje in tiste vaše kokoši. Štiri ure sem sedel in štel kokoši, pa ravno toliko vem njih število, kot prej. Kadar sem jih naštel kakih 15, pa je nastal kak ravs in kavs med njimi in je vse križem letelo in skakalo po dvorišču, pa nisem vedel, katere sem že štel in katere ne. Najmanj petdesetkrat sem pričel od kraja, pa nisem nikoli prišel dlje, kot do 20. Nazadnje rte mi je že mešalo in nisem videl pred seboj drugega, kot same repetnice in kljune."
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 12TI-I, 1931
K
Glasilo S. D. Z.
»mumiuutjintiiiiii»ii»iniiininiii»»itiiiiiiMiii»iniiiiiiiiiiii:ii»iiiiiiiiiiiiii»»»
Slovenska Dobrodelna Zveza
The Slovenian Mutual Benefit Ass'n.
UST. 18. NOV. 1910.
V DRŽAVI OHIO
INK. 13. MARCA 1914
V DRŽAVI OHIO
Sedeč v Cleveland-u, O. G283 St. Clair Avenu«. Telephone: ENdlcott 0886.
Imenik gl. odbora za leta 1929-30-31
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. Clair Ave.
I.	Podpred. FRANK CERNE, 6033 St. Clair Ave.
II.	Podpred. JULIJA BREZOVAR, U73 E. 60th St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 02nd St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Av».
NADZORNI ODBOR i
1)	JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade A v«.
2)	LOUIS J. PIRC, 6117 St. Clair Ave.
POROTNI ODBORi
1)	LOUIS BALANT, 1808 E. 82nd St., Lorain, O.
2)	LOUIS JERKlo, 727 E. 157th St.
3)	ALBINA NOVAK, 6036 St. Clair Ave.
FINANČNI ODBOR:
1)	FRANK M. JAKŠIČ, 6111 St. Clair Ave.
2)	LEOPOLD KUSHLAN, 19511 Nottingham Rd.
3)	JOSEPH LEKAN, 3556 E. 80th St.
GLAVNI ZDRAVNIKI
DR. F. J. KERN, 6233 St. Clair Ave.
GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave.
Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo Upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika.
Vse pritožbine zadeve, ki jih je reSil društveni porotni odbor, se poSiljajo na predsednika porotnega odbora Louis Balant 1808 E. 32nd St., Lorain, O.
IMENA DELEGACIJE ZA SEDMO REDNO KONVENCIJO S. D. ZVEZE
Slovenec, št. 1
Frank Zojič Joseph Skuk Frank Kačar Kari Vertovšnik Martin Kostanšek Namestniki: Ignac Luznar Joseph Ogrin I: John Jalovec Louis Roje	,uiu.
Frank Coš	l ' '
Svobodomiselne Slovenke, št. 2 Agnes Kalim Ivanka Pavlin Slovan, št. 3
Joseph Okorn Namestnik:
Frank J. Bencina Sv. Ana, št. 4
Mary Bradač Genovefa Supan Frances Debevc Ivana Gornik Katarina Perme Anna Erbežnik Mary Škul Rose Konečnik Frances Eršte Namestnice:
Dorothy Sterniša Mary Ausec Ivana Kral Napredni Slovenci, št. 5 George Turek Andrej Tekavec Slovenski Dom, št. 6 John Ivančič Anton Vehovec Namestnika: Joseph Stupica Frances Stupica ^evi Dom, št. 7 John Markel št. 8
August F. Svetek John Tomažič Mihael Lah Frank Legan Anton Pucelj Namestnik: Frank šuštaršič ^l&s Clevelandskih Delavcev, »t. 9
John Levstek Steve Lunder Joseph Ponikvar Namestnika: Louis Eršte . Anton Lunder v M»\ št. 10 Louis Gliha Frank 3. Shuster Dominik Blatnik Joseph Lekan Jr. Namestniki: Anton Russ Anton Hrovat Anton Ferfolja j. John Perko an'ca, št. 11
Katarina Kogoj
Mary Zupančič Ribnica, št. 12
Frank Virant Joseph Durjava Namestnika: Andrew Sadar Matija Križman Clevelandski Slovenci, št John Zupančič Anton Abram Namestnik: Frank Jerina A. M. Slomšek, št. 16
Joseph Meglic France Prešeren, št. 17 Joseph Rudolf John Zalar Namestnika: A. M. Kolar Stanley Dolenc Sv. Ciril in Metod, št. 18 John Viderwol Joseph Jartz Namestnik: Anton škulj Bled, št. 20
Matt Zupančič Jakob Resnik Frank Perko Ameriški Slovenci, št. 21 John Kozjan Frank Ivančič Collinwoodske Slovenke, št. 22 Mary Yerman Frances Bačar Namestnice: Anna Baraga Frances Srpan Združene Slovenke, št. 23
Agnes Skok Kraljica Miru, št. 24 Terezija Lekan Dom, št. 25
Andrew Režin Soča, št. 26
Ciril Urbančič Namestnik: Mike Erjavec Blejsko Jezero, št. 27 Joseph Durn Frank Pucelj • AntonRupnik Majnik, št. 28
Albina Poljane Euclid, št. 29
Matija Klemen Namestnik: Andrew Noch Triglav, št. 30
John Zalar Warrensville, št. 31
Frank C e sni k Bratska Sloga, št. 32 Frank Ponikvar Namestnik:
Vincent Habich i Državljan, št. 33
Frank Ludvig j Namestnik:
John Strauss Valentin Vodnik, št. 35 1 Cecilija Brodnik
Namestnik: Joseph Kozely S. Y. M. Club, it. 36
Joseph Jaklich Sv. Cecilija, št. 37
Mary Otoničar Louise Piks Namestnice: Nettie Žele Helena Mally Martha Washington, št. 38
Jane M. Kalsic Clairwood, št. 40
Joseph Kogoj Slovenska Bistrica, št. 42 Frank Gantar Namestnik: John Ivančič Sloga, št. 43
Terezija Vrečar Slovenski Napredni Farmer, št. 44
Anton Cugelj Namestnik: Anton Debevo Modem Crusaders, št. 45
Victor Nadrah . • Magic City Juniors, št. 47
Anna Sigmund Brooklynski Slovenci, št. 48
Paul Oblak Conneaut, št. 49 John Berus Namestnica: Jennie Sedmalc Naš Dom, št. 50 John Požar Namestnica: Helen Tomažič Eastern Star, št. 51
Frank Gregorčič Golden Star, št. 53 Frank Anderluh Namestnik: Louis Mešer Comet, št. 54
Robert Topolovich Namestnica: Mary Lebar Presv. Srce Jezusovo, št. 55
Joseph Grdina Ilirija, št. 56
Agnes Zalokar Namestnica:
Frances Turk Opomba: Društva Danica št. 34 in Volga Št. 39 nista poslala imen.delegatov. Društvo Jutranja Zarja št. 46 ima naznanjeni dve delegatinji, katero bo na konvenciji društvo zastopala, jo bo imenovala konvencija sama. Društvo Massillon št. 52 je sporočilo, dane pošlje.delegata. Primož Kogoj, glavni tajnik.
DRUŠTVENANAZNANILA
Zadnja kmečka vojska
ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1578
(Spisal Avgust Šenoa iz Hrv. Poslov. Li J.)
Polti ni ne bele in ne temne. Delajoč vztrajno ne spremeni škorci obraza, niti tedaj ne, ko se upira trdi les sekirici. A vendar ga včasih izpremeni. Rekel bi, da razmišlja o nečem. Včasih se nasmehne krotko kakor žena, kakor dete, včasih se mu obraz zresni, oko se mu pomrači, kakor kadar umen človek občuti grenko bolest. In urneje prične tesati, da prežene nevesele misli. Je-li ta človek plemič? če ni-plemenit je gotovo.
Naenkrat mož preneha. z delom in ;se ozre proti Stubici, odkoder je hitro prihajal mlad, droben kmet. Gotovo se mu je mudilo. Stopil je na dvorišče in se približal gospodarju.
"Hvaljen bodi Jezus Kristus,'' pozdravi mladenič.
"Na veke! Jurij! Kaj je? Kaj se ti tako mudi, da komaj dihaš? Prihajaš li k meni?" vpraša starejši.
"Da, dragi ujec," odvrne mladenič, "počakaj, da se mi vrne duša. Da izveš, kaj se je zgodilo, prokle. . ."
"Sedi, Jurij, zberi se, potem pa pripoveduj!"
"Joj, jo j, ujec, sam vrag nam je prinesel novega gospodarja. Bog bi jokal. Čuj! Gotovo poznaš ono ubogo vdovo Katarino Marušičevo iz Zaprešiča."
"Poznani." ■ "Petero otrok ima. Moža so ji gnali v vojsko in tam so ga Turki ubili. Trpi in muči se sirota in vsakdo jo pozna, da je poštena duša." . "No, in?"
Naznanilo
Naznanja se članstvu društva Ribnica, št. 12 SDZ, da se vrši v nedeljo seja. Dolžnost slehernega člana in članice je, da se udeleži seje. Za rešiti imamo več točk v korist društva in Zveze, kakor tudi za naš piknik, Z bratskim pozdravom
Josip Ban, tajnik.
Naznanilo
Iz urada društva Collinwoodske Slovenke, št.. 22 SI)Z se naznanja, da se udeležimo korpo-rativno 25-letniee slavnosti cerkve Marije Vnebovzete, v nedeljo 16. avgusta, 1931. Slovesna sv. maša se vrši ob desetih. Zbiramo se oh 9:30 pred Slovenskim domom na Holmes Ave.
Obenem vabim vse članice, da se udeležite seje v četrtek 13. avgusta. Imamo več važnih stvari za ukreniti. Po seji bomo imele malo nabave. Torej pridite vse! Sestrski pozdrav, Tajnica.
Blejsko jezero št. 27 SDZ
Prosi se vse člane društva Blejsko jezero, št. 27 SDZ, da se vsi brez izjeme udeleže redne seje v nedeljo v navadnih prostorih.
-o-
Mehika ustavi naseljevanje
Mexico City, Mexico, 11. avgusta.—Vlada naznanja, da se bo s 15 septembrom ustavilo vsako priseljevanje neizučenih delavcev v deželo. S tem upajo da se bo nekoliko odpomoglo sedanji brezposelnosti.
"Pa pride Tahov sluga, Peter Bošnjak, Bog naj ga ubije! Lazil je ta antikrist okoli gospe Tahovc in se ji lagali da. Maru-šičeva hvali staro gospodinjo Heningovico in govori proti novi gospodi. Res jo, da sta gospa Marta in gospodična Zofika zahajali Cesto k Marušičevi in stokrat obdarile siroto, ampak da bi bila ta grdila gospo Heleno Tahovo, to ni res; žena se malo briga za to. No, laž je kakor trnje; kamor pade zrno, pokrije trnje čez noč polje. Kaj se zgodi? Pomislite, ujec! Gospa He-'ena in.ta novi gospodar sta verjela prazne marnje Petrove in prišlo je hudo nad Marušičevo. Prišel je Peter s četo v Zaprešič, 'Jaz ti bom že pokazal gospo Uršulo,' je zavpil Peter, 'videla boš,- kdo je tvoj bog, psiča!' iti je sunil siroto s pestjo v hrbet, cla je padla na obraz. Razbojniki so razbili vrata, odnesli žito, ajdo, koruzo, pitanega vola, ki ga je dobila od prejšnje gospode. Da, še več! Vzeli so ji lep vinograd, razbili klet in odnesli vino; sirota sedi na kamenu pred hišo in joče, tudi otroci plakajo, da ti poka srce."
"Ali je to res?" reče ujec, Matija Gubec pobledevši, vrže v stran sekiro in skoči na noge.
"Tako gotovo, ujec, kakor se •sovem jaz Jurij Mogajič, tako gotovo, kakor gotovo jaz nimam ne očeta ne matere, ki ste mi Vi, moj ujec, od mladih nog hrani-telj in varuh. Bil sem danes v Zaprešiču, videl sem revo vdovo in solze so mi stopile v oči. Ali ta gospoda nima Boga? V p r-fd š a j t e Zaprešičane, Grga Zdelarja, Štefana Jelakoviča in staregar Mateja Jabučiča. Ti Vam bodo bolje povedali, ti su videli vse na svoje oči."
"Na svoje oči so videli?" vpraša Gubec, "a kaj so počeli s svo-iimi rokami?"
"Kaj so hoteli? Mrmrali so seveda, pa tudi vkup so drli. A kaj jim je to hasnilo? V kratkem času je prišla v vas četa orožnikov z ostrimi sulicami. Vgnez-dili so se pri sodniku. Tu so celo noč pili ip vse razbili — in Hodnik je molčal. Moj Bog! To je •-a/boj rlištvo!"
Gubec klone z glavo ill se vgri-•«ue v spodnjo ustnico.
"Pa taka zla poročila, ujec, prihajajo tudi od drugih krajev," povzame Jurij. "Stari Ta-hi je vrag. Kdor ne pride pred zoro na tlako, ta jih dobi z bati-no pod Susjedom, in ako zamudi župan par minut, ga denejo v klade, kjer se peče celi dan na solncu. Da, tudi Mateju Mandi-ču so vzeli hišo, polje in vinograd in ga spodili z grunta z ba-tinami kakor psa."
"Oh!" vzdihne Gubec razjarjen.
"Hudi časi so res, ujec, hudi. Gospoda celo grozi, da bo še hujše in da bo izgubil glavo vsak, kdor le kaj zine. Povprašujejo povsod naokoli pod Susjedom, po Trgovini, Jakovi ju in po drugih vaseh, kdo da je udan prejšnji gospodi, in po njegovem hrbtu bo žvižgal bič. Stari sivobradec Tahi je vrag, a tudi njegova gospa Helena je rogata. Siromak kmet na Pušči je imel edinega prešiča, gospa i je ; morala imeti pečenko, pa so mu odgnali tudi tega edinega na Susjed. Najbes-nejši pa je mladi gospod Gabriel. Ta strelja s svojo puško na kmečke krave in konje, pri sebi ima pa vedno celo druhal psov, ki jih ščuva na .vaščane. Oni dan je malo manjkalo, da niso odrti starega Jurka iz Brd°vea, in bi ga tudi bili, da jih ni moja Jana lopnila z gorjačo po buticah."
Gubec je stal zamišljen s pre-križanimi rokami. Zamislil se je bil v težke misli, a v njegovih prsih se je bojeval čuden boj.
"Da," nadaljuje mladenič nekam plaho, "prišel sem, ujec, tudi radi sebe, tudi meni se ne godi dobro, dasiravno nisem tla-čan, ampak svoboden človek."
"Kaj ti je, Jurij ? vpraša Gubec, vzdignivši glavo.
"Prosim Vas, ujec, hočete li že enkrat odpraviti moje snubce po Jano?"
"Ne boj, se, bom že naredil," potolaži ga Gubec.
"A, dragi ujec,''bom že naredil, to je ciganska beseda. Da jaz ne pustim'Jane,,.veste predobro, a tudi ona se prirastki na moje srce. Vi se pa tudi ne proti-vite. Nič slabega še niste culi ne od mene, ne od nje. Moje gospodarstvo pa tudi ni, hvala Bogu, naislabsei Zgradil sem si lepo izbo. Moji domači ljudje so mi sovražni in nevoščljivi. In tako sem, moj Bog, sam, kakor drevo sredi ravnega polja. Samo da se to enkrat konča, ker že težko čakam."
"Vidiš ga, dečka," reče Gubec, "težko čaka! Lej ga! A kje imaš brado? Sedi tu na klop, pa me poslušaj!"	v
Jurij sede nevoljen in za njim Gubec. Ujec sklone glavo, položi roke na kolena in reče mirno mladeniču:
"Golobrad si še, res je, a prestopil si že osemnajsto leto in nimaš več mleka okoli ust. Ko je bila tvoja pokojna mati, moja sestra, na smrtni postelji, me je pozvala k sebi in mi rekla: 'Brat! Moji računi se nagibajo h končuj treba se bo seliti s tega, sveta. Na prsih mi leži nekaj kakor kamen, hudo, mi je; prehudo; Bogu hvala, če ni mogoče drugače. Pač pa te, ljubi brat, prosim za nekaj. Za menoj ostane moj edinec Jurij; očetove oči so se že davno zatisnile, sedaj se bodo še materine, in nihče m bo pazil nanj in se zanj brigal. So sicer v hiši domači ljudje, se sorodniki, a ker dobi moj sin polovico vinograda, mislijo slabo zoper njega, slabo govore o njem, in zlo bi prišlo nad njega če se bo nudila le prilika. Bodi mu ti oče in mati, ti in pa naša stara mati. Pazita mi na tega dečka, ker bi moje kosti ne našle miru v grobu, ako postane to dete hudobno. Prisezi, da boš skr bel in se brigal zanj, obljubi mi, in mirno bom umrla.' Prisegel sem ji, čuješ, na smrtni postelji sem ji prisegel na svojo dušo, a ona se je obrnila in mirno zaspala na veke. In kar sem ji obljubil, sem zvesto držal. Redil sem te in varoval pred tujci in sorodniki v tvoji hiši."
"Da, ujec, in hvala Vam za to."
"Torej vidiš, Jurij, da ti ho čem dobro. Zato mi pa zaupaj.
Vedno skrbiva zate jaz in tvoja stara mati, moja mati. Bil bi te tudi vzel v svojo hišo, a ti s svoboden kmet, a jaz sem tlačan. Lahko bi te bili tudi potlačanili. Bolje je, da si na svoji zemlji, saj sem ti rekel, da so tvoji za-drugarji lakomni tvoje dedščine. Nekaj ti je šinilo v glavo — tvojega srca se je polastila Jur-kova Jana. Siromašna je, toda kaj zato, poštena je in vredna, Zadrugarji ti vsiljujejo bogato, a jaz pravim: Idi svobodno za Jano, ker nekatere deklice hranijo bogastvo v mošnji, druge \ srcu. Ali vse o pravem času, sinko moj! Veruj mi, da mi ni zaman zrastla brada. Roditelji-ca se najde kmalu, a za gospodarstvo je treba krepkih rok, ki tri ogle podpirajo. Premlada sta, otroka sta še, oha petnajst, ti osemnajst, ona bi še pila mleko, a ne, da ga drugi pijo od nje. Počakajta še nekaj časa!"
"Eh, dragi ujec," se popraska mladenič za ušesom, "vem, da govorite modro, ker Vas celi kraj rajši sluša, kakor duhovnika in sodnika. Ali — hm — jaz se nekoliko bojim, da bo preka-sno, kar se Vam zdi prerano. Nisem prišel, da Vam govorim na pamet. Stari gospod Tahi poj de za glavarja v Veliko Kanižo; zato nabira iz vseh krajev sveta četo konjenikov, nekaj z denarjem, nekaj pa z "mora." Ni davno tega, kar me je srečal ta stari volk na poti pri Jakovlju. Jahal sem v Zagreb. Tahi me ustavi in vpraša, kdo sem in kaj sem, in jaz sem mu rekel: "Jurij Mogajič, svoboden kmet iz Stu-bice." Nato reče svojemu tovarišu Petru Petroviču: "Ta deček je kakor rojen za konjenika, zapomni si njegovo ime, Peter!" In odide dalje. Pomislite, kako mi je bilo pri srcu. Nisem stra-hopetnik, pri Bogu, spoprijel bi se, ako treba tudi o svečnici z volkom, a sedaj — ko mi Jana roji po glavi —• da zajaham konja in da nesem svojo glavo Tur* činu pod nož? To boli človeka. Recite sami."
"Ne boj se, sinko," odvrne Gubec, "ti si svoboden kmet na svoji zemlji. Po postavi te Tahi ne sme vzeti v svojo četo."
"Vem to," odvrne nevoljno Jurij, "a zakon ima pred Tahom malo veljave, kakor da za njega ni pisan. Pred nekoliko dnevi je pozval gospod Tahi vse vaške starešine v grad in jim zapove-dal, da povedo njegovemu pisarju imena vseh neoženjenih kmečkih in svobodnih mladeničev, ki bi bili dobri za konjenike, in ko mu reče brdovski rihtar, da svobodni ne spadajo sem, se obrne proti njemu stari Tahi in mu veli, da so kmečki svobodnjaki psi, kakor kmetje, in da bo delal sam postave, a "stari bedak," t. j. starešina, naj drži jezik za zobmi. Vidite, ujec, da nisem prišel k Vam kar tako za zabavo, ker se bojim, da me čaka nesreča, saj je tudi moje ime dal zapisati naš starešina in pripovedoval mi je pozneje vse, kar se je prigodilo na Susjedu. Oženite me, ujec, in tega strahu bo konec; akoravno sem mlad, nisem neumen, a Vi ste pametni in boste blizu naju. Ne bi rad prodal tam na Mažarskem Turčinu svoje glave."
(Daljo prihodnjič)
Nevihta na Francoskem
Toulon, Francija, 11. avgu sta.—Ob tukajšnji obali je divjal strašen ciklon, ki je uničil 50 ladij in 20 ljudi je izgubilo svoje življenje. Morje je gnalo velikanske valove tudi na obrežje in je bilo porušenih več poslopij.
*Na Japonskem je nedavno razsajal hud vihar, v katerem je izgubilo življenje pet oseb.
Zahvala
Gorenja vas, pošta Ribnica, Jugoslavija.—Dragi mi prijatelji v Clevelandu! Prosim, oprostite mi, ker se vam nisem, prej javno zahvalila za lep zabavni večer, ki ste ga mi priredili v, slovo pred odhodom v staro domovino, na katerega vedno mislim, kakor tudi na vas, ker ste me tako prijazno iznenadili. Ne vem besed, s katerimi bi se mogla zadostno zahvaliti za lepe darove, ki ste jih podarili za na potovanje. Rabim jih vedno, ker so tako pripravni. Kaj lepšega in bolj komodnega mi niste mogli sploh dati. Najlepše se zahvalim Rudolfu in Albini Novak in Mrs. Angeli Križman za ves trud, ki so ga imeli li ta večer in preskrbeli vse potrebno. Enaka hvala Mr. Frank Zobcu in moji sestri Neži, ki sta dala prostore in tudi pripomogla z vsem, da smo se dobro zabavali.
Prav lepa hvala za udeležbo in darove družini Klopčič, Mr. in Mrs. Joe Post, Mr. in Mrs. Matt Križman ml., Mr. Anton Bobku, Mr. in Mrs. John Kro-mar, Mr. in Mrs. Frank Pintar, Mr. in Mrs. A. Dolgan, Mr. in Mrs. Matija Debeljak, Mr. in Mrs. Josip Lusin, Mr. in Mrs. Josip Kern, Mr. John Speh, Mr. Anton Laurich, Miss Maxine Steinitz, Mrs. Antonette Kalish, Mr. in Mrs. Frank Godic, Mr. in Mrs. Louis Levstik, Mr. in Mrs. Anton Satkovich, Miss Mary Lovšin, Mrs. Mary Gelze-tova, Mr. in Mrs. Frank Lovšin, Mr. Edward Bradač, Miss May-mie Augustine, Mr. in Mrs. Jo-sip Cimperman, Mr. Louis Tru-ger, Mr. in Mrs. Jim Mišmas, Mr. in Mrs. Frank Kovšca.
Lepa hvala Mr. Josip Doles, ki ste nas kratkočasili z lepim igranjem na harmoniko. Posebna hvala Miss Mary Udovich in Mrs. Josephine Lauscbe-Welf za lepe pesmice,, ki ste mi jih zapele pred odhodom, ter Mr. Joseph Kremžarju za vožnjo na postajo. Za ta čas ne morem drugega, kot da se vam vsem skupaj najlepše in naj prisrčne j-še zahvalim. Ostali mi boste v lepem in trajnem spominu. Upam vam enako vračati ob vaših prilikah in ko se vrnem v Cleveland, vas bom gotovo obiskala in vam povedala celo zgodbico o mojem potovanju v rodno domovino. Bodite mi prav prisrčno pozdravljeni, saj se kmalu zopet vidimo.
Frances Novak.
Perilo se sprejema
na dom; najboljše delo. 1216 E. 58th St.	(189)
Izgubila se je
lovska psica, stara štiri mesece; je bela s črnimi in rujavimi lisami. Kdor jo pripelje nazaj, dobi nagrado. 1133 E. 60th St.
(189)
Pohištvo naprodaj
kompletno za štiri sobe, ali vsak kos posebej. Jako poceni. Vprašajte na 1139 E. 60th St. spodaj.
(190)
Naprodaj je preša
na rjuhe in nekaj pohištva zraven. Vpraša se na 1400 E. 53rd St.	(189)
Garaža v najem
za $4.00 na mesec. 6526 St. Clair Ave., telefon: F L o r i d a 1984-W.	(190)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
šest sob, za eno družino in garaža, na Darwin Ave., blizu E. 140. ceste. Cena je $4,500. Več se izve pri lastniku na 19413 Mohican Ave.	(191)
Stanovanje
štiri na novo papirane sobe, zgorej, z novim porčem, klet za sebe, perilnica v kleti, kopališče, podstrešje za perilo sušit, se da v najem na Addison Rd. Vprašajte pri "hausbosovki" Marjanci Kuharjevi, 1123 Addison Itd.	(au-12-14-17)
Več stanovanj se odda
dvoje po štiri sobe, eno šest .sob. Ceha je $18 na mesec. 1177 E. 601 h St.	'(191)
Hišna oprava
naprodaj jako poceni: pohištvo za jedilno sobo, davenport, omara za kuhinjo, White šivalni stroj, in en stol. Geo. T. Ktal-ley, 535 E. 128th St., južno od St. Clair Ave.	(192)
eoAV^
STATI£>N AGENT DAD KEYES WENT ON HIS USUAL SUMMER VACATION TODAY
Ali vi upoštevate boljši in pristni ječmenov okus? Močnejšo domačo pijačo?
Kupite ali naročite ta produkt pri vašem trgovcu ali pri
FRANK LAURIČ
15601 Holmes Ave
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 12TH, 1931
BLASCO IBANEZ
Za čast in ljubezen
ZA "AMERIŠKO DOMOVINO" PREVEL A. ŠABEC
Razgovor med možema se je nadaljeval. Kaledin je zapustil Azijsko morje in je prešel na Sredozemsko. Ko je pričel grof govoriti o Sredozemskem morju, je postal Ulisej mnogo simpatič-nejši, kakor mu je bil izpočetka.«
Nenadoma pa je prenehal grof govoriti; s kratkimi in jasnimi vprašanji je dal zdaj besedo Uli-seju in zdelo se je, kakor da ga je: podvrgel nekakemu izpitu. Kapetan je s hvaležnostjo sprejel dokaze zanimanja, ki ga je ta veliki potnik kazal do "našega morja."
Grof je mogel vpraševati, kolikor je hotel: Ulisej je poznal vsako miljo tega morja, vse obale Španije, Francije in Italije. Kaledin se je zanimal zlasti za oni del Sredozemskega morja, ki se nahaja med Sardinijo, južno Italijo in Sicilijo . . . Pozna-li kapetan Feragut malo obiskovane in skoroda izgubljene otoke,' ki leže v bližini Sicilije?
"Da, vse te otoke poznam," je pritrdil Ferragut ponosno.
Poznal je niz Liparskih otokov, skupino vulkanskih brd, ki se vzdigujejo iz morskih globin, poznal je otočič Ustiko, Aegad-sko otočje . . . Enkrat se je izkrcal celo na otoku Pantellariji, ki leži na pol pota med Sicilijo in Afriko.
"Med Pantellarijo in Sicilijo se podmorsko dno znatno dviga. Na nekaterih točkah teh vodah, ki pokrivajo dno, je voda komaj dvanajst metrov globoka. Tista tla se zovejo "veliki prod Avanture;" to so vulkanska tla, potopljeni otok, podmorsko podnožje Sicilije."
Zdelo' se je, da ta prod Ava-ture grofa zanima.....
"Vi dobro poznate vaše morje," je rekel grof s tonom odobravanja.
Ferragut je nadaljeval s svojim pojasnjevanjem, toda takrat sia se vrnili dami s čajem in kolači. Tej popolni odsotnosti vsake služinčadi se Ferragut ni čudil, kajti vedel je, da mora nekoliko ekscentrična doktorica bolj neobičajno živeti.
Freya je nalivala čaj z neko sramežljivo dražestjo. Mala družina je prebila ostanek večera v pogovorih o daljnih potovanjih. Nihče ni omenil svetovne vojne, niti ne položaja Italije, ki takrat še ni vedela, če bo ostala nevtralni. Izgledalo je, da žive na nekem nepristopnem kraju, oddaljeni tisoče in tisoče milj od krajev, kjer je divjala vojna.
Končno je diplomat vstal in za njim tudi Ferragut, češ, da je poset dovolj dolg. Grof se je zahvalil doktorici, ker ga je seznanila s kapetanom. V tem času pa je Freya stiskala na poseben, značilen način kapetanovo , roko.
"Nocoj," mu je zašepetala povsem tiho, toliko, da so se ji pre-gibale ustne," prišla bom kasno . . . čakaj me! . . ."
Ah ,dočakana, zaželjena sreča ! Oči, smehljaj, stisk roke, vse to je povedalo še mnogo več.
Grof je spremil Ferraguta do njegovega hotela. Kapetanu ni bilo še nikoli tako mehko pri srcu; glas njegovega spremljevalca mu je bil mil in drag. V tem trenotku bi bil najrajši objel ves svet.
Pred vrati hotela sta se raz-stala. Grof se je, zatrjujoč še enkrat Ferragutu svoje prijateljstvo, oddaljil, toda ne da bi povedal, kje stanuje.
"Nič zato," si je mislil Ferragut, "videla se bova spet pri dok torici."
Ostanek večera je prebil Fer ragut v največji nestrpnosti, Končno je odšel prej v hotel ka kor navadno, misleč z neko pra-znoverno nelogiko, da bo s tem
pospešil Freyin prihod.
Ah, kako dolge so ure onemu, ki željno čaka! . . . Ulisej je pričel nervozno hoditi po sobi goi in dol, pušeč smodko za smodko. Nato je odprl okno, da bi se iz-kadil dim in duh tobaka . . . "Ona" je kadila samo orijental-ske cigarete ... In ker je bil v. sebi še vedno duh po havanah, je pričel brskati v svojem kovčegu< kjer je našel stekleničico parfuma, katerega je izlil po postelji.
Njegovo čakanje je začel mučiti nenadni nemir. Morda Fre-va niti ne ve^ katera je njegova soba ... Ni bil namreč gotov, če ji je tozadevno dovolj pojasnil. Mogoče je tudi bilo, da se je zmotila. In končno je pričel verjeti, da se je res zmotila.
Bojazen in nestrpnost sta ga pripravili, da je stopil na hodnik ter oddaleč gledal na zaprta vrata Freyine sobe. Vsakokrat, kadar je zaslišal korake na hodniku ali kadar je čul, da so se odprla vrata električnega dvigala, se je kapetan stresel od nekega otroškega strahu, želel je, da bi se mogel skriti, toda istočasno videti, kdo je na hodniku.
Končno je izprevidel, da mora iti v sobo zapreti vrata. V sobi je sel za mizo ter odprl neko knjigo, toda prečitati ni mogel niti dveh vrst. Ura je kazala polnoči.
"Ah, ona ne bo prišla!" Ne bo je!" je rekel sam pri sebi.
Tedaj mu je nova misel činila v glavo. Bilo je nemogoče ,da bi se ženska, kakršna je Freya, drznila priti v njegovo sobo, če bi opazila skozi špranjo pod vrati, da je v sobi luč. Ljubezen hoče teme in tajinstvenosti.
Prviil je torej električno luč in v, temi poiskal posteljo. Tema je zopet osvežila njegovo nado.
"Ona bo prišla ... Vsak čas bo tukaj.. ."
Toda zopet je oprezno vstal. .. Treba je vse pripraviti, da ne bo imela zaprek . . . Zato je vrata samo prislonil, da ne bi pri odpiranju kljuka delala ropota, nakar je vrata zaslonil s stolom.
Toda vsa ta previdnost ga še ni umirila ter je še nekolikrat vstal, izrabljajoč to vstajanje iz postelje, da se je pomalem sle-kel.
Nato se je iztegnil na postelji,
odločen, da hoče bedeti vso noč, če bi bilo treba. Nikakor noče zaspati; to mu je ukazovala njegova volja. Pol ure pozneje je trdno spal . . .
Nenadoma se je zbudil. V ušesih mu je šumelo. Obstal je nekaj trenotkov nepremičen, ker nikakor ni mogel zbrati svojih misli. Nato se je nenadoma vsega spomnil . . . Sam! Nje ni bilo! .. . Koliko časa je preteklo, kar je spal? Ali minute, ali morda cele ure?
Toda ni bil samo nemir vzrok, da se je prebudil. Nekaj se je približevalo v temi. Vrata so 8.2 pričela odpirati, stol se je pričel odmikati. V mraku se pokaže neka senca . . . Ferragut je pri drževal sapo . ..
"Pst!" je šepnil neki slaboten glas, neki glas z drugega sveta. "Jaz sem!"
Fefragut je skočil iz postelje ter iztegnil predee roke. Dotek-nil se je gole rdke. 1 .
Roka mu je instinktivno segla na zid, kjer. je bil nameščen električni gumb, in električna luč se užge.
Pred njim je stala Freya, toda neka druga Freya, kakor ona, katero je on običajno videl: njeni krasni, razpleteni lasje so ji padali po ramah; na sebi je imela samo prosojno azijsko tuniko, ki jo je zastirala kakor lahka megla.
Ta njena tunika ni bila ena onih japonskih kimon, ki jih je moda vulgarizirala, nego hindu-stanska koprena, izvezena s fantastičnim cvetjem. Skozi njeno prosojnost je občutil kapetan svežino njenega telesa.
Freya se je v znak protesta branila njegovih objemov. Nato pa je storila isto, kakor nekoliko prej Ulisej: segla je z roko k zidu, doteknila se gumba in v sobi
je nastala tema ...
*
Solnčni plamen,, ki mu.jepo-1 sijal na obraz, ga je prebudil.' Okno, katero je pozabil, zastreti. je bilo svetlo.
Pogledal je kfaj §ebe . . . Nikogar ni! Nekaj trenotkov se mu je zdelo,, da je sanjal. Toda ne! Na zglavju je bij še blagodejni duh njenih las. Nato se je spomnil blede vizije, da se je neko telo nagnilo nadenj, da so se neka usta ob razstanku pritisnila na njegova, nakar je kakor v sanjah čul, kako so se nalahno zaprla vrata. . .
Prebujenje mu je bilo prav tako radostno, kakor so bile radostne sladke, tajinstvene ure te noči. Bil je utrujen, pa vendar se ni počutil še nikoli tako močnega in srečnega.
Njegov bariton je odjeknil ob oknu: zapel je ljubavno neapelj-
sko pesem. Ah, ti divna dežela! Divni zaliv! Da, to je bil naj-krasnejši kraj na svetu. Zadovoljen in ponosen nad svojo usodo, bi najrajši objel te valove, otoke, Neapelj in Vezuv.
Nato je nestrpno pozvonil. Kapetan Ferragut je bil gladen.
Z lakomnim Vpogledom je pogledal skodelico bele kave, kruh in sirovo maslo, kar mu je bil prinesel natakar. Kaj bo to? Mnogo premalo zanj! In dočim je s slastjo in tekom zajtrkoval,-so se odprla vrata in s smehljajem na ustih je vstopila Freya.
Njena sinočnja hindustanska koprena je bila zamenjana z moško pajamo iz vijoličaste svile. Bose noge so ji tičale v malih, belih copaticah. Na pajami, tam, kjer je bilo srce,.je bila uvezena številka, katere pomen je bil Uliseju neznan. Njeni lepi lasje so bili spleteni in speti v kitah nad tilnikom.
Kapetan je od veselja, ko jo je zagledal, pozabil na svoj zajtrk. To je bila zopet neka druga Freya: neki paž, neka dražest-na androgyna! Ona se je lahno ubranila njegovih objemov ter ga primorala, da je sel.
Vstopila je v njegovo sobo z vprašujočimi očmi. Občutila je oni nemir, ki ga občuti vsaka ženska pri svojem drugem Iju-bavnem sestanku, želela je uganiti Ferragutove vtise ter se uveriti o njegovi hvaležnosti, da se prepriča, da se prva opojnost ni razkadila za časa njene odsotnosti.
Dočim se je kapetan pripravljal, da se zopet loti svojega prekinjenega zajtrka, in sicer s fa-milijarnostjo ljubimca, ki, videč, da so se mu želje izpolnile, ne občuti več potrebe, da daje vsem svojim gestam poetski značaj, je mlada žena sela na nizki divan ter si prižgala cigareto.
Dvignila je kolena pod brado, t eno roko ovila noge ter naslonila glavo na kolena. Tako jfe ostala dolgo časa nepremično, pušeč in strmeč skozi okno na morje "...
Končno je počasi izpregovon"-la, ne da bi prestala gledati na žaliv. Med govorjenjem so sie njerie oči zdaj pa' zdaj odtrgale od premotrivanja zaliva, da so ostro pogledale Uliseja, da vidi na njegovem obrazu učinek svojih besed.
Ferragut je, videč, da bo iz-Vedel nekaj važnega, prenehal s svojim zajtrkovanjem.
"Ti si se zaklel, da boš storil zame vse, kar bom od tebe zahtevala. Menda me nočeš za zmerom izgubiti?"
Ulisej je mahnil z roko. Da bi jo izgubil! Saj ni mogel več živeti brez nje.
THE OLD HOME TOWN
Registered U.J5'. Patent Office
Stanley
DO NT WAKE /JC HIM UR, HES
TAKING HIS j" J?ANNUAL- VACATION„ J WE READS THEM RAlL-fcOAD FOLDERS
DREAMS HES /AJ
OF THEM PLACES',
pfcesf
STAN LEY
. CEN-rteAU
©1931
mjL
"Meni je znano tvoje prejšnje življenje; sam si mi pravil o njem . . . Toda ti ne veš ničesar o meni, pa je dobro, da me spoznaš zdaj, ko sem tvoja."
Mornar je prikimal z glavo: nič ni bolj naravnega.
"Jaz sem ti lagala, Ulisej . . . Jaz nisem Italijanka . . ."
Ferragut se je nasmehnil. Ali je bila to vsa njena laž! že prvi dan, ko mu je to rekla, je on slutil, da ni to, kar pravi, da je.
"Moja mati je bila Italijanka, to je resnica . . . Toda moj o&. ni bil Italijan."
Ona je za hip premolknila. Kapetan jo je z zanimanjem poslušal.
"Jaz sem Nemka . . ."
Ferragutov greh
Vsako jutro, kadar se je prebudil, je občutil Antonijo nov občutek iznenadenja.
"še vedno smo v: Neaplju!" je vzkliknil, ko je pogledal skozi okno svoje kabine.
Zatem je prišel šteti dni. Deset dni je že preteklo, odkar so bili na "Mare Nostrum" izvršeni vsi popravki in odkar je bila ladja vsidrana v trgovski lu-ki.
"Še štiriindvajset ur," si je mislit oficir.
Občutil je globoko žalost, ko je pomislil na to, koliko bi se dalo med tem časom z ladjo zaslužiti, če bi odpluli na morje. Dobiček je bil res kapetanov, vendar to ni preprečevalo Antoni-ju, da ne bi obžaloval takega brezdelja.
V	svoji nestrpnosti je šel večkrat na kopno, da poišče kapeta-na. Toda vsi njegovi koraki so bili brezuspešni. Ferragut je poslušal svojega drugega častnika ter izražal svoje zadovoljstvo, ko je čul, da je na ldaji vse v najboljšem redu. Toda, kadar se je Antonio osmelil ter vprašal, katerega dne mislijo odpluti, mu je kapetan nedoločno odgovarjal.
Nekega jutra so javili mornarji, ki so ribali krov, da prihaja kapetan. Opazili so, kako se jim približuje v malem čolni-ču; ta vest se, je naglo razširila po vseh hodnikih in kabinah. Antonio je stopil na krov, stric Karagol pa je,pomolil svojo glavo iz kuhinje.
"Nu, zdaj boš zadovoljen," je rekel kapetan svojemu drugemu Časniku ter mu dal roko, "kmalu odplujemo."
Nato sta odšla v salon. Ulisej je z nekim začudenjem ogledoval svojo ladjo, kakor da se vrača nanjo po dolgi odsotnosti. V duhu je še enkrat preživel dogodke, ki so se odigrali zadnje dni. Zdaj je prvikrat opazil veliko izpremembo, ki se je izvršila v njegovem življenju, odkar ga je Freya posetila na ladji . . .
V	duhu se je videl v svoji sobi, kjer je sedel poleg Freye, ki je pušila in strmela na zaliv:
"Jaz sem Nemka in. . ."
Pripravljala se je, da mu odkrije vse podrobnosti svojega življenja. Bila je Nemka in bila je v službi svoje domovine. ' "Da se morejo vojskovati, morajo danes narodi dvigniti mase. Vsi krepki možje morajo na vojno, ostali pa delajo v industrijskih središčih,, pretvorjenih in preurejenih v vojne delavnice. In v tej vseobči delavnosti morajo sodelovati i same žene: one služijo svoji domovini po tovarnah in po bolnicah, a nekatere dokazujejo svojo, inteligenco tudi na oni strani domovinskih mej . . ."
Ferragut, iznenaden vsled tega brutalnega odkritja, je za hip umolknil. Končno se je osmelil izraziti svojo misel:
"Izkratka, ti si špijonka?
Ona je s prezirom vzela to besedo na znanje. To je bil zasta-
rel izraz, ki je izgubil svojo prvotno označbo. Morda si bil špi-jon takrat, ko so se samo profesionalni vojaki udejstvovali v vojnah. Takrat ni manjkalo podlih in preziranja vrednih stvorov, ki so denarju na ljubo pazili na sovražnikova dejanja in nehanja: to so bili špijoni. Toda sedaj je dovolj rodoljubov, ki so pripravljeni delati in koristiti svoji domovini: eni z orožjem v rokah, drugi s svojo inteligenco in prevejanostjo.
Uliseja je zmedla ta teorija.
"Torej doktorica?" je vprašal.
Freya je odgovorila z izrazom oduševljenja in spoštovanja:
"Moja prijateljica je slavna rodoljubkinja in učenjakinja, ki stavlja vse svoje sposobnosti v službo svoje domovine. Jaz jo obožavam! Ona je moja zaščit-nica, ki me je reševala v najtežjih trenotkih mojega življenja."
"In grof?" je pripomnil Ferragut.
"Tudi on je velik rodoljub. . , Toda ne govoriva o njem!"
Očividno je bilo, da se je Freya bala tega oholega človeka ter želela, da se odvrne pogovor od njega.
Nastal je dolg molk. Freyine oči so uporno vpraševale oči svojega ljubimca, želela je pronik-niti v njegove misli, da izve, če je on "dozorel," preden se ona odloči za odločilen napad. Njen izpit jo je zadovoljeval.
"Zdaj, ko me poznaš," je rekla Freya z bolnim glasom, "odidi!" Ti me ne moreš ljubiti; jaz sem špijonka, kakor praviš, torej stvor, ki ga je treba prezirati. Odidi! Vsi najini doživljaji bodo ostali samo kakor lep in krasen sen .•. . Pusti me samo. Sicer ne vem, kakšna usoda me bo zatekla, toda zame je najvaž nejše mir."
Ob teh besedah se je, z očmi polnimi solza, Freya zgrudila na divan ter si z obema rokama zakrila svoj obraz; krčevito ihte nje ji je pretresalo vse telo.
In Freya je prav slutila: izza prvih odkritij je neki tajni glas Ferragutu šepetal: "V lepi kaši si! Beži, beži! Ono, po čem&r si hrepenel, si dosegel; bodi egoist in beži!" Toda glas smelosti, glas samohvale, ki ga je gonil, da se vkrca na ladje, namenjene da se potope, mu je pa šepetal popolnoma drugačne besede: (Dalje prihodnji«
Moške obleke in suknje, ročno narejene po vaši meri, garantirane, dobite sedaj pri meni po
Priporočam se tudi ženskam za popravo zimskih sukenj z novo podlogo in drugo. Jako zmerne cene. Se priporočam
ANDREW JARC
1113 EAST 61ST STREET
devet evropskih zeližž je naravno zdravilo za vse neprilike želodca, pa tudi a glavobol, zaprtje, kašelj, prehlad, nervoznost, brezspanje, nevralitijo, revmatizem, izgubo apet.i-ta, bolečine v hrbtu in razne koine bolezni. Cena $1.00.
Kominova lekarna
prva slovenska lekarna v
clevelandu
6430 St. Clair Ave.
vogal Addison Rd. nasproti S. N. Doma.
LED IN PREMOG
TOČNA POSTREŽBA
JOSEPH KERN
SLOVENSKI RAZVAŽALEC LEDU IN PREMOGA
1194 E. 167th St. Pokiičltei KEnmore 4381
OGLEJTE SI
novo otvorjeni dom, zgrajen po slovenskem stavbeniku Aug. Kau-šku, na 18321 Neff Rd. Odprta za ogled vsak dan od 2. do 9. ure zvečer.
Avgustova razprodaja
Pomeni znižane cene na vsej moški in deški opravi v naši trgovini —
Blago prvovrstno
«}(!...$ i £	-K" j, .. i '
FRANK BEL A J
6201 St. Clair Ave.
HARRY F.
GUENTHER
16159 ST. CLAIR AVE. corner Holmes Ave.
Slovencem dobro poznana lekarna, kjer dobite vedno najboljša zdravila.
Imamo 30 let izkušnje!
-VV%WV\YVWV\\Y\\\\\WV\\*\%WV%\
Vsakoletno romanje v Carey, 0.
se vrši
V SOBOTO 15. AVGUSTA
VLAKI N. Y. CENTRAL ŽELEZNICE BODO VOZILI SLEDEČE: \	Iz Clevelanda ob 5:45 in 6:00 zjutraj
Iz Linndale ob 5:57 in 6:12 zjutraj Dospejo V Carey ob 8:35 in 8:50 zjutraj
SE VRNEJO: Odpeljejo iz Carey ob 5:30 popoldne Dospejo v Linndale ob 8:09 zvečer Dospejo v Cleveland ob 8:25 zvečer
Vozne listke in druge informacije lahko dobite pri
FRANK SUHADOLNIKU
6107 St. Clair Ave.
A. F. Svetek Co.
POGREBNI ZAVOD 478 East 152d St.	15222 Saranac Rd.
KEnmore 2016	GLenviiie 5751
AMBULANCA NA RAZPOLAGO VSAK ČAS
RED STAR MALT SYRUP NAPREDUJE