Poštnina plačana v gotovini
Cerknica, 1. julija 1966

Cena 50 par (50 S. Din)

Leto V. St. 4

Močnejše povezovanje z zunanjim tržiščem
je zagotovilo razvoja gospodarstva

Med najaktualnejše dogodke zadnjih dni v naši občini spada brez
dvoma celodnevno posvetovanje gospodarstvenikov večjih in važnejših
gospodarskih podjetij s področja občine, ki ga je sklicala naša občin¬
ska skupščina. Posvetovanja so se udeležili razen direktorjev podjetij,
še predstavniki delavskih svetov in upravnih odborov ter predstavniki
družbeno-političnih organizacij in republiška poslanca tov. Tone GOR¬
NIK in Jože LESAR.

Namen posveta je bil kritično
oceniti gibanje gospodarstva na
področju občine v tem času, ko
so že začeli zelo intenzivno de¬
lovati instrumenti gospodarske
reforme ali morda pravilneje po¬
vedano, ko so pričeli svobodneje
delovati zakoni blagovne proiz¬
vodnje. Analiza gibanja gospo¬
darstva, ki je bila podana udele¬
žencem posveta in razprava, sta
ugotovili, da se je fizični obseg
industrijske proizvodnje povečal
za 7 % v primerjavi z lanskolet¬
nim istim obdobjem in da se je
vrednost celotne proizvodnje v tej
panogi povečala celo za 19,9  %.
Ce pa doseganje vrednosti celot¬
ne proizvodnje v prvem trome¬
sečju primerjamo s planom, ugo¬
tovimo, da je le-ta dosežen 25 , 3 %.
Istočasno je posvet ugotovil, da so
tudi drugi kazalci gospodarskega
gibanja zelo pozitivni, saj se je
fakturirana realizacija povečala
za 9,7  % in plačana za 24  % proti
istemu obdobju lanskega leta tor
da so osebni dohodki porasli za
15  % v primerjavi s preteklim le¬
tom. Na posvetu so tudi ugotovili,
da so samoupravni organi in vo¬
dilni ljudje gospodarskih organi¬
zacij pravilno razumeli priporo¬
čila občinske skupščine o skrče¬
nju investicij na najnujnejše, saj
se le-te gibljejo v tem času komaj
na višini nekaj preko 20,000.000
S. Din, torej jih skoraj praktično
ni.

Razprava na posvetu je dalje
ugotovila, da pokazatelji o giba¬
nju gospodarstva, ki so nam sedaj
na voljo, kažejo, da se gospodar¬
stvo na področju občine giblje v
okviru postavljenih planskih pro¬
porcev. To po drugi strani pome¬
ni, da so se vse pozitivne subjek¬
tivne sile zavedle resnosti polo¬
žaja v preobrazbi našega gospo¬
darstva v smeri sproščanja osnov¬
nih tržnih zakonov. Samoupravni
organi podjetij so z vso resnostjo
in odgovornostjo sprejeli priporo¬
čila občinske skupščine, ki jih je
sprejemala na svojih zasedanjih
v zvezi z uresničevanjem gospo¬
darske reforme, katera naj bi
čim manj prizadela naše občinsko
gospodarstvo, a da bi bili kolek¬
tivi istočasno seznanjeni z nasto¬
pajočimi težavami.

Na posvetu so gospodarstveniki
dalje ugotovili, da obstoječi plani
srednjeročnega razvoja podjetij
na področju občine v večini pri¬
merov niso več realni, kajti bili
so postavljeni v času, ko še niso
bila znana vsa delovanja spro¬
ščenega tržnega gospodarjenja in
zato odstopajo do 30  % ter je zato
nujno, da se piani srednjeročne^
ga razvoja postavijo na novo, re¬
alnejšo osnovo.

Ugotovili so tudi, da obstaja
velika nevarnost za nadaljnji ne¬

moten gospodarski razvoj v tem,
ker ni zadosti električne energije,
kar že duši danes obstoječo pro¬
izvodnjo, konkretno v podjetju
Kovinoplastike Lož, v kateri mo¬
rajo določene proizvodne kapaci¬
tete zaradi tega stati in ima pod¬
jetje zaradi tega ogromno gospo¬
darsko škodo. Nujno je, da se o
tem problemu v najkrajšem času
sestanejo predstavniki gospodar¬
stva, elektro gospodarstva in
skupščine, da sprejmejo določene
rešitve, ki bodo omogočile na¬
daljnji razvoj proizvodnih kapa¬
citet na območju občine.

V razpravi so gospodarstveniki
tudi ugotavljali, da si nadaljnjo
enostavno kot razširjeno repro¬
dukcijo gospodarstva na področju
občine lahko zagotovimo le s tem,
da se podjetja povežejo na široki
fronti v kooperacijsko sodelova-
nje. Ce govorimo o široki fronti,
potem mislimo s tem to, da se ta
kooperacija ne razvija samo na
področju komercialnega in fi¬
nančnega povezovanja. Ugotovlje¬
no je, da je kooperacijsko sode¬
lovanje med podjetji znotraj re¬
publike dobro razvito, da pa
močnejše gosopdarske organiza¬
cije, kot je to kombinat Brest,
ugotavljajo, da jim takšno koope¬
racijsko sodelovanje glede na iz¬
redno veliko poizvodnjo več ne
zadošča. Svoje finalne proizvode
skoraj v celoti prodajo na zuna¬
nja tržišča, kjer pa se ti produkti
srečujejo s protekcionizmom tam¬
kajšnjih tržišč in zaradi tega po¬

stajajo neinteresantni za kupce,
kar velja predvsem za tržišča ev¬
ropske gospodarske skupnosti.
Toda tudi to prepreko ima namen
kolektiv kombinata odpraviti s
kooperacijskim sodelovanjem na
področju finančnega kapitala tu¬
jih firm in koncernov in tako
prodreti na inozemska tržišča, za¬
ščitena z visokimi carinami.

Posvet je v zelo akutni obliki
prikazal problem planiranja v
gozdarstvu, kjer še do danes ni¬
mamo zasnov srednjeročnega pla¬
niranja, v čemer so vzroki tudi
objektivne narave, vendar lahko
že danes ugotovimo, da je nujno,
da se na področju občine lotimo
intenzivnejšega pogozdovanja ne¬
gozdnih površin, predvsem tistih,
ki so neinteresantne za kmetijsko
obdelavo in prav teh je po seda¬
njih nepopolnih podatkih preko
(Nadaljevanje na 2. strani)

POZDRAVLJAMO VSE BORCE IN JIM ČESTITAMO ZA
PRAZNIK DAN BORCA — 4. JULIJ

GLAS NOTRANJSKE

Na sliki je spomenik padlim borcem na Radi jeku, kjer je
13 . 8 . 1942  pod okupatorjevimi kroglami padlo 12  talcev. — O živ¬
ljenju borcev v naši občini in njihovih problemih pišemo na
3 . strani

Ob koncu šolskega leta na cerkniški osnovni šoli

IZDELALO JE 84% UČENČEV

Spet je minilo eno šolsko leto.
Učenci so z veselim srcem zapu¬
stili šolske učilnice, saj so po de¬
setmesečnem šolskem delu zanje
nastopile tako zaželene počitnice.
Knjige bodo počivale dva meseca,
oni pa se bodo naužili prostosti,
kopanja in iger okoli domače hi¬
še, potem ko so prejeli šolske iz¬
kaze o svojem napredovanju in
vedenju.

Pedagogi cerkniške osnovne šo¬
le in podružnične šole Begunje
so se 21. junija zbrali na letni
sklepni redovalni konferenci, in
ocenili uspehe svojega dela z

mladino, pretresli objektivne in
subjektivne težave učnovzgojnega
procesa, sodelovanja s starši
otrok na roditeljskih sestankih,
podali obračun dela in ob pogledu
nazaj tudi rekli besedo o delu,

kakršno naj bi bilo v prihodnje.

Pregled uspeha je pokazal, da
je od 564  učencev centralne
osnovne šole Cerknica in podruž¬
nične šole Begunje izdelalo 84  %
(Nadaljevanje na 4. strani)

Za praznik — na piknik na Bloke

Bloški turistični delavci bodo
za praznik dneva borca — 4. julij
priredili velik piknik ob roman¬
tičnem Bloškem jezeru na Vol¬
čjem. Pričakujejo veliko ljudi in-
seveda lepo vreme, zato so temu
primerne tudi njihove priprave.
Tako bo moč tega dne tam posku-

Bloško jezero ne bo več mlaka. Turisti ga že odkrivajo in letos jih bo tu precej. Iz Ljubljane preko
Velikih Lašč ni do sem niti 50 kilometrov Foto: Milan Govekar

siti specialitete, kot so odo jele, če¬
vapčiči, jagnje na žaru, poleg te¬
ga pa bo na razpottago tudi prist¬
na pijača. Ob tem se nehote člo¬
vek zamisli, če niso pravične go¬
vorice, da so menda turistični de¬
lavci v tem predelu naše komune
zaenkrat najaktivnejši, saj so mi¬
mo vsega, tudi njihovi načrti raz¬
meroma obsežni.

Prvi korak, tako menijo 1 , je se¬
znanjanje širšega kroga občanov
z lepotami, s katerimi je Bloška
planota obdarjena, da je kaj. Tu
je nešteto kotičkov, kjer si lahko
spočiješ živce od dela in mestne¬
ga ropota, svojih točk in revirjev
pa imajo tudi lovci veliko. Obo¬
gatitev prirodnih lepot bo vseka¬
kor predstavljalo tudi Bloško je¬
zero, ko bo dokončno urejeno. Ob
njem je sicer tudi že sedaj dovolj
prostora za taborenje v smreko¬
vih gozdovih ob dobri pitni vodi
in kmečki hrani. V perspektivi —
in pravijo, da to ni tako daleč —
bodo ob jezeru zrasle turistične
vikend hišice, za katerih postavi¬
tev se najbolj zavzema občinska
turistična zveza iz Cerknice, ki
meni, da bo z naročenimi načrti
razpolagala že v letošnjem poietju
in tako omogočila interesentom,
teh je sedaj že nekaj, da prično
uresničevati svoje želje.

Lepa priložnost za pobližnjo se¬
znanitev z namerami in načrti tu¬
rizma v tem predelu bo prav za
praznik borca, zato tam na svi¬
denje! j,-

Stran 2

GLAS NOTRANJSKE

St. 4 — 1. julija 196S

Mednarodna mladinska
delovna akcija v naši občini

Takšna »deteljica« — kar v treh nivojih — verjetno ne bo potrebna
pri Planini za odcep proti Cerknici. Ker je cesta Ljubljana—Postoj¬
na zelo obremenjena, pa si vsekakor želimo sodoben odcep, ki bi za¬
gotovil vsem udeležencem prometa varno vožnjo. Žal še ne moremo
objaviti posnetka o pričetku del na tem odcepu. Smo pa že sredi
turistične sezone... Na fotografiji je del križišča pri Palmanovi, ki
je najsodobnejše tovrstno križišče v Evropi. Tu se namreč odcepi z no¬
ve avtostrade Tržič—Benetke avtostrada proti Vidmu. Nekaj kilome¬
trov prej pri vasi Villesse pa se bo odcepila avtostrada proti Gorici
in, če bo vse po sreči, naprej v Jugoslavijo — do Ljubljane. Ome¬
njeno križišče so si pred časom ogledali nekateri slovenski novinarji
Tekst in foto: Danilo Domajnko

Občinski odbor Rdečega križa
občine Cerknica je v preteklih
mesecih imel z GO RKS v Ljub¬
ljani več razgovorov o možnosti,
da bi za letošnje leto organizirali
delovno akcijo, pri kateri bi so¬
delovala mednarodna mladinska
delovna brigada 20 brigadirjev, ki
se preko mednarodne organizacije
Rdečega križa vsako leto vključu¬
je v razne delovne akcije v raz¬
nih državah. Te delovne akcije
naj bi imele poleg delovnega
efekta, ki ga prinašajo kraju, kjer
je akcija, tudi poslanstvo zbli¬
ževanja in razumevanja, med na¬
rodi vsega sveta in tudi med raz¬
ličnimi rasami.

Ti razgovori, v katere smo pri
zaključni fazi vključili tudi pred¬
stavnike naše občinske skupščine,
so končno pripeljali do podpisa
pogodbe, ki so jo za GO RKS
podpisali sekretar tovariš Maks
Klanšek, za SOb Cerknica pred¬
sednik tov. Franc Kavčič in za
OO RKS dr. Boris Kravanja.

Mednarodna mladinska delov¬
na brigada bo sestavljena iz mla¬
dih ljudi, zbranih iz raznih držav
Evrope, Amerike in Afrike in bo
delala pri nas od 2?. julija do 20.
avgusta 1966. Izbran je tudi de¬
lovni objekt: brigada po poma¬
gala pri zgraditvi pešpoti, ki bo
od nove šole v Cerknici vodila ob
glavni cesti do centra Cerknice.
Zgraditev te poti je za komunalne

Pogovori v Kovinoplastiki

Objavljamo odgovor nekaterih
delavk v obratu plastike (podjetja
Kovinoplastike), ki delajo v nočni
izmeni na naslednje vprašanje:
Kaj menite o nočnem delu? Za¬
nima nas, kako si prilagodite čas
počitka, da lahko delate v nočni
izmeni? Kaj predlagate, da bi bi¬
lo nočno delo z manj truda bolj
učinkovito?

Zofija NELC: Sem zadovoljna,
da sploh delam. Zaposlena sem v
obratu plastike poldrugo leto. Ne¬
kaj časa sem lahko delala in ni¬
sem čutila nobene utrujenosti. Se¬
daj pa že občutim utrujenost in
postajam nekoliko živčna. Ponoči
delam vsak tretji teden in za to
prejmem 30 % dodatka. Tople
malice ponoči nimamo in preje¬
mamo nadomestilo dnevno 100
S. Din. Ob 2. uri ponoči dobimo
sicer topel čaj, ki pa je slab. Ča¬
ju bi morali dodati vsaj eno li¬
mono ali drugi dodatek. Najbolj
utrudljiva ura je od 4.00—5.00.
Takrat človek postane zasDan in
brez volje do dela. Aprila sem
prejela 69.000 S. Din osebnih do¬
hodkov, prejšnji mesec pa 63.000
S. Din.

Ko pridem zjutraj domov od¬
pravim otroke v šolo in grem spat
3—4 ure. Nato delam po njivah,
kuham, pomagam zidati itd. Zve¬
čer okrog 19. ure grem zopet k
počitku do 21. ure. Ker imam tri
otroke težko spim in moram več¬
krat vstati in zapoditi otroke, ker
kričijo okoli hiše. Včasih je po¬
trebno katerega tudi »našlatati«.
Lažje bi mi bilo, če bi delala po¬
noči vsak četrti teden. To bi tudi
predlagala upravi podjetja, da bi
predlog preštudirali in skušali
želji ugoditi.

Danica ŽNIDARŠIČ: Delam že
tretje leto ponoči vsak tretji te¬
den, od 22.—6. ure. Prej sem bila
mlajša in je šlo delo lažje od rok
in nisem čutila tolike utrujenosti.
Počivam dnevno okoli 8 ur, to je
od 6. do 14. ure. Imam to pred¬
nost. da zajtrk in kosilo skuha
moževa sestra. Otroci pa so veliki
in se sami odpravijo za šolo. Ma¬
lica ponoči ne »tekne« tako kot
podnevi. Ni »apetita«. Včasih pri¬
dem na vrsto celo dvakrat na me¬
sec. Vročina v strojnem oddelku
je zlasti sedaj velika, cirkulacija
zraka pa ni urejena in je slaba.
Razsvetljava je sedaj urejena in

z njo ni težav tako kot prej. Želja
nas vseh, ki delamo ponoči je, da
bi delale ponoči le vsak četrti
teden v mesecu.

Anica PETRIČ: Doma sem iz
Lipsenja, stanujem pa v Pudobu.
Otroka, 3 leta starega, imam do¬
ma pri staših. Tako sva sama z
možem. Takoj po službi grem po¬
čivat do 12. ure, nato skuham ko¬
silo, popoldne pa pomagam pri
gradnji nove hiše v Starem trgu,
katero gradiva z možem. Najtežje
mi je delati od 3.30—5. ure zju¬
traj. Ob 6. uri pa človek ne čuti
več potrebe po spanju. Poleti je
zelo vroče, pozimi pa nas zebe,
ker toplote samo od strojev je
premalo. Vsekakor bi bila potreb¬
na v zimskih mesecih peč. V apri¬
lu sem prejela 60.000 S. Din oseb¬
nega dohodka, v maju pa 57.000
S. Din seveda z odbitkom za ma¬
lico in članarino sindikata. Tudi
jaz bi se pridružila predlogu mo¬
jih sodelavk, da bi delala ponoči
vsak četrti teden v mesecu.

Slave KOČEVAR — vodja
obrata plastike:

Obrat plastike dela že tretje
leto v nočni izmeni. Od začetka
ni bila zasedba delovnih mest v
nočni izmeni popolna, ker niso
bile potrebe tržišča take kot da¬
nes. V zadnjem času, posebno to
leto, so naročila tolikšna, da se
jih težko realizira celo v treh iz¬
menah. Za kupca je važno, da so
izdelki kvalitetni, ugodna cena in
soliden dobavni rok.

Razumeti moramo, da so naše
strojne kapacitete z zasedbo v
dveh izmenah spričo naročil pre¬
majhne. Razširiti proizvodnjo v
tem momentu in v času gradnje
nove tovarne je skoraj nemogoče.
Možnosti na obstoječih objektih
za razširitev, o čemer se je že go¬
vorilo, tudi ni nobene. Vsem nam
je poznano, da danes vsa svetov¬
na industrija, predvsem v indu¬
strijsko visoko razvitih deželah,
stremi za delo v treh izmenah in
da strojne kapacitete kar najbolj
izkoristijo. Danes lahko zasledi¬
mo, da je amortizacijska doba
modernih predelovalnih strojev le
5 let. Danes ne drži več pregovor,
da morajo stroji počivati. Stroji
morajo delati nepretrgoma s te¬
kočim vzdrževanjem, da se čim-
prej amortizirajo, ter, da se pra¬
vočasno nabavijo novi, ki ustre¬

zajo času tehnike. Iz tega je raz¬
vidno, da bo potrebno še nadalje
delati v treh izmenah.

Glede predloga, ki so ga dale
delavke, se popolnoma strinjam,
vendar se pri tem odpira kup
ovir. Z zakonom so zaščitene no¬
sečnice, matere z otrokom starim
do 1 leta, mladoletnice, delavke

z zdravniškimi potrdili itd-

Med 100 delavkami je brez dvo¬
ma takih mnogo. Zelo kritična
bosta junij in julij zaradi rednih
letnih dopustov. Če bi računali na
menjavanje vsak 4. teden v me¬
secu, bi morali na novo zaposliti
okoli 20 delavk, po drugi strani
pa bi višek delovne sile v mon¬
taži. kjer delavke niso za delo na
strojih, ostal odveč.

Skušali bomo zadevo! urediti
vsaj za kakšno obdobje, vendar
zaradi trenutnih razmer ni pri¬
čakovati ivstvenih sprememb

3. S.

Tovariš, tudi ti si član sindika¬
ta. Morda si letos član katerega
izmed organov upravljanja? Go¬
tovo te zanima delo in življenje
drugih delovnih kolektivov Slo¬
venije. Ali redno bereš glasilo
sindikatov Slovenije — Delavsko
enotnost? Postani njen naročnik!

potrebe bistvene važnosti, saj se¬
daj šolski otroci, pa tudi doma¬
čini, ki prebivajo v tem delu kra¬
ja, hodijo in uporabljajo močno
obremenjeno glavno cesto Cerk¬
nica — Rakek. Zgraditev tega
objekta je postala še prav poseb¬
no nujna po lanskoletni prometni
nesreči, ki je terjala mlado člo¬
veško življenje. Organizacija Rde¬
čega križa je prav zaradi tega še
z večjim veseljem prevzela ini¬
ciativo za dobro izvedbo delovne
akcije.

V soboto, 14. VI., je bil že prvi
sestanek na občini, ki so se ga
udeležili nekateri predstavniki go¬
spodarskih organizacij in vsi tisti
predstavniki družbeno-političnih,
turističnih in drugih organizacij,
ki bodo neposredno zainteresirane
za dobro izvedbo akcije. Kajti po¬
polnoma jasno je, da tako med¬
narodno delovno akcijo lahko
krepko izkoristimo v turističnem
in gostinskem pogledu. Čeprav bo
akcija izrazito' delovna po svojem
značaju, je več kot jasno, da mo¬
ramo v njo vključHi — direktno
ali indirektno — tudi našo mla¬
dinsko organizacijo, ki lahko
mnogo pripomore k vsestranske¬
mu uspehu take, za nas vsekakor
edinstvene akcije. Zato je bil na
tem sestanku tudi izvoljen pose¬
ben gradbeno-organizacijski od¬
bor, ki je zadolžen, da pravočasno
pripravi vse potrebno, da bo akci¬
ja resnično uspešna ter da bodo
ti mladi ljudje v svoje države
lahko odnesli o naši Notranjski —
edinstveni po svojih naravnih le¬
potah — samo res najboljše vti¬
se. K temu lahko razen neposred¬
nih organizatorjev pripomoremo
prav vsi občani, ki nam je do na¬
daljnjega vsestranskega, pred¬
vsem pa turističnega razvoja na¬
še komune..

O pripravah in sami akciji bo¬
mo v tem listu še poročali.

dr. K. B.

Mladina cerkniške
osnovne šole v
radijskih in televizijskih
oddajah

V letošnjem letu je na osnovni
šoli dokaj živahno deloval lite¬
rarni krožek, da bi vzgajal nadar¬
jene učence in jim širil obzorje.
To delo literarnega krožka je le¬
tos rodilo obnovitev šolskega gla¬
sila »Brstje« in v zvezi s tem tudi
več povabil za sodelovanje naše
mladine pri radijskih mladinskih
oddajah. Prvič so naši mladinci
nastopili v mladinski radijski uri
in pozdravili v svoji oddaji učen¬
ce žirovske šole, drugič so tek¬
movali v oddaji »Veseli tobogan«,
Pokaži, kaj znaš? ter prejeli na¬
grade, tretjič pa so bili vključeni
v zadnjo televizijsko mladinsko
uro letos, ko so zapisovali ljudsko
blago domačih pripovedovalcev.
Tako je šel glas o cerkniški šoli
v svet tudi po radijskih in televi¬
zijskih valovih.

S.J.

MOČNEJŠE POVEZOVANJE Z ZUNANJIM
TRŽIŠČEM JE ZAGOTOVILO RAZVOJA
GOSPODARSTVA

(Nadaljevanje s 1. strani)

2000 ha na območju občine. Za¬
ključek razprave je bil ta, da je
glede na potencialne možnosti
razširjene reprodukcije lesne in¬
dustrije, nujno močno krepiti su¬
rovinsko bazo te industrije, a to
s o  prav gozdni sortimenti. Zato
naj se osnuje posebna strokovna
komisija, sestavljena iz predstav¬
nikov gozdarstva, kmetijstva, les¬
ne industrije ter prizadetega in¬
štituta, ki naj določi razmejitve
med kmetijskimi in gozdnimi po¬
vršinami in določi plan intenziv¬
nejšega pogozdovanja, kot pa je
bilo to do sedaj.

Posvet se je dotaknil tudi pro¬
blemov na področju kmetijstva in
terciarnih dejavnosti in sprejel
ustrezne sklepe.

Seveda je razumljivo, da ne
moremoi biti z doseženimi rezul¬
tati zadovoljni tako, da nas bi to
zapeljalo v inertnost ali morda
celo v stagnacijo. Skratka, stoji¬
mo še vedno pred vrsto proble¬
mov. ki se nam bodo med letom
pojavili in jih bomo morali reše¬
vati, kajti novi pogoji gospodar¬
jenja, oziroma pravilneje rečeno,
svobodnejši pogoji gospodarjenja,
ki prinašajo za seboj spremembo
pogojev blagovnega trga na no¬
tranjem kot zunanjem tržišču,
zahtevajo v našem občinskem go¬
spodarstvu temeljitih komercial¬
nih analiz in raziskav trga, kakor
tudi preudarnejši pristop k teh¬
nološkim in tehničnim raziska¬
vam, da bi dosegali najoptimal¬
nejše rezultate gospodarjenja.

Franc Kavčič

Bo »Glas

Notranjske"

živel?

Tri številke so že zagledale
beli dan in še se moramo spra¬
ševati, če bo dovolj denarja za
nadaljnje izdajanje našega li¬
sta. Ko smo se pred meseci na
številne želje občanov z veli¬
kim idealizmom lotili oživlja¬
nja našega lista, smo resnično
hoteli ustreči željam prebival¬
cev naše občine, ki so pogre¬
šali svoj časopis. Upali smo,
da bodo gospodarske organiza¬
cije v naši občini z razumeva¬
njem primaknile naprošeno
denarno pomoč, tako da bi
Glas nemoteno izhajal. Žal pa
se ni zgodilo tako. Vsaj pri
vseh ne. Nekatere organizacije
kot so LIK »Brest« Cerknica,
TP »Škocjan« Rakek, SGP
»Gradišče« Cerknica, »Jelka«
Rakek, Center obrti Cerknica
in »Nancis« Postojna so prispe¬
vale svoj delež in se jim iskre¬
no zahvaljujemo. »Kovinopla¬
stika« Lož, Kmetijska zadruga
Cerknica, Gozdno gospodarstvo
Postojna s svoj'mi obrati, Go¬
stinstvo Cerknica, Vodna skup¬
nost Cerknica in »Elektrožaga«
Nova vas pa so sklenili, da ne
bodo ničesar dali in prav za¬
radi njih je postalo že obetavno
izhajanje Glasa močno dvom¬
ljivo. Ce te organizacije ne bo¬
do pomagale, bo naš list mo¬
ral prenehati izhajati. Iz šte¬
vilnih pisem iz celega področja
naše občine, ki jih dobiva vsa¬
kodnevno naše uredništvo,
ugotavljamo, kako si občani
želijo imeti domače glasilo in
da bi bilo škoda, če bi Glas
moral umreti.

Na eni od prihodnjih sej bo
o tem razpravljala tudi občin¬
ska skupščina. Gotovo se bodo
odborniki odločili za obstoj
Glasa in potem upamo, da bo¬
do tudi delovne organizacije,
ki se doslej še niso odločile,
dale svoj delež.

Uredništvo

Iz dela politično
izvršilnih in upravnih
organov

V preteklem mesecu se je dne'
26. 5. 1966 sestal "svet za gospo¬
darstvo Skupščine občine Cerk¬
nica, Omenjeni svet. je nastal na
osnovi nekaterih sprememb v sta¬
tutu občine z združitvijo sveta za
industrijo, in obrt in s /eta za bla¬
govni promet. V področje dela
tega pomembnega politično' izvr¬
šilnega organa spadajo vse pri¬
stojnosti omenjenih dveh svetov
in še vsa druga vprašanja iz pod¬
ročja gospodarstva.

Svet je na prvi seji obravnaval
gibanje industrijske proizvodnje
in osebnih dohodkov v I. trome¬
sečju 1965. Poleg tega je še- raz¬
pravljal o ustanovitvi žagarskega
obrata v podjetju »Gaber« Stari
trg. Svet je tudi sprejel odredbo
o poslovnem času v gostinstvu za
območje občine Cerknica. Z ozi¬
rom na nehotene organizacijske
spremembe na področju gostin¬
stva je posvetil del časa tudi raz¬
pravi o pripojitvi nekaterih go¬
stinskih obratov k trgovskemu
podjetju »Škocjan« Rakek ter o
spremembi firme, TP »Škocjan«
Rakek. Na dnevnem redu pa je
bilo tudi več prošenj in vlog.

Dne 15. 6. 1966 pa se je sestal
na svoji seji svet za družbeni
plan in finance. Obravnavali so
davčni zaključni račun za leto
1965, zaključni račun proračuna
Skupščine občine Cerknica za le¬
to 1965 in zadeve SLP.

Poleg tega so v preteklem me¬
secu zasedale tudi nekatere ob¬
časne komisije, ki jih skupščina
in drugi organi postavijo za reši¬
tev enkratnih občasnih nalog.

J. Logar.

St 4 — 1. julija 1966

GLAS NOTRANJSKE

Stran 3

še so živi spomini

Ob 4. juliju - Dnevu borca

el  -  Četrt stoletja je minilo, odkar so se goloroki uprli okupa-

jg  torju in njegovim hlapcem.

Dve desetletji sta mimo, odkar gradimo svobodno domo-
=  vino, ki ni pozabila svojih najboljših sinov. Veliko je bilo stor-
=  jenega zanje, vendar še vedno premalo. Ob njihovem prazniku,
l|j 4 juliju, Dnevu borca, bomo spregovorili o nekaterih najbolj
21 perečih problemih borcev v naši občini, pa o tem, kako težave
Ul  rešujemo in kako utrjujemo in negujemo revolucionarne tra-
|j§ dicije NOB.

Zadovoljni z organizacijo letovanja

Nekatere izmed udeležencev
prve izmene dopustnikov iz vrst
članov ZB, ki jim je Kovinopla¬
stika Lož omogočila brezplačno
letovanje v svojem počitniškem
domu v Selcah pri Crikvenici, smo
vprašali, kako so se počutili, kaj
jim je bilo najbolj všeč in kaj
najmanj. Povedali so:

Tone Zigmund iz Starega trga:
»•Nimam besed, da bi izrazil svoje
zadovoljstvo. Hrana odlična, po¬
strežba tudi. lepe sobe. Naša gru¬
pa je bila neverjetno posrečeno
izbrana — bili smo kot včasih,
kot eden, kot se temu reče. Tudi
za zabavO in razvedrilo je bilo
dobro poskrbljeno.«

Marija Rigler iz Dan: »-Vse je
bilo lepo, naj lepše, še enkrat pri¬
srčna hvala kolektivu Kovinopla¬
stike! Z ladjo smo bili tudi na
izletu v Šilu na otoku Krku. Peli
smo in... Včasih smo hodili tudi
bosi, ker so nas čevlji ožulili, pa
nam to ni pokvarilo dobre volje.
Motilo pa me je to, da je tamkaj
precej tušča tudi ponoči in da
brez tablet nisem mogla zaspati.«

Ivana Perušek iz Podcerkve:
»Pri mojih 72. letih se nisem ko¬
pala, sem pa gledala tovariše in
je tudi bilo zabavno. Veseli me,
da smo bili tako složni in da so v
domu poskrbeli, da smo se res
dobro počutili.«

Janez Antončič iz Podcerkve:
»Z menoj je malo težko, ker sem
bolan. Bil pa sem nadvse zado¬
voljen. Najbolj »fletno« je bilo na
izletu, ko smo na terasi gostilne
na Krku kar kolektivno malo
»dušo privezali«. Hudo pa je bilo
ponoči zaradi vročine.«

Janez Frenk iz Loža: »Najbolj
sem bil zaposlen, ko sem priprav¬
ljal »govor« za sprejem druge
grupe. Drugače pa je bilo zelo le¬
po. Domačini so nas ocenili za
živahen in zanimiv »narod«. Ime¬
li smo namreč več primerov, ko

smo posameznike »določili«, da
morajo praznovati rojstni dan,
kar ni šlo brez smeha in — stro¬
škov. Predlagam, da bi na leto¬
vanja lahko šli tudi naslednja le¬
ta, ali pa vsaj do leta 1970.«

Jože Mlakar, doma iz Kozari-
šča pri Snežniku: »Sem gostinski
delavec in je letovanje zame
(vendar enkrat ob času sezone)
pomenilo tudi oddih. Odpočil sem
se in ne najdem beesde, s katero
bi se zahvalil kolektivu Kovino¬
plastike!«

S. B.

Mladinci Rdečega križa

Rdeči križ Slovenije že dalj ča¬
sa sodeluje z Zvezo prostovoljnih
krvodajalcev v francoskem mestu
Poitiersu. Mladi krvodajalci tega
mesta, zlasti pa otroci odraslih
krvodajalcev, bi si radi dopisovali
z mladimi ljudmi pri nas. Ce že¬
lite dobiti prijatelja v Poitiersu,
sporočite svoj naslov, starost in
pa, kaj vas najboilj zanima, kar
na naslov: »Vestnik GO RKS«,
Ljubljana, Mirje 19,

»Gradišče« zida
osemletko v Prezidu

Nedavno je SGP »Gradišče« iz
Cerknice s svojimi zidarji pričelo
graditi novo osemletno šolo v
Prezidu. Ker je gradnja objekta
precej zahtevna in jo mora delati
precejšnje število ljudi, si je pod¬
jetje uredilo v Prezidu svojo
menzo in stanovanja za delavce.
Predvidevajo, da bodo v letoš¬
njem letu sezidali šolo do strehe,
v prihodnjem letu pa bi jo z no¬
vim šolskim letom predali name¬
nu. Denarna sredstva za šolo do¬
tekajo iz samoprispevka občanov
v občini Čabar.

-mir

pripadniki JLA

Priznavalnine, stanovanja,

notranjski muzej...

Po zadnjih podatkih organiza¬
cije ZB v cerkniški občini vklju¬
čujejo približno 1800 članov; bo¬
disi aktivnih udeležencev NOB,
bodisi ostalih: od staršev in so¬
rodnikov padlih ali umrlih borcev
do tistih, ki so v težkih vojnih
letih aktivno podpirali borce za
svobodo.

Občinska skupščina je lani iz
svojega proračuna namenila v
sklad za borce skupaj 36 milijo¬
nov dinarjev. Tako so se lahko,
mimo drugega, lahko zvišale tudi
priznavalnice na povprečni zne¬
sek '10.200 starih dinarjev meseč¬
no, sicer pa v razponu od 5 do
20.000 dinarjev. Pravico do pri¬
znavalnine je lani imelo 185 čla¬
nov zveze borcev.

borcem in invalidom pri Sob
Cerknica pa iščeta možnosti, ki
se ponujajo pri raznih skladih in
republiški organizaciji Zveze zdru¬
ženj borcev NOB. Kaj več bomo
lahko o tem pisali v eni nasled¬
njih številk našega lista.

Končno še beseda ali dve o No¬
tranjskem muzeju v Ložu. Orga¬
nizacije ZB v občini zdaj zbirajo
dokumentarno' gradivo, s katerim
bi obogatili muzej, ki za zdaj
hrani predvsem gradivo o NOB
na področju Loške doline. Tako
bi dobili celovit vpogled v zgodo¬

vino in poteku vstaje na Notranj¬
skem ki sicer pomeni eno žarišč
odpora na slovenskih tleh. Za re-
noviranje opreme in prostorov so
že na razpolago tudi prva sred¬
stva, skupaj 1,6 milijona dinarjev.
Omenimo naj, kot posebno za¬
nimivost, da bo Notranjski muzej
v kratkem kupil magnetofon in
posnel pripovedi — živo govorico
bivših borcev, zbiral pa bo tudi
pismene zapise spominov udele¬
žencev NOB z notranjskega ob¬
močja.

‘ -go-

Sodelovanje s

Poročali smo že, da bo kolektiv Kovinoplastike iz Loža omogočil se¬
demdnevno brezplačno letovanje v svojem počitniškem domu v Sel¬
cah pri Crikvenici 60 članom ZB s področja Loške doline. V prvih
dveh izmenah je že dopustovalo 46 borcev. Na našem posnetku: slika
za spomin pred odhodom domov

Borci NOV so
pripovedovali o
dogodkih iz
revolucije učencem
iz Ljubljane

V soboto, dne 9. 6. 1966 je iz
osnovne šole Prule iz Ljubljane
obiskalo Cerknico preko 300 učen¬
cev. Vodstvo šole se je obrnilo
tudi na Občinski odbor Združenja
borcev, ki je svojim članom, nek¬
danjim borcem po predelih No¬
tranjske, zaupal nalogo, da med
izletom pripovedujejo mladim o
dogodkih med NOB na Notranj¬
skem. Jože VIDRIH, Andrej ZA¬
BUKOVEC, Franc GABRENJA in
Franc KLEMENC so skupno z
učenci iz Ljubljane obiskali Sliv¬
nico; V Grahovem se je skupini
učencem pridružil tudi prvoborec
Stane SEGA. Vsi skupaj so se
ustavili na več krajih, kjer so
mladincem pripovedovali o do¬
godkih iz revolucije iz NOB. Ta¬
ko sodelovanje med borci in mla¬
dinci je obojestransko koristno,
saj borci na tak način z živo be¬
sedo prenašajo tradicijo revoluci¬
je iz NOB na mladino, mladina
pa poleg naravnih lepot, ki jih
vidi na Notranjskem, tudi iz spo¬
minov borcev spozna, kje so se
borili partizani za našo sedanjost.

L. J.

Ob sodelovanju občinskih or¬
ganizacij ZB je bila te dni izvr¬
šena reviz'ja priznavalnin. Zaradi
izboljšanja gmotnih razmer okoli
30 dosedanjih upravičencev ne bo
več dobivalo priznavalnine, zato
pa bo treba odločiti o novih 50
prošnjah. Občmska skupščina ie
tudi letos v sklad za borce pispe-
vala znatna sredstva — 38 mili¬
jonov dinarjev, vendar bo po zelo
skrčenem proračunu potrebno
vsaj 50 milijonov. Kakor že mar¬
sikdaj, so tudi to pot priskočile
na pomoč delovne organizacije (z
izjemo GG Postojna, ki ima svoj
obrat tudi v naši občini) in sicer
s skupnim zneskom 10 milijonov
dinarjev. Tako bo tudi za letos
omogočeno izplačevanje prizna¬
valnin vsaj v lanskoletni višini.
Hkrati bo mogoče razširiti druge
vrste pomoči članom organizacij
ZB.

Letos smo vendarle tudi prišli
do prepotrebnih podatkov o tem,
koliko borcev še ni uspelo urediti
svojih stanovanjskih problemov.
Za te namene bi potrebovali oko¬
li 200 milijonov starih dinarjev.
Kje in kao naj bi dobili ta sred¬
stva zdaj še ni jasno. Občinski
odbor ZB in referat za pomoč

Vsi vemo, da živijo na območju
občine pripadniki armade v gar¬
niziji Velike Bloke, ki imajo v
okviru možnosti in pogojev raz¬
vito tudi družbeno - politično,
športno in zabavno življenje. Ve¬
mo tudi, da je na vseh področjih
dejavnosti že med vojno in ves
čas pol vojni armada tesno pove¬
zana z ljudstvom. Pri premagova¬
nju mnogih nesreč kakor tudi pri
vsakodnevnih naporih na gospo¬
darskem in drugih področjih so
pripadniki JLA vedno stali ob
strani delovnih množic. Pri vsem
tem pa ne smemo pozabiti in za¬
metovati medsebojnega sodelova¬
nja na kulturnem in športnem
področju, ki je povsod živo med
pripadniki JLA in mladino ter
ostalimi družbeno-političnimi or¬
ganizacijami.

Pri nas že dlje časa ugotavlja¬
mo, da sodelovanje na posamez¬
nih področjih in s posameznimi
kraji več ali manj obstaja, vendar
je to v največji meri odvisno od
iniciative in aktivnosti posamez¬
nikov. Da bi bilo delo bolj na¬
črtno in stalno je bilo na inicia¬
tivo osnovne organizacije JLA in
občinskega komiteja ZK Cerkni¬
ca sklicano širše posvetovanje.
Žal se posvetovanja niso udeležili
vsi povabljeni, vendar je široka

in vsestranska razprava kljub po¬
manjkljivi udeležbi pokazala, da
obstaja še vrsta neizkoriščenih
oblik skupnega dela na področjih
idejne, politične in kulturne de¬
javnosti. Predstavniki garnizije
so poudarili, da so sedaj dosegali
največje rezultate na vseh pod¬
ročjih v krajih, kjer so bili širši
kontakti že v tradiciji. Tako so¬
delovanje je na primer v Loški
dolini. To bi bilo nujno potrebno
razširiti še na Cerknico, Rakek in
Novo vas Večjo aktivizacijo na
področju poglabljanja vezi bi mo¬
rali začeti že pri vključevanju
tovarišev iz JLA v razna lokalna
in občinska družbeno-politična
vodstva, predvsem v SZDL in
zvezo mladine. To naj bi bila tudi
osnova, ko bi pripadniki armade
dobivali jasnejšo podobo d gospo¬
darskih in družbenih gibanjih v
komuni.

Na posvetovanju je bilo spro¬
ženo tudi vprašanje zbliževanja
mladih ljudi z vojsko. Nekatere
šole so na tem področju že do¬
segle uspehe. Poglobiti in razširiti
pa bi bilo zlasti potrebno sodelo¬
vanje z Zvezo mladine. Tu je še
veliko neizkoriščenih možnosti.
Razne skupne prireditve, nastopi
in pogostejša športna tekmovanja,

bi brez dvoma poživila sodelova¬
nje s pripadniki JLA, popestrila
in poživila pa bi tudi življenje
mladine na območju vse občine.
Mladinski aktivi v delovnih orga¬
nizacijah so pred časom že nave¬
zali stike z garnizijo — tako na
primer aktiv mladine TP Marti-
jnak — vendar je sodelovanje
zaspalo.

Na posvetovanju je bila izvo¬

ljena posebna kordinacijska ko¬
misija, v kateri so člani družbe-
no-političnih organizacij iz naše
občine in pripadniki JLA, ki bo
za skupno sodelovanje pripravila
program, po katerem bomo delo
poživeli. Ta program in poživitev
dela je še toliko pomembnejša,
saj praznujemo v letošnjem letu
25. obletnico socialistične revolu¬
cije in graditve JLA. J. L.

Počasi, pa vendar vztrajno raste delavsko naselje v Martinjaku

Stran 4

GLAS NOTRANJSKE

St. 4 — 1. julija 1966

Za mladega ribiča je bil usihanje
jezera praznik, zato je namesto v
šolo raje odšel na jezero. Kaj ho¬
čemo — še vedno manjkrat »iz¬
dihne« jezero kolikor pa je šol¬
skih dni. Njegov trud ni bil za¬
man, saj je ujel lepega linja

Ob koncu šolskega leta

(Nadaljevanje s 1. strani)
vseh učencev ,to je 478, in sicer
z odličnim uspehom 75, s prav
dobrim 145, z dobrim 168, z za¬
dostnim 35, z eno nezadostno
oceno je napredovalo v višji raz-«
red 55 učencev. Izdelalo ni skup¬
no 90 učencev ali 16%.

Razveseljiv je uspeh v nižjih
razredih cerkniške osnovne šole,
kjer je uspeh skoraj v vseh raz¬
redih 100 %, medtem ko je na be¬
gunjski podružnični šoli uspeh le
malo nižji, to je 89 %. V nižjih
razredih cerkniške šole zaostaneta
samo 2 učenca od skupno 164, na
begunjski šeli pa 13 od 14 učen¬
cev.

Nekoliko drugačna je podoba v
višjih razredih centralne šole
Cerknica. Od 264 učencev je iz¬
delalo odlično 19 učencev, prav
dobro 41, dobro 73. zadostno 21,
z '1 nezadostno oceno jih napre¬
duje 35. Izdelalo jih je torej
71.6 % ali 189, zaostalo pa 75 ali
28,4 %. Od učencev, ki so letos
obiskovali osmi razred, jih je od
53 v junijskem roku uspešno kon¬
čalo 38, in sicer 4 odlično, 11 prav
dobro, 18 dobro, 4 zadostno, 15
učencev pa bo slabe ocene lahko
popravilo pri popravnih izpitih
v avgustovskem roku ali kadar
se bodo prijavili k popravnemu
izpitu.

Pri usmerjanju učencev v po¬
klice se je pokazalo, da se jih je
premalo prijavilo za vpis v 1. let¬
nik Lesnoindustrijskega oddelka,
ki ga je hotel prihodnje leto od¬
preti Lesnoindustrijski kombinat
»Brest« v Cerknici pod okriljem
Tehniške srednje šole. Zaradi
premalega števila prijav tega let¬
nika prihodnje leto ne bo. Največ
učencev je pokazalo zanimanje
za vpis v šole II. stopnje — za
gimnazije, za tehniško šolo. za
gozdarsko šolo, za šolo Tegrada
v Ljubljani, za pedagoško gimna¬
zijo. Nekaj učencev pa se bo takoj
vključilo v proizvodnjo.

Od učencev, ki so končali učno
obveznost z nepopolno šolo, jih
bo največ ostalo na domačijah ali
pa se bodo poskušali vključiti v
proizvodnjo, nekateri pa bodo
tudi še nadaljevali šolanje, da
bodo dokončali osem razredov.

Med okoliščinami, ki so ovirale
pouk v višjih razredih, je pouda¬
riti veliko število vozačev, okoli
120 od 264 ali 45,5%.

Učenci, ki so po 39. členu Zako¬
na o osnovni šoli napredovali v
višji razred, takih je bilo 55 ali
9,6%. so le redki popravili svoj
uspeh v višjem razredu. Ponovili
so slab uspeh v istem in še drugih
predmetih, talce da so v učno-
vzgojnem procesu predstavljali
otežujočo okoliščino navzlic tema,
da jim je bila nudena možnost,
da se udeležujejo dodatne pomoči.

Pedagogi cerkniške šole in po¬
družnične šole so vzdrževali stik
s starši na roditeljskih sestankih,
na katerih so obravnavali šolsko
problematiko in se s starši pogo-

„Le čevlje sodi naj kopitar"

Na cesti sta se srečala cče
osmošolca (sin je končal 8. raz¬
red osnovne šole z dvema nega¬
tivnima ocenama) in prosvetna
delavka. Med njima je potekal
takle dialog:

»Zadnji dan ste ga, kajne —
saj ga ne boste več!« začne ogor¬
čeni oče. »Tudi pri popravnem
izpitu ga ne boste imeli.«

»Ja, pa kaj sem jaz kriva?!« se
brani prosvetna delavka.

»Prav vi!«

»Zakaj?«

»Ker ne znate učiti!«

»A, tako?! Za to vas bom pa
tožila!«

»No, se bomo že drugje pome¬
nili!«

Zadnji dan šolskega pouka ved¬
no spremljata veselje in žalost
šolarjev, pač v skladu z ugodnimi
ali neugodnimi spričevali. Čeprav
se mora otrok s slabim izkazom
rad ali nerad sprijazniti ker si je
tega sam kriv, pa se, očitno, ne-

ra cerkniški osnovni šoli

vorili o uspehu in vedenju učen¬
cev. Letos je bil prvič izvoljen
Šolski svet staršev, ki bi utegnil
pravočasno signalizirati predloge
za izboljšanje šolskega dela in
prispevati tudi k temu, da bi se
odnos nekaterih staršev, ki ne
čutijo dovolj potrebe, da bi se
udeleževali roditeljskih sestan¬
kov, popravil. Tako je prišlo do
prekasnega posredovanja glede
ocenjevanja in šolskega dela ne¬
katerih učnih delavcev, to pa bo
treba vsekakor upoštevati v pri¬
hodnjem šolskem letu 1 .

Nekateri starši se na večkraten
poziv razrednikov niso odzvali na
pogovor o svojih otrocih, zlasti
takih, ki so imeli veliko število
neupravičenih zamud. Zato ie re¬
dovalna konferenca pedagogov
predlagala, da šola take starše
prijavi sodniku za prekrške za¬
radi malomarnega odnosa do šole.

Med drugim je bila motnja po¬
uku v višjih razredih tudi do¬
kajšnja zaposlenost učnih delav¬
cev zaradi sodelovanja pri druž¬
benih službah, zaradi sodelovanja
na šolskih aktivih, zaradi izpopol¬
njevanja na Pedagoški dkademiji.
Med letom so bili trije porodniški
dopusti in več bolezni učnega
kadra.

Seveda je vodstvo šole poskrbe¬
lo, da je bil pouk čimbolj neokr¬
njen in nemoten, kolikor je bilo
le mogoče. Zato je bila realizacija
pouka ob koncu leta v poglavit¬
nem izpolnjena, a učna snov tudi
obdelana in utrjena.

Glede na navedeno je treba
reči, da je dosežen uspeh osnov¬
ne šole Cerknica ob koncu šol¬
skega leta (84%) realen in pre¬
sega povprečje 80 %, ki je značil¬
no za dobre uspehe. Odlični učen¬
ci so prejeli knjižne nagrade.

S. J.

kateri starši ne morejo. Zelo radi
vale krivdo izključno na učitelje
in ne iščejo vzrokov za slab us¬
peh tam, kjer so. Tak je tudi ta
primer. Pozorno prečita j mo dvo¬
govor!

Trditev prizadetega očeta, češ
»zadnji dan ste ga« ogroža mo¬
ralni lik vsakega prosvetnega de¬
lavca. Ustrezna izobrazba in po¬
polno zaupanje v pravičnost in
sposobnost vsakega prosvetnega
delavca narekujeta le-temu, da
mirne vesti lahko igra vlogo sod¬
nika in pravično ocenjuje. Prav
je. da starši pri tem nimajo pra¬
vice odločanja. Ne vem po kate¬
rih zakonitostih pa omenjeni oče
misii, da jo ima.

»Ker ne znate učiti!« je težka
obsodba. Omenjeni prosvetni de¬
lavki je večletno ustrezno šola¬
nje dalo zakonito in moralno pra¬
vico, da uči na taki stopnji. Pro¬
fesorji, ki z ocenami niso bili ra¬
dodarni, ampak zelo zahtevni, so
jo ocenjevali z visokimi ocenami.
Tudi diplomo in strokovni izpit
je napravila v splošno zadovolj¬
stvo pričujočih strokovnjakov.
Zdaj pa se nam naenkrat najde
v Cerknici tak »strokovnjak«, ki
se mu zdi neobhodno potrebno,
da s povišanim glasom pove svoje
»visoko« mnenje o kvaliteti uče¬
nja te prosvetne delavke. Ali smo
res že prišli tako daleč, da si bo
vsakdo lahko lastil pravico obra¬
čunavanja in blatenja učiteljske¬
ga stanu? Kdo je dal temu očetu
PRAVICO in predvsem KVALI¬
FIKACIJO, da sodi o učiteljevih
kvalitetah? Po zakonu o osnovni
šoli so starši dolžni, da pri vzgo¬
ji svetujejo, pomagajo, da bi se
napake odpravile, nikakor pa ni¬
so pooblaščeni, da sodijo o delu
prosvetnih delavcev, saj zato je
orosvetno-pedagoška služba. Za
take zadeve imamo torej uspo¬
sobljene in za to določene ljudi.
Bržkone je res, da je omenjeni
oče utegnil biti ob takem dogodku
osebno prizadet. Res je pa tudi,
da bi moral pomisliti na svoj po¬
ložaj, ki ga v službi zavzema, ne
pa, da se spušča na nivo pocest¬
nega obrekovanja. Sploh pa —
ali je svojega sina nadzoroval pri
učenju, se je zanimal za njegov
uspeh, ali se je fant ZADOSTI
učil itd. — skratka, pomete naj
najprej pred svojim pragom, po¬
tem pa naj gre kritično motrit
tujega!

Stavek: »No, se bomo že drugje
pomenili!« zveni kot grožnja.
Sprašujem se, kje pa je tisti
»drugje«, kjer »se bomo pome¬
nili!«? Mogoče je mislil na ka-
kršenkoi pritisk : n na eventuelni
vpliv, ki ga ima zaradi družbe¬
nega položaja? Ali je ta kolerični
izbruh sla po maščevanju? Fo
vseh pravičnih družbenih nor¬
mah, po socialističnih principih
in v demokratični državi se kaj
takega ne bi smelo zgoditi; ali pa
morda le?

Nekaj let nazaj šolniki ugotav¬
ljajo, da uspeh učencev osnovnih
šol iz leta v leto pada. So temu

res krivi samo učitelji? Starejši
prosvetni delavci pravijo, da sta
nekdaj imela šola in učitelj veliko
veljavo in avtoriteto Kaj je od
tega ostalo do danes? Nekdaj so
učitelju izkazovali spoštovanje
zaradi izobrazbe in položaja, ki
ga je zavzemal .Danes? Cmalo-
ževanje in pomilovanje. V talcih
okoliščinah bi prosvetni kader
pričakoval, da ga bodo starši pri
vzgojnem oblikovanju mladega
čoveka podprli. Pa ni tako. Po
pravici povedano niso vsi taki. Še
najbolj odkriti, resnicoljubni in
pošteni so starši kmečkih otrok.
Velikokrat pravijo: »Res je, naš
se nič ne uči, zaslužil je to, kar
ima.« Pa se rado sliši, da je kmet
neuk in neveden. Nasprotno —
vse priznanje mu gre za odkri¬
tost in pravičnost.

Vsakodnevno delo v razredu
terja od učitelja velik psihični
napor. Svoje znanje po najboljših

močeh posreduje mlademu rodu,
ki mu dostikrat ni mar tega, do¬
mačemu delu po se pomanjkljivo
posveča. Mar naj bo zaradi ne¬
znanja iz teh razlogov učitelj tar¬
ča vsemogočih obrekovanj ali pa
moledovanja za otrokov boljši
uspeh, kar se mi zdi zelo poniže¬
valno prosjačenje? Tisti, ki ste se
ogledali v tem zrcalu, se bolj za¬
nimajte za delo na SVOJEM služ¬
benem mestu in ne vtikajte nosu .
v zadeve, za katere niste pristoj¬
ni. Kako neki bi izgledalo, če bi
jaz na cesti nekomu, ki je na od¬
govornem. delovnem mestu, očital
nesposobnost?

Naj končam s tem kramljanjem
ob zaključim šolskega leta. Po
vsem tem — so mar upravičeni
taki, ki se ne spoznajo na to od-
vorno delo, da o njem sodijo?
Mislim, da ne. Zatorej — le čev¬
lje sodi naj kopitar!

I. L.

Še enkrat

Na roditeljskem sestanku Osnov¬
ne šole Cerknica ob koncu prvega
polletja šolskega leta 1965/66 je
bilo izvoljenih več zastopnikov
staršev, ki naj bi sodelovali pri
delu sveta te šole. Ker vodstvo
šole navkljub večkratnim opozo¬
rilom izvoljenih predstavnikov
staršev ni sklicalo na posvet, da
bi se z njimi pogovorilo o name¬
nu izvolitve ter o nadaljnjem
delu, so se zastopniki staršev sa¬
mi sestali 14. junija 1966. Obrav¬
navali so več stvari, ki jih kot
starši opažajo pri svojih otrokih,
še zlasti pa so ugotovili nasled¬
nje:

♦ Starši so bili že od začetka
šolskega leta zaskrbljeni, ker so
pri otrokih ugotavljali, da neka¬
teri predavatelji ne izpolnjujejo
svojih dolžnosti in da pri svojem
delu niso dovolj - disciplinirani. N a
te pomanjkljivosti je bil že v za¬
četku leta opozorjen tudi Zavod
za prosvetno-pedagoško službo v
Ljubljani. Starši doslej še niso
izvedeli ali je kdorkoli na podlagi
tega pisma začel tudi ukrepati in
ali so se stvari pemaknile na bo¬
lje. Zato so se navzoči predstav¬
niki staršev z ogorčenjem vpra¬
šali, zakaj njihovih pripomb ne
upoštevajo.

♦ Starši ugotavljajo, da snov
iz matematike v 8. razredu ni bila
v celoti predelana, kaj šele utrje¬
na. Sprašujejo se, kaj bo z otroki,
ki morajo, polagati sprejemne iz¬
pite na srednjih šolah, če bo kdo
izmed njih dobil nalogo ravno iz
te nepredelane snovi. Kdo naj bo
torej kriv, ali otrok skupaj s star¬
ši, 'ki se zanj niso »zanimali«, ali
učitelj, ki je bil dolžan otroku
nuditi pomoč, da bi prišel do pri¬
mernega in na višjih šolah zahte¬
vanega znanja. Prav tako starši
ugotavljajo, da so bile KONČNE
OCENE NEKATERIM UČENCEM
ZAKLJUČENE ŽE V MESECU

Kmetje v Loški dolini sušijo seno na ostrnicah. To je posebnost Loške doline ki pa se je deloma ohranila
tudi na Bloški planoti. Na sliki: ostrnice pri Starem trgu pri Ložu

MARCU. Neka mati se je nam¬
reč takrat oglasila pri tovarišici
učiteljici in jo prosila za svet, kaj
naj stori z otrokom ter obljubila,
da bo poiskala tudi inštruktorja.
Prizadeta učiteljica pa ji je odvr¬
nila nekako takole: »Ja, zaradi
mene lahko, pomagalo pa itak ne
bo nič!«

♦ Vsi navzoči so se soglasno
strinjali, da je ocenjevanje stvar
učiteljev. Biti pa mora objektivno
glede na predelano snov. Starši
ne pričakujejo posebnih uspehov,
če se predavatelj ne poglobi v
delo in ne živi z učenci.

♦ Starši bodo ponovno priporo¬
čili Zavodu za prosvetno-pedago¬
ško službo v Ljubljani naj bolje
nadzira delo posameznih učiteljev
in izpolnjevanje učnih načrtov.
Učiteljem pa zastopniki staršev
priporočajo, da zadevo sami ure¬
dijo, da zaradi posameznikov med
njimi ne bi trpel ugled celega ko¬
lektiva. Ker je šolsko leto zaklju¬
čeno, naj bi učiteljski zbor Osnov¬
ne šole v Cerknici te zadeve ure¬
dil na miren način najdlje do za¬
četka novega šolskega leta, ko pa
bo treba skrbneje oazi ti na vse
nepravilnosti, kajti starši bodo
predlagali odstranitev takih pro¬
svetnih delavcev, ki svojih delov¬
nih obveznosti ne izpolnjujejo; in
se ne držijo skupno dogovorjenih
delovnih programov.

♦ Zgolj zavoljo tega, da bi

♦ bralce čimbolj objektivno in-

♦ formirali o teh zadevah ob.jav-

♦ ljamo dva prispevka na isto

♦ temo,, čeprav si po vsebini in

♦ stališčih do skrajnosti naspro-
tujeta in čeprav sta — še po-

♦ sebej prvi prispevek — izrazito

♦ enostranska.

♦ Uredništvo »Glasu Notranj-

♦ ske« meni, da je v tem trenut-

♦ ku še najmanj važno, katera

♦ stran ima prav in dalje: da so

♦ različna stališča do teh zadev

♦ in v tem času nepotrebna ter

♦ celo škodljiva, če vsi, ki so pri

♦ stvari prizadeti nimajo skup-

♦ nega izhodišča za svoje raz-

♦ prave in tudi cilja, ki ga žcli-

♦ mo doseči. Zato sodimo, da je

♦ svet šole in delovni kolektiv

♦ skupaj s predstavniki staršev

♦ dolžan, da stvari in odnose v

♦ kolektivu normalizira, ker so

♦ lahko nenormalni odnosi samo

♦ v škodo vzgoji naših otrok. Za

♦ pravilno vzgojo pa je zainte-

♦ resirana vsa naša družba in če

♦ je tako, naj čevlje res sodita

♦ kopitar, pa tudi tisti, ki jih ku-

♦ puje in nosi!

♦ Uredništvo »Glasu Notranj-

♦ ske« s tem ne izključuje na-

♦ daljnjc razprave o problemati-

♦ ki šolstva, vendar meni, da bi

♦ to razpravo morali začenjati

♦ pri vzrokih in ne pri posledi-

♦ cah, kajti slednje še prerado in

♦ preveč hitro odvrne pozornost

♦ na stranski tir.

Uredništvo

St 4 — 1. julija 1966

GLAS NOTRANJSKE

Stran 5

Med Slivnico in Javorniki je prazno rešeto

Dober teden star posnetek: to je bilo vse, kar je ostalo od Cerkni¬
škega jezera

Šolska mladina na izletih in ekskurzijah

med vseh nagrajenih je bil sled¬
nji še najbolj vesel, kajti izpol¬
nila se mu je dolgoletna želja —
televizorja namreč še ni imel.

Tudi v imenu našega uredni¬
štva izrekamo tekmovalcem pri¬
znanje za poštene in napete bor¬
be ter za lep športni užitek, ki
so nam ga pripravili. Čestitamo
pa še posebej našemu rojaku Ja¬
nezu Kranjcu in mu radi verja¬
memo, ko je povedal, da se bosta
z Rudijem iz Ljubljane še pome¬
rila za naslov najboljšega...

Mladina cerkniške osnovne šo¬
le si je v letošnjem šolskem letu
s Sapovimi avtobusi, na katerih
so učenci imeli 75 % popusta,

Snežnika in Bloško planoto (vsi
nižji razredi), Velenje (dva raz¬
reda), Jesenice, Vintgar, Bled
ogledala notranjsko pokrajino do
(trije razredi), slovensko obalo ob
Kopru dol Volparije (štirje raz¬
redi), Trento, Novo Gorico, Aj¬
dovščino (5 razredov), Zagreb,
Plitvička jezera, Senj, Crikvenico
(dva razreda), Postojnsko) jamo
(dva razreda).

Poudariti je treba, da so učenci
tako utegnili videti lep kos naše
domovine in praktično spozna¬
vati področja, o katerih so se v
šoli učili.

mg

Obisk urbanistov

Dne 24. 6. 1966 se je mudila v Cerknici grupa najvidnejših ameriških
arhitektov in urbanistov skupaj s predstavniki Zavoda za urbanizem
SRS in Ljubljanskega urbanističnega zavoda. S predstavniki Sob Cerk¬
nica in Turistične zveze so razpravljali o načrtih za turistično izrabo
cerkniškega področja.

Rez z motorno žago — ena izmed devetih disciplin na letošnjem tek¬
movanju gozdnih delavcev Slovenije. Na »delu«: Janez Kranjc, GG
Postojna — obrat Cerknica, lanski državni prvak in drugi na letoš¬
njem republiškem tekmovanju

Gozdni delavci so tekmovali v Postojni

Napeta borba za naslov prvaka

postajalo kot v mravljišču. Ribiči,
neribiči, mladi in stari, nihče se
ni ustrašil ne groma, ne bliska.
Šele močan naliv je pognal ude¬
ležencem. lova srh v kosti in mla¬
dost v noge. Vsakdo si je iskal
zavetja, kjer je vedel in znal. Dež
je lil neutrudno. V tem vzdušju
sta se rodili misli: »Voda bi mo¬
rala zaliti jezero,« so menili ribiči
glasno (njihove misli niso prever¬
jene), njihovi nasprotniki pa so
menili: »Voda naj izgine, ribe pa
čimprej pokrije noč.« Ta misel je
čistejša

Misli je prekinilo vedro nebo.
Rešeto je zopet oživelo. Ribiči so
prijeli za mreže in sake, neribiči
pa so pljunili v roke in zagazili
v jezersko blato. R ! biči so reševali
za reprodukcijo in prodajo, neri¬
biči za osebno potrošnjo.

Vsekakor je treba dati prizna¬
nje obojim, kajti vsi so bili ne¬
utrudljivi. Ribiči so bili uspeš¬
nejši, morda zaradi bolj priprav¬
nih lovnih rekvizitov, morda za¬
radi ugodnejše lege njihovih lo¬
višč. Privatno lovišče pa je bilo
masovnejše. Na površini 20 m- se
je gnetlo preko 30 ljudi. Nekdo iz
vrst »zasebnikov« je ujel najtežjo
5 kg težko ščuko. To jim je dalo
novega poleta. Drug drugemu so
lovili noge in stiskali blato. Težko
je bilo prepoznati znance, prijate¬
lje ..., kajti vsi so bili enaki.

Počasi je legel mrak na zemljo
in pojavili so se številni nevtralni
opazovalci, med njimi celo možje
zakonitosti. Nekateri so moledova¬
li: »Ribiči bi morali kup J ti agre¬
gat in z njim poloviti ribe že pri
večjem vodostaju vode.« To ne bi
bilo dobro, »so jim odgovarjali
drugi, »kajti s tem bi uničili tra¬
dicijo.«

»Ščuke bi morali prenesti ne
glede na velikost v gornji del je¬
zera, ki ne usiha,« so zopet ugoto¬
vili prvi. »To bi bilo slabo«, so
se čutili užaljene drugi, »kajti po¬
tem bi to pomenilo subvencijo Go¬
jitvenim loviščem, ki gospodarijo
(beri: eksploatirajo) v gornjem
delu jezera.«

»Joj, kako lepe šlajne (beri: li¬
nje) so ujeli ribiči,« se je zdrznil
sosed. »Prav sedaj se drstijo in ne
bilo bi napak, če bi jih nekaj pre¬
nesli v Bloško jeaero,« sem pri¬
pomnil. »Nehaj no,« me je opozo¬
ril predgovornik, »kaj misliš, da

Člani ribiške druž ! ne iz Cerknice rešujejo ribe

Da, celo tisti Valvasor iz 17.
stoletja, ki je s Slavo vojvodine
Kranjske ponesel glas o čudu
Cerkniškega jezera v svet, bi se
bil letošnjega junija ponovno po¬
čutil mladenič, ko bi stal sredi je¬
zera in opazoval kako izginjajo
pod množico nog in rok, ki so
iskale zadnje trofeje Cerkniškega
jezera, poslednji ostanki svetovno
znanega Ip-aškega posebneža.

Ciklus usihanja je bil običajen:
Svinjska jama, Vodonos, Rešeto
(tu se bomo ustavili) itd. Cmi
oblaki so se že v zgodnjih popol¬
danskih urah zgrinjali nad golo,
oskubljeno Slivnico na severni in
nad nekdaj bogatimi gozdovi Ja¬
vornikov (ki bodo prav tako kma¬
lu oskubljeni) na južni strani je¬
zera. Sredi predela Rešeto pa je

Med 12 ekipami je bilo najboljše moštvo GG Postojna, med posamezniki pa Rudi Kranjc — GG
Ljubljana. Janez Kranjc, zaposlen pri cerkniškem obratu GG Postojna osvojil odlično drugo mesto

Janez Urbas, obč'nski odbornik:
»Kolikor jaz vem, kmetje niso za
to, da Cerkniško jezero ne bi bilo
več presihajoče. Morda je krivo
še premajhno razumevanje za tu¬
rizem.«

Razšli smo se, v upanju, da bo
naše probleme kmalu preplavilo
novo jezero, z novim bogastvom,
z novimi čari in s starimi in no¬
vimi problemi.

Repriza uprizoritve bo prihod¬
nje leto ali pa že jeseni na istem
mestu.

Danilo Mlinar

Letošnje republiško prvenstvo
gozdnih delavcev je že za nami.
V soboto in nedeljo 11. in 12. ju¬
nija so prišli v Postojno, da bi se
znova pomerili v borbi za naslov
najboljšega in da bi obenem iz¬
brali kandidate za nastop na dr¬
žavnem prvenstvu. Vroče, hudo
vroče je bilo oba dneva. Sonce
je pripekalo kakor dotlej letos še
nikoli, tekmovali pa so na pla¬
nem, brez ohlajajočega zavetja
drevesnih krošenj, pred stoterimi
zvedavimi očmi... Pa vendar:
tudi to jih ni spravilo s tira, niso
se pustili zmesti. Čeprav so tokrat
vzeli delo kot šport, so vendar
napeli vse moči — od prvega do
zadnjega nastopajočega, vseh pa
je bilo 61. Vsi so želeli čim boljšo
uvrsti tev, ■ • -vsem- -j e—šlo - - tudi za
ugled kolektiva, ki so ga zastopa¬
li — zatorej pač ni moglo biti
vseeno, katero izmed 12 možnih
mest bo zasedla njihova ekipa.

Tudi letos GG Postojna še ni
imelo doraslega tekmeca. V ekip¬
ni uvrstitvi so že tretjič zasedli
prvo mesto. Res pa je, da je po-
stonjsko ekipa — sestavljali so jo
Janez Kranjc, Vinko Leskovec in
Ivan Puc — močno ogrožalo mo¬
štvo GG Ljubljana v postavi: Ru¬
di Kranjc, Ivan Jankovič in Leo¬
pold Novak, ki je v končni uvr¬
stitvi samo za 22 točk zaostalo za
tekmeci iz Postojne. Tudi nasled¬
nje tri ekipe (Soško gozdno ( go¬
spodarstvo Tolmin, KGP Kočevje
in GG Bled) so bile močno izena¬
čene, saj jih ločijo le razlike od
4 do 36 točk. Z drugimi besedami
povedano: zadostoval je en sam
spodrsljaj, pa je ekipa takoj
»padla« za nekaj mest. Majhne

Janez Kranjc, Rudi Kranjc in Franc Krč (od leve proti desni) —
zmagovalci letošnjega tekmovanja gozdnih delavcev v Postojni

bomo vlagali ribji zarod v »črne«
vode (črne gradnje op. p.). »Zakaj
pa ne,« se je vmešal še tretji go¬
vornik, »saj imamo v občini tudi
na ducate črnih stanovanjskih
gradenj.«

»Mreža se je raztrgala,« je krik¬
nil nekdo v noč in prekinil naše
kramljanje. Ribe so bile rešene,
kajti požiralniki so goltali brez
oddiha.

Zadnje dejanje je bila prodaja
plena, prepir med ribičema za
ulovljeno ščuko in zastor je začel
počasi padati na osušeno jezersko
gladino.

Kranjc pa se je zares ogrel in
»prebudil« šele v drugem delu
tekmovanja. Z ozirom na spodrs¬
ljaje obeh tekmovalcev v posa¬
meznih disciplinah je bil možen
prav vsak izid. Izkazalo se je, da
je bil »ljubljanski« Kranjc za 11
točk boljši od »postonjskega«. ta
pa 57 točk pred tretjeplasiranim
Francem Krčem — GG Kranj.
Oba Kranjca sta kot nagrado
prejela vsak svojo motorno žago
(po eno pa sta si priborila že lani
na republiškem, oziroma držav¬
nem prvenstvu), medtem ko je
Kranjčan Krč dobil televizor Iz¬

razlike v končni uvrstitvi pa obe¬
tajo napeto borbo v naslednjih
tekmovanjih.

Že prvi dan, ko so tekmovali
za ekipni plasman, je kmalu po¬
stalo očitno, da bosta v tekmo¬
vanju posameznikov »imela glav¬
no besedo« postonjski in pa ljub¬
ljanski Kranjc. Pričakovanja so
se v celoti uresničila. Najprej ie
pošteno »potegnil« Janez Kranjc
— GG Postojna, obrat Cerknica,
vendar ni zdržal do konca, čeprav
bi to smeli pričakovati od lan¬
skega državnega prvaka. Lansko¬
letni republiški prvak Rudi

Stran 8

GLAS NOTRANJSKE

Št. 4 —1. julija 1968

Delo

Ce delavec meni, da mu je

Delavcu lahko z njegovo privo¬
litvijo preneha delo ob vsakem ča¬
su, da pa mu preneha delo v de¬
lovni organizaciji tudi brez nje¬
gove privolitve, sme delovna
skupnost ali organ upravljanja,
ki je po statutu delovne organi¬
zacije določen za to, skleniti le
tedaj, kadar se odpravi delovno
mesto ali trajneje zmanjša obseg
dela oziroma poslovanja, ali ka¬
dar se ugotovi, da delavčeva de¬
lovna sposobnost ne zadovoljuje
zahtevam delovnega mesta na ka¬
terem dela Ta določila so mate¬
rialne predpostavke za preneha¬
nje dela, ki jih vsebuje Temeljni
zakon o delovnih razmerjih. Ra¬
zen teh predpostavk pa morajo
biti za veljavno in zakonito od¬
ločbo o prenehanju dela izpolnje¬
ne še formalne predpostavke, to
je pravilno in zakonito izveden
postopek. Organi upravljanja ki
jim je po splošnih normativnih
aktih delovne organizacije dano v
pristojnost, da odločajo o pravi¬
cah in dolžnostih delavcev, so pri
tem odločanju vezani na sprejete
poslovnike in pravilnike: s tem
pa je onemogočena vsaka arbi¬
trarnost in samovolja. Z drugimi
besedami povedano, pb poznanju
in upoštevanju zakonitih določil
in precizno izdelani notranji za¬
konodaji ter s pravilno interpre¬
tacijo ' te, se je monžo že pred¬
hodno izogniti temu, da pride do
posledic, kot so sodna razveljavi¬
tev odločbe o prenehanju dela
o ukinitvi delovnega mesta, o pre¬
mestitvi delavca na drugo delov¬
no mesto itd. S tem pa bi bila
zagotovljena pravna varnost, kr¬
šilcem delovnih dolžnosti pa bi
bila dana možnost zagovora in
obrambe.

Delavec ima pravico govora zo¬
per vsako odločbo, s katero je
bilo odločeno p njegovih pravicah
in dolžnostih iz delovnih razme¬
rij, če pa je odločal o pravici ali
dolžnosti delavca na prvi stopnji
najvišji organ upravljanja v de¬
lovni organizaciji je odločba do¬
končna in je možno v roku 30 dni
zoper njo sprožiti s tožbo delovni
spor pred pristojnim občinskim
sodiščem. Delovni spor je torej
takšen spor, ki se začne na tožbo
delavca zoper delovno organiza¬
cijo, če so prej izpolnjeni pogoji
našteti v čl. 120/2 TZDR. ali zoper
zasebno fizično ali zasebno prav¬
no osebo, pri kateri je delavcu

Dimnikarjeva mama iz Nove
vasi na Blokah nam je pove¬
dala: »S hčerko Darko sva sa¬
mi ostali na kmetiji. No, pa še
Darka je dopoldne v službi.
Zemljo sem oddala v najem,
obdržala sem le toliko, kolikor
potrebujem za domače potre¬
be. Ce bo vreme držalo in če
ne bo kakšne nesreče, bo do¬
bra letina. Zdaj sušimo seno.
Ce imate čas, lahko pridete
pomagat!«

Zapisal in slikal: M. Govekar

v n i spori

dokončno odločbo kršena pravica, jo sme uveljavljati s tožbo pri
sodišču splošne pristojnosti.

Janez Pakiž, Primožančev ata iz Nemške vasi na Blokah se je slikal
skupaj s svojim vnukom, ki že zna sam ravnati z motorno kosilnico

,Samo to bi še rad dočakal'

Iz razgovora s kmetom Janezom
Pakižem, Primožančevim atom iz
Nemške vasi na Blokah

Kakor sam pravi, bi pol trav¬
nikov ostalo nepokošenih, če ne bi
imel motorne kosilnice, ki mu jo
je pred tremi leti sin kupil v
Nemčiji in zanjo plačal 2700
mark. S kosilnico upravlja njegov

v septembru

notranje zadeve

Tudi veljavnost nekaterim voz¬
niškim dovoljenjem je že potekla.
Ta bo potrebno po novih pred¬
pisih o voznikih motornih vozil
zamenjati. O zamenjavi starih
vozniških dovoljenj z novimi bo¬
mo vse voznike motornih vozil
pravočasno in na primeren način
obvestili.

V najkrajšem času bo tudi re¬
gistracija mopedov in kasneje
tudi zamenjava potrdil o znanju
cestno-prometnih predpisov z
vozniškimi dovoljenji »A« kate¬
gorije. Tudi o tem bomo vse pri¬
zadete pravočasno obvestili.

Maks Kebe

Gradbinci v

Slušatelji poklicne šole za kva¬
lificirane gradbene delavce, člani
kolektiva cerkniškega »Gradišča«,
so v preteklem mesecu končali
svoje šolanje. Na izpitih za drugi
letnik šole so prikazali primerne
rezultate, ki so bili plod tako pri¬
dobitev s področja teorije, kot tu¬
di same prakse. V najkrajšem ča¬
su bodo opravili še zaključni iz¬
pit. Tega bodo! opravljali v Ljub¬
ljani na Gradbenem šolskem cen¬
tru, kjer je sedež matične šole.
Podjetje se je pri organizaciji
sekcije šole v Cerknici oslonilo

Delavski svet pri enoti za
stanovanjsko gospodarstvo
SGP ..Gradišče" Cerknica

prenehalo delo. ali pa ima zoper
nje določene materialne zahtevke,
katrim podlaga je delovno raz¬
merje.

Delovnih sporov je bilo pred
občinskim sodiščem na Rakeku,
ki je stvarno in krajevno pristoj¬
no sorazmerno malo glede na
druge pravdne zadeve. Po uvelja¬
vitvi novega Temeljnega zakona
o delovnih razmerjih, ki je za
razliko od prejšnjega zakona o
delovnih razmerjih (ZDR) pustil
delovnim organizacijam več pro¬
stosti v urejanju medsebojnih de¬
lovnih razmerij, pa je naraslo tu¬
di število delovnih sporov. Občin¬
sko sodišče na Rakeku je od me¬
seca septembra pa do sedaj raz¬
pravljalo in odločalo v petih de¬
lovnih sporih. Ugotovilo je med
drugim, da je bil v vseh prime¬
rih predhodni postopek v delovni
organizaciji silno pomanjkljiv in
v nekaterih primerih najmanj
naiven, kar jasno kaže, da imajo
delovne organizacije ne dovolj
usposobljene pravne kadre in da
je v zvezi s tem oz. kot posledica
tega tudi malo čudno gledanje
na takšne službe v delovnih orga¬
nizacijah, kar pa se kasneje se¬
veda maščuje v obliki nepotreb¬
nih pravdnih stroškov, zaostalih

Ker se vedno več občanov za¬
nima kdaj in na kakšen način se
bodo zamenjavale osebne izkaz¬
nice, kaj je potrebno za izdajo
potnega lista za odhod v inozem¬
stvo in za več drugih podobnih
vprašanj, bomo nekatere stvari
pojasnili in s tem mogoče občanu
prihranili nekaj nepotrebnih poti
in dragocenega časa.

Novi zakon o osebni izkaznic:
predvideva drugačno formalno
obliko osebne izkaznice, kot jih
imamo danes, zato je nujno, da
se vse stare izkaznice zamenjajo
z novimi. Osebno izkaznico mora
imeti vsak občan, ki dopolni 18.
let starosti .lahko pa jo dobi tudi
oseba, ki je stara nad 14. let, če
meni da ji je ta potrebna za do¬
kazovanje istovetnosti. Z novo
osebno izkaznico bo občan tudi
dokazoval jugoslovansko držav¬
ljanstvo in dejstva o rojstvu. Z
zamenjavo osebnih izkaznic bo
začel občinski organ za notranje
zadeve predvidoma v drugi polo¬
vici septembra 1966 in to v Cerk¬
nici, na Rakeku, Novi vasi in v
Starem trgu. O natapčnem raz¬
poredu času in kraju kjer se bo¬
do osebne izkaznice zamenjavale
za posamezno območje, bodo ob¬
čani pravočasno natančno obve¬
ščeni. V zvezi' z zamenjavo oseb¬
nih izkaznic še posebej opozar¬
jamo občane, naj si pravočasno
nabavijo predpisane fotografije,
ki naj jih naredijo poklicni foto¬
grafi, ki so seznanjeni z veliko¬
stjo in obliko fotografije. Ves po¬
stopek za zamenjavo osebne iz¬
kaznice je brezplačen, občan pla¬
ča samo dejansko vrednost osebne
izkaznice.

Vsak občan, ki zadosti pogojem
zakona o potnih listinah jugoslo¬
vanskih državljanov (med drugim
tudi poravnane obveznosti do
družbeno-politične skupnosti, dr¬
žavnega organa ali delovne oz.
druge organizacije) ima pravico
imeti potni list, v katerega se
vnašajo vizumi za odhod v ino¬
zemstvo. Prošnji za izdajo potne
listine ali vizuma, ki jo vlagajo
polnoletni državi'cni (za mlado¬
letne njihovi starši oz. skrbniki)
se priložijo dve fotografiji pred¬
pisane velikosti (4,5 X 6 cm), voj
ni obvezniki pa tudi potrdilo, da
so na odseku za narodno obram¬
bo deponirali vojaške dokumente.
Prosilci, ki se nameravajo v ino¬
zemstvu začasno zaposliti, prilo¬
žijo k prošnji tudi napotnico za
začasno zaposlitev v inozemstvu,

plačil osebnega dohodka onim, ki
jim je nepravilno prenehalo delo
itd.

Ko pravdni stroški in drugi
zahtevki oz. stroški narastejo na
nekaj milijonov, potem pa menda
že lahko tudi ugotovimo, da mo¬
ramo iz pravnih sfer zapluti v
ekonomske in se vprašati, kdo bo
te stroške plačal in ali so res ti
stroški plod »objektivnih okoli¬
ščin«. Jasno, stroški morajo biti
plačani, toda ali ne bodo s tem
oškodovani na osebnem dohodku
delavci delovne organizacije, saj
so le oni ustvarili dohodek in s
tem tudi maso za delitev osebnih
dohodkov? Ena nepravilnost in
pomanjkljivost potegne za seboj
drugo, ta tretjo in zruši se plaz.

Ni naš namen napihovati in
pretirano komentirati napak, ki
so se dogodile in smo jih opazili
pri posameznih delovnih sporih,
niti ne želimo iskati krivcev, če
je komu pripisati krivdo, potem
naj te iščejo pristojni organi
upravljanja v delovnih organiza¬
cijah. Zadovoljimo se za konec
z modrim starim reklom, kdor
dela — greši in se na napakah
uči — upajmo samo, da je ta rek
tudi tako resničen, kot je star.

Janez Obreza

ki jo dobijo pri pristojnem Zavo¬
du za zaposlovanje delavcev. Z
enim potnim listom lahko potu¬
jejo poleg imetnika potnega lista
tudi njegovi najožji družinski
člani (»družinski potni list«).
Prošnja mora biti kolkovana s
kolekom za ND 2,5. Knjižica —
potni list stane ND 25 in velja
10 let od dneva izdaje. Za izdajo
potnega lista je potrebno plačati
kolkovino v znesku ND 15, za
vizum ND 5, za vizum z večkrat¬
nim potovanjem pa ND 10, ven¬
dar se v te takse vračuna tudi del
kolkovine, ki jo je bilo potrebno
plačati ob vložitvi prošnje. Po¬
stopek za izdajo potne listine ali
vizuma traja od 5—8 dni, vendar
pa največ 30 dni. Občane prosi¬
mo, da te roke upoštevajo in
pravočasno vložijo svoje zahtev¬
ke, ker sicer ile bodo mogli v
predvidenem času potovati v ino¬
zemstvo. Le v izjemnih primerih
(smrt svojcev v inozemstvu, bo¬
lezen, neodložljivi in nujni trgov¬
ski posli itd.) se potna listina in
vizum lahko izda tudi takoj. Proš¬
nje (obrazec OZI 12) se dobijo
na sedežu organa za notranje za¬
deve (Cerknica Partizanska 9),
na krajevnih uradih in v turi¬
stični pisarni v Cerknici. Tu lah¬
ko dobite tudi vsa druga pojas¬
nila. Enkrat na leto si lahko vsak
občan pri pristojni banki (Po¬
stojna, Ljubljana) nabavi tujo
valuto v višini 20 USA dolarjev,
vendar mora posedovati potni list
z veljavnim vizumom. Z nekate¬
rimi prijateljskimi državami ima¬
mo sporazume o ukinitvi vizumov
po načelu reciprocitete (našim
državljanom npr. ni potrebno
imeti italijanske ali avstrijske
vize za odhod v te države, njiho¬
vim državljanom pa ne jugoslo¬
vanske za prihod v Jugoslavijo).

Imetnike orožnih listov tudi za¬
nima, kdaj se bodo ti zamenjali
z novimi. Tudi to bo predvidoma
še .letos. Pri zamenjavi bodo pla¬
čali tudi takso, ki znaša ND 20
za vsako orožje. Veljavnost novih
orožnih listov bo do preklica. Ob
zamenjavi bo tudi tehnični pre¬
gled orožja, zato opozarjamo vse
imetnike orožnih listov, ki imajo
orožje v slabem tehničnem sta¬
nju, da ga dajo popraviti, v na¬
sprotnem primeru se orožni list
ne bo zamenjal in se bo orožje
mdralo odtujiti. O zamenjavi
orožnih listov bomo vsakega
imetnika orožnega lista posebej
obvestili.

V delavski svet enote za stano¬
vanjsko! gospodarstvo SGP »Gra¬
dišče« so bili izvoljeni izmed sta¬
novalcev Vladimir Može, Andrej
Kovačič in Ljudomil Nabergoj, od
strani ustanoviteljev Maks Kebe
(Sob Cerknica), Vojko Harmel.
(»Brest« Cerknica), Jože Telič
(Kmetijska zadruga Cerknica),
Radovan Djuraškovič (Vojna po¬
šta Velike Bloke), od strani pod¬
jetja SGP »Gradišče« Cerknica
pa Ivan Urbas in Milka Štrukelj.

Na prvi seji je bil izvoljen za
predsednika Vojko Harmel in za
namestnika Ivan Urbas. Izvoljene
so bile tudi komisije. Najvažnejši
sklepi so bili, da se v prihodnje

nečak, medtem'ko on — Primo¬
žančev ata s koso za njim »po¬
pravlja«, kjer je to potrebno.

»Samo to bi še rad dočakal,«
je potožil Janez Pakiž, »da bi
mladi poprijeli za delo na kme¬
tih. Zemlja je naše premoženje in
naša zlata podlaga. Od tega vsi
živimo. Po mojem ni prav, da sla¬
bo živimo »pravi« kmetje, ki de¬
lamo skoraj samo za davke, da
pa dosti bolje gr tistim, ki so po
službah in doma kmetujejo samo
za sproti. V Glasu Notranjske
sem v zadnjih številkah prebral
nekaj pošteno napisanih stvari,
pa bi rad, da tako zapišete tudi
moje besede. Saj ne bi govoril,
če me ne bi skrbelo, kaj bo po¬
tem, ko mi stari obnemoremo!«

Primožančev ata — tako smo
zapisali, kakor ste povedali!

mg

IZ MATIČNE KNJIGE...

V času od 1. maja 1966 do 30.
maja 1966 je bilo v občini Cerk¬
nica rojenih 29 otrok, umrlih 17
prebivalcev in poročenih 6 parov.

poklicni šoli

na Delavsko univerzo Cerknica,
ki je odlično izvedla pouk in
druge organizacijske ukrepe. So¬
deč po pripravah kandidatov pred
zaključnim izpitom, bodo le-ti do¬
segli dobre uspehe tudi na zadnji
oviri in tako prejeli tudi formalne
potrditve svojega znanja, ki ga
skoki praktično delo kažejo vsak
dan na svojih delovnih mestih.

Novim strokovnjakom pri grad¬
benih delih želimo še več takih
in podobnih uspehov!

-ias.

v prvi vrsti popravijo strehe nad
stanovanjskimi hišami, nadalje,
da! se nadaljujejo! dela v Markov¬
cu v Loški dolini in da se naprosi
investitorje za pomoč oziroma za
kreditiranje strehe nad stanovanj¬
skim blokom s trgovskimi lokali
v Cerknici. Podjetje je že pričelo
z deli v Markovcu, za blok v
Cerknici pa se pripravljajo načrti
za postavitev standardne strehe,
kajti ravne niso primerne za na¬
še kraje.

Novo izvoljenemu delavskemu
svetu želimo uspešno gospodarje¬
nje s sredstvi družbenega stan¬
darda.

-no

Nove osebne izkaznice

Nekaj pojasnil s področja dela občinskega organa za

St 4 — 1. julija 1966

GLAS NOTRANJSKE

Stran 7

Ceste so zaceli popravljati

Zaradi ugodnega vremena za
delo pri vzdrževanju cest, so de¬
lavci cestnega odseka pri SGP
»Gradišče« te dni zelo pospešeno
delali. Dogovorjeni so bili z voj¬
sko, kjer so dobili najtežjo meha¬
nizacijo za nakladanje, izkope in
prevoze gramoza.

Drago Ponikvar

V razgovoru z vodjem cestnega
odseka pri SGP »Gradišče« Dra¬
gom Ponikvarjem smo izvedeli,
da so pripeljali na ceste v Loško
dolino' 150 m 3  gramoza in drob-

ljenca, na cesto Grahovo—Gomje
Jezero pa 250 m 3 , kar bo zadosto¬
valo za daljše cbdcfbje.

Posebno pozornost bodo posve¬
čali cesti Grahovo—Gomje Jeze¬
ro, po kateri vozi dnevno 15 avto¬
busov in v sezoni veliko število
domačih in tujih turistov. Okvare
na tej cesti so pogostejše, ker je
bila cesta zgrajena leta 1912 in
nima dovolj trdne kamnite pod-
loge* in poteka po mehkem te¬
renu.

Tovariš Ponikvar nam je pove¬
dal, da je velika škoda nastajala
na cestah IV. reda po viharju v
lanskem letu, ko je Gozdno go¬
spodarstvo s težkimi kamioni vo¬
zilo velike količine hlodovine iz
gozdov. Najbolj so bile poškodo¬
vane ceste Fara—Metulje, Host¬
nik—Ravnik, in cesta do Podsliv-
nice. Trenutno imajo na »Gradi¬
šču-« razgovore z Gozdnim gospo¬
darstvom, na kakšen način bodo
ceste popravili, oziroma poravnali
škodo.

V zadnjem času so kupili nekaj
strojev, ki so namenjeni zgolj za
vzdrževanje cest. T6 je predvsem
izravnalna deska, ki jo priklju¬
čijo na traktor in služi za stru¬
ganje materiala iz robov cest na
sredino. Po dežju, ko je cesta mo¬
kra, pa jo koristijo celo za rav¬
nanje vozišča. Ker primanjkuje
delovne sile za kamnolome, so te
opremili z modernim drobilcem
in z mehaniziranim nakladanjem
gramoza v kamione. Na koncu
nam je šef cestnega oddelka po¬
tožil, da bi bile ceste IV. reda
potrebne še večje nege. vendar
imajo za vseh 131 km cest le 35
milijonov dinarjev, ki jih je na¬
menila občinska skupščina za to
dejavnost.

Turistična sezona se je pričela.
Zato smo se odločili, da ponatis¬
nemo ta turistični zemljevid iz
prelepega prospekta o Cerknici,
ki ga je lani izdala Občinska tu¬
ristična zveza Cerknica, Jezero je
žal že usahnilo, Grad Snežnik še
tudi ni odprt za javnost, prav ta¬
ko ne Križna jama, vendar pa še
je na našem območju kljub temu
dovolj privlačnosti za turista, pri
čemer seveda niso mišljene naše
ceste...

Tudi v naši republiki
organiziran avtostop

Pobudo za pristop k organizi¬
ranemu avtostopu je dalo ured¬
ništvo tednika MLADINA. Na po¬
svetovanju o akciji so sodelovali
tudi predstavniki Avto-moto zve¬
ze  Slovenije, Združenja šoferjev
in avtomehanikov, Počitniške zve¬
ze Slovenije, Centralnega komi¬
teja ZMS, Zveze  študentov Slo¬
venije, Centralnega komiteja
ZMS, Zveze študentov Slovenije
in predstavniki taborniške organi¬
zacije. Vsi so akcijo toplo pozdra¬
vili in tudi podprli.

Če hočeš postati lastnik avto-
stoparske izkaznice, kupi sobotno
številko mladinskega časopisa
MLADINA,' izpolni naročilnico, ki

je. v njem objavljena in skupno
z N. Din 2,50 \ in priloženo foto¬
grafijo pošlji na naslov Uredni¬
štvo MLADICE. Ljubljana, Tito¬
va c. 3. Že čez nekaj dni boš
prejel avtostoparsko izkaznico z
kuponi za 2500 km vožnje.

Lastnik avtostoparske izkaznice
je v primeru nesreče, v kateri bi
bil med samo vožnjo soudeležen
ali pa tudi poškodovan nezgodno
zavarovan. Zavarovanje traja od
1. septembra, izkaznica pa velja
do 31. dec. 1966.

Srečno vožnjo z avtostoparsko
izkaznico!

KAKO JE BREST POSKRBEL ZA ODDIH ?

Govori Jože Lipovec, predsednik IO sindikalne podružnice
kombinata Brest:

»Razen 8 milijonov dinarjev, kar podjetju ostaja kot na¬
domestila za K-15, je delavski svet namenil še 12 milijonov
dinarjev za oddih in rekreacijo. Da pa bi letos odšlo na dopust
več delavcev kot lani, smo se tudi letos odločili za regresiranje
dopustov članom kolektiva in njihovim ožjim svojcem. Višina
regresa pa se giblje med 1200 in 1700 dinarji dnevno — enako
za člane kolektiva in za svojce, razen otrok, ki dobijo le polovico
regresa. Pri tem naj povem, da bo po 1700 dinarjev na dan
dobil tisti naš delavec, ki zasluži na mesec manj kot 60.000 di¬
narjev, po 1200 dinarjev pa tisti, katerega osebni dohodek pre¬
sega 90.000 dinarjev.

V raznih počitniških domovih, kjer imamo pogodbeno rezer¬
virana ležišča, je lani dopustovalo 180 delavcev in njihovih
svojcev. Dosedanje prijave pa kažejo, da bo letos ta številka
vsaj še enkrat večja. Razen regresiranja dopustov zanimanje
nedvomno spodbuja še neka druga ugodnost. Dogovorili smo se
namreč o tem, da lahko naši delavci, ki letujejo v »naših« počit¬
niških domovih, poravnajo stroške dopusta v treh obrokih.«

mg

V skladu za šolstvo še
vedno ni dovolj denarja

kaj pa Čistoča mesta?

Občani Cerknice ne moremo
biti za primer, kako naj bo
urejena čistoča mesta. Smeti
in razni odpadki, konzerve, pa¬
pirji, steklo in podobno leži
povsod, tudi pred javnimi lo¬
kali, katere največ obiskujemo
mi in tudi turisti. Pravi se, da
imamo smetišča povsod »pri
roki«.

Krajevna skupnost Cerknica
je določila mesto za smeti na
Kamni gorici, vendar ta sme¬
tišča so prazna, neizkoriščena,
okoli določenih smetišč pa je
veliko manjših, črnih smetišč.
Občani Cerknice, ki vozijo
smeti in dodatni material, bi
se vendar morali držati dolo¬
čenega reda.

Nujno bi bilo, da bi krajevna
skupnost z delovnimi organiza¬
cijami že enkrat namestile po¬
sode za odpadke, ki bi morale
biti pred vsemi javnimi lokali
in drugod. Skrbeti bi morala
za redno odvažanje smeti na
smetišča. Prav tako bi morala
sanitarna inšpekcija občine te¬
mu vprašanju posvečati več
skrbi, povzročitelje nečistoče
prijaviti in kaznovati.

L. S.

Upravni odbor sklada za šol¬
stvo in Svet za šolstvo in kulturo
sta na svojih sejah razpravljala
o stanju sklada za šolstvo. Po
predračunu znašajo dohodki skla¬
da za šolstvo za leto 1966 2,015.815
novih dinarjev. Izdatki za finan¬
ciranje osnovnošolske dejavnosti,
za prevoze, za financiranje No¬
tranjskega zavoda za glasbeno
vzgojo »Fran Gerbič« Rakek, za
Dom igre in dela Cerknica in Sta¬
ri trg, za financiranje Zavoda za
prosvetno pedagoško službo
ter za druge stroške znašajo
2,635.000,00 N. Din. Izdatki so to¬
rej za 20.000,00 N. Din večji od
dohodkov. Poleg teh izdatkov pa
mora sklad poravnati tudi obvez¬
nosti do/ medobčinskega sklada za
financiranje strokovnega šolstva
v Ljubljani, ki skupno financira
77 šol, dijaških in vajenskih do¬
mov v skupnem znesku 598.000,00
N. Din. Razlika, oziroma primanj¬
kljaj znaša 619.000,00 N. Din.

Nekatere gospodarske organiza¬
cije a|dvajajo svoja sredstva v
sklad za šolstvo in sicer so do 20.
junija 100  " „ izpolnile svoje ob¬
veznosti in sicer: Kovinoplastika

Lož, Trgovsko podjetje »Škocjan«
Rakek, Elektrožaga Nova vas, Ri¬
bogojnica OBRH. Dimnikarsko
podjetje Rakek in Kmetijska za¬
druga Cerknica. Zavod za gojitev
divjadi pa je svojo obvezo izpol¬
nil 105%. LIK »Brest« Cerknica
mesečno odvaja svoja sredstva v
sklad in je svojo obvezo izpolnil
83,8 %, ostanek pa bo ta delovna
ojrganizacija nakazala skladu do
konca tega meseca.

Skupaj so delovne organizacije
do 20. 6. 1966 nakazale skladu

22.880.00 N. Din. Ostale delovne
organizacije izpolnjujejo svoje
obveznosti, vendar z zamudo ta¬
ko, da so odvedle v sklad od 16,4
do 66,7 %. Vodna skupnost Cerk¬
nica, Gostinsko podjetje Cerknica
in GG Postojna pa pogodb še niso
podpisali in tudi ne nakazujejo
sredstev, razen Vqdne skupnosti,
ki je v tekočem ietu nakazala le

205.00 N. Din.

Potrebno bo torej skladu za
šolstvo preskrbeti tudi sredstva za
financiranje strokovnega šolstva,
kateremu je Skupščina dolžna na¬
kazovati sredstva kot soustanovi¬
teljica. Kako to doseči?

-S.

NOVICE IZ BRESTA

Strokovni kadri Bresta so imeli v dvo¬
rani doma JLA V. Bloke dne 5. maja celo¬
dnevno posvetovanje, katerega se je ude¬
ležilo 29 delavcev iz raznih področij stro¬
kovnih služb po poslovnih enotah.

Pogovorili so se o delitvj dela na
komercialnem, organizacijsko - tehniškem,
splošnem in ekonomsko-finončnem področ¬
ju.

Ekonomsko-planski sektor redno Sprem¬
lja ter proučuje pogoje za popolni prehod
na 42-urni tednik. (Sedaj imajo prosto
vsako drugo soboto.) Kakor hitro bodo
doseženi ustrezni pogoji in sicer v okviru
predpisanih rokov za primarno proizvod¬
njo najkasneje do 1. julija in za finalno
ter ostale enote najkasneje do konca me¬
seca decembra letos, bodo izdelali pred¬
log, ki bo predložen komisiji za prehod
na 42-urni tednik v nadaljnjo obravnavo.

Že dolgo se čuti potreba po boljšem
in hitrejšem obveščanju članov kolektiva
v tovarni pohištva Martinjak. Da bi to
pomanjkljivost odpravili, je DS odobril
potreben znesek za nabavo aparature za
ozvočenje vseh proizvodnih prostorov.

Strokovne službe v sodelovanju z ustrez¬
nimi komisijami proučujejo možnost pora¬
sla osebnih dohodkov v primarni proizvod¬
nji. Na podlagi te študije bodo osebne
dohodke prilagodili oz. uskladili z osta¬
limi poslovnimi enotami kombinata.

S predavanjj je končal drugi letnik
učencev poklicne lesnoindustrijske šole, ki
so imeli pouk na matični šoli v Škofji
Loki.

Najboljše ocene na zaključnih izpitih
sta imela Peter Kraševec in Ivan Najger.
Učenci s'o razporejeni na ustrezna delovna
mesta v proizvodnji po poslovnih enotah,
kjer se bodo praktično priučevali do je¬
seni, ko se bo začel pouk v tretjem let¬
niku.

Koncert izseljenskega
pevskega zbora
»Zarja« iz Clevelanda

Slovenski delavski mešani zbor
»Zarja« iz Clevelanda slavi letos
50-letnico obstoja in je najsta¬
rejši slovenski pevski zbor v
Ameriki. Ta jubilej bodo člani
zbora proslavili z obiskom stare
domovine in nekaterimi koncerti
pri nas. Posebno letalo Adria-
Avioprometa jih bo pripeljalo na
letališče Brnik 29. junija. Zbor
šteje 22 pevcev, spremljalo pa jih
bo še okoli 60 naših izseljencev.
V Sloveniji bodo imeli tri kon¬
certe.

V soboto, 16. julija ob 20. uri
zvečer, bo koncert v domu TVD
»Partizan« v Starem trgu. Na
sporedu bodo ameriške in sloven¬
ske narodne pesmi, nastopili pa
bodo tudi solisti. Vstopnice bodo
te dni že v predprodaji na pošti.

Dirigent pevskega zbora je Jo-
sepina Turkman (starši iz Lipse-
nja), duša zbora pa je tenorist
Franc Kokal. Ogromno zaslug, da
društvo obstoja pa imajo tudi So¬
fija in Franc Ileršič s sinovi,
Franc in Ženi Fatur (Blo|čenova
iz Podcerkve) in drugi.

Za koncert pevskega zbora že
sedaj vlada zlasti med prebivalci
Loške doline veliko zanimanje,
saj se nam bo ponudila edinstve¬
na priložnost, da se po dolgih le¬
tih zopet srečamo z našimi rojaki
in jih pozdravimo v naši sredini.
Zato se opravičeno bojimo, da bo
dvorana doma TVD »Partizan« v
Starem trgu premajhna, da bi
sprejela vse, ki bi želeli slišati in
videti naše rojake.

Slavko Berglez

KMALU NOVI TEHNIKI
ZA PROIZVODNJO

V šolskem letu 1962/63 je bil pri DU
Cerknica formiran oddelek tehniške sred-
nje šole za odrasle, lesnoindustrijska smer.
Prvotno je bilo 26 slušateljev. Danes, ko
gredo predavanja proti koncu, jih je osta¬
lo stamo še 15. Drugi so študij prekinili ali
pa odšli iz podjetja na druga delovna
mesta.

V letošnjem letu bodo imeli še 290 pre¬
davateljskih ur in zaostale in redne izpite.

Diplomo bodo predvidoma opravljali v
mesecu februarju naslednjega leta. Brez
dvoma je tak način študija zelo težaven.
Slušatelji morajo poleg svojega rednega
dela na delovnih mestih obiskovati vsak
dan še štiriurno predavanje. Z namenom,
da bi študij prej končali, imajo občasna
predavanja tudi ob nedeljah.

Bošt

Stran 8

GLAS NOTRANJSKE

St. 4 — 1. julija 1966

RAZPIS

Delavska univerza Cerknica
bo v izobraževalni sezoni 1966/67
organizirala naslednje šole in tečaje:

ŠOLE:

Višja ekonomsko komercialna šola Maribor je pri DU Cerk¬
nica ustanovila sekcijo za izredni študij na VEKS Maribor.

V letu 1966/67 je DU prirejala za izredne študente VEKS
predavanja iz posameznih predmetov, izpite in konsultacije.
Tako bo tudi v bodoče nudila usluge izrednim študentom in je
pripravljena še naprej organizirati posamezne oblike izobraže¬
vanja za izredne študente VEKS. Rok prijave je 15. 9. 1966

Vse informacije dobite na DU Cerknica.

Ekonomska srednja šola: V soglasju z ESŠ Ljubljana bo
delavska univerza organizirala oddelek za odrasle. Šola traja
štiri leta. Pogoji za vpis: uspešno končanih 8 razredov osn. šole
in da je v delovnem razmerju. Predavanja in' izpiti bodo v Cerk¬
nici. Če bo prijavljenih dovolj kandidatov, bo začetek pouka
v septembru. Prijave sprejemamo do 1. 9. 1966. Vse informacije
dobite na DU Cerknica.

Osnovna šola za odrasle. V sodelovanju z osnovnimi šolami
na območju občine bo DU organizirala oddelke osnovne šole za
odrasle na območju občine, kjer bo prijavljenih dovolj kandi¬
datov. Pogoji za I. stopnjo (5., 6. razred) so uspešno končani 4
razredi osnovne šole, za II. stopnjo (7., 8. razre4) pa uspešno
končanih 6 razredov osnovne šole. Poseben pogoj je starost 17
let. Sola traja za posamezno stopnjo eno šolsko leto. Prijave
sprejemamo do 11. 9. 1966. Vse informacije dobite na DU Cerk¬
nica.

Šola za življenje: je posebna oblika izobraževanja mladine.
V obdobju mladosti često nastajajo življenjske krize zaradi ne¬
poznavanja in nerazumevanja smotra življenja. Zato bo DU
v jesenskem in zimskem času priredila posamezne cikluse pre¬
davanj na tistih območjih občine, kjer bo zadostno število zain¬
teresiranih slušateljev.

Šola za starše so posamezni ciklusi predavanj za starše in
ostale občane, ki jih zanima problematika vzgoje otrok in med¬
sebojnih odnosov v družini. V obdobju socioloških sprememb in
novega načina življenja so starši velikokrat v dilemi glede
vzgoje otrok. Šola za starše bo lahko veliko pripomogla staršem
k pravilnemu usmerjanju vzgoje. Predavanja bodo organizirana
na območju občine povsod tam, kjer bo zato interes.

TEČAJI:

Tečaj italijanskega jezika. Zaradi razvijajočega se turizma
na našem območju in čedalje pogostejših srečanj z italijanskimi
gosti, oziroma našimi obiski Italiji, marsikateri občan pogreša
vsaj osnovno znanje italijanščine. Zato bo DU v tej izobraže¬
valni sezoni organizirala osnovni tečaj italijanskega jezika v
Cerknici. Priporočamo občanom, da se prijavijo na nekajme¬
sečni tečaj italijanščine.

Tečaj nemškega jezika. Če bo zadostno število prijavljenih
kandidatov, bo prirejen tečaj nemškega jezika.

Tečaj angleškega jezika začetni ali nadaljevalni, če se pri¬
javi zadostno število kandidatov.

Tečaj o korespondenci in pravopisju. Potreba po sodobni ko¬
respondenci in pravilnem pravopisju se zlasti čuti v javnih
službah in administraciji gospodarskih organizacij. Tečaj kore¬
spondence bo v veliki meri pripomogel posameznim službam
pri uspešnejšem opravljanju administrativnih poslov.

DELAVSKA UNIVERZA CERKNICA

ODMEVI

Morda bo prišlo prav...

Ali redno bereš Glas Notranj- ostala že brez korenčka, solate,
ske? Kaj pogrešaš v njem? Kaj sadja ...
svetuješ uredništvu? Ali si sam ~
že napisal kak članek, vest, pred¬
log, kritiko ali pohvalo? Zakaj
ne?

Te besede so marsikoga spod¬
budile, da je prejšnjo številko
Glasa Notranjske temeljiteje pre¬
bral ter morda tudi pomislil, da
je z izdajanjem takega glasila
precej dela. Žal pa je največkrat
tako, da vsak raje odšteje dro¬
biž, kupi časopis, kakor pa. da
bi se malce potrudil in vsaj ne¬
koliko pripomogel da bi naše
skupno glasilo resnično postalo
glas Notranjske, vasi in trgov od
vznožja Slivnice in Javornikov.

Križne in Račne gore, kakor tudi
Bloške planote in drugih krajev
tega koščka slovenske zemlje.

Začnimo od začetka: Kaj po¬
grešaš v Glasu Notranjske?

Verjetno ne bi bilo napačno,
da bi se nekje med stranmi gla¬
sila našlo nekoliko prostora za
rubriko, ki je nekoč že obstajala:
za spomine, zapiske in morda
kronike različnih avtorjev iz naj¬
bolj črnih dni naše zgodovine —

II. svet. vojne. Materiala za tako
rubrikoi prav gotovo ne bi tako
hitro zmanjkalo, saj so spomini
na velike dogodke pred dvemi
desetletji še vedno sveži, živi in
boleči na drugi strani pa zopet
veličastni in bogati zato, ker je
takratno delo rodilo plodove, ka¬
tere danes tudi uživamo.

Kaj svetuješ uredništvu?

Glas Notranjske je dobro ure¬
jen, za kar gre prav gotovo za¬
sluga uredniškemu odboru, dobro
pa bi bilo okrepiti korekturo član¬
kov. Naj naštejem samo nekaj
drobnih napak, ki so v prejšnji
številki marsikoga zbodle v oči:

Takoj na prvi strani pod sliko v
desnem zgornjem kotu je pod¬
pis: Štafeta mladosti v Cerknici.

Marsikdo pa je lahko opazil, da
je posnetek napravljen v Ložu
pred spomenikom NOB. Tudi čla¬
nek pod sliko vsebuje več po¬
manjkljivosti.

Glasilo naj bi prinašalo izključ¬
no vesti in novice, ki so resnične.

Poglejmo samo članek objavljen
v 3. številki na 7. strani, kjer av¬
tor pravi, da je cerkniška zele¬
njavna trgovina vsak dan bolje
založena s temi artikli. Ne vem,
če bi se vse cerkniške gospodinje
strinjale s tem. Marsikatera je

Kavno tako bi bilo prav ce
športni dopisniki ne bi kar sami
od sebe premeščali tekmovalce iz
Cerknice v Grahovo ali pa jim
celo brez vednosti matičnega ura¬
da spreminjali imena.

Ker pa pravi slovenski prego¬
vor, da pride za dežjem tudi son¬
ce, je potrebno napisati tudi ne¬
kaj pohvalnih besed, saj tako za¬
hteva že sam naslov. Pohvalno
je namreč tudi to, da zaide v ča-

Janez Kranjc, trafikant v Cerkni¬
ci — Iz skicirke akademskega sli¬
karja Lojzeta Perka

sopisne stolpce tudi beseda o kul¬
turnem življenju na Notranjskem,
beseda z ljudmi in o ljudeh, ki so
nosilci kulture vsakega naroda.
Vprašanje je le ali morda ni še
nekoliko prostora, na katerem bi
našli razvedrilo tudi tisti, ki lju¬
bijo domačo vezano beesdo.

Naj na koncu napišem še skro¬
men predlog.

V zadnji številki smo opazili,
da sta bili zadnja in predzadnja
stran natisnjeni z manjšimi črka¬
mi, kakor pa ostale. To zgovorno
priča, da je materiala za objavo
dovolj in da ga ostaja še za na¬
slednjo številko, kar je razvidno
tudi iz opombe samega uredni¬
štva. Morda ne bi bilo napačno,
če bi časopis razširili na 10 strani,
čeprav bi to podražilo izdajanje
glasila, vendar bi občani poveča¬
nje svojega lista podprli in rade
volje pri nakupu dali kovanec
več.

Jurij Salehar

USPEH V ZADNJIH DVEH KOLIH

Lestvica ljubljanske podzvezne

Člani

Še letos
nova pekarna
v Rakeku

Pred dnevi je začelo SGP »Gra¬
dišče« iz Cerknice graditi novo
pekarno na Rakeku, ki bo stala
poleg Narodne banke v obstoje¬
čih skladiščih. V objektu bodo
tudi skladiščni prostori Trgovske¬
ga podjetja »Škocjan« iz Rakeka
in trgovina s kruhom in pecivom.
Občinska skupščina, ki je inve¬
stitor te gradnje, je za letošnje
leto najela kredit okrog 50 mili¬
jonov pri Komunalni banki v
Ljubljani. Za ta denar bodo zgra¬
dili zgradbo do strehe, tako da
bo enonadstropna in visoka kot
obstoječa zgradba sodišča. Pe¬
karno pa bodo popolnoma uspo¬
sobili, tako da bo še v letošnjem
letu lahko začela s peko.

Rakovčani se pekarne zelo ve¬
selijo, saj je to že večletna nji¬
hova želja Doslej so kruh dobi¬
vali iz Starega trga ali Logatca,
ki pa je bil pogosto slabše kvali¬
tete zaradi prevozov. Ko bo pe¬
kama na Rakeku dograjena, bo
preskrba s kruhom v naši občini
dokaj dobra saj bodo poleg nje
še naprej pekli tudi v cerkniški
in starotrški pekami.

-mir

Nogometaši Rakeka so v zad¬
njih dveh kolih popravili slab
vtis, ki so ga zapustili s stalnimi
porazi na domačem terenu in na
tujem. Zanimivo je to, da je mo¬
ral poživiti napad vratar T. Ur¬
bas, ki je bil najbolj zaslužen za
prvo zmago v pomladanskem pr¬
venstvu, saj je na tekmi proti
Dobu zabil kar tri gole, v kateri
so Rakovčani zmagali s 4 :3.

Ta tekma je bila ena najbolj
dramatičnih, kar so jih odigrali
rakovški nogometaši v letošnji
sezoni. Domačini so vodili že z
2 :0 in vse je kazalo na katastro¬
fo gostov. Toda nogometašem Do¬
ba je kmalu zmanjkalo sape in
tako so Rakovčani izenačili. Do¬
mačini pa so še enkrat povedli
in v finišu dvoboja so gostje ize¬
načili z golom Dušana Arka in
zmagali z golom, ki ga je dosegel
Tone Urbas. V zadnji tekmi pa je
NK Rakek premagal Induplati iz
Jarš z rezultatom 3:1.

S SEJE PREDSEDSTVA ObSS

Na zadnji seji predsedstva občinskega
sindikalnega sveta Cerknica so obravna¬
vali tudi problematiko delovanja podružnic
v družbenih službah. Ugotovili šo,  da po¬
družnice slabo delujejo predvsem zaradi
malega števila članstva. Sklenili so, da
bo posebna komisija ugotovila vse vzroke
tega stanja, posebno v šolah. O tem bo
razpravljal plenum In ukrenil potrebno za
izboljšanje dela.

Nogometna sezona 1965/66 je
zaključena in sedaj lahko oceni¬
mo oba moštva, ki sta nas zasto¬
pala v tem tekmovanju. Dosežen
rezultat je realen glede na vlo¬
ženi trud posameznikov kot celot¬
nih ekip, ki so ga pokazali s tre¬
ningom. Ni pa realen glede na
dejanske možnosti posameznikov,
ki bi z boljšim in bolj organizira¬

nim treningom lahka nedvomno
več dosegli. To še posebej velja
za mladinsko moštvo, kateremu
manjka samo trda trenerjeva ro¬
ka, saj so mladi pokazali na posa¬
meznih tekmah bolj duhovit no¬
gomet kot članska vrsta. Toda sa¬
mo talent ni dovolj za doseganje
večjih uspehov.

Peter Kovšca

Ofa/ešlwcdci

KINO CERKNICA
Program za julij 1966

2. VII. ob 20. uri: sovj. film
Brezpravna umetnica; 3. VII. ob
16. in 20. uri: ameriški film Mefl
jastrebi; 4. VII. ob 16. in 20. uri:
jugdslov. film Moški izlet; 7. VII.
ob 20. uri: švedski film Ženske
čakajo; 9. VII. ob 20. uri: romun.
film Portret neznanca; 10. VII. ob
16. in 20. uri: francoski film Grof
Monte Cristo I. del; 14. VIJ. ob
20. uri: ital. film Dekle iz Parme;
16. VII. ob 20. uri grški film Eiek-
tra; 17. VII. ob 16. in 20. uri:
francoski film Grof Monte Cristo
II. del; 21. VII. ob 20. uri: ameri¬
ški film Zlati Cadillac; 22. VII. ob
16. in 20. uri: jugoslov. film Člo¬
vek iz hrastovega gozda; 23. VII.
ob 20. uri: ameriški film Raztre¬
seni profesor: 24. VII. ob 16. in
20. uri: ameriški film Streli po¬
poldne; 28. VII. ob 20. uri: franco¬
ski film Skrivnosti kabareta; 30.
VII. ob 20. uri: jugoslov. film Ne
joči Peter; 31. VII. ob 16. in 20.
uri: ameriški film Triumf Mihaj-
la Strogova.

KINO STARI TRG
Program za julij 1966

6. VII.: Lažni Bill, ameriški; 9.
in 10. VII.: Na sever proti Aljaski,
ameriški; 13. VII.: Lito valovito,
jugoslovanski; 16. in 17. VII.: Gu¬
li ver jeva potovanja, ameriški; 20.
VII.: Nevesinska puška, jugoslo¬
vanski; 23. in 24. VII.: Plaža že¬
lja, ameriški; 27. VII.: Dokažite
alibi nemški; 30. in 31. VII.: Za¬
konski vrtiljak, ameriški film.

Predstave: ob sredah in sobo¬
tah ob 20. uri, v nedeljo ob 15.
in 20. uri.

KINO DOM JLA

VELIKE BLOKE

Program za mesec julij 1966

3. (nedelja) ameriški barvni film
Napad pred zoro; 6. (sreda) do¬
mači film: Zarota; 10. (nedelja)
ameriški barvni CS film: Enajst
veteranov; 13. (sreda) francoski
CS film: Juie s  in Jym; 17. (nede¬
lja) nemški barvni CS film: Pe¬
sem o pisanem balončku; 20. (sre¬
da) italijanski V V film: Smrt pri¬
haja iz vsemirja; 24. (nedelja)
domači film: Ešalon Dr. M; 27.
(sreda) italijanski film: Tovariši;
31. (nedelja) nemško jugoslovan¬
ski film: Skrivnosti Orienta I. del.

Predstave ob nedeljah ob 16. in
19.30, v sredah ob 20. uri.

MALI OGLASI

Občani obiskujte knjižnico v

Cerknici. Odprta je vsak dan od
14.—17. ure.

Delavska univerza
Cerknica

Prodam NSU-Prima V v brez¬
hibnem stanju. Ponudbe pošljite
uredništvu pod »Zelo ugodno —
1700 N. Din«.

Izhaja mesečno — Izdaja Ob¬
činski odbor SZDL Cerknica —
Urejuje uredniški odboir, ki ga
sestavljajo: Slavko Berglez,

Danilo Mlinar, Janez Logar,
Mihael Mišič, Srečo Lončar,
Janez Obreza, Milan Strle, Pe¬
ter Kovšca, Slavko Tomič,
Stefan Bogovčič, ing. Božidar
Rajčevič, Slave Kočevar, Stan¬
ko Janež, Srečo Krašovec, Mi¬
lan Govekar in Milan Živko-
vič — Glavni in odgovorni
urednik: Danimir Mazi — Teh¬
nični urednik: Danilo Domanj-
ko (»Delavska enotnost«) —
Naslov uredništva in uprave:
»Glas Notranjske«, Obč. odbor
SZDL Cerknica — Žird račun:
NB Rakek, 5051-678-108 — Let¬
na naročnina je 6 N. Din (600
starih dinarjev), posamezni iz¬
vod 50 par (50 starih din) —
Tiska tiskarna Učnih delavnic
Zavoda za slušno in govorno
prizadete v Ljubljani