193. številka.
[ Ljubljana, v soboto 22. avgesta 1903.
3XXVI. leto.
i
I
I
!f?!aia2«V8ak da* avačer, iramfii  nedelje in praznike, ter  velja po poitl prejema* aa avatro-^»rafca ea tae leto att> K.,      pcil -tu lb K  « četrt leta H K 6U h, za eden mesec S & 30 h.  Za LJubljano * ...m.iaojem
a« dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden meneč 2 K    Kdor hodi aam ponj, » celo leto 82 K.      po* leta 11 K; za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. - Za tuje de*«i» tolika
reC kolikor scaBa poštnina. — Na naroCbo brez istodobne vpoBilJ*tve naročnine ae ne ozira. - Za aananlla pladnje ae od peujroatopne petit-vrst* po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, to p.- * h, C« «e trikrat ali večkrat tiaka, — Dopisi naj ae 5zvoW firankovati. - Bokopisi ae ne vračajo — Uredalotvo I« »prevnlitvo je na Kongreanem trga St. 12. - OpravmBtvo naj se blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, oanan'1*
t. j. administrativne stvari. — Vbod v aredntStvo je sr Vegove ulice §t. 2, vhod v apravnifitvo pa e Kongresnega trga St. 12.
Posammt fttevilke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
M
Slovenski Narod11 telefon St. 34.
Nekoliko odgovora dvor. svetniku Francu Šuklje tu.
V svojem kandidatnem govoru, kojega je r Slovenec" priobčil dne 14. avgusta in o kojem bizantiniČno-pleonastično trdi, da je na zbrane zaupnike napravil nepopisen vtisk, spominjal se je gospod dvorni svetnik tfuklje tndi mene. S polnim imenom, a ne posebno laskavo, in, kakor se tolažim, tudi ne posebno objektivno! Naravno je, da moram odgovoriti. Zakasnil pa se je odgovor zategadelj, ker mi je, bivajoČeruu v tujini, govor rnepopisnega vtiska" jako pozno dosel v roke.
Prestopivši k stvari sami, dotakniti se mi je pred vsem osobnih napadov, s katerimi si je Suklje skušal pridobiti ljubezen navzočih duhovnih pomočnikov. Tožil je, da ni bil tako previden, „da bi si bil poiskal kako bogato nevesto, in da onega talenta ni imel, ki ga je občudovati pri gotovih naprednih politikih, talenta, vsled kojega ume na jako umeten način združevati plamteče narodno navdušenje s prav praktično oskrbo lastnih interesov in zelo ginljivim ozirom na lastni žep"-Ta trivijalna tirada me nikakor ne bode prisilila, da bi se na tem polju spuščal z govornikom v kako nadrobno polemiko. Dovoljeni naj mi bodeta samo dve kratki opazki.
Prvič, da ga slovenska mati še ni rodila sina in ga tudi v bodočem stoletju ne bo rodila, ki bi imel — kakor Snklje — v materijalnom oziru se zgolj svojemu političnemu delovanju zahvaliti. Tak mož dela pametno, če vsaj v kandidatnih svojih govorih, kakor grob molči „o ginljivih ozirih na lastni žep". V tem pogledu mi pač ni treba še kaj več omenjati!
Druga opazka radi žene, radi bogate neveste! Tudi France Šuklje bi moral imeti občutek, da kaže ne samo o slabem okusu, nego pred vsem tudi o slabi vzgoji, če človek na javnem shodu ženo svojega političnega nasprotnika v diskuzijo privleče. Sicer pa ima vsak mož ženo, kakor jo je vreden.
S tem pa nimam ničesar nemilega v mislih proti blagi gospej, katero si je svoj Čas dvorni svetnik Šuklje „za nevesto poiskal", da rabim njegove lastne besede. Trpela je že veliko po britkih in nezasluženih vdarcih krute usode, zategadelj ji želim, da bi njen soprog svojih dosedanjih načel v ljubezni in zvestobi sploh ne menjal, najmanj pa menjal tako brzo in pogosto, kakor menjava politična svoja načela! Tukaj bodi dognano poglavje, ki je itak predelikatne narave, tako, da morajo k večjemu slabo olikani kaplani svoje veselje imeti, ako se jim kaj tacega prede v kandidatnem govoru ! Eno pa  je   istina!   Nepopisen je
vtis    kandidatnega govora
dvornega
svetnika Franca Sukljeta! Za njegove nekdanje prijatelje — blagor tebi, Janko Kersnik, da nisi doživel tega trenutka! — nepopisno mučen. Gledati moža, ki je oblagodarjen z obilimi bogatimi darovi, ki je vsled tega v javnosti dosegel stališče, kakor malo kateri Slovenec, tako, da bi lahko v miru in Časti preživel stara svoja leta, gledati tacega moža, kako na odru pred povabljenim občinstvom sam sebe mori, je gotovo mučno! Tem mučnejše, ker se človeku nehote usiljuje misel, da ta samomor ničesar drugega ni, nego gola in prav cinična komedija. Sklicuje se sicer Suklje, „da je slehernemu človeku dovoljeno menjati svoje nazore ter predrudačiti svoje prepričanje". Mogoče, in če se ne motim, je že knez Bismarck nekaj enacega spregovoril. Ali vzlic temu je vsako pre-levljenje nekaj težavnega, in še o gadu se trdi, da ima bolečine, kadar mu je v spomladi menjati kožo! Živimo v časih, ko nikdo več, ako jezdari proti Damasku, ne začuje glasu iz oblakov : Savel, zakaj me preganjaš ? Ti časi so minuli in omenjeni glas je vtihnil! Kdor dandanes iz Savla Pavel postane, čul je prej kot ne kak drag glas, premotili so ga skoraj gotovo „kaki gin-] ji vi oziri" tega ali onega značaja. Z eno besedo, malo je krščenih Židov, ki bi s krstom tudi svojega pohlepnega in grdega   Žida  odložili.   Tako je na
svetu in nič drugače! Sicer je pa tudi najdobrovoljnejšemu človeku sila težko si predočiti, da bi mož, ki je opazoval veliko življenja, ki si je v tem življenju pridobil mnogo skušenj ter si pridobil predvsem tudi lep kos svetovnega naziranja, da bi tak mož, ko je enkrat doživel petinpetdeseto svoje leto, z eno samo potezo prečrtal svojo preteklost ter zmetal na smetišče vse svoje nazore, za katere se je do tedaj neprestano boril, za katere je pisal, govoril in živel! Kaj tacega je mogoče pri nezrelem mladeniču, po katerem še vse kipi, in kateri še le išče pravih pojmov o politiki in sploh o vsem! Ne rečem, da bi ne bilo pravih in resnih konvertitov. Ali ti svojega razkoženja in prelevljenja niso vlačili po variete-glediščih; lepo ponižno kot novo vstvarjena vijolica so cveteli v skritem kotu božje cerkve, ter na tihem dajali hvalo Kristu, da jih je prešinil s posebnim žarkom svoje milosti. Tudi Šuklje trdi, da ga je tedaj, ko mu ni hotel pritrčati v skledo pečeni mandat dolenjskih mest, prešinil poseben žarek Kristove milosti. Nikakor pa ni bil pri tem podoben ponižni vijolici; če ga že smem potisniti v botaniko, primerjal bi ga naj raje žolti trobentici, ki spomladi prav vsiljivo pokriva vse bregove. Prav marljivo je namreč trobental o svojem novorojenem katoliškem prepričanju, pričel je globoke poklone napravljati pred vsakim znamenjem tik ceste, kmete je zbiral po gostilnah, da je „na-prej molil", in če je bila procesija v Šmihelu, vdeležila se je je vsikdar Franceta Sukljeta dvorno-svetniška uniforma. Z eno besedo: gospod mož je silil pred oltar, in sicer tako, da je moral to vsakdo v cerkvi opaziti. To je Suklje hotel imeti, prezrl pa je pri tem hudiča, sedečega nad prižnico pod cerkvenim stropom. In ta peklenski poštenjak, opazivši novega romarja pred altarjem, podal se je v smeh, da se mu je kar zibal obraščeni trebušček. Verujte mi, bolj se je smejal nego takrat, ko je mrcvaril nesrečnega Janeza Hruško v božjem hramu! In mi naj bi prisezali na pristnost katoliško-narod-nega   prepričanja   dvornega svetnika
Franca Sukljeta? Mi, ki moža poznamo j I do srca in obistij, ki smo vso njegovo j I preteklost opazovali, ter morali tudi gledati, kako je končno pred katoliške zaupnike privlekel lonček, v katerega je vsadil nežno cvetko svojega sedanjega, in morda ne zadnjega prepričanja rekoč: gospodje možje, glejte, kako vidno raste katoliško cvetoča rožica mojega   „pristnega" prepričanja!
Ne, v tem pogledu ne prevzamemo niti najmanjšega poroštva, pač pa se smejemo z vragom nad prižnico, dasi radi priznamo, da bi morali prav za prav jokati, in z nami bi morali jokati vsi katoliški dušni pastirji, ker so morali tako merino-ovČico sprejeti v svoj hlev. Pač res, v zgoraj omenjeni pristnosti gospod Suklje nikogar ne bode prepričal, k večjemu svoje otroke, katere ima pod očetovsko svojo oblastjo, glede kojih pa se skoraj bojim, da bodo svoj Čas, ko prihajajo molit na gomilo pokojnega očeta, gojili gorko željo, da njihov roditelj ni bil tisti amorfni značaj, kot je bil v resnici. Čemu sem vse to zapisal ? Da bi osobno žalil svojega sedanjega političnega nasprotnika? Kaj tacega mi ne prihaja na misel. Čemu še žaliti človeka, ki je kakor sv. Vid dne 13. avgusta zagazil v vrelo olje, koje ga bode peklo vse dni, kolikor jih ima še živeti! Hotel sem v kratkih, a ostrih potezah narisati podobo dvornega svetnika Franca Sukljeta, kakor je dandanes. In to podobo hotel sem njemu samemu pred oči postaviti, ne v namenu, da bi se popolnoma spoznal samega sebe, temveč zgolj v namenu, da bi se možu, ako opazuje polito svojo podobo vsaj toliko oči odprle, da bi se za bodoče, opustivši vsako dvorno svetniško ošab-nost, oklenil z njegovim sedanjim razmeram odgovorjajočo ponižnostjo izreka : Ne sodi, da ne bodeš sojen ! V svojem kandidatnem govoru je mene ostro in kruto obsodil, ter je s tem, kakor piše „Slovenec", zbrane tonzuri-rane fantiče prisilil h glasnemu odobravanju. V teh ostrih in krutih napadih vidim legitimacijo, da sem smel zapisati, kar sem v predstojećem za-
pisal. Šuklje naj ne sodi, da ne bode sam sojen ! To je najboljši svet, kojega objektiven človek, kakor sem jaz, gospodu dvornemu svetniku pri ti tužni epizodi njegovega življenja dati more. Morda se ga le prime ta svet, ker bo moral v prihodnje, ako bo hotel vsaj za silo živeti, mnogo, mnogo apelovati na prizanesljivost in usmiljenje slovenske javnosti. S tem bodi dognano tudi to poglavje!
Program, kojega je Šuklje pred svojimi sedanjimi volilci razvil, skrpan je po navadni šabloni. Ničesar izvirnega ! Kje tudi vzeti, ko so naši klerikalni agrarci vse to že do kosti oglodali. Kar je podal Šuklje, vse to nam je že neštetokrat pravil dr. Šusteršič? morda v boljši in živahnejši obliki. Novo pečeni „katoličan" se hoče potruditi, da se podražita ječmen in pšenica, kar je ljubko zazvenelo na ušesa navzočim gospodom duhovnim pastirjem, ker se potem podraži tudi kolektura. In to je glavna stvar za to gospodo! Narod v svoji pretežni večini pa ima morda vendar nekoliko interesa na tem, da se žito ne podraži. Da pri razvitju svojega programa Franc Suklje svojega ..Kamna" ni zamolčal, je samo ob sebi umevno. Pripovedoval je „gospodom možem", da je sedaj gospodar na svojem posestvu, da tak praktičen kurz ni napačen, in da na lastni kožijspoznava, kako se godi našemu poljedelcu. Oj ti ljuba koža ti, Če ti leto za letom rode cesarske kase gotovo pšenico, katere nobena toča stolči ne more, potem preklicano malo Čutiš, kako se godi našemu poljedelcu! Da se niso pri ti dvornosvetniški frazi pričeli glasno smijati, dokaz je o veliki najivnosti navzočih „gospodov mož!"
Kakor hoče pšenico podražiti, tako hoče g. Suklje prestrojiti preokorno in vrh tega mnogo predrago državno upravo. Težaven posel za njega, ker bode moral v prvi vrsti delati na to, da se pred časom ne upokoje za delo še popolnoma zmožni cesarski uradniki!
Tudi Slovenec in Slovan hoče g. Suklje postati v parlamentu! Govoril sem z ljudmi,  ki  so bili  mnenja, da
Gosli.
Kriminalistična studija.
„Jean, tragen S' den Garten aussa, der Herr mocbt draussen sitzen !" Tako je zaklicala podjetna, dobrorejena in rudečelična posestnica dunajske gostilne -pri treh pajkih", zarožljala s ključi, uprla obe roki v precej obilen bok in gledala za zalim in ličnim gospodom, ki je vstopil mej tem v senco in gledal, kako je donašal natakar oleandrova drevesca, je postavljal v vrsto in privlekel med nje in hišno fronto težko mramornato mizo. Ko se je vsedel gost, vprašal ga je, globoko se mu pokloni vši, po njegovi želji.
Ta pa je naročil steklenico Vi>s-lavca in jedilni list, potem je položil etui z goslimi, palico in svoj novi moderni cilinder pred se na mizo ter si izbral fino večerjo. Nato je vzel v roke humorističen list, nervozno brskal po njem, zdajpazdaj zasrknil malce vina, odložil list in nestrpno bobnal s prsti po mizi.
Pri oknu prvega nadstropja pa se je kmalu pokazalo dvoje dekliških glav,
ena plavolasa, druga črna. Bili sta to hčerki gostilničarke - vdove v starosti 16 in 17 let, ki sta radovedno pogledovali malo nervoznega gosta.
Bil je to krasen, kacih 28 let star Človek, vitkega in vendar polnega stasa, imel je pod nosom malo dražestnih, Črnih brkic, kakor pesa rudeči polni ustni in kakor repa bele zobe. Obraz je bil skrbno obrit, lasje pa so se mu vsipali v gostih črnih kodrih daleč po ramenih in po čelu, tako da jih je moral vedno z nova popravljati, da mu niso zakrili njegovih oči. Te oči pa so bile nebeško lepe! Obrvi in dolge trepalnice so bile črne kakor oglje, oči pa modre kakor ažurno nebo in globoke kakor gorsko jezero, obrobljeno z visokimi gorami.
Počasi in z vžitkom je poveČerjal, pustil v drugi steklenici polovico vina, plačal z bankovcem za 50 K, dal vsakemu natakarju po 1 K napitnine in prosil, naj pride gostilni čarka k njemu. Tej je povedal, da je virtuoz pri dvorni operi, da pa ne gre takoj * domov,* ter jo prosil, naj mu spravi gosli, v dokler ne pride sam po nje. Pristavil je, naj dobro pazi nanje, ker so zelo stare in silno drage. Gostilničarka je sama vzela gosli, trije ^natakarji so planili po palico
in cilinder ter se neprenehoma priklanjali kakor stope, gost pa je hladno pozdravil ter odšel lahkih urnih korakov, nato pa se naglo obrnil in ozrl v okno v prvem nadstropju, od katerega sta se hitro umaknili obe deklici s pritajenim smehom.^
Komaj je bila gostilničarka v drugi sobi za goste, že sta priskakljali obe deklici in oblegali mater z neštetimi vprašanji, da jima je komaj odgovarjala. V živem pogovoru je položila gosli na malo, s prtom pogrnjeno omarico, kjer jih je konečno tudi pozabila.
Proti polnoči pa pride v ravno to sobo drug, salonsko oblečen gospod, ki je bil za kacih 15 let starejši od prejšnjega in ki je imel tudi dolge umetniške, toda sivo melirane kodre. NaroČil si je steklenico sekta in ga srebal malomarno. Ker ni bilo v tej sobi nobenega druzega gosta, vstane Čez nekaj časa, odpre etui, vzame gosli in začne sprva kakor za poskušnjo poigravati, potem pa se razvname in kakor v misli zatopljen igra sicer piano, toda tako krasno, da so prišli domačin in gostje iz prve sobe na prag in so zamaknjeno poslušali.
Ko je odložil gosli, je povabil gostilni Čarko, naj prisede k njegovi mizi,
zahteval še eno steklenico sekta, nalil sebi in gostilni čarki, in ji napil. Potem je vzel brez vsacega uvoda iz listnice bankovec za 1000 K, porinil ga pred gostilničarko in rekel: „Tukaj imate za gosli, jaz jih vzamem". Gostilničarka bi bila kaj rada pograbila denar, pa je morala priznati, da gosli niso njena last. Zgovorno in hitro pa je dostavila, naj pride v par dneh, da bo vprašala lastnika in da dobi gosli za 1000 K gotovo, ker toliko pač niso vredne. Nekako dvoumno je prikimal gost, da so   mu   zavihrali   dolgi   kodri okrog
glave, in se nasme
linil.
Nekaj časa sta še pila z gostilničarko, potem pa se je odpravil umetnik in stisnil pri odhodu gostilničarki, ki ga je blebetaje spremila do hišnih vrat, bankovec za 50 K v roko in šepnil: „Glejte, da dobim te gosli za 1000 K, vaša škoda ne bo !"
S tem je odšel zadnji gost iz gostilne, in hlapec je zaprl in zapahnil hišne duri.
Gostilničarka je po zavžitem sektu takoj zaspala in sanjala, kako bo zaslužila pri teh goslih par stotakov in jih naložila za hčerki k onim prište-denim tisočakom, katere ima v hranilnici. Iz teh prijetnih sanj je ni moglo
r
zbuditi niti njeno lastno glasno smrčanje niti polglasni šepet njenih hčerk, ki sta, dasi zbujeni, sanjali o lepih črnih kodrih in modrih očeh in ugibali, koliko dote bo „on" zahteval od svoje neveste.
Minilo je par dni, potem pa se zglasi nekega jutra okoli desetih umetnik I., lastnik goslij, povžije mal za-jutrek, popije steklenico Voslavca, plača in zahteva svoje gosli.
Zgovorna gostilničarka je hitela pripovedovati, da bi ona rada kupila kake dobre gosli za svojega nečaka in da je pripravljena dati za nje, če ni drugače, tudi 50 K. Skrbna mati dveh hčerk sije namreč mislila, da bo dobila gosli za tistih 50 K, katere je bila dobila kot darilce od umetnika II., kupnino v znesku 1000 K pa bo kar vtaknila v žep.
Umetnik I. se je namuznil in rekel povsem mirno, da so njegove gosli vredne 20.000 K, da jih pa tudi za to ceno ne da, ker si služi ž njimi kruli pri dvorni operi.
Gostilničarka je osupnila in bolj iz navade kakor iz prepričanja plaho ugovarjala, da ni mogoče, da bi bile gosli tako drage, na kar ji je pripovedoval on o goslih,  ki so še mnogo
slovanstvo v kolikor se je do sedaj kazalo na njem, ni bilo posebno visoke cene. Dalje je na svetu tako, da se c. kr. dvor. svetništvo in slovanstvo primeroma z isto ljubeznijo objemata kakor ogenj in voda. Morda bode pri Sukljetu drugače. Nekaj poroštva nam daje za to okoliščina, da je gospod dvorni svetnik zopet podal se v politično karijero kot nekaka senca g. dr. Ivana SusteršiČa, ki je tudi velik Slovan, ne sicer pred svojim srcem, pac pa pred svojimi volilci! Nekdaj, ko sem o Sukljetu in njegovi jekleni značajnosti imel še druge pojme, nego jih imam dandanes, govoril sem s poslancem mladočeške stranke, ter omenjal, da bi morda ne škodilo, če bi se Suklje zopet udeležil političnega delovanja. Trpko mi je odgovoril: Pustite nas pri miru s tem dvornim svetnikom! Kolikor časa je tičal v parlamentu ni bil dru-zega, nego vesten agent vlade, in v odsekih bil je bolj fiskaličen od finančnega ministra samega! In res, ko bi se najnovejšemu katoliškemu kandidatu stavilo vprašanje : kaj je v dobi, ko je še sedel v parlamentu storil za slovanstvo? bil bi to trd lešnik za njega, in Če bi ga hotel streti, moral bi vzeti mnogo težji kamen v roke, nego je kamen, na kojem sedaj gospodari!
Sicer pa kakor rečeno, [Sukljetov program se suče v mejah navadne šablone. Obljuba pri obljubi, kakor luknjica pri luknjici na slamnati strehi! Ko bo pa enkrat imel o vspehih poročati, godilo se bode dvornemu svetniku prej kot ne ravno tako, kakor se je godilo pokojnemu Ivanu Vencajzu, ki je vse svoje vspehe zedinil v vsklik: drngo leto prične se z zgradbo črnuškega mostu! In s tem naj sta potem rešena slovenstvo in slovanstvo!
Še nekaj ! Tudi ljudskega šolstva spominjal se je Suklje v svojem govoru : s ponosom je namreč opozarjal navzoče, da je že pred 14 leti v parlamentu zagovarjal — versko ljudsko šolo. Je tudi nekaj ! Hvala Bogu, čez 1-4 let vse prav pride !
V enem oziru pa je kandidatni govor mojega nekdanjega prijatelja jako pametno spisan; naravnost zvito preračunjen je ta govor, pri Čemer se je gospod govornik očividno opiral na kratko pamet in nerazsodnost svojih novih volilcev. Kdor pazuo prečita ..govor nepopisnega vtiska", dobi nehote vtis, da je Šuklje mož previdnosti, in da tudi pristno katoliško prepričanje ni izgnalo iz njega starega lisjaka, kije od nekdaj tičal v njem. Vzlic blagoslovljeni vodi, v kateri dvorni svetnik iz Kamna sedaj spira pregrešno svoje telo, ni zažgal vseh mostov za sabo, ko je prestopil ^v Susteršičev tabor. Glavne mostove si je pridržal za prihodnje spekulativne, politične svoje sprehode !
Obdržal si je pred vsem most do kranjskega nemštva, s katerim hoče na pošteni trajni podlagi mir doseči, in katerega noče raznaroditi v deželi. Pri ti priliki štel si je Šuklje  v dolžnost,
posvetiti baronu Sctnveglu nekaj prili-znenih besed. Prej kot ne iz hvaležnosti oziraje se na svojo preteklost v deželnem zboru Kranjskem. Resnica je namreč, da je ravno gospod Suklje v deželnem zboru spravil v modo koketo-vanje z nemško stranko. Ves čas, ko je tlačil stol v deželni zbornici, ni bil rep barona Schvvegla, ampak volna in mehka srajčica, ki seje ljubko in rada prijemala vseh delov baronovega telesa. Morda bo enkrat kazalo zopet postati taka srajčica, in zategadelj se dotični mostiček ni zažgal!
Obdržal je dalje gospod dvorni svetnik tudi most do vlade; tudi tega mostička ni za sabo razdrl, kar bi se tudi ne spodobilo za poštenega c. kr. dvornega svetnika. Zmernost priporoča državniško previdnost, toda združeno z ono jekleno možato odločnostjo, ki tudi dinastiji in kroni ne prikriva i. t. d. Pokojni kanonik Marn bi rekel, ta le zmernost, ta le državniška previdnost sta zelo pomenljivi! Državniška previdnost ima namreč lastnost, da se prav rada spremeni v uradniško previdnost! Naj šuklje v parlamentu to ali ono počenja, vse bode lahko opravičil z zmernostjo, in državniško previdnostjo ki tičite v njem, in koji je na shodu dne 13. avgusta z možato odločnostjo sprejel v svoj program. Kdo ga naj kontroluje potem, njega, ki je bil tako-rekoč že od svojega rojstva nezmotljiv! Da, da, vse je mogoče pri jednera „izmed najbolj delavnih in najbolj korektnih členov- nekdanjega Hokenvvar-tovega kluba! Časih Človeku res dru-zega ne ostaja, nego hvaliti samega sebe, ako tega drugi storiti ne marajo !
Končno pustil je g. dvorni svetnik nesežgano malo in sipko bervico, ki vodi nazaj do naše stranke „Politični svobodomiselni napredek in pozitivna verska misel - nikakor nista v nobenem protislovju!" Ker pa mu pozitivne verske misli nikdo jemal ni, Čemu mu je bilo treba potem presedlati? Ali faktum je, da je dvorni svetnik Suklje svojim katoliškim volićem zagotavljal, da je še vedno liberalnega prepričanja, in da mu v tem pogledu pozitivna vera ne provzroča nikacih težav. To zadnje radi verjamemo! Gaditi pa se je vzlic temu, da so dne 13. avgusta v veliki dvorani „Katoliškega doma- zbrani ka-linčki sedali na {tak lep, in da so pri tem še od veselja vriskali ! če to ni bila nerazsodna tolpa, potem ne vem, kaj naj je nerazsodna tolpa!
Suklje posvetil je velik kos svojega govora takozvani „nemški zvezi". Temu se ne čudim; kdor dandanes ničesar govoriti ne ve, govori o ti „zvezi". Govoril je precej nelojalno, precej ne-odkritosrčno, in prav močno hinavsko. Le škoda, da je v ti stvari gosp. Ivan Stefe, kojega bo moral gospod dvorni svetnik od sedaj mej svoje intimne prijatelje sprejeti, dostikrat že mnogo ' sočneje pisal, ter mu tako snedel fekt, kojega bi bil Šuklje s krvavimi svojimi besedami žel pri različnih mizah naših predmestarskih pivnic!
Zadeva sama na sebi je resna in vredna globokega premišljevanja. Med največje, a tudi najtežavnejše probleme spada vprašanje, kako doseči mir med nemškim narodom in nenernškimi narodi v Avstriji. Državnik, ki bi srečno dognal to vprašanje, spadal bi med najslavnejše može, in tudi med največje dobrotnike starega našega cesarstva. Pomirjenje mora priti, ali od kod ? O tem so prepričani vsi resni politiki, in ravnokar sem odložil jedno zadnjih številk „Narodnih listov", kjer se naglasa, da so bratje Čehi vsikdar pripravljeni zopet in zopet se pogajati z Nemci radi pravične sprave. Ako bi se bil na Kranjskem v tem pogledu od strani naprednih strank napravil prvi ponižni korak do sprave, — in recimo, da se je tudi ponesrečil, in da ni imel tistih srečnih posledic, ki so se pričakovale, vprašam, ali bi bil radi tega opravičen nam zasaditi nož pod rebra človek, „ki ni bil nikdar naroden pre-napetež, ki je vedno zagovarjal pošteno narodno spravo, in ki še sedaj naglasa, da bi bila prava sreča za našo deželo, ako se na pošteni in pravični podlagi trajni mir doseže z nemškim življem?" Tudi pri ponesrečenem poskusu bi moral Suklje hvaliti vsaj dobro voljo, če druzega ne. Sedaj pa je stvar tudi ta, da se v deželnem zboru kranjskem od naše strani z nemško frakcijo ni sklenilo nikako premirje, in nikako politično zavezništvo. Šuklje to dobro ve, a v novejšem Času čital je mnogo knjig starih jezuitov, in preobdal gaje duh teh knjig, zategadel zavija in pači resnico. In to pri polni zavesti, a vzlic temu mu je v govoru vsaka druga beseda: poštenost, poštenost in poštenost! Šuklje ne dvomi o zavezništvu z nemško frakcijo, njemu je to jasno in očitno. Jaz pa vprašam gospoda dvornega svetnika, kje se kaže tako zavezništvo? Ali morda v tem, da pri državnozborskih volitvah Nemci glasujejo za kandidata klerikalne stranke, kakor zadnjič v Kočevju? Ali morda v tem, da so tudi ljubljanski Nemci pri zadnji državnozborski volitvi proti meni postavili svojega kandidata, ter za njega spravili zadnjega svojega moža na volišče? Ali končno morda v tem, da grof Barbo, ko hočeta Tavčar in Graselli Susteršičevo otročjo obstruk-cijo ad absurdum spraviti, glasuje s klerikalnimi deželnimi odborniki, vsled česar je Šusteršič po „Slovencu" od veselja do neba skakal? To bi bila čudna alijanca, če bi se kazala v taki podobi! Suho dejstvo je, — in na tem vsa Šukljetova gostabesednost niti pi-čice spremeniti ne more —, da je naša stranka z zastopniki velikega posestva v deželnem zboru sklenila dogovor, ki obsega samo dve točki: a) obe stranki glasujeti za jednako podporo obema gledištima; b) iz cele zbornice voli se v deželni odbor člen slovenske-napredne stranke, dočim se iz deželnega odbora delegira v deželni šolski svet slovenski ' napredni odbornik in pa odbornik velikega posestva.  To je vse! Kar se je
dogovorilo, velja le za deželni zbor; izven zbornice pa imati obe stranki^ v vsakem pogledu proste roke, in če bodo Nemci kdaj silili v slovenske interese, zapoditi jih hočemo s tisto možato odločnostjo, katero je Šuklje dosedaj kazal — v menjavi svojih načel! Dalje si usojam trditi, da je bil dogovor glede gledišča plod tiste divje gonje, katero so klerikalci vprizorili proti slovenskemu gledišču. Da bi ti možje moč v rokah imeli, bi to gledišče niti beliča ne videlo. Zasluga narodne - napredne stranke je, da je rešila slovensko gledišče ; ta zasluga pa se danes — posebno po naših političnih pivnicah — ne ceni previsoko. Ali bodočnost bode brez-dvojbeno pravičnejše sodila, in to je, kar me tolaži. Dogovor glede deželnega odbora in deželnega Šolskega sveta, pa je bil plod razsodne in pametne taktike, ki zahteva, da deželni odbor ne sme imeti klerikalne večine. Deželni šolski svet ne prihaja posebno v poštev, ker je tako vstrojen, da ima vlada v njem vsikdar večino. Če so ljudje, ki pozitivno vero izkoriščajo za taktično sredstvo, Čemu naj bi se nam omenjena taktika v zlo Štela? Nasprotno, meni se ta taktika razsodna in pametna vidi, ker se je po nji uničil klerikalni vpliv v deželnem odboru. V ti jami pa se je rodil tisti vik in krik, kojega že nekaj let goni cela klerikalna garda proti nemški zvezi. In bolj kot je prazna bu-tica, glasneje kriči! Pri tem pa jim ni za narodnost, pač pa za izgubljeni klerikalni vpliv. Tako je! bi rekel dr. Šusteršič.
Sedaj pa svojega pristnega prepričanja tudi na skrivam za oblaki! Vsaj sem jednako, kakor Suklje še dandanes, v mladosti taval od prepričanja do prepričanja. Danes sem v tem pogledu že davno zasidral ladjo. Prepričanje se je vkoreninilo v meni, da sta klerikalizem in tista pohlepna politična duhovščina, koje imamo obilo, v današnjih dneh najhujša sovražnika in največja nevarnost slovenskemu narodu. V tem oziru ne poznam nikake senti-mentalitete: dokler živim, dokler migam z zadnjim prstom bodem nasprotoval ti duhovščini, ki s svojimi kreaturami druzega ne dela, nego da žre, žre in žre na telesu slovenskega naroda. In če ostanem pri tem sam in osamljen kakor drevesce na skali, nič ne de. Principiis obsta!
Sicer pa poživljam gospoda dvornega svetnika, da naj samo jeden slučaj dokaže, da je vsled zgoraj omenjenega ponižnega dogovorčka v deželne n zboru,  ali pa  tudi v deželnem odboru propadla  zadeva,  slovenski narodnosti koristna,   ali  pa sprejeta bila zadeva, ravno ti narodnosti škodljiva! Takega dokaza ne bode mogel dognati, in naj skupaj zgrebe vso svojo prefrigano modrost. In to zategadelj ne, ker ponižni ta dogovorček naši narodnosti šeui provzro-čil niti najmanjšega kvaru. Pač pa je mogoče, da se je vsled njega zapičil ta ali oni trn v klerikalno meso. Na tem mestu pa omenjam, da klerikalstvo ni ničesar spe-
cifično slovenskega! Da smo evangeliški bratje, ali pravoslavni, bili bi ravno isti Slovenci, kot smo danes. Pozitivna vera nima s slovenskim rojstvom ničesar opraviti. In naj se Šuklje polagoma spreobrne k budistični pozitivni veri, ali naj postane častitelj zlatega teleta, bo neprestano in vsikdar ravno isti Slovenec, kot je danes! Če pobijam klerikalstvo, ne pobijam s tem svoje-a rojaka kot takega, ker katoliška vera in klerikalstvo z našim slovenstvom prav Čisto nič opraviti nimata. Kar je torej govoril Šuklje o smrtnem in naglavnem grehu, katerega sem baje po njegovi najnovejši logiki učinil proti lastnim rojakom, proti rodni zemlji in lastnemu narodu — ni bilo dfSMga nego fraza, prazna in slamnata fraza.
Ravno isto velja o Šukljetovih besedah: »Tavčarja je zahvaliti nad vidnimi napredki nemškega življa, kar je on bil sejal in njegova stranka, to sedaj žanjejo in z veselim obrazom v skedenj in kasto spravljajo — Nemci na Kranjskem!« Vse te pavšalne trditve zrasle so na gredici političnega šarlatanstva, ne pa na gredici resni-coljubja. Kaj tako splošnega se lahko vrže v obraz zabiti masi, kakor so bodoči volilci Šukljetovi, ne pa resnim možem, ki zahte vajo za vsift i trditev strogega in točnega dokaza. Gola beseda ne velja nič, dejstev je treba, in te je imel katoliški dvorni svetnik navesti če se je hotel izogniti sumu, da hoče obrekovati Kij pa so spravili Nemci v svoje kašt<* vsled ponižnega in neznatnega dogo vora v deželni zbornici? Z dejstvi na dan! Ali je Ljubljana dandanes bolj ponemčena, nego je bila tedaj, ko je njen tlak osrt-čeval Franc Šuklje kot barona Winklerja plačani časnikarski etreiaj? Ali je pri naš h sod'šćih slo venšiina imela več veljave takrat nego sedaj, ko obema grrmijalnirna scdisČenr-i v deželi načelujeta poštena slovenska moža ? Ali se je pri fi nančnih oblastnijah morda slovenščina m*nj zat>rala ne^o sedaj, ko prvi fi-nnčni oblasti v de?eli načHuje tudi pošten slovensvi moi? Nasprotno, povsodi je viden napredek, in Je se-p^c ga mora tajiti! Todi naši politični uradi, ki so bli nekdaj r.-fti^tj za vse poh j^ne tu)**zen:;ske plemič^, odprti so dandanes na stežaj sinovom d°m«čih rodbin Povsod je napredek, in taji ga le tisti, kojega tlači maras-mus senilis.
In nemški naval? Kaj pa imap r.aši Nemci danes če^ar bi že pred desetletjem ne bili imeli? V čem pa se kaže ta nemški naval? Tudi tuka' je treba z dejstvi na dan. Morda v ti stili ljubljanskih demon strne j - h ? Kaj pomenjajo te? Navadno škodujejo ti stim, ki so jih provzročili. Rt-sen politik ne računa ž njimi! M >rda v tistih ponočnih poul»čnih napadih ? Take reči naj mladi možje sami med sabo   poravnajo,   kakor   se to f?°di v
$JŠ8T Oalie w oniloai- *2Bfc
več vredne, nego njegove. Nato je mož po kratkem pogovoru odšel, gosli pa je pustil še v gostilni, Češ da se je zdaj predolgo zamudil in da mora h kosilu, ker je že opoldne.
Hčerki sta bili veseli vedoč, da pride njun vitez gotovo še enkrat, ker ni vzel goslij. Gostilničarka pa je bila žalostna, ker je šlo kar nagloma vseh 1000 K rakom žvižgat. Vsled tega je bilo popoldne težko izhajati z gospodinjo, ki je hodila okrog kakor razjarjena le-vinja, rožljala s ključi in vpila nad deklami in hlapci.
Ko pride potem Čez nekaj dni umetnik II., vstopi dobre volje v gostilniške prostore, seže gostilničarki v roke in vpraša najpreje po goslih. To pa je bila voda na njen zgovorni mlin. Vsedla se je oblastno zraven gosta in hitela: „Mislite si, ta Človek mora biti neumen, prefrtnjen, blazen. Domišlja si, da so vredne njegove gosli 20.000 K. Moj Bog, saj se dobi za 20000 K že mala hišica v predmestju. Mož ni pri zdravi pameti; ko bi ga le videli in pogledali v oči: tako nekako sanjavo gleda. Saj pravim, škoda moža, je Čeden, pa denar ima. Toda pamet, pamet,  tu pa gotovo ni vse v redu".
Umetnik II. bi bil ženski že davno rad posegel v besedo, pa ni mogel.
Ko pa je končala, je pripomnil: „Veste gospa, jaz tudi nisem ponudil brez vzroka 1000 K za te gosli. Videl sem takoj, da so vredne 20.000 K, pa sem si mislil, da lastnik morebiti ne ve, koliko so vredne, in da jih utegnem dobiti za 1000 K. Vam bi bil dal tudi 1000 K, če bi mi bili izposlovali gosli za to ceno. Jaz bi pa vendar silno rad imel te gosli in bi dal za nje tudi 10.000 K, če bi jih lastnik le dal. Ako ga pripravite, da jih proda za 10.000 K, pripravljen sem vam dati 1000 K, dočim vam podarim tu 100 K za dosedanji trud. Tako, zdaj pa 3 steklenice sekta na mizo! Morebiti pa mož rabi denar in bi jih dal za 10.000 K, če bi se mu pokazal denar. Čakajte, jaz vam pustim tu kar 10.000K, vi mu jih ponudite in položite predenj, morebiti zagrabi." Pri teh besedah je vzel listnico, potegnil iz nje pest bankovcev, potem pa jih površno preštevši hitro spravil nazaj in rekel, da danes nima toliko pri sebi, ker ni mislil na to, da ji pa prinese to svoto takoj drugi dan. Gostilničarka ni opazila, da so bili to večinoma bankovci po 10 in 20 K in da je bilo med temi mnogo bankovcem podobnih srečk. Hitela je zatrjevati, da ni treba, češ da bo že ona založila in da bo povrnil on, ko
pride po gosli, če jih bo lastnik sploh prodal. Po različnem pomenku je odšel umetnik II.
Par ur pozneje priskaklja starejša hčerka po stopnicah in takorekoč kar pade v kuhinjo z besedami: „Mama, on gre!" Med tem pa so se že odprla vrata in lahkih, elastičnih korakov je premeril umetnik I. prednjo sobo, odložil v drugi sobi cilinder in s srebrom okovano elegantno palčico ter se vsedel za mizo v kot. Gostilničarka je težko odrivaje sapo od sebe hitela po stopnicah v sobo, vzela denar, ki ga je bila dvignila v hranilnici, stopila v sobo in devotno pozdravila gosta, s katerim se je vnel kmalu živahen razgovor o goslih. Umetnik je trdovratno zahteval za nje 20.000 K, dočim mu je ponujala premetena gospodinja le 9000 K tiščeč to svoto pred njega. Konečno je precej nejevoljno izjavil „on", ua proda njej na ljubo gosli za 18.000 K in niti za vinar ceneje, je plačal in odšel.
Cel teden sta se veselili obe hčerki, da mora imeti umetnik poseben vzrok, da je odjenjal kar za 2000 K njuni materi na ljubo. Kar pride umetnik II. in izve, da je odjenjal lastnik za 2000 K. Bil je silno vesel, naročil buteljko Burgundca, natočil sebi in gostilničarki ter izjavil,  da je pripravljen  dati za
gosli tudi 16.000 K in da bo dal njej 1000 K, Če mu preskrbi gosli za to ceno.
Gostilničarka je bila zadovoljna, se lepo poslovila od tega bogataša, ki ponuja kar 16.000 K za gosli in 1000 kron nagrade in kateremu se je tokrat nenavadno mudilo.
Od tega časa je minilo par tednov, predno je prišel umetnik I., ki je zopet zahteval, naj se mu prinese vrt na dvorišče. Nenavadno klaverno je pil svojega Voslauca in le nerad odgovarjal gostobesedni gostilničarki, ki je zavila govorico vedno zopet na gosli. Ko mu je pa ponudila slednjič 15.000 K, začel jo je pozorno poslušati in ji konečno zaupal, da je bil v toplicah in da je izgubil pri igri nad 200.000 K, vsled Česar je v tem trenutku res v denarni stiski ter je nevarnost, da podleže skušnjavi in proda gosli, toda ne ceneje kakor za 17.000 K.
Gostilničarka si je prizadevala na vse kriplje, da bi vsaj nekaj še odbila od svote 16.000 K, toda zaman. Konečno sta se pogodila za 16.000 K, katere je bila že naštela na mizo. Umetnik je žalosten preštel denar, zložil bankovce v kupček in odprl listnico, potem pa nepričakovano naglo in energično porinil kupček bankovcev nazaj pred go-
stilničnrko in izjavil, da goslij vendar ne proda.
Sele po dolgem in temeljitem prigovarjanju in ko mu je ona natančno dokazala, da se na Dunaju brez denarja tudi kratek Čas ne da živeti, je počasi in žalosten spravil denar, plačal še s svojim ostalim drobižem in odšel.
Več ko mesec dni je čakala žena, veselila se obljubljenih 1000 K in premišljevala, ali bi ne kazalo trditi, da je dodala k svoti 16.000 K še toliko in toliko stotakov, češ, da drugače ni bilo dobiti goslij, — umetnika II. pa le od nikoder ni bilo. Polaščala se je nje in hčerk britka slutnja.
Nekega dne pa je vzela etui z goslimi, stopila na tramvaj in se peljala k priznanemu veščaku vprašat, koliko bi se dobilo za nje. Krčevito in z izbuljenimi očmi je gledala moža, ki je nataknivši očala ogledoval gosli od vseh strani. Ko pa je izjavil po prav kratkem preiskovanju, da gosli niso več vredne kakor — 4 K, se je se-sedla in onesvestila, kakor bi jo bila zadela strela z jasnega neba . . .
V Parizu pa sta dva kratko ostrižena talmi-umetnika izborno živela.
Malkontent.
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" St 193, dnč 22. avgusta 1903.
ragi, v PUnu in drugih čeških me-lih! Take afere služijo Ivanu Štefetu dokaz germanskega napredka, in večjemu še »Edinosti« v Trstu, kjer q pa njeni mladenci itak prav zelo onižni na ulicah! Mi v Ljubljani pa ešujemo take zadeve zgolj s stališč, a naj naši mladenci, če mora ie na sak način pretep biti, gledajo, da epo in da niso tepeni.
S tem sem povedal vse, kar sem inel dvornemu svetniku Sukljetu, 0t po božji in po milosti dr. Ivana justeršiča novorojenemu katoliškemu ;apdidatu odgovoriti. Ob koncu še jatka opazka, ki bodi posvečena Slovencu«. Ta list je namreč opeto-rgno trdil, da smo radi Šukljetovega em gatstva vsi konsternirani. Kaj še ieki? Ponosni smo, ko opazujemo, ko vse, kar pri nas odpade, pade a klerikalno mizo. Ali bolj trivijalno jovedano: naši odpadki so slaatna ed klerikalnemu onruzju! Ako bi ho-el hudoben biti, spominjal bi se be ača, ki prihaja k hiši z besedami: Jospod, ali imate kake ponošene, hUče? Pa je bolje, da končam, ie da bi se spominjal  tega berača!
Dr. Ivan Ta v čar-.
AH je Pij X, papež po volji sv. Duha?
Katoliška cerkev uči, da sv. Duh obsenČi v konklavu zbrane kardinale, Ja oddado svoje glasove onemu, ka :jsra je sv. Duh določil papežem. % or se pa kaže, je pri zadnji vo-sv. Duh ali podlegel svetnemu -.šiiemu vplivu, alt pa je sprva omotoma večino kardinalov ob-Ber.cil, naj glasujejo za Rampollo, c o je pozneje svojo pomoto spoz tal in kardinale dirigiral, da so vo-iii Sarta. Od katere strani koii se ta etvar razmotriva, nauk o neposrednem vplivanju sv. Duha na ardinsle pri papeževi volitvi je in do cela. Ali se more sveti i motiti? More li biti človeška a močnejŠ3, nego njegova — žja? To so vprašanja, na katera č ne bedemo dobili odgovora. Da kg svoje Jjudi baš pri tako važnem dogodku, kakor je papeževa litev, pustil na cedilu, je zares ino. Trdna vera v nepobitne na-katoliške cerkve je močno onna-na. To je velik udarec za cerkev, r e v tem slučaju niti starega iz ra ne more posluževati, da Bog ni Hotel tako. Saj Bog je hotel ampollo za papeža, to ee je jasno )okazalo, ko je ta dostojanstvenik sprva dobil večino glasov v lavu zbranih kardinalov. Bog je hotel, toda pobožna katoliška rija tega kraikomalo ni hotela Duhu svetemu ni preostalo druga, da se je vdal njeni nepremeg |ivi vo^i. In patrijarh Sarto je bil l n poglavarjem vesoljnega ksto-ičanstva.
Zanimivo je, kako  stališče za-i majo klerikalni listi nasproti temu tu. Razumljivo je, da jim je cela deva skrajno nel/uba in bi jo naj
raje kratko zamolčali. Ko pa je po dolgem kolebanju avstrijska vlada v svojih listih le priznala, da se je po služila avoje takozvane veto-pravice in da je ugovarjala proti iivolitvi kardinala Kampoile, ao bili klerikalci v hudi zadregi. Da bi odvrnili pozornost od tega slučaja, to je, da bi se verniki ne bavili preveč z dogma-tično stranjo te zadeve in ne začeli o njej razmišljati, razmotrivajo aedaj klerikalci listi zgolj vprašanje, da-li je bila Avstrija upravičena proti izvolitvi bivšega državnega tajnika ugovarjati, ali ne. Ker pa je baš ta pobožna katoliška Avstrija, ta prva hčerka sv. katoliške cerkve, spravila cerkvene kroge v najhujšo zagato in stisko, se avstrijska vlada prav pošteno ošteva in se ji naravnost pred-baciva nezmožnost in nesposobnost. Avstrijska vlada naglašuje, da se je veto-pravice poslužila samo radi tega, da bi zasedel Petrov stol miroljuben in spravljiv mož! To se ji je posrečilo, ker je bil voljen papežem Sarto.
Toda, če je AvBtrija s svojo zmago v konklavu dosegla to, kar je nameravala, je veliko vprašanje. Res, voljen je Sarto, ki je miroljuben, kakor se zatrjuje, toda njegova volja ni odločilna, tu odločujejo druge sile, proti katerim je celo papež brez moči. Vpliv teh faktorjev se že kaže, z*kaj, kakor se zatrjuje, bo državnim tajnikom imenovan znova kardinal Rampolla. Ako se to obistini, potem bo pač Avstrija imela še priliko pre •DIŠI je vati, da li je bilo umestno, eta viti zapreke sv. Duhu.
Skupščina dalmatinskih Srbov.
Pretekli teden so se zbrali v Spljetu zastopniki 3rbskega naroia v Primorju, da se posvetujejo o organizaciji svoje stranke in da odločijo, kako stališče naj zavztmo Srbi napram predlogu, da se Srbi slože s Hrvati. Razprava je bila vseskozi zelo živahna, včasih celo burna. Konečno se je volil poseben odbor z nalogo, da sestavi, oziroma revidira program stranke in njene organizacije. V glavnih potezah navajamo najvažnejše točke tega programa: Srbska narodna stranka stoji na sta 1 šču narodnega načela in je pripravljena, izvajati iz tega vse posledice, ki se tičejo vprašanja sjedinjenja s Hrvatsko, v kolikor to ni na škodo srbski narodni misii; ven dar je še danes protivna združenju s Hrvatsko in Slavonijo iz političnih nagibov. Srbska narodna stranka bode gojila dobre odnošaje z vsemi Slovani v državi in jih bode po svojih močeh podpirala v borbi za narGdne ideale. Napram dogodkom na Balkanu bode Jodiočno zastopala načelo: Bjslksn balkanskim narodom, Skupščina je ta program c.dobri*a in upravni odbor pooblastila, da sme prosto voditi pogajanja s Hrvati v zadevi sloge. To je vsekakor najvažnejši sklep,  ki bode za
nadaljni razvoj političnih odnosajev v Dalmaciji odločilnega pomena. Prvi korak k srbsko-hrvatski slogi |e storjen in priznati s* mora, da ao Srbi radostno brez obotavljanja spra jeli brat >vsko roko, katero so jim ponudili Hrvatje v spravo. Zaključki skupščino so napravili na Hrvate najboljši vtis to tembolj, ker so skupščinarji — Srbi, kar se je prvič dogodilo, nabrali lepo svoto za družbo sv. Cirila Metoda, kar bGde kolikortoliko tudi pripomoglo, da se sčasoma popolnoma ublažijo na-spretstva med tema vejama enega naroda. _
Kriza na Ogrskem.
Včeraj ob 1. uri popoldne ao se začele avdijence pri cesarju v kra ljevem gradu v Budimpešti Prvi je prišel na vrsto grof Khuen Heder vary, ki je cesarju nasvetov.*!, naj bi sprejel tudi opozicijske poslance. Sprejeta bodeta baje poslanca Kossuth in Szederkenvi. Vsekakor bo zbudilo v političnih kro ih veliko senzacijo, ako bo prišel pred cesarja sin revolucionarja Ludv>ka Kossutba. Razun Khuena je sprejel še včeraj cesar grofa Csabvja, grofa Apponvija, grofa Julija Andrassvja in Karolvija. Z% vsakega je bila določena polurna avdijenc*. Danes sprejme cesar grofa Julija Siaparyja, Wekerla in Ho-dos»yja; v nedeljo barona Banffvja, pl. HLer^v.nija in Z:cLyja. Avdijence bodo trajale do četrtka. Ako bodo razgovori imeli vspeh, bo sprejel cesar v četrtek znova tistega parU mentarca, ki se mu poveri sestava kabineta. Storiti bo moral to v dveh dneh, ker se cesar v soboto 29 t m. zopet odpelje. Med tem pa se grof Apponyi neprenehoma pogaja z opozicijo. Konferiral je Že tudi s Kos3U-thom. Največ upanja za ministrstvo imajo grof C«aky, grof Julij Aq-dr&ssv in grof Karolvi.
Vstaja v Macedonji.
Sedaj so začeli celo tisti ofioi-jozni časopisi, ki so dosedaj pomirjali duhove, priznavati, da se položaj v Macedoniji pa tudi v Stari Srbiji tako poostruje, da je vojno posredo vanje skoraj neizogibno. Najobupnejši je položaj v Monastiru. Vstaši so pretrgali vse vezi z mestom ter ob-krožujejo mesto neprestano. Kristjani so v svojih hišah zabarikadirani ter se preživljajo ie z mesom domačih živali. Oblasti ne morejo več krotiti Turkov. Tuji konzuli ne morejo iz mesta, ker preži nanje vojaštvo.
Vse, kar more nositi puško, je odšlo mod vstaje v gore. Tudi kmetje se trumoma pridružujejo. Hilmi paša je dal nabiti po deželi oklice, naj kmetje mirujejo ter počakajo izvršitev rt form. Vstaši so mu odgovorili s sledečim oklicem, ki je tiskan v treh jezikih: »Kmetje, stari tlačite!) Macedonije vas poziva, da ločite svojo U3odo od usode pogumnih, ki se bojujejo za vašo osvoboditev iz turškega jarma. Vi veste,
kaj pomenijo turške reforme, saj ste morali to gledati 25 let Ozrite se naokoli, in povsod vidite žalost in bolest: vaše hi&e so poz gane, vadi bratje so ubiti, v ječi ali pa v pregnanstvu daleč od domovine, vaše žene ao oaramotene po sultanovih tolpah in jutri že bodete morda sami zapadli turški besnosti. Kmetje! Še enkrat smo razvili zastavo z geslom: »sloboda ali smrt« in upamo, da je to zadnjikrat. Zmagali bomo in Evropa ne bo dopustila, da postane Balkan morje krvi, grob našega naroda. Za nami vsi v tej odločilni borbi zoper skupnega sovraga, dali vam bomo kruha in orožja in naši bratje bodo branili vaše žene. Pridite vsi, pričakujemo vas!«
Grški ministrski predsednik je razposlal zastopnikom velesil poročila grških konzulov v Macedoniji, v katerem se navaja, da so letele v grške cerkve in šole v Kruševu di-namitne bombe ter je bilo 322 grških hiš zažganih. Ministrski predsednik prosi velesile, naj napravijo konec takim grozodejstvom, pod ka terimi trpe najhuje Grki.
Vstaši imajo vedno srečo, da pridejo do orožja in denarja. Blizu Drino^olja so vstaši ujeli 2 turška častnika in 60 vojakov. Razorožili so jih ter jih nato izpustili. Pri Ko-storu pa so napadli vstaši turški poštni vlak, ki ga je spremljalo 60 vojakov. Vojaki so se uprli ter so padli do zadnjega moža, na kar so vstaši odnesli 9000 frankov.
Turško vojaštvo vprizarja strašna grozodejst i a. Po celem okraju Mo-nastr ropajo in požigaj". Po zavzetju mesta Kruš»vo so se vsuli turški vojaki po hišah ter vse poropali, ljudi pa poklali. Med ubitimi je tudi več Grkov. Blizu S-nna so razrušili turški vojaki pet bolgarskih vasi, pobili ao nad 200 kristijanov. V Sjavati so zažgali hiše ter jih obkolili, da ni mogel nihče uiti. 40 oseb je zgorelo.
V Carigradu se boje Turki bolgarske zarote, vsled česar narašča sovraštvo do Bolgarov in Rusov. Neki turški vojak je napadel ruskega poštnega uradnika v službi ter ga hudo ranil. V Peču je guverner mobiliziral vse bataljone turške rezerve.
Politične vesti.
— O nadvojvodi Ferdinandu Karlu pišejo »Nir L:sty*," da je prevzel protektorat nad razstavo v Aussigu, dasi se ie razstava proglasila za vsenemško ter se je Čehom vstop prepovedal.
— Kanonik — germaniza-tor. Kanonik v Lvovu G>razdowski namerava v septembru otvoriti nemško ljudsko šolo. Občinski svet je odločno protestiral proti takemu po-nerr.čevanju.
— Ernest grof Hoyos-Sprinzenstein, podpredsednik gosposke zbornice, je umrl včeraj v Semmerirgj
— Srbski kralj Peter je imenoval polkovnika Mihajlovića, ki je igral med zarotniki važno vlogo, poveljnikom drinske divizije. S tem j« začel kralj   zarotnike premeščati.
— G r s k o - t li r s k a zveza? V Carigrad so prišli trije grški častniki, da se baje pogajajo za zvezo s Turčijo, v katerem slučaju bi Turška dopustila, da se Kreta združi z Grško.
— Turški ministrski svet je sprejel brezpogojno vse ruske zahteve glede zadoščenja za umor konzula Rostkovskega. Oba turška častnike, ki sta sramotila truplo umorjenega konzula, sta degradovana. Bivšega valtja Ali Riza pašo so že odpeljali iz Monastira v prognanstvo v Tripolitanijo.
— Italijanske finance. V prvem letošnjem polletju se je uvozilo v Italijo za 1069 077,803 lir, iz-vozilo pa za 824,543 244 lir. Uvoz se je povišal za 50 723 638 lir, izvoz pa za 11297 625 lir.
Dopisi
Iz Šiške. Nase domače šolske razmere silijo vestnega opazovalca, da mora obsoditi one faktorje, ki so poklicani naše šolstvo urejati. Dejstvo je, da gotovi elementi hrepene po šulfe-reinski šoli in celo že v kratkem pričakujejo realizacije svojih želja. To dejstvo naj opravičuje kritičen pogled v šolske zadeve šišenske, pokaže naj : da so nepovoljne razmere domačega šolstva le posledica zavlačevanja in ba-gateliziranja najvitalnejših vprašanj s strani odločilnih faktorjev, kateri naj bi vendar enkrat storili svojo dolžnost, ako hočejo, da se odvrne odij, da je sjedanja nebrižnost imela namen, delati v prilog nemški šoli. Šolsko poslopje, ki se je 1. 1882 — po kratkovidnosti zgradilo le za dvorazrednico naj bi zadostovalo še danes, ko se je pomnožilo število šolo obiskujočih učencev na 241. ki se bo pa vsled odredbe, da Ljubljana v Ijndske šole ne bo več sprejemala učencev iz Šiške, kamor je zahajalo zadnje leto 201 otrok — podvojilo. V Šiški je 500 do 600 za šolo godnih otrok. Že leta 1886. je postalo očitno, da šolski prostori ne zadostujejo, ko se je moral tretji razred potisniti v sobico, ki ne odgovarja ne pedagogičnim, ne zdravstvenim predpisom. Občina in krajni šolski svet sta prosila odpomoČi; po dolgem zavlačevanju prišlo je do komisijonelnih obravnav 8. aprila, 5. decembra 1900 in 4. aprila 1901 L, koje obravnave so pa ostale brezuspešne vsled nesoglasja zastopnikov občin Zgornje in Spod. Šiške. So pač interesi teh dveh občin zelo različni. Prva, k župniji sv. Vid spadajoča občina aspirira na soužitek Bi-tenčeve ustanove, do katere pa je po postavi baje le opravičena, Če si postavi lastno šolo; Zgor. Šiški bi zado-ščevala 2—3 razrednica, za katero bi bili vzdrževalni stroški, z ozirom na prispevek iz Bitenčeve zapuščine minimalni. Iz teh razlogov ugovarja Zgor. Šiška vsem večjim izdatkom za sedanjo komunalno šolo. Spodnja Šiška, ki se oČividno razvija, kjer se hiše, prebivalstvo in se-ve tudi otroci množe, ki plačuje 44 tisoč direktnega davka, potrebuje obširnih šolskih prostorov vsaj za petrazrednico s paralelkami itd. Ni-li naravno, da stremi Sp. Šiška po neobhodno potrebnih prostorih in da hoče — Če naj jih sama vzdržuje — postaviti ista v vasi, a ne na periferiji, kjer stoji
Renegat.
3    ovest iz tržaškega življenja.
(Po resničnih dogodkih spisal L B) XVI.
Sancin >e z Etno srečno utekel reteči nevarnosti. Do OpČin sta se sijala z izvoščekom, od tam sta šla oš do Sežane in sa od tod odpe ala v Italijo. Naslednjega dne sta ,a že v Benetkah.
Med tem je bila tržaška policija obila v roke Minzija. Žid je bil res Benetkah napravil  vehk škandal ia policiji, ker mu njegovih načrtov liso hoteli  vrniti, rekši,  da so jih iz javnih ozirov«  konfiscirali. Naravi! je tak škandal,  da  so  ga za-rli.   Stvar   je   izvedela klerikalna Difesa« in čim je v tem listu izUa otica,  ki je  v   Trstu provzročila oliko pozornosti in prisilila Sancina, a je moral pobegniti, je bila tudi e odločena usoda žtd* Mmzija. eška policija, boječ se, da bi Min si do ve kaj povedal klerikalnim Cankarjem, če bi jim prišel v roke, je linzija iztirala iz Italije in ga s pri ernim    spremstvom    odpeljala na
lovdov parnik, da ga spravi v Trst.
— »Caro L«s«, je dejal policijski komisar, ko je M mi sedel v gondolo, »v Trstu o svojih tukajšnjih doživljajih lahko govorite, kar hočete; za nas govori dovolj dejstvo, da smo vaa iztirali iz Italije in poslali v Trst
Ko je parnik prišel v Trst, so
na Karlovem pomolu že čakali policijski cficial Tit7, detektiv Nučič in več druzih redarjev in so presene čenega Minzija sprejeli s primerno ljubeznivostjo ter ga nemudoma odpravili v ulico Tig ir, kjer so mu pre skrbeli jako varno bivališče.
Minzi je bil ves obupan in je pri zasliševanju izpovedal in potrdil vse, kar so od njega zahtevali, samo tega ni povedal, da je on prejkrbel načrte. Cim ga je preiskovalni sodnik vprašal, v kaki zvezi je bil Sancin z njegovim poskusom, je M nzi takoj začel Saneina doižiti, da ga je on najel, da je on v*e vprizoril, sam pa da je bil samo Sancinovo orodje. Prav ničesar ni hotel vedeti o celi stvari in vso krivdo metal ♦■dmoie na Sancina. Policija je zdaj razvila ves svoj aparat in se trudila na vso moč, da vlovi Sancina. Dr.rni
svetnik Rinaldmi se je zelo zanimal za vso stvar in policijski ravnatelj mu je moral vsak čas poročati o — nevspehu vsega prizadevanja vloviti Sancina. In dvorni svetnik Rinaldini je ostro obsojal nespretnost in nesposobnost policije — na tihem se pa smejal, ker je vedel, da je Sancin že na varnem
Prisedši v Benetke je Sancin nakupil, kar je bilo najbolj potrebno za daljše bivanje na deželi, potem pa se z Emo takoj odpravil v Mestre, da se nastani v hišici, kataro je bil blizu tega mesteca najel.
Šla st* od Mestreja peš med duhtečimi vrti in E na se je veselila kakor otrok, da je na deželi. Pot ni bila dolga. Kmalu sta bila blizu hišice, ki je stala sredi velikega vrta in je bila vsa obrasla z zelenjem.
— Kaj sva že na mestu, gospod Viktor, je vprašala E ma.
— Dekelce moje, je dejal Sancin, »zdaj me nikakor več ne smeš vikati ali ogovarjati z »gospod Viktor«. Le navadi se, me tikati.
— Tega se ne upam!
— Kaj me nimaš nič rada?
— O, rada pa —
Na hišnih vratih se je prikazala širokopleča Furlanka, zagorelega lica in velikanskih prsij, ki je vidno z veliko težavo pozdravila Sancina in njegovo prijateljico tako prijazno, kakor je bilo tej osorni ženi sploh mogoče.
— Moja žena, je Sancin predstavil Emo.
— Veseli me, gospa — srečna sem —
Tolsta Furlanka se je priklonila, kolikor ji je to dopuščala njena ob seinost. Potem pa so se i tvor le za-tvornice njene zgovornosti in ob širno je pripovedovala, da je Sanci-nova prtljaga že dospela in da je že vse pripravila za ljube goste. Spremila je Sancina in Emo v prvo nadstropje in jima razkazaia sobe.
Bilo je ljubko gnezdeče, katero je Sanc n pripravil svoji izvo-ljenki. Ko je pa zagledala spal nico, je K na zarudela in po njenem obrazu se je radila globoka žalost. Tajnosti ljubezenskega brevirja so ji bile znane, s*j jb dobro leto delala med šiviljami in modistinjami in iz
vedela toliko, da jo je časih kar groza stresala. A zdaj jo je le obšel strah. Zdelo se ji je, da stori nekaj, kar bo obžalovala vse svoje življenje. Ko bi mogla živeti s Sancinom kakor hči z očetom, bi bila srečna, a živeti ž njim kakor žena z možem, to se ji je zdelo grozno. Ne radi tega, ker njiju zveza ni bila blagoslovljena, marveč ker se je temu upirala vsa njena natura.
Sancin je menda slutil, kake misli so jo obšle. Nežno jo je pritisnil k sebi in jo poljubil na čelo.
— Veruj mi, Ema, ljubavne zveze, ki niso sklenjene v cerkvi, so navadno trdnejše in srečnejše- kakor zakoni.
In kakor v ilustracijo tega tolažila se je čulo z vrta veselo petje Vin vicentin, Tan Paduan, Trippe trevisane, E donne veneziane. In  koj   na  se  je  začul hripavi glas tolste Furlanke:
— Lep soprog si ti! Lep mož! Si že zopet pijan? Grdin stari! Ali si zopet ženske lovil. Fej, sram te bodi.
sedanje Šolsko poslopje. V očigled takih diferenc mej občinama Zgornja- in Sp. Siska je sporazumljenje izključeno. Mesto pa, da bi odločilne oblasti vozelj, katerega zastopniki občin niso zamogli raz vozi jati, presekale in z ono energijo posegle v velevažno zadevo, katero čestokrat kažejo, — prepustile so pre porao vprašanje občinam v rešitev, ki ga že 17, oziroma 12 let tako razširjate, da ste od sporazumljeuja vedno bolj oddaljeni. Vsak trezno misleč Človek v Šiški uvideva, da je Šolski dna-lizem nevzdržljiv, da trpi pod to nezdravo zvezo vgled in napredek šole, da trpe škodo otroci in njih reditelji ter da baŠ te okoliščine vzbujajo in krepijo pogum in podjetnost javnih in skrivnih Germanov a la Oton Jauuschof-skv, Unger, Kiibschmann, Mazulini itd., ki danes ne računajo le na dosego nemške šole, marveč že zavestno trdijo celo, da bo šišenska občina morala nemško šolo graditi in vzdržavati. Čujte! Nemogoče pri nas tudi kaj tacega ni. Če je morala svoj Čas z nemškimi šolami preprežena Ljubljana pod baronom AVinklerjem zaradi 40 nemških otrok na mah nemško šolo odpreti, v katero pa niti eden oglašenih otrok ni vstopil, če 4 tisoč slovenskih otrok v Trstu že 18 let zaman slovenske šole prosjači, potem je verjetno, da bi se tudi Šiška piimoraja zidati in vzdrževati šolo za večinoma nemškutarske ali tuje otroke preje, kakor ji bo omogočeno preskrbeti potrebnih prostorov za slovensko domačo deco. „Slovenecu je prav slabo informiran, če naklada odgovornost za neznosne šolske razmere v Šiški sploh, zlasti pa glede nemške šole naprednjakom na ramena. Občinski zastop in krajni šolski svet, kot edino poklicana faktorja, da opozarjata vrhovne oblasti na šolske potrebe ali nedostatke, da stavita predloge in pospešujeta njih izvršitev, sta v tem oziru svojo dol ž nost opetovano storila. Očitanja naj toraj „ Slovenecu naslovi na pravo, njemu dobro znano adreso in naj ne dela krivice onim, ki pod težavnimi razmerami z občinarji vred trpe škodo in nezaslužene žalitve. Je-li napredna stranka kriva da Šišenska šola ne zadošča? So li naprednjaki zakrivili, da je moral dober učitelj, izredno nadarjen pevec in izvrsten glasbenik iz dežele, v kateri učiteljev pomankuje, ki je prosil v Šiško, in je 5 let kot suplent tlačanil le v nadi, da bo nastavljen v Ljubljani aH v nje bližnji okolici, kier se mu je nudila prilika, se na glasbenem polju še dalje izobraževati in delati ? Ali se ne preprečuje in zavlačuje vse, kar bi vtegnilo šišenski šoli koristiti? Ali je potem Čudno, ako nastane sum, da tiči v tem sistem: narodno Šiško zapostavljati, v napredku zadržavati? Na čegavo korist? Občina in krajni šolski svet sta prosila, da bi se trirazredna šola razširila v 4, ozir. "> razrednico in to na podlagi statističnega materijala. Slav. dežel, šolski svet prošnji ni ugodil, pač pa je dovolil začasni Četrti razred. Detini-tivno razširjenje šole v 4., ozir. 5. razrednico si je pridržal do časa, ko se izpolnijo predpogoji zakona. Šolske razmere v Šiški ostanejo torej pri starem, dasi znaša število učencev za 4. ozir. ."). razred s prištetimi ljubljanskimi repetenti 114. Radoveden sem, po katerem ključu in zakonu se bodo našli pogoji za šulvereinsko nemško šolo v Šiški. Ko bi se bilo prostorno vprašanje pravočasno rešilo in razširjenje šole odredilo, bi se učenci od tretjega razreda dalje nemščine učili, kakor to zakon predpisuje in gotovo bi ne hodilo 2G1, večinoma slovenskih otrok v. šulvereinsko in mestno nemško šolo v Ljubljano, vsled česar bi takozvanih argumentov za ustanovitev nemške šole v Šiški danes ne bilo. Ker pa domača šola ne podaja pogojev za ono razširjenje, so podani pogoji za ustanovitev nemške šole v Šiški, kali? To je tudi logično! . . Občini s oOOO prebivalci, z živahno trgovino, z reguliranimi ulicami, občini, katera se pripravlja, da napravi vodovod in uvede kanalizacijo, ki so bliža inkorporaciji z glavnim mestom itd., bi bilo pač želeti, da pride vendar enkrat do tega, da dobi primerne šolske pro store, stalne razrede in stabilno dobro nČiteljstvo, da bodo odstranjeni vzroki opravičenih tožba in neopraviče nik naklepov. F. D.
Šuklje pred vodici.
m.
Šuklje v Litiji.
(Konec.)
Takozvana lastninska pravica v resnici ni drugo, kakor užitna pravica, katero veže po Bogu dana dolžnost, da porablja človek le njene sadove. V srednjem veku so bila zemljišča in druge produktivne vrednosti stvari javnega prava. Posamezni jih je smel uživati, ali moral je družbi zato kaj dati. Kdor družbi več vzame, kakor ji vrne, je tat. Lastnina ne sme biti privatna, v poljubno porabo Človeka ampak posest, katero vežejo javne dolžnosti in pravice.
Soc. demokrati stermijo po odpravi lastnine v vsaki obliki. Soc. demokrati ne poznajo razvrščene družbe z raznimi državnimi in družbenimi funkcijami, kakor srednjeveško gospodarstvo in družbene* življenje. Soc. demokratična družba bi bila le masa, ki bi obstajala iz atomiziranih ljudi, katero zvezo bi vladala birokracija, ki izhaja iz velitve ljudske mase. Ta zveza ne bi bila zagotovljena po organih, ki vsled svojega poklica sodelujejo ampak bi bila umetni aparat. Kaj takega bi se le držati dalo s silo, ali zvijačo. Volitve bi vodila manjšina prekanjenih ljudi, kakor sedaj, kar pa je komedijanstvo. Travo ljudsko mnenje ne bi prišlo do veljave. Soc. demokratične ideje niso vzete iz družbe vodečih zakonov, ampak so, kar sem v Ribnici povdarjal v zmotnih idejah, take zmote človeškega duha. Ali iste imajo nekaj zdravega v sebi. Le na pačno razumljene resnice so. „V potu svojega obraza bodeš jedel svoj kruh.-4 Tudi otroci, onemogli starci naj se osi-gurajo po pravičnem soeijaluem red d. V boju med socijalizmom in kapitaliz-luom gre se za to, je li lastninsko pravico smatrati kot pravo nravnega, moralič nega gospodarstva Čez kako stvar, po katerem ima lastnik dolžuost jo rabiti po njenem nravnem smotru, ali ako je pravo absolutnega gospodarstva, naj pride iz njega, kar hoče. Ako delavec v konkurenci delodajalcev suho skorjo dobi, to ne briga kapitalista. Soc. demokracija se temu sistemu brani, in ona kaže na te rane naše družbe. Ali ona spregleda, da ne vladajo družbe samo posledice gospodarstva, ampak tudi zakoni narave, pameti. In tu se moramo upirati mi krše. socijalisti tej stranki, ki brez vere, nravnih zapovedi tira mase ljudstva v prepad. Ako postanejo soc. demokrati pravi kristjani, potem smo vkup, potem nam katolikom ne bodo očitali, da hočemo zagovarjati z vero bogataše.
V današnjih časih mi pametni katoliki ne tolažimo več vas delavcev z onim svetom {to storimo le še mej kmeti), — danes stojimo v delavskih vprašanjih na strogo pravični tleh krščanske podlage. In za to življenje nam je kot izgled dana le družba sred njega veka. Vezana lastnina, vezani, po poklicih razvršČeui ljudje, delavci, voditelji dela, reveži, bogataši, kralji in cesarji, opati, škofje in papeži in razne vrste posvetne in duhovske hierarhije in to vse v službi za lepo organično zvezan o družbo, ki vozi na Elijevem vozu direktno v svitla nebesa. Predočimo si svetle besede nedavno umrlega papeža Leona XIII. v eucikliki iz leta 1^78: „On, ki je vse ustvaril in ki vse vlada, je določil v svoji previdnosti in modrosti, da prihaja najnižje po srednjem, srednje po višjem do svojega smotra. Kakor je hotel, da so tudi v njegovem nebeškem kraljestvu raznovrstni podrejeni angelji, kakor je od redil razne rede in različnosti uradov v njegovi sv. cerkvi, tako da niso vsi apostoli, učitelji, pastirji, tako je Bog določil tudi v človeški družbi več stanov, ki so na časti, pravicah, močeh različni.4*
Taka bi imela biti tudi država, slična cerkvi eno telo, ki ima razne ude, nekatere plemenitejše, od drugih, ki se pa vsi medsebojno družijo v delu za občni blagor.
In če bo to, potem bo veljalo, kar cerkveni socijalisti v krščanski družbi srednjega veka vidijo: „Šele katoliška cerkev je dala človeštvu pravi ^ocijali zem. To je isti socijalizem, katerega je Bog določil pri stvar jenju sveta, katerega je pa greh človeka preobrnil v nasprotno, razvivši sebičnost, izkori ščanje slabotnih, suženjstvo in vsa zla zaničevanega Človeka. Katoliška cerkev je raztrgala verige suženjstva, ali jih vsaj razvezala; ona je privedla delav skega sužnja skozi posredovalne raz mere do svobodnega obrtnika in tako do gospodarja cvetočih mest srednjega veka, ona je napravila iz sužnja bogatega, pravno zavarovanega kmeta, ki je sicer bil vezan v srednjem veku na svoje zemljišče, katero zemljišče pa je bilo tudi zvezano s kmetom, tako, da kmetu zemljišča ni mogel vzeti oderuh ali davčni eksekutor. In na teh trdnih podlagah posesti in človeka vredne samozavesti so stale trdne podlage višjih stanov do kneza, cesarja. Vsak je slu žil v svojem ožjem krogu pravici in dolžnosti občnemu blagru in dobival je iz njega svoj delež časti in posvetnega blagra. Krščanski socijalizem srednjega veka ni poznal človeških „masu, kakor je današnje industrijelno delavstvo, ki je odvisno od konjektur svetovnega trga, oziroma od volje špekulantov. To vse je produkt zopet obnovljenega pa-ganstva, anarhističnega boja za biti ali ne biti, katerega jc povzročilo ravno to paganstvo".
Hitim h koncu. Se nekaj osebnega. Pisal sem enkrat kot liberalec nekaj o francoski revoluciji. Tedaj sem mislil, kakor drugi liberalci in socijalisti, da je krščanstvo, ki je med barbarske Nemce in Slovane prišlo v zgodnjem srednjem veku, okove osebnega suženstva tesnejše stisnilo, da je krščanstvo ljudstvo vrglo na trebuh. Mislil sem, da kristjau ne gre z glavo po
konci v krščanski paradiž*, da leze po vseh štirih vanj. Mislil sem, da kristjan ne sme glave po konci nositi in zavrgel sem pokatoličenje delavskega broja, misleč, da bi delavstvo v katoliškem duhu onemoglo. Mislil sem, da zatajevanje samega sebe, potrpežljivost, ponižnost, lastnost pasivnega trpljenja niso socijalne čednosti, da so nasprotne težnjam ponosne, energične in vedno bojaželjne in za boj pripravljene proletarske stranke. Mislil sem, da je morala le za politične dekadente, za proletarijat lumpov, to je za smotre tiziologično pokvarjenih ljudi. — Mislil sem prej. da so v krščanstvu vsi enaki — v brezpravnosti, ter da je v krščau-stvu bolehava tudi individualistična teu-deuca. Reklo se mi je sicer, da je krščanstvo prvo narodne meje razbrisalo. Ali vprašal sem: „Zakaj?uIn odgovarjal sem : „Ne zato, ker je bilo interna cijonalno socijalistično, ampak ker hoče vse narodne posebnosti razkrojiti, da postavi posameznega človeka v stanje, da je dosti absoluten, izvan sveta, nad svetom stoječe bitje." — Mislil sem prej, da jemlje moderno gospodarstvo človeka kot del celote le v druženju z druzimi ljudmi, da misli krščanstvo strogo atomistično: del je pred celoto, individuum stoji nad rodom. Mislil sem, da si domišljuje katoličan, da se svet le okoli njega suče, da rod, svet izgine, individuum pa ostane. — V težki zmoti sem živel, ko sem to mislil. Srce mi je težko, ako se tega spomiujam. Ali izpovedati se moram, da drugim in manj razboritim povem, kako zamore velik talent zabresti v temo. Razjasnil sem vam danes, kaj je krščanstvo in kato liška cerkev. Kaj sem prej tudi grdo o tej cerkvi mislil, ko sem v zgodovini bral, da je kralj Alfonz Aragonski papežu Evgenu IV rekel, da je katoliška cerkev — ista ženska, — ki se vsa-komu ponuja, ki se ji bliža z denarjem! Velik grešnik sem bil. S solznimi očmi se poslavljam od vas, ki nikdar niste takih misli imeli, ki ste čisti v tem oziru danes, kakor ste prišli iz rok večnega stvarnika. Bog vas obvari, z Bogom! —
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 22 avgusta.
— Iz konf iskacijske prakse.
Pred kratkim je zaplenilo c. kr državno pravdništvo n8Š list, ker smo prinesli članek »Kibči ob smrtni postelji«. V tem članku se je zaplenilo nekaj odstavkov, ki so se bavili s posameznimi kajdiž|adami, kjer se je pisalo o različnih činih in dogodkih, ki ao se resnično dogodili in za katere imamo pripravljenih vse polno prič. Zoper to zaplembo se je vlož.l ugovor in po končani razpravi je razsodilo o. kr. deželno sodišče v Ljubljani, da se razveljavi zaplemba glede tistih odstankov v katerih se popisujejo posamezni slučaji, in je obdržalo samo nekaj vrstic v zaplembi. Državno pravdništvo se je seveda pritožilo na nadsodišče v Gradcu. In kako je sodilo to? Nad sodišče je pa en del ravno tistega odstavka, ki ga je 1 j u b l j a n • skosodišče obdržalo v zaplembi, spustilo zopet na s v i t l o , toda tisti odstavek, kjer se piše o posameznih slučajih in posameznih »ribčih« in glede katerega je ljubljansko sodišče razveljavilo zaplembo, je nadsodišče v Gradcu zopet kasiralo in vnovič, takorekoč drugič zaple nilo. <<>uot capita, tot sensus, to je res. In mi se s tem tolažimo. Vendar pa obžalujemo, da nimamo nobene instance za naše pritožbe. Ker kedo ve, kako bi sodila kaka še višja instanca in mogoče je, da bi ta zopet kaj drugega spustila na svitlo in zaplenila to, kar so v Gradcu spoznali za nedolžno! Tako je.
— Pred volitvijo v trgovsko bolniško in podporno društvo. Kakor smo že v torek poročali, pripravljajo se Nemci prav pridno za to volitev, ki bo v nedeljo dne 23. t. m. od do  11. ure
dopoldne v »Mestnem domu«. Jutri je torej odločilni dan ali naj bo v bodoče bolniška blagajna pristopna samo Nemcem ali pa splošnemu trgovstvu brez izjeme narodnosti. 1) « pa se ne uresniči pobožna želja Nemcev polastiti bo blagajne, treba je da stori vsak slovenski član jutri svojo dolžnost ter pride na volišče, ker drugače je blagajna za Slovence vedno izgubljena. Nemcem bi gotovo ne bilo dosti za vodstvo te blagajne, Če bi jim ne dišal lep rezervni zaklad, iz katerega dobivajo onemogli člani znatne podpore.   Do tedaj ae
je vse mirno vršilo v tem društvu, čeravno so bili Slovenci, ki tvorijo večino, vedno prezirani in so se morali boriti z raznimi teikočami, če so hoteli doseči svoje opravičene zahteve. Skrajno nelepo pa se je pri čelo postopati z slovenskimi dru štveniki zadnji dve leti, kar so v polni luči dokazale nečuvene pritožbe na zadnjem obenem zboru. Pa tudi to bi slovenski člani potrpeli, ker jim je bilo najljubše ohraniti mir v društvu Ker so pa zanesli Nerrci s svojim oirkularom aStreng vertraulich« politiko v društvo ter so se hoteli društva z zavratn m napadom polastiti, ni Čula, da se je vnelo tudi mirno slovensko srce in noče več vrjeti savratntda napadalcem. Kako bi z nami Nemci za slučaj zmage posto p*Ii, si lahko vsak sam predstavlja, če pogleda, kako postopa povsodi nemška veČina z manjšino. Po za-vratn- m naskoku, ki pa se radi nekaterih ovir ni mogel izvršiti, po nujajo meni?. Nemci Slovencem kom promts. To je naravnost smešno, a vendar najbrže resnično. T »raj sedaj pridete k slovenskim članom, ko sta jim hoteli blagajno zavratuo odvzeti, če bi se izvršil kompromis, zasedli bi prejšnji nemški odborniki svoja stara mesta in sicer predsedniŠtvo, podpredsedništvo, blagajništvo, knji govodstvo in gospodarstvo. Ni ta način bi se dala Nemcem prilika, da pridobijo čimveč novih nemških čla nov, in bi priš o društvo pri prihodnji volitvi, to je čez tri leta, gotovo v nemške roke. Slovenski volilci! Vaša narodna dolžnost je, da pridete vsi brez izjeme na volišče ter oddaste svoje glasove slovenskim kandidatom, katere bomo postavili danes ob 9 uri zvečer na sestanku v Hafnerjevi pi« varni. Posebno še polagamo slovenskim trgovcem, ki so se zadnjega občnega odbora v tako pičlem še v.iu udeležili, da store svojo dolžnost, ter s tem pokažejo, da so zavedni Slovenci. Sramota bi pač bila, če bi se slovenski trgovci odtegnili volitve, ko so se nemški trgovci, ki žive od slovenskih grošev, zadnjega občnega zbora skoraj  polnoštevihio udeležili.
— Pozor slovenski člani trgovske bolniške blagajne! Jutri vrši se v „M ustnem domu« cd V210. do 11 ure dopoldne volitev v to blagajno. Pridite zanesljivo vsi do zadnjega na volišče ter pokažite svojo zavednost. Če ne stori vsak posameznik svojo dolžnosti, izgubimo Slovenci to društvo za vselej, ka|ti Nemci bodo zbobnali na volišče vse, kar jim bo le mogoče. Slovenske člane še prosimo, da zapišejo imena va^h Nemcev, ki se bodo volitve vdele-žih, da izve javnost s kako zagrize-
n mi Nemci irnamo v slovenski L ub
»
Ijani opravit'.
— Iz Celja se nam poroča: Tukajšnji nemški člani trgovske bolniške blagajne se zelo pripravljajo za volitev dne 23 t. m. ter se le te, kakor je sklepati iz njih razgovorov, v obilem številu udeleže. Slovenski člani, pridite vsi na vol šče in ne pripustite Nemcem ugrabiti to za trgovstvo velevažno društvo.
— Iz katoličkih konsumov.
Polomi v katoliški organizaciji se množe kar strahovito. Zdaj je zopet poginil lak konsum. Današnja uradna »Laibacher Zeitung« razglaša, da je 9*1 katoliški konsum v Dobu v konkurs. Pokalo je v tem konsumu že dlje č»sa — sed<«j je pa p< čilo. Škodo bo seveda pl&čal — kmet! To pa ni edini konsum, ki je šel ta teden v konkurz. Tudi konsum v Dolenji vasi pri Ribnici je bil končno primoran napovedati kon kurs. Primankljaj znaša okroglo 10000 K. Kmetje bodo vzlic svoji brezmejni poboŽnosti še grdo preklinjali, ko bodo morali to škodo — plačati. V farovžu niso prav nič zadovoljni, da je prišlo do konkurza. Duhovni gospodje bi bili najraje videli, da bi konsumarji še nekaj časa vlekli to butaro. Pri nekem krstu je namreč duhovnik rekel botru: Škoda, da ste napovedali zdaj konkurz, ko bodo — volitve. Duhovnim gospodom bi bilo torej ljubše, če bi bila škoda še večja, samo da bi se volitve završile pred konkuriom. Tako
se jim aaaili kmet Sicer pa dobe do lenjevašČani te dni nov dokaz, kake sadove rodi duhovniško reševanje kmeta. Ta dokaz jim prinese uradni sluga v obliki obtožnic Državno pravdništvo v Novem mestu toži 1 7 k o n s u m a r j e v in revizorja »G os p. zveze« Seliškarja zaradi falsificiranja bilanc in račun skih sklepov, poslovodjo Žužka
— brata kaplana in ustanovitelja tega konsuma — in nekega druzega kon sumarja pa zaradi poneverjenja Možaka sta namreč goljufala konsum kjer sta mogla. — V Ribnici se je blago iz konkurzne mase ondotnega konsuma, ki je pred nekaj tedni crknil, do malega razprodalo. Kmetje so jako pridno kupovali in tudi brez potrebe, samo, da bo primanjkljaj manjši Pogin konsuma ni ukrotil podjetnosti farovŠkih gospodov. Se niso ljudje plačali škode pri konsumu in že jih je vjel kaplan Tavčar za novo špekulacijo. Kaplan zida — katoliški dom. Vprašanje je: s čegavim de narjem ga zida, ali s posojilnic nim, ali z denarjem Marijinih otrok
— V Sodražici je celo med najbolj gorečimi katoličani zavladala velika nt zaupnost proti konsumu. N ti kararoi prodajalka v konsumu ne vleče. Kaj čuda, Če edministra torja Brešarja kar mrzlica strese kadar pogleda v svoj konsum in se spomni  usode ribniškega konsuma
— V Dobrepoljah stara pravila več ne ugajajo Jakliču in je zato razglasil, da se  morajo preustrojiti.
— V Velikih Laščah nečejo ii dati tatice, ki je v konsumu pokradla Menda se boje, da bi potem i ud i tate % kaj  —  izdala.   Kaj  se Vam zdi, gospod Gerjol, kaj bi to bilo?
— Čegav privesek je nada
Slomškarija ? Večkrat je že tvezil „Slovenec"    svojim  na    duhu ubogim bralcem, da je narodno   napredno uči teljstvo, združeno v Zavezi avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev, pri vesek narodno napredne stranke ter da Zavezniki  plešejo,   kakor jim godejo voditelji narodno napredne stranke. Tudi duhovnik dr. Gruden je v glasilu vseh naših   starikavih   klerikalnih učitelj: marljivo vdarjal  na  to   struno, četudi dobro ve, da trdi neresnico. Nasproti, pa se   baha, da   stoji   Slomškarija na lastnih nogah. Letos se  pa  jasno p<> kaže, da Slomškarija  res  ni privesek naših   topih,   a   nadutih klerikalcev temveč da je padla   Še nižje in zašL med nezrelo fanatizirano srednješolsko dijaštvo in med ono   akademično mla dež, ki ji v svrbo udobnega velikomest nega življenja diše polne bisage naših rdeceliČnih fajmoštrov. V naše največje veselje je dospela Slomškarija do tja, da sama za se nič  več   nastopiti [nc more, ker nima v to sposobnih mož in ker bi jo bilo groza   — praznote. Za lostuo, da  bo   moral   dobrovski Rant, kamniški CenČič,   šentjurski Remic poslušati Grafenauerjevo modrovanje, kak" naj  se   organizira   slovensko dijaštvo. Prav primerna dušna   paša  za   te go spode. Seve, ker nujnejših potreb juČi teljstvo  nima ! ?   Klerikalne,   sicer ne lepe učiteljice, bodo pa  imele  več za bave, saj bo navzočih več mladih fau tov. Nekaj se vendar nadejam, da store naši SlomŠkarji. Mislim namreč, da se povspno do tolike predrznosti in samo stojnosti   ter   vprašajo dobrepoljskega glavnega konsumarja, zakaj jih je na učiteljskem   velikonočnem    shodu tak«' grdo vodil za nos?! Saj mu ni treba reči, da je  sleparsko  postopal. Dalje naj ga vpraša kdo, n. pr. gost>. Levic nik, koliko onih, ki imajo na leto t>000 K dohodkov,   se  je  po SusteršiČevein receptu že zglasilo za prostovoljue do neske v   zboljšanje našega gmotnega stanja? Glejte, to bo drugi del vaše-a zanimivega programa. Trdili hote lahko, da ste kaj tehtnega storili  tudi  v tem pogledu in vašim prvakom prot. KrŽiču. dr. Grudnu, dr. Lesarju, raznim kauo nikom, tajmoštrom in kaplanom se ne bo moglo očitati, da  so   lepo na gor kem, učiteljstvo   naj   pa   le   gineva v svoji bedi. Tako hote rešili učiteljsko
gmotno vprašanje!
— Laske propovedi v Ljubljani. Danes pride v Ljubljauo iz Vidma  misijonar  Don C. Blanchini,
9aT~ Dalje v prilogi. ~*MI
P. Priloga „SlovensK emu Narodu" 6t. 193, dne 22 avgusta 1903
da bo v   križankah   prepovedoval svojim rojakom polentarjem. Prav lepo je, da se gotovi krogi tako  živo brigajo za duševni blagor teh laških delavcev. Človek bi mislil, da vse to store iz gole krščanske ljubezni in iz navdušenja za dobro stvar. Temu pa ni tako! Poiz-vedeli smo namreč, da je te laške pro-povedi vprizoril  dobro  znani L u i g i P i 11 e r o , uslužben pri neki stavbeni tvrdi v Trnovski ulici, ki je v to svrho že dlje časa nabiral med laškimi delavci denar,  s katerim se   bode poplačal veliki   trud   Dona Blanehinija. Pittero je  z   namenom,   da  iztisne iz ubogih  zidarjev   čim  več  denarja, postopal  naravnost nesramno.   Vsak delavec mu je moral dati za patra Blanehinija v   petih  obrokih 1  K,  da je vcelem nabral več nego 100 K. Vsekakor bode laški pop, ki bo danes ob T. uri zvečer propo vedo val v Križankah in  jutri   pel   mašo   —   laško ka-li?, dobro zaslužil! Mi pa vprašamo, ali je bilo potreba  tega  misijonarja naročati iz Vidma in v to skubiti revne delavce ? Saj se bi vendar  lahko  dobil,  ako se že na vsak način hoče Ljubljano osrečiti že z italijanskimi prepovedmi, cenejši govornik. To se pa ni hotelo, ker gospodom klerikalcem ni toliko ležeče na tem, da skrbe za duševne potrebe ljudstva, ampak da si pri tem napolnijo žepe.   Don Blanchini  gotovo ni prišel samo radi propovedi v Ljubljano; zato je od njega  pač brezobrazno,  da zahteva  od revnih  svojih rojakov še bogate nagrade za svoj misijonski govor; če bi mu bilo ležeče samo na stvari, in ne na d e n a r j u, bi pač propovedoval vsaj svojim v tujini živečim ubogim rojakom — brezplačno !
— Kje je obrtni inspektor? Pred nekaj tedni se je uradno razglasilo, da dobi Kranj ska svojega posebnega obrtnega in-pektorja s sedežem v Ljubljani in uradno se je tudi obvestilo vse prizadete faktoije, da začne novi in spektor poslovati dne 1. avgusta 19 03. Obrtnega inšpektorja torej imamo, a — kje je? Vse ga išče, a nibče ne ve, kje da je in kako se imenuje. Če se kdo obrne v kaki zadevi na obrtni inspektorat v Gradcu, dobi odgovor, da se v Gradcu nič več ne menijo za kranjske zadeve. Na magistratu pravijo, da imajo psč obvestilo, da je moral obrtni inspektor pač s 1. avg. 1903 priti — kje pa da je, tega ne vedo povedati. Prelistali smo tudi »Wie-ner Zeitung« in »Laibacher Zeitung« — vse številke letošnjega let*, a imenovanja ljubljanskega inšpektorja nismo mogli zaslediti. In vendar mora biti obrtni inspektor že imenovan in mera biti že tu, ker je 8
1. avgustom prevzel agende obrt nega inšpektorja. Če kdo ve, kje je ta inspektor in k*»ko se imenuje, naj nam to sporoči. Zagotavljamo ga, da dobi izdatno nagrado. N?s namreč kar srce boli, ko vidimo, kako ga ljudje iščejo, pa ga ne morejo najti. Te dni smo videli celo necega c. kr. deželnovladnega slupo, kako je ves zbegan in upehan stikal po Ljubljani in iskal — obrtnega inšpektorja.
— Klerikalci pni delu. Iz
Hrenovic se nam piše: Naša župnija je res vredna vsega obžalovanja, zakaj vedno jo osrečujejo takšni dušni pastirji, ki delajo samo razpor in netijo sovraštvo. Takšen je tudi sedanji kaplan I. Hartman. Ta Človek, O katerem niti ne vemo, odkod ga je veter prinesel, napenja vse sile, da v očigled bližajočih se občinskih volitev še bolj razburi že itak. raz-vnete duhove. Od hiše do hiše si brusi pete in hujska nerazsodne ljudi proti sedanjemu občinskemu odboru. Pa to bi mu še končno ne zamerili toliko, a da zlorablja prižnico, kjer bi se morala glasiti samo božja beseda in oznanjati znoslji-vost in medsebojna ljubezen, v samo-pašne in posvetne namene, to je pa že od sile. Čemu napadate in grdite našega župana Ivana Debevca? Ali ni on pošten krščanski mož in Slovenec? Da je pa za posel župana sposoben, da je marljiv in pravičen vsakomur, naj bo te ali one stranke, to morate vendar sami priznati, ako ste si ohranili le še iskrico pravico-
Ijubnosti in poštenosti!   AH  mu morete  v   verskem  oziru  kaj očitati? Ali ne izpolnjuje svojih verskih dolžnosti bolj vestno, kakor vsak kričavi kaplan, ki ima vedno besedo vera na jeziku?  Kaj hočete torej?? Vam se gre samo za to, da bi dobili v občinski odbor ljudi, ki bi se slepo dali voditi od Vas, ki bi bili samo mrtvo orodje v Vaših rokah, s kate rim bi lahko poljubno razpolagali in ga izkoriščali v svoje klerikalne na mene. Saj se razumemo, Vi bi radi imeli v odboru same ničle, kimavce, katerim bi naj županil Vaš mežnar. Toda povemo Vam odkrito, da tega ne boste dosegli, če si tudi izbrusite pri  agitaciji  vse pete.   Kar   se pa prižnice tiče, Vas resno opominjamo, da je v bodoče ne bodete več one-čaščevali   z   grdim   hujskanjem in podlim  obrekovanjem,  ker bodemo sicer primorani, na drug način Vas naučiti manire.
— Iz Podrage v Vipavi nam prihajajo vedno pogosteje pritožbe čez tamošnjega župnika Gustava Kollerja. Ni še dolgo temu, kar je Podražane doletela ta neizmerna sreča, da jim nam dobro znani Gustelček deli dušni blagor. In sprva je bil res vnet le za božjo čast in slavo in je lepo tiho in ponižno služil Boga in opravljal svojo pastirsko službico. A to ni dolgo trajalo, zlasti odkar je g. poslanec Ivan Božič zapustil Podrago, zrastle so mu peruti, ojunaČil se mu jezik in dvignil pogum in vse kaže, da namerava postati vreden naslednik goškega kurata Ferjan-čiča. Če Človek gleda to duhovno prikazen, kako v nedeljah skače po leci in razbija in maha z rokami, Če sliši ta nebroj najstrupenejših klerikalnih laži, katere spušča ta pobožnež v potu svojega širokega obraza iz svojih kle-petavih ust na vipavske liberalce, hitro se preveri, da tiči v njem vsa tista kaplan ska strast, vsa tista črna podivjanost, katero tako skrbno neguje in po deželi, po mirnih naših kranjskih vasicah razpošilja žegnani naš Bona-ventura! Le tako naprej, g. Gustelj Koller. Toda jedno si zapomnite. Naš list rSlov. Narod" pustite kar hitro v mini, v najlepšem miru in nikar več pridigati o „tišti umazani cunji", kakor se Vam vsako nedeljo zljubi krstiti -Slov. Narod". Sicer bodemo tudi mi odprli svoje predale in poiskali kako ne umazano, ampak mokro cunjo in se bodemo začeli braniti. Kar pa uganjate s svojimi župljani, vse to, kar si boste priskupili, vse to boste požirali sami. In če mislite in upate, da Vam bodo Podražani celi kup tisočakov zvozili v cerkev in „cvetoce" župnišče, potem se boste morali začeti nekoliko drugače obnašati, malo drugače izkazovati svojo ljubezen do bližnjega, nego ste storili to dosedaj, ko ljudstvo samo ščujete, psujete in naganjate s konkurenčnimi razpravami in s — pravdami.
— Iz Selc se nam piše: Naši klerikalci ne morajo živeti, da bi ne hujskali proti nam in skušali Škodovati našemu narodnemu delovanju. Znano je, da do sedaj niso storili še prav ničesar, kar bi bilo v izobrazbo ljudi. Če imajo Marijino družbo, zato ljudstvo še ni prav nič več izobraženo, ako imajo r farno knjižnico, tudi ne deluje za izobrazbo, ker njihovi ljudje ne bero druzega, kakor samo pobožne reči. Pa vse to naj bi bilo, da bi ta škodeželjna in hinavska klerikalna banda delala vsaj pošteno. V kratkem enkrat bodemo vzeli na cedilo precej devic iz Marijine j družbe in tudi nekaj devičarjev pride vmes. Danes hočemo le dati nazaj vdarec, katerega so hoteli dati klerikalci pevskemu zboru bralnega društva. Ker smo zasnovali mešan zbor, skušali so nam vzeti pevke, da bi ne mogli peti. To jc bil sicer plosk v vodo, vendar so s tem pokazali ti zagrizene i, j da nam žele samo prečisto škodo. Pevke so odvračali s tem, da je sramota peti v našem bralnem in pevskem društvu. Zakaj je sramota, tega niso povedali. Mi pa vpričo vseh ljudi trdimo, da se v našem društvu še ni zgodilo ničesar, da bi bila sramota za koga. Pač pa pri klerikalcih. Pri selškem or-ganistu, kateri uči pevke, se gode vse drugačne reči. Tudi žegnani gospodje I se bili že zraven, ko se je slišalo c v i- I le nje deklet pozno v noč. Pri nas se ne pestujejo dekleta, ki so že I
. odrasla.   Pri nas se  vrši vse pošteno 1 in   zato vse   očitno in   se ne hodimo I skrivat. Mi imamo podrobnega gradiv a cele kupe na razpolago in bodemo brez  usmiljenja začeli znamenite sličice priobcevati, če ne bodo klerikalci prenehali   s   hujskanjem  proti pevkam. ! Opravili tako  ne bodo  ničesar, če se devetindevedesetkrat postavijo na glavo. Tisti zafrknjeni konzumski Petravc bo slišal od nas take, da se mu bode nos naravnost v nebo zavihal. Mi mu bodemo povedali   kmalu, kateri  ljudje delajo sramoto, ki so v njegovem najbližjem sorodstvu. Kakor že rečeno, Če ne bodo klerikalci   nehali   s   hujskanjem proti pevkam, bodemo začeli med svet spuščati njih lastne in resnične grehe. Zato pa,  »katoličani in katoličanke", le lepo pri miru !
— Ali je Zagorje se slovensko? Piše se nam i z Zagorja ob Savi:   Naša nova topliška šola je skoro izgotovljena.  Postavili smo krasno  palačo, mogočen dom, v ka terem naj se poučuje naša mladina pravega domoljubja in onih potrebnih naukov, s katerimi si osigura blagostanje in zdravo svoje prihodnje življenje.   Temne, mokrotne, nezdrave luknje so bile dosedanje premajhne šolske sobe, in mnogo otrok si je tu nakopalo   bolezni,   katerih  jih vsa zdravniška umetnost ni mogla rešiti. Dolgo vrsto let smo ugibali, kako in kam bi postavili deci boljših šolskih sob — s prihodnjim  šolskim letom bomo mogli pošiljati učence v zdrave, lepe prostore nove šole, šole, katera je zgrajena v najmodernejši tehniki, šole, na katero bomo lahko ponosni, šole, katero bomo plačali mi davkoplačevalci  sami,  za  katero smo se obremenili za celih  petnajst let na davkih in  nakladah,  in  le občina ržiška  nam bo pomagala nositi to breme s tem, da bo pokrila tretjino stavbinskih stroškov. Strupena kaplja pa je padla v naše narodno srce, ko smo morali doživeti nečuveno zaničevanje naše narodnosti v tem, d a so   postavili   na  pročelje te šole nemški napis. Zgodilo seje to z  brezmejno  samovlastjo, ne da bi se oziralo na  nas slovenske davkoplačevalce, ne na dejstvo, da bo šolo obiskovalo nad petsto si o v en skih in le jedva dvajset nemških (reete nemškutarskih) otrok, ne  na popolnoma slovensko občino ržiško, kjer ne najdeš Nemca, če ga tudi pri belem dnevu z lučjo iščeš! Vprašamo pa, kdo je oni mogotec, kdo oni samovlastnež, ki nam tepta z nogami  naše   narodne pravice?   To je  naš  famozni občinski zastop z občinskim prestojnikom Mi-helčičem, z onim največjim sovražni kom  slovenske narodnosti, kar jih nosi kranjska  zemlja.   V občinskem zastopu sedi  po letošnji,  za Zagorje zgodovinsko znameniti   volitvi poleg štirih nemškutarjev tudi osem »Slovencev« ... Vi omamljivci in kleče-plazci pred rudniškim denarjem, kdo vam še  daje pogum, imenovati se »Slovence«?   Jokaj  se Matija nad temi »narodnjaki«, teko naj solze po tvojem obličju, ko gledaš na bivšo svojo armado; bil si ji nevstrašen vodnik, ustvaril si iz nič zagorskega »Sokola«,  dal mu visok vzlet, ponosen si bil nanj,  na svoje delo, a mi smo ti bili v dnu duše hvaležni za tvoje kremenito slovensko srce — a ko si  zatisnil za večno  svoje oko: kam se je izgubil »Sokol«, kje so   rudeče   srajce,  kje  so oni možje, ki ti so sto- in stokrat prisegali »kri za dom«?! Puške so v koruzo zmetali in iščejo zavetišča v rudniku, v nemškutarsko-rud-niški  zvezi, v onem rudniku, ki iz* podkopuje počasi, a silovito in vztrajno naša narodna tla. Še vegetira »Sokol« v nas, a strta so mu krila; nima več moči, da bi se ponosno dvignil v zrak in razgnal tužne oblake narodne mlačnosti. Priprost delavec v rudniških   premogokopih, poštena slovenska duša, mu je starosta; mož odvisen kakor malokdo, ima toli poguma — slava mu! A bivši staroste, pod-staroste, zastavonoše, samostojni posestniki, trgovci,  krčmarji, postali so nam nezvesti in so se kot kandi-datje in volilci zavezali z našimi nasprotniki, z onimi ljudmi, ki nam na-
pravljajo nemške napise na naši šoli, z ono  stranko, koje najvišji smoter življenjski  je ta,  zatreti vsako slovensko   podjetje, uničiti eksistenco vsakemu slovenskemu možu. Prvi, katerega je ta stranka dejala na index, kojega hoče spraviti Mihelčič iz Zagorja, je naš slovenski zdravnik.   Pregreho je storil velikansko. Pri občinski volitvi je bil Mihelčičev nasprotnik! In tega mu naš »gospod župan« ne odpusti nikdar!   Kako pa se tudi more predrznih na vseučilišču diplomiran doktor vsega  zdravilstva delovati proti županu, ki je dovršil vse štiri razr. zagorske ljudske šole?! V   sredstvih   in   pomagačih naš Mihelčič ni bil nikdar izbirljiv, kadar je   bilo   treba oškodovati Slovenca. Tako se je tudi v tem slučaju ta pobožna  krščanska  dušica zavezala z vodjo rudečih socialistov.  Prva pot po končani volitvi je bila k njemu, hinavsko prijazno mu potrka na ramo: »Ali nee  meenite, goospod Čobaal, daa mooramo naašemu doohtarju odpove edati ?« Imela sta ta dva poštenjaka še tretjega pomočnika, rudnik. A naš slovenski zdravnik je še tu, in akoravno si je ta trifolium že najel hejlovca iz Celja, dr. Jaklina, naš slovenski zdravnik je še tu, in zadnja beseda v tej zadevi še ni izgovorjena! Da pa je ča stitljiva družba slovenožrcev popolna, vpregel  je  Mihelčič v zavezni voz razne učitelje topliške šole. O nadučitelju  Mallvju  molčimo  — bil je ta mož že pri vseh strankah, kar jih imamo v Zagorski dolini, bil je »ajmohtar«, nosil je rudečo sokolsko srajco, a odkar je nadučitelj v top liški šoli, spremenil se je v agitatorja nemškutarske stranke. Učni vspehi v šoli pa, naj si bo v ljudski, naj si bo v obrtno nadaljevalni, so taki, k a kršnih gospod deželni šolski nadzornik po vsej Kranj sk ini našel. Ogledati pa bo treba enkrat tudi koga druzega, na pr. moža, kateremu smo mi pot kazali in pripravljali v življenje, mi prosili zanj pri merodajnih oblastih. Maje se lipa — a omajati se ne sme! Zaman tuli   krog   nje  nemčursko - židovski-sooialno demokratiški vihar! Ne bodo pa naj te vrste bojni klic, nočem našim  omahl|ivcem  v vzor postavljati nratov Hrvatov, ki so uprizorili za hrvatski  napis, za  svoje pravice upor po vsej  kraljevini,  ki so kri, prostost, življenje žrtvovali — ne — vre tudi pri nas, žesonemski šolski napis ometali z blatom, predno pa gre ogorčenost in razburjenost   dalje,   kličemo   na   vse grlo: Dajte nam našihpravic, proč
z nemškim napisom, proč s ponemčevanjem naših otrok, proč z nemčurskim učiteljstvom, dajte nam sam os I o venski napis na šolo,
na šolo, katero smo si zidali Slovenci, dajte nam enakopravnost! To zahtevamo v prvi vrsti od onih občinskih svetovalcev, ki so svoj čas nosili rudečo sokolsko srajco, ki so podsokolsko zastavo prisegli, vse žrtvovati za svojo narodnost, za slovenski živelj vromantiški z ago rski dolini!
— Razmere pri celjskem poštnem uradu bo čimdalje ne-znosnejše. Kmalu si bo moral vsak Slovenec privesti seboj tolmača, ako se bo hotel z uradniki sporazumeti. Ni Še dolgo tega, kar so nekega starčka pošiljali po poštnem uradu od Poncija do Pilata, predno je mogel oddati svojo pošiljatev, in gotovo bi mogel brezvspešno oditi, da se ga ni končno usmilila neka uradnica, ki k sreči zna slovenski in mu razložila, kar je bilo potrebno. — Pred nekaterimi dnevi pa je Slovenec iz mesta uljudno prosil pojasnila v neki zadevi. »Ih ferste niks bindis!« se zadere jezno sluga nad njim. Slovenec se obrne z enakim vprašanjem na bližnjega uradnika, pa tudi od tega ni dobil zaželjenega odgovora, pač pa se je ta delal, kakor bi ne znal slovenski in zahteval, naj nemški go vori. Bil je to praktikant Tratnik, ki je vkljub svoji mladosti znan kot velik sovražnik vsega kar je slovensko.
• — Pevsko društvo „Ljubljana11. Na jutrišnji veliki veselici pevskega društva „Ljubljana" se bo sigurno vsak .dobro zabaval; posebno je Še za te, ki se hočejo smejati, skrb-ljeno. Toraj kdor se rad smeje, si bode omislil katalog in si bode ogledal kabinet znamenitosti, v katerem se bodo nahajali razni predpotopni predmeti, stvari srednjega veka, razno orožje in tudi razno najnovejše, kakor: Defravdant Kecskemetv, 300 let stara ženska, čevelj prvega hribolazca na Triglav, rokopis Žaneta z Iblane i. t. d. Ob 6. uri se spusti najnovejši zrakoplovec Asido Moreti v zrak, ter se bode z visočine 500 metrov s padalico spustil na tla. Kazim tega bo goste še petje in društvena godba razveseljevala in bo gotovo vsestransko skrbljeno za zabavo. Tedaj na Koslerjev vrt jutri, kjer je začetek ob 3. uri in je vstopnina 40 vinarjev.
— Zapisnik hiš in hišnih posestnikov deželnega stol« nega   mesta ljubljanskega.
Sestavil Ivan Robida, mestni policijski komisar, natisnil in založil A. Klein & drug. Cena 60 vin. T* brošura je zelo pregledno sestavljena in bo gotovo dobro služila svojemu ni-menu. Vsebina se bode vsako lft-» temeljito pregledala in spopolmla in da se vstreže zahtevam in potrebi, se bode knjiga vs*ko leto na novi izdala.
— Kot praktični zdravnik
nastanil s« je v našem mrstu ginaj-kolog dr. Ernst Maver, bivši večletni asisent profesorjev na graški ženski kliniki, dr. Rosthorna in dr. Knauerja. Vrlega rodoljuba prav toplo priporočamo.
— Nadvojvoda Jožef Fer« dinand  v  Medvodah.   Piše se nam: V nedeljo, 16. t. m. dopoldne se je   Medvodčanom naznanilo;  da pride proti večeru 27. pespolk iz Ljubljane in da z njim prenoči tudi najvojvoda v Medvodah. Stanovanje se mu je odloČilo v hiši obče znanega rodoljuba iu naprednjaka   g.   Jarca.    Ta   vest je elektrizovala vso  družino  g. Jarca, pa tudi vse letoviščarje,  katerih je letos zopet prav mnogo v Medvodah. Vsled ugodnih gmotnih razmer hišnega gospodarja   priredilo   se  je   stanovanje za nadvojvodo  tako,   da je  bilo vredno gosta,   pa   tudi  pred hišo stoječa veranda se je z   zastori,   zelenjem   in s cesarjevo podobo krasno ozaljšala, ker so hoteli   imeti   na  večer   častniki tu skupno večerjo.   Vest o dohodu polka in nadvojvode se je bliskoma raznesla po Medvodah in okolici in da bi videli člana eesarske hiše, nabralo seje poleg vseh letoviščarjev vse   polno ljudstva pred Jarcovo hišo.   Nadvojvoda je zapazil, da ga pričakujejo ljudje, in ker menda nima rad hrupnih sprejemov in ovacij, šel je po stranski poti in prišel zadaj skozi kuhinjo v vežo.   Tu ga je pozdravil hišni   gospodar in ga peljal v odmerjene mu sobo. Med pogovorom je vprašal nadvojvoda g. Jarca, ko^u da pričakujejo ljudje, in ko mu ta pove, da bi radi videli njega cesarsko visokost,  stopi nadvojvoda na prag. Pa, nihče se ne zmeni zanj, vse le gleda proti oni strani, od katere bi imel priti nadvojvoda.   Zato pristopi nadvojvoda h gospej Jarčevi in ponovi svoje vprašanje.   „Nadvojvodo pričakujemo*4, mu odgovori gospa Jarc,   „on bo pri nas* prenočeval in   mora vsak   Čas priti4*. „Nadvojvoda je bil že tu, ogledal si je že stanovanje, pa je zopet  šel ven**, odgovoai nadvojvoda. rTo bi morala jaz bolje   vedeti   kakor vi,   saj   sera jaz hišna gospodinja.** „Ce meni ne verjamete,   vprašajte  svojega   gospoda soproga." Ko so tudi druge dame rekle, da to ni res, se obrne nadvojvoda proti njim in jim reče: „Moje ljube dame, jaz mislim, da bodete vendar verjele nadvojvodi, če vam sam pove, da je tukaj \" Nato se je prijazno razgovarjal z leto-visČarji   in za   vsacega je   imel nekaj besed. Zvečer so imeli Častniki skupno večerjo, katere se je udeležil tudi nadvojvoda. Ob tej priliki je igrala vojaška godba. Letoviščarji bi bili radi plesali, zato naprosi  neka  gospodična nadvojvodo, da bi   smela godba   igrati tudi nekaj komadov za ples. Ta pravi, da nima nic proti plesu, da pa ima godbi ukazovati edino le polkovnik. Seveda tudi polkovnik ni odrekel izraženi želji, in kmalu je plesalo vse pred verando, tudi častniki. Nadvojvoda se je vidno radoval veselih ljudi, stopil med nje i u se prijazno razgovarjal ž njimi. Pridobil si je v trenutku srca vseh in sedaj se po Medvodah ne govori druzega kakor o ljubeznivosti nadvojvode Jožef Ferdinanda. V spominsko knjigo g. Jarca se je radevolje podpisal  in   ž njim tudi drugi častniki,  med drugimi adjutant Kaiserfeld, polkovnika Mayr in Viičetič, baron Testa, baron  Lazzariui, stotnik Scbvvarz itd. 0 nadvojvodovi prijaznosti priča tudi to, da se je prihodnje jutro prav po domaČe pogovarjal  z gosj><» Jarčevo v kuhinji med tem, ko je ta kuhala zanj  kavo, pa  tudi  to, da je dva dni kasneje nagovoril sam g. Jarca na glavnem trgu v Kranju, ko  ga je tam slučajno videl. S takim ljudomilim in prijaznim vedenjem si pridobi uadvoj-voda gotovo simpatije vseh Slovencev,
ti pa se bodo potrudili, da bode njega cesarski visokosti bivanje med nami kolikor možno prijetno.
— Veselica v Dobu opozarjamo še enkrat na veliko narodno veselico, ki se vrši jutri ob 4. popoldne v Drbn.
— Shod   hrvatskih, srbskih  in  slovenskih abituri-jentov bode 27. 28 in  29  t. m. v Splitu   v   Diiim: c ji.   Dnevni |re<J: I  Mladina narodova nad »;   II  O n; rodni prr>3reti   vobćp;   III  O dijaški nroranizaciii;  IV  Raz^nterojJt'.    S »o red: Prvi dan < g"led mesta, mestnih starin   in    muze.a ;   izlet    v Sohn, ♦ g led   rimskih   razvalin   in grobov hrvatskih   vladarjev in dostojanstvo nikov  na Otočcu; pogoščen«« v Tu nkulu. Drugi dan kongres v mestnem gledališču,     po     kongresu banket. Tretji  d*n  izlet v okolic) in s.ovo.
— Čebelarski shod bo dne 25. t. m. v Srnartnem pri Kranju. Napovedana so jsko zanimiva pr-davanja.
— C- kr. okrajni šolski svet v Radoljici )e v svoji seji sklenil poživljati vse krajne šolske svete v okraju, da vpišejo krajno učiteljsko knjižnic^ d-H čne šole kot vsakoletni član »Slovenske Šolske Matice«.
— Novo uradno poslopje okrajnega glavarstva v Novem mestu je že toliko d gotov Ijeno, -a se bodo uradi mogli že koncem tega meseca preseliti v novo zgradbo. V dr. Schegulovi hiši, bj«r je bilo glavarstvo do sedaj provizo-rično nastanjeno, ostane Je še davčno in gozdno nadzorstvo. Vsa dela v uradnem poslopju, ki je sicer pri prosta, a baš radi te fine priprostosti lepa zgradba, bode šele v dveh mesecih popolnoma dogotovljena Uradi se presele v novo hišo, kakor je sedaj določeno, 3L. t. m. Selitev bo najbrže trajala več dni.
— Vinska letina na Dolenjskem. Piše se nam iz Trž'šća pri Mokronogu. V naših slavnih go ricah »Bojnik« in »Malkovec« se nam obeta prav dobra vinska letin«, le žal, da ne bo vina v tej množri, kakor lansko leto. Trta je nenavadno lepo odrastla. Stari vinogradi so v precej dobrem stanju, vendar se opazuje, da počasi umirajo. Nadome stujejo se pridno z novimi nasadi, g :-tovi smo že sedaj, da ne bomo imeli nikoli praznih vinsk-h goric. Lanski pridelek je večinoma prod*n, dobiti bi ga bilo le še kakih 200 veder. Večina vina iz naš h goric so pokupili naši stari odjemalci gospodje Zajec iz Šiške. MejnČ iz Komei-de in Muller iz Domžal, za kar smo jim zelo hvaUžni. Bog jih ž*vi in njih cdjt-maic^- !
— Strela je udarila v noči 20. t. m.  v  vojaško  municijsk:) za jogo  v Cehu  ter  vrgla  vojaka na straži   v^ č  korakov v stran,  kjer je obležal nezavesten.
— Lahonska nestrpnost.
Lovran pri Opatiji je sKoro izključno hrvatska občma, dasi imajo Lahi občinski odbor v rokah  Do sedaj se je tudi v občinskem zastopu vedno hr ^atsko govorilo, šele  sedanji župan Ferd. Persch   hoče   hrvaščino pre gnati iz občinske hiše. Pred kratkim je imela  neka  hrvatska  stranka pri občini opravka. V uradu je bil gosp. Persicb sam.   Stranka ga je u ju^no nagovorila in mu v hrvatskem jeziku razložila svoje želje. Zupan pa se je osorno  zadri  na  stranko,  da ne razume hrvatsko, in ni hotel ž nio govoriti. To je vendar nesramno, da <*i | upa tako nsejtopati   župan obline, k'. \< je skoro izključno hrvatska! Pri prihodnji volitvi  pa mu  naj Hrvatje po I kažejo,   da ne   marajo trp»-t» župana, j ki zaničuje jezik pretežne večine lov- j ranskega prebivalstva!
— Regnicoli v veteranski j uniformi. »Edinost« piše: Nt B >er 1 "ve kaj, ali značilno je vender za I tržaške razmere, kar vam hočem tu povedati. Zato je vredno, da zabele- j žimo tudi to. V pondeljek zvečer. I na predvečer cesarjevega rojstnega I dne, sti obhodili mest .e ulice dve j godbi. Ena teh je svirala na Čelu i mlajšega veteranskega društva. Ne vem ali to društvo nima več svoje I godbe, ali ista ni popolna, kajti po- 1 verilo je nekomu nalogo, da je za to priliko sestavil godbo! In sedaj zopet I ne vem, ali je dotičnik ptujec v Je- I ruzalemu, ali pa si je hotel privo- J ščiti špas z društvom avstrijskih ve j teranov, kajti šel je iskat godcev za I to priliko tudi med regnicole! Te je utaknil v uniformo in marši j rali so po mestu kakor pravi ve- S tora ni ! |
— Zagrebški obrtniki ne gredo na obrtno razstavo v Budimpešto, kakor je bilo name ravano.    Poroča   se   nam namreč iz ! Zagreba, da so obrtniki z ozirom na zadnje   dogodke   na  Hrvatkem   po- j sebno v  Zaprediču sklenili,   da   se I ne bodo vdeležili obrtne raz-stave v Budimpešti.  Tudi izlet j v Budimpešto, ki je bil določen na 26 t. m. izostane. 1
— Električni voz prehitel.
I Posestnik   M<hael  Blaž  iz Tomace-I vesra št. 20, vozil je včeraj dopoldne J po ZaloSki cesti z električnim vozom I vštric in podd konja na vso moč, da b: prehitel električni voz, ki je vozil j z n vadno hitrostjo. In res se mu j & j posrečilo, da  je  napodil   konja pred električni voz     Vozaik električnega voza je zvonil  in  dajnl   Blažu znamenja, da bi se umaknil.   Ta pa ae j ni zmenil za to in je zavil  Čez tir I električne cestne Železnice na stiro I pot. Predno je voznik Franc M-kinc I električni voz vstavil, je Btažev voz • bvieel na pufarjib električnega voza. j V tem hipu je   voz  obstal  in tako se je preprečila  večja   nesreča, katera bi se bila lahko vsled Biaževe j neprevidnosti pripetila.
— Prijeta tatica. Mestna policija je izsledil* tatico, ki je dne 16 t. m iz Trnkosivjeve veže na Most nem trgu ukradla otročji voziček in jo aretovala.   Tatica je brezposelna
I služkinja Josipma Mesehik. Ukradeni voziček je prodala delavki M*riji For-tuni   v   Metelkovih   ulicah  štev. 27,
j žimnico in blazinico pa M*riji M.-z narjevi, natakarici v Wulfovih ulicah štev. 1.
I       — Z nožem napadel je po
I sestnikov sin Luka Vidmar iz Črne I vasi št. 27 posestmkovega sina oa I neza Krahča iz Crne vasi št 37 in I posestnika Josipa Vidmarja iz Črne I vasi št 3S. Kraiič mu je ušel, Josipa j Vidmarja pa je sunil z zaprtim no žem v prsi  s tako silo, da je padel
5 na tla.
— Nogo spahnil. Alojzij Roz man, 8 let star,  kurjačev sin na Sv. Martina cesti   št. 24, je včeraj popo lud ne padel v telovadne naprave pred
šentpetersko vojašnico in si desno nogo spahnil v členku. Prepeljali so ga v deželno boln*co.
— Prisiljenec ušel. Predvčerajšnjim je pobegnil od dela v Metelkovih ulicah prisiljenec Vinoenc Has»g iz Hoerzendorfa v okraju Št. Vid na Koroškem.
— S tira skočili so včeraj pri prepeljavan ju na južnem kolodvoru trije vozovi tovornega vlaka, ne da bi se bila kaka nesreča ali škoda pr>peuia.
— Najden voziček.  V Sv Fiorijana ulicah j<*  bil najden štirikolesni voziček, katerega je najbrž* kdo tam pozabil.  Voz ček se nahaja sedaj na policiji.
— Društvena godba koncertni e v nedeljo, 23. avgusta t 1, (d 10—12 ure dopoldne na vrlu Hafnerjeve pivovarne na S?. Petra cesti Vstopnina prosta.
* Najnovejše novice. Svojega s 1 n g o je zaklal v Zadru gostilničar Jos. Spircich, ker je obdolžil gostilničarko prepirljivosti. — Umrl je grof Hartig, državni poslanec češkega veleposestva. — Cesar proti izobešanju z as t a v. Cesar je izjavil željo, naj mesto Lvov nameravano okrašenje mesta pri njegovem prihodu b gališkim manevrom opusti ter rajši daruje dotični znesek za poplavljence v Galiciji. — Trpinčenje v pruski armadi. Vojno sodišče v Berolina je obsodilo podčastnika Reicbenbacha v tri in pol leta ječe, ker se mu je dokazalo v več sto slučajih trpinčenje podrejenega vojaštva. — V mednarodno razsodišče med Venezuelo in velesilami je imenoval ruski car danskega profesorja Mat ena, roškega justičnega ministra Mura\ ieva in švicarskega poslanika dr. L ar ,-ja. — Požar v rudniku. V rudniku gališke hranilnice v liorvslavu je nastal I požar, ki je napravil 40.000 K škode. Eden delavec je zgorel, dva pa sta smrtno opečena.
* Malo verjetno. Londonski železniški   časopis   pripoveduje, da se med Lutonom in II - nf >rdom križate   dve   železnici.    Nedavno   se je pomikal   po   ravni   progi   prav   dolg I tovorni vlak.    Ko je prekoračil stroj križanje, je opazil strojevodja, da se I bhž*  od strani   brzovlak.    Prvi   tre- I notek je hotel svoj vlak ustaviti ter ie  že   dal   v  ta   namen znamenje, takoj  pa si je premislil ter spustil 1 vso paro. Zavirač zadnjega dela vlaka I pa je bil že zavrl,  in  posledica  je I bila, da se j« vlak  pretrgal    Zadnji E vozovi so obetali, prednp pa odhiteli. I In sicer se je vlak pretrgal ravno pred ' knžujočo progo, tako da je brzovlak brez šk do sk'Zi < dd drai.
■ Sest krajcarjev za za ušnico. Tovarniški delavec Ferd I Wenzl na Dunaju je tožil svojega I t >var>ša Antona Muho, ker mu je v I prepiru za neko dekle pritožil zauš j nico. S dmk ju je skušal pomiriti in I ker je t« ž^ni dokazoval V/enzlu da j dekle, zaradi katere sta prepirala, I itak ni nič vredno, je tožitelj bil pri I volji odpustiti zaušnico, le voznino po  tramvaju  do  tovarne v  znesku I
6 krajcarjev je zahteval imeti po- I vrnjeno. Muha (išče po žepih): »Prav j rad jih dam, toda pri sebi nimam I niti krajcarja. Pri moji duši, dam ti | ph zvečer, saj dobimo plačilo.« I Wenzi: »Na, na! Potem pa tožbe ne I
. odteornern! Saj te poznam! Ako mi I šeat krajcarjev ne daš sedai, jin aoloh I ne bom nikoli videl « K sreči je I imela neka pno* 6 krajcarjev ter I lih je Muhi posodita,  ni  kar je bil
vvehal oproščen. Wensl: »Lahko *i I oii hva|v»ž«n, da sem ti odousli!.« I Muha: »M->lčt! Zaušnica ni bila niti I še=>L  kraic-Tiev vrednala
— „Gospod tat". Nekemu I odličnemu tujcu je btla v gledališču I * Mmakovem vkradena denarnici z I bogato vsebino Da tujec vkljub I t**mu ni iziTubil humorja in nade v j tatinsko človekoljubi**, o tem pr;c* j sledeči in«ierat v oMii lehn. NiU^s^ 1 N^chr.a: Ako bi gosp. tat, ki je včj S rij vzel nekemu gospodu v gl^da-I lišftni g*rderooi denarnico, š^ ne bi I 'avrget izpraznjene denarnic^, se j prosi, na) jo hlagovoli poslati a pošro i v hotel de Hu<sie, ker papirji, fci so J bili v denarnici, in iz katerih je j razvidno irospodsrjevo ime, ne mi-j rejo nikomur kor stiti, za lastuki oa j so velike važno*tia. K lo ve, ali b> I gospod tat reAil čast svojega stanu. ; * Smrt krvnika« Na Grškem j se posel krvnika ne poveri c. kr. us-I lužbencu, ker bi ga nihče za najboljšo
plačo ne sprejel, temne je ta kazen za I hudodelce. Tako je nedavno umrl na 1 otoku Burzi državni krvnik Bekiaris, ki I je v svojem poklicu spravil 105 oseb j na oni svet. Bekiaris je prišel do svo-I jega zaupnega poslau na ta način, ker I je ubil nekega soseda. Prevzeti je mo-I ral za gotovi čas posel krvnika. Ko je I ta Čas častno prestal, začel je s prislu-1 ženim denarjem izvrševati gostilniški I obrt. Toda nihče ni hotel iti v njegovo j gostilno, in ko mu je enkrat nekdo za-I klical: „Tvoje vino je kri onih, ki si I jih obglavil", je Bekiaris planil za njim I ter ga ubil. In zopet je moral prevzeti I posel krvnika, kateri posel je opravljal I zadovoljno do smrti. Vselej se je raz-I veselil, ko je bilo treba komu gl&vo j odbiti, kajti dobil je za to razun i mesečue plače 200 drabem Še 100 dra-1 hem nagrade. In na Grškem taki posli j niso redki.
i        *   Skromna   prošnja. V
j Londonu   so   nekemu gostilničarju
1 vedno zmanjkovali noži. žlice in vi hce. Razglasil je v časopisju;   »T sti cenjeni   gostie,   ki   jemljejo   s seboj n»še nože, žlice in vilice, se vljudno prosijo,  da  jih   ne  zavij tj O v ftafcO-
I p se, ki bi jih radi še drugi g >atje čitali. Poštenim gostom ti prepoved sicer ni bila l|uba, ker so bili časo sopisi najpripravnejši material za zavijanje, a ubogali so vendar ter so v zanaprej zavijali vkradeno • »rodje v — mizne prte.
Kako se plemenita i ženijo ? V »Neue Preiti Presse« ć'tamo sledeča in^erata: oGrof reven
j k-ikor cerkvena m a, si išče bogato nevesto.« — »Za princa, vojvodske r ^dovine, so šče prem žni dama v sakoa*« Plemenit*ši ne vprašajo tedrij niti za dušo, niti za telo »izvoljeoke«, temuč le po njeni mošnii.
* Usoda kraljevega kipa. Čudno zg< dovino ima kip angleškega kralja Karola I., katerega je izdelal neki Francoz v začetku 17. stoletja. Kip je bil postavljen takrat v bližini cerkve v Covent Garden-u. Po usmrtitvi kralja Karola pa se ga je na povelje parlamenta odstranilo in prodalo nekemu londonskemu livarju s strogim ukazom, naj ga takoj uuiči. Premeteui mojster pa je kip raje zakopal in napravil dobro kupčijo z različnimi bronastimi predmeti, ki so bili baje izgo-tovljeui iz kovine vničenega kipa. Ko je pa nastopil Kari II. vlado, so izkopali kip in ga I. 1G74. postavili tam, kjer še sedaj stoji. Prvotni meč kraljev je pa izginil ob priliki kronanja kraljice Viktorije. Izmaknil ga je neki gledalec, ki je tedaj sedel v neposredni bližini tega kipa.
* Oficijalno bankarstvo. Med uradniki oddelka za indijanske zadeve in oaimi etnologičnega oddelka v Washingtonu, je prišlo do prejjira, čegar posledice bode morala vlada preiskovati. Povod temu je bilo zopetno oživotvorenje „solnčnega plesa" pri Cbe-yene in Arapahoe Indijancih v Okla-bomi. Že več let skuša vlada Indijance odvaditi od njihovih surovih običajev in barbarskih plesov, pri katerih se Indijanci sami sebi pohabe in čestokrat tudi usmrtijo. To se je vladi tudi posrečilo, tako, da Indijanci že več let nigo priredili „solnčni ples". Sedaj se pa iz Oklahome uradno poroča, da se je tamkaj vršil „solneni ples" — pod vodstvom vladinih uradnikov: prof. J*nes Moonev, prof. George Dorsev iu drugih. Pri tem plesu je kri tekla v potokih iz ran, katere so si Indijanci sami prizadejali. Nekateri so si iz svoje kože rezali jermena, zopet drugi so si meso nabodli z lesenimi palicami. Na te palice so privezali vrv in na njo suho bivolsko lobanjo. Profesorji so same sebe raučečim Indijancem plačali po 15 dolarjev. Ples je priredil neki Indijanec, kateri je 13 let hodil v Car-lisle v indijansko šolo in kateri je sedaj v državni službi.
• Rezali zamorca. V Floridi namreč v mestu Tampa, izumili so linčarji novi način kazni, katere morajo
prestati zamorci, kateri groSe proti belim dekletom. Včeraj so ujeli tamkaj zamorca George Iloustona, kateri je napadel neko belo deklico. Zamorca so radi tega jednostavno — rezali, tako da bode v bodoče dekleta |>u-stil v miru. Takoj potem so streljali na zamorca M. VVatkinsa. idejo, naj se zamorce reže, sprožil je najpreje neki jihiladelpliijski list, na kar je isti članek vse južno časopisje objavilo.
* Pesnik<bepač. Pesnik Ger-main Nouveau, o katerem se je sploh mislilo, da je že davno mrtev, se je prikazal zoj^et v Parizu. Prišel je peš iz Aix-a v Provenci, seveda s suhimi žepi. Njegovo življenje je res pravi roman. Kot uradnik v naučnem ministrstvu je začel zlagati verze, katere so njegovi prijatelji in znanci z velikim navdušenjem čitali in ga proglasili „za velikega pesnika bodočnosti." Kmalu potem pa se mu je omračil duh; njegova pobožnost sprevrgla se je sedaj v versko prenapetost. V takem stanju seveda ni mogel več oj>ravljati svoje službe. Zložil je v prejšnjem času res krasne pesmice, katere je pa pometal pozneje v svoji nervoznosti v ogenj. Zapustil je Pariz, da bi v kakem drugem kraju živel po Kristovih naukih. Rojen je bil v Aixu, zato se je sedaj tja napotil. Od ranega jutra do poznega večera je sedel v cunje zavit pred cerkvenimi vrati in prosil mimoidoče miloščine. Sčasoma je pa postal tako nadležen, da mu je ondotna duhovščina prepovedala sedeti pred vratmi in nadlegovati vernike. V veliki bedi se je spomnil pesnik berač svojih nekdanjih prijateljev in se napotil peš v Pariz. Tja prišedsi se je takoj javil pri društvu pisateljev rekoč : „Jaz sem Germain Nouveau !" Seveda so ga takoj spoznali in mu dali malo podporo ter mu preskrbeli stanovanje v nekem „hotelu", kjer ima mnogo kolegov-beračev. No, ta družba mu pa baje zelo ugaja. „Jaz pozuam vse umetni je beraške obrti," je dejal nekoč. „Nikar ne mislite, da sem berač samo za šalo."
* Veseli dogodki iz kon-klavea. Novice, ki jih sedaj pripovedujejo kardinali, ki so Čakali na sv. Duha v celicah pred volitvijo papeža, pričajo, da so se gospodje dobro zabavali. Največ neprilik jim je delal jezik. Bodisi, da so nekateri kardinali pozabili še tisto latinščino, ki so seje naučili v šolah, bodisi, da za razna jedila sploh ni latinskih izrazov. Tako si je neki kardinal naroČil čaja, a ko je napravil krepak požirek, je spoznal, daje dobil vode za umivanje zob. Najbolj ravnodušno je nastopal ameriški kardinal Gibbons. Ta se je pri kosilu glasno rotil, da ni čuda, ako se je pri taki hrani pokojni papež skoraj popolnoma posušil, tudi njemu bi se ne zgodilo drugače. Neki pobožni sobrat je izvlekel iz Gibbonsove prtljage Zolov roman ki je na indeksu ter opozoril na to Gibbonsa. Ta pa je nevstrašeno odgovoril : „Zadnji čas je prišlo toliko knjig na indeks, da si jih Človek res ne more zapomniti. Neki kardinal je prišel v Rim v ženskem spremstvu. Seveda je morala to biti le skrbna njegova sestra. Vsled spremembe zraka in menda tudi slabe vode je dobil kardinal neko bolezen, ki sicer ni nevarna, a v zaprti celici vendar neprijetna. Svoji sestri je moral kardinal obljubiti, da ji bo vsak dan sporočil o svojem stanju. To pa ni lahko, ker se ne sme iz konklavea z nikomur govoriti niti pisati. Zmenila sta se, da bo na gotovem oknu obešena rudeca ruta pomenila „Vse pri starem", bela pa „Obraća se na bolje." Vatikanski nadzornik pa je našel neki dan razobešeno rudeco zastavo, in ubo^i kardinal mu je moral vse obstati. Novoizvoljeuemu papežu so vse te dogodke pozneje povedali, in ker sv. oce ljubi smeh, smejal se je od srca, tlesknil z roko ob stegno ter zaklical: „No, da se gospodje le niso preveč dolgočasili !"
* Milijonar* — puščavnik. John Vanderbilt, član znane milijonar-ske rodbine  v  New Yorku,   živi kot pušeavnik na neki  gori v Pensilvaniji. Vrh gore ima malo   kočico,   obraslo z zeleujem, od koder ima krasen razgled na vse strani. Vanderbilt   sovr ži vse ženske, in dasi neznansko bogat, opravlja rajši sam  vsa  dela,  samo  da ne pride ženska v njegovo  bližino. Sara si kuha, pere, lovi ribe in strelja divjačino za svojo potrebo. Sam obdeluje vrt ter si prideljuje potrebno zelenjavo, molze kozo  ter  si  peče  kruh. Edini človek, s katerim pride  v  dotiko, je neki farmer v bližini. Ta ga preskrbuje z moko, jajci in mesom. Ne piše in ne sprejema pisem, ne čita   časopisov ter 8j)loh ne mara zvedeti, kaj se godi po svetu. Le  nekatere priljubljene knjige si je vzel s   seboj   v   samoto,   da jih čita.   Bogataše   in   denar   baje tudi zaničuje.
* Mož z lastnim mrtvaškim listom. V Krakov je prišel neki revež, ki se je „legitimirala pri oblasti z lastnim mrtvaškim listom. Vsled te listine bo obhajal 28. avgusta letos desetletnico svoje smrti. Možje pranečak filozofa Mojzesa Mendelssohna. Ko je prosil svoječasno za ustanovo po svojem starem  s tricu-filozofu,   odpisale  so mu
nemška oblasti, da se ne da dokaza da bi bil ded brat hlozofa Usađek sobna, ker se je njegov ded pisal Hirš Mendel, le filozof je na Nemškem jm-krstil svoje ime v Mendelssohn. V ostalem pa prosnjik tudi zato nima pra-» vice do ustanove, ker je žc umrl leta 139S v bolnišnici v Frankobrodu. Ta vest je prošnjika seveda osupnila in >»l se je prepričat v urad za inatrikolo-vanje, in tam so mu potrdili, da je res umrl ter so mu na zahtevo tudi napisali mrtvaški list, za kar je plačal 3 marke 60 vinarjev pristojbine. Po njegovi smrti so v Lipskera tudi na dražbi prodan* vso njegovo preiničniuo ter postavili za njegovo mladoletno hčer varuha. Vse to se je izvršilo strogo po pruskih zakonikih, dasi je „mrtvec" glasno protestiral. Pomota je nastala namreč na ta način, ker je v Frankobrodu res umrl neki mož njegovega imena. Vkljub mrtvaškemu listu pa so mu policijske oblasti v Beroiinu leta 1893., 1894. in 1899. potrdile, da je prijavil svoje bivanje. »Še več! Pozneje je „pokojnik" postal pruskim oblastim „nadležen tujec" ter so ga izgnale, in vselej, ako se vrne, ga znova iztirajo preko avstrijske meje. Tako je revež brez domovine, brez denarja in brez dokaza, da še živi.
* Starost — norost. Bivši ameriški kapetan, TOletni starec, se je moral nedavno zagovarjati pred sodiščem zaradi zakonolomstva. Tožila ga je njegova žena. Pri razpravi se je prečitala cela vrsta intimnih pisem, s katerimi je stari salonski lev odlikoval razne newyorške gospice. Eno teh pisem je bila dobila lTletna gospica in se je glasilo: „Draga Margot s temnimi ocki-cami! Sanjalo se mi je nocoj o tebi. Skoda, da nisem več mlad! Kakor ti je znano, imam jahto na morju ; povabim te na izlet, na katerem bodo tudi moj*e hčerke, kar bo izgovor, da morem povabiti tudi tebe in se tako opajati s čarom tvojih očk. Pridi ob treh. Mis Margot s temnimi očkami in tudi drugo gospice so izjavile pred sodiščem, daje bil gosp. kapetan nenavadno galanten napram damam, in da si je prizadeval pridobiti njihovo naklonjenost i obe-tanjem vsakojakih daril, katerih j>a ni nobena videla. Razjarjena žena je vpila: „In to je počenjal oče osemnajstih otrok!" — ..Imeli smo jih devetnajst", je pristavil ravnodušno obtoženec. „le dobro pomisli ljuba moja." Moderni seladon je bil obsojen v globo petsto dolarjev.
Telefonska in brzojavna poročila.
Budimpešta 22. avg. Daniš je cesar sprejel najprej ministra zunanjih del grota Gol u eho w-skega v posebni avdijancL Pozneje so bili sprejeti bivša ministrska predsednika grof Julij Szapary in dr. Wekerle finančni minister Lukacs in poslanec Hodossy. — Včeraj sprejeti politiki so vsi cesarju razložili svoje mnenje o položaju in mu svetjvali, naj ugodi zahtevam glede armade Cesar je rekel: Jaz sem star mož in sem pač zaslužil, da se mi da mir. Jaz ne poznam nobe nega vladarja, ki bi po tako dolgem vladanju in v taki starosti imel toliko skrbi kakor jaz. Tudi je cesar rekel; Čutim, da sem nervozen in I bolan — Vsi politiki, ki so bili včeraj pri cesarju, imajo utis, da i cesar neče privoliti v ni-kake koncesije ali samo v prav majhne. Tudi se je danes zopet raznesla govorica, da se hoče cesar odpovedati kroni, karera vest pa se z me-rodajne strani energično de-men t u j e.
Budimpešta 22. avgusta. Kombinacija, da sestavi novo ministrstvo grof Apponyi, se smatra kot napačna. Apponyi je včeraj koj po avdijenci odpotoval na svoje posestvo, ker je dobil prepričanje, da cesar iz stvarnih in iz osebnih razlogov ne reflektira nanj
Carigrad 22. avgusta. Sultan je   izdal   irade,   v katerem j akceptuje vse zahteve, ki i jih je Rusija izrekla v svo-i j e m ultimatumu.
Carigrad 22 avgusta. Iz di j plomatičmh krogov se čuje, da sta i se Angleška in Francija že zedi-i nili na to, da se mora Macedo-l niji zagotoviti avtonomija. Sultan I — se sodi — se ne uia in bi se ! prej odločil na vojno proti Bolgarski.
i» Zahtevajte »S-
gatso ilustr. cenik pariškega blaga iz gumija, : >«ega čudovite novosti gratis in frauko.
Zavod za izdelovanja blaga iz gumija
:4    H. Schwarzmantel (734)
lun »J I., Itotlientliuriustra*se 16.
99
Carigrad 22. avgusta Ruska 5kadra, brojeoa osem ladij, je pd poveljstvom almirala Krigerja [:spela v Bospor in se tu vsidrala
Mnogostranska poraba.  Gotovo ni >lo-iSega zdravila, katero se da tako mnogo-ansko porabiti, nego ,.M<»llo-vo franooosko nuje in sol", ki je takisto bolesti ute-lu e. ako se namaže ž njim, kadar koga kakor to zdravilo vpliva na mišice m ve krepil no in je zatorej dobro,  da se liva kopeli m. Steklenica K 1*90. Po po3t-11 povzetji pošilja to zdravilo vsak dan ••■■* nr A MOL L, c. in kr. dvorni založnik, NAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi a ti je izrecno M O L L -»»v preparat, rimovan z varnostno znamko in pod-m 6 (lO -11)
Le Delice"§
aretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod.    (705 24) Slavna zaloga; Dunaj, I., Predigergasse S.
logaški „Styria vrelec"
zdravilna voda proti
elodčnim oteklinam in krču Zdravniško Bright-ovim vnetjem obisti priporočeno kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu
diatezi vodne kisline Izvrstni sladkorni griži
rsvilni vspehi. zaprtju bolečinam na jetrih.
preplsne knjige
—    ( l)iireli**elirelt>t>iieher) 2
:.=.--..    nčune, spomenice, dopisnice, naroeilne liste itd.
se naroči najbolja pri specijalistu
osipu Stern, Dunaj IV\. Margaretfienstrasse 44.
F vrst«	i -v rrilogi.            Izdeluje se tu	di posebej .
[        Mvi/jin: -črnilom, ittdiito-icop i1 neisbrislji v■■: |		
i -	! Prepisno pero!	Proč s kuji-Kami za kopiranje !
' vzbujajoča novost! Zelo dngooeaa Ekoajdbal		
Ce «*e znesek naprej posije v lamkah:   l   zbirka:   Poskusni zvezki - -   z:\ notranje voiistvo trgovine K. i'8i		ItiKemskili z* potovanje franko.
Bos:tilc i#» t   «e  se z vso gotovostjo
:• nadejamo, če oognojimo rž in sira-pšenico razun s hlevskim gnojem že na vs-*k hektar z 6—m met stoti 5 iz Tomaževe žlindre   Če se hoče ozi-zasejat? brez hlevskega gnoia, naj se oji z 6  8 met stoti na vsak hektar, i se ne pozabi pridejati  kalij in dušik r liino snov v kolikor to zahtevajo tla e;štiji nasad  — Zahteva pa naj izrecno lo garantirano čisto moko iz "zeve žlindre   znamka zvezda" s; pazi ra navedbo vsebine, na vario znamko in plombo   Da se obvaru-manjvrednega blaga, ne smemo podati  naročeno moko  preiskati na jem  kmetijskem   preskuševaličšu. Če 3roči cel vag<n ne provzroča to, kakor kmetovalcu nikakih stroškov.
Dalje bodete živeli
če bodete raztopili vrečico
xrit&fer-j
v-«:ralske kopalne soli) t kopalni vodi. '
VitofOf^ Je senzac- kopalni pridodatek, ffw i t-Cl I CF      priznan od  vseh  zdrav. ikov.
Vltflfo^^    utrdi telo, oživlja obtok, krepi "    llwl<c*»I   jj živce, podaljša življenje 1 originalni karton „vitafer-jau   za 12 kopeli pld. i karton za 4 kopeli gld. I* —.   Vrečica kot uzorec za eno kopel 30 kr.
..Vitafer-milo" JttSS*,
latek>, komad 50 kr. Telo postane po nekaterih kopelih ali pa oe se ?i umije z milom sijajno lepo in belo. Pošilja Iroti povzetju  ali če  se  naprej pošlje znesek s poštnino vred (tudi v znamkah)
zaloga „vitafer-ja", Dunaj I.
Graben 15 in Habsaurgergasse I.
——   Prospekti  zastonj  in franko. -
I
oti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
lelusine ustna in zobna voda
tera otrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz umi.
t steklenlea z navodom t 14.
zposilja se vsak dan z obratno poŠto ne manj kot 2 steklenici.
Edlnn zalunra.
*ieg-a vseh preizkuseriili zdra-, medic,  mil, medicinalaili Specijalitet, najfinejših parkov,  kiriiigićnili obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
ež. lekarna Milana Leustoka y Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
#ieg novozgrajenega Pran Jožetovega jubil. mostu. (205—31
Darila.1
Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Po ■
stojinski izletniki nabrali dne 18. avgusta t 1 6K 4<'vin. pri igri „Zlata resnica". — Gospića Franjica Majzeljeva v Belicerkvi 2 K, darovala dva potujoča Slovenca. — Gospici Mici Pehani in Darinka Gregorčič v Žužemperku 22 K 12 vin., nabrali pri rodbinskem izletu v proslavo cesarjevega rojstvenega dneva. — Gospa JoBipina Smo dej v Vel. Laščah 20 K, nabrala dne 1H. avgusta t. 1. pri budejevi&kem pivu za izboren „golage\ — Gosp. profesor Andrej Jurtela v Moskvi na Ruskem 33 K 40 vin. - V spomin na Hadikov izlet v Vintgar 10 K. — Skupaj 93 K 92 vin. — Živeli nabiralci in darovalci!
Umrli so v L_ ubijam:
Dne 20 avgusta : Antonija Lampe, kamnosekova hči, 6*/s leta, Kolodvorske ulice 5t. 30, davica.
V deželni bolnici:
Dne 19 avgusta: Apolonija Tome, dni-narica, 31 let, jetika. — Anton Texter, umir. fin. nadpaznik, 49 let, Hvđrops ascites.
Dne 20. avgusta: Ivana Prinčič, gostija, 66 let, jetika.
Borzna poročila.
Ljubljanska
.Kreditna banka1' v Ljubljani.
Iradui kurzi dana'], borso 22. avgusta 1903.
Žitne cene v Budimpešti.
dno "22. avgusta 1903
B UM z« oktober .
„ april 1904
1*
n
^or is«
n
*VC>?
oktober avgust . oktober. maj 1904 oktober
za 50
. 50
n 50
„ BO
n 50
n 50
.. 50
g K
7 31 7 62 6 16 6 21 6'15 509 5*54
Efektiv.
2l/t vinarja ceneje
Meteorologično poročilo.
Vlsln« nsd morjem 306'S.   Srednji snčnl tlak 736 0 mm
Avgust I	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	sU	Ve* rovi	Nebo
21 22.	9. zv. 7. zj. 2. pop.	737 2 737 6 736 4	16 6 116 27 1	si. jng si. svzhod si jug	jasn-jasno jasno
Srednja včerajfinja temperatara 174°, aormale: 183°. Mokrina v 24 urah: 0 0 ram.
'^nlosbenl pt*plr)l.	I »en si	
12°;,, majeva renta   .  . .	100*-	100*20
12° /S srebrna renta  .  . .	99-96	> 10015
1° j avstr. kronska renta .	100'IE	» 10035
!•/,     „ zlata	120 9C	1 12110
i3 0 u grška kronska „	97 9CJ	M «810
!•/•     „    »lata „	119 4C	i 12016
IV« posojilo dežele Kranjsko	997fi	\ 10076
t1.V/o posojilo mesta Spljeta	100 —	1    —•—
»»V/o       » »	100* -	—■—
i>/1°/1bo8.-herc. Sel. pos. 1902 x    ceSka dcz. baaka k. o *   0        11         1»          « J**	101-	10190
	99 6'J	100 80
	99 6C	i   100 30
1 * V/o z&st. pis. gal. d. hip. b.	101 —	10170
i" t° o P«St.  kom. k. o. z		
	106 25	107 25
i1;,0/© zast. pis. Innerst. hr.	101 —	102 —
**/,•/,    „     „   ogr. centr.		
deželne hranilnice	10050	101*—
4\V/o zast. pis. ogr. hip. b. i* t% obl. ogr. lokalne že-	100 —	100 75
		
leznice d. dr.   .   . .	100-—	101 —
**V/o   i»   čeSke ind. banke	100'—	101*—
t3/0 pricr. Trst-Poreč lok. 2ei.	98 50	
i° o   M  dolenjskih železnjc	9«.-0	99 75
i« o     „    J^lz. 2^1. kap. */, »/,	3C4 —	305 —
lv«°/» av. pos. za Sel. p. o.	100 60	101 20
Srečke.		
Sročke od ieta 1854 .  . .	170-	179 —
h   »i    18601 |  . •	183-	184 50
»»    n     1864 . .	246 —	250 —
tiisske . ...	155 25	157 25
eemlj. kred. I. emisije	2H7 —	292 -
	278--	282 —
ogrske hip. banke ,	261 —	266 50
srbske a frs. 100*—	87 -	89'-
tur&ke   . ...	118 50	119 BO
tasilika        srečke   , .	18 95	19 95
-vreditne               * ...	437 —	44i —
Tiumoške              ^ ...	83 —	87 — j
Krakovske              .  . .	80 -	83 50
[jjubljanske        , ...	72 —	7550
Ivstr. rud. kriSa   -. ...	54 —	55 —
Jgr.      „      j,      a    .   • .	26-50	27 50
čtndoifove           „ ...	68 -	72 —
Saicbur6ke n	78 —	82 —
dunajske kom. m	470 —	476 —
		
) azne železnice    •       . .	77 —	78*—
i)ržavne Železnice ....	647 50	648*50
4.vstro-ogT8ke bančne 6e\ \	15M6 -	1590 -
\vstr. kreditne banko • .	638-50	63950
>grske      . ,	714 —	716 —
^ivnostenske         „      . .	2nl —	25 i 75
Premogokop v Mostu (Brux) |	632 —	636 —
Aipinske montan .   .  . .	35350	354*50
Prafike Želez. ind. dr.   . ,	1^27	16H7 —
	446 —	447 —
Trboveljske prem. družbe .	379 —	380 —
okvstr. orožne tovr. družbo	354 —	356 —
OeSke sladkorne družbe .	154 —	158 —
Val rs te		
G. rt. cekin ,.....	1133	1137
20 franki |	1906	1908
	2347	23-^5
	23*93	24 01
Marke.......	11732	117 52
Li3cki ba^lrovci         .   . .	95'10	95*30
^^hlii ......	253 12	25 i 12
Dolarji........|	4'84	—•—
„Slovenski Narod"
; se prodaja v posameznih izvodih po lO h v sledečih trafikah :
Ljubljana:
L. Biaznik, Stari trg št. 12. M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M. Favai, Spodoja Šiška pri kolodvoru.
H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. A- Kane, sv. Petra  cesta št. 14. A. Koch, Cesarja Jožefa trg (Mahr-ova hiša)
I. Kos (J. Schvveiger), Kolodvor-
ske ulice št 26. A. Kustrin, Breg št. 6. J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. M. Sever, Gosposke ulice št. 12. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. A. Svatek, Mestni trg št. 25. F. Šešark, Šelenburgove ulice št. 1.
Bled:
Filijala O. Fischer, knjigarna. Zidani most:
Mary Peterman, trafika na kolodvoru
št. Peter na Krasu:
A. Novak, na kolodvoru juž. želez. Gorica:
Josip Schvvarz, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2)
Trst:
M Bevk, P. Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št 1).
Mihael Lavrenčič, Piazza Časen na št. 1.
M. Majcen, ulica Miramare št 1.
Št. Stanič, ulica Via Mulin pic-colo št 8.
Reka:
A Potošnjak, Via del Molo.
Zahvala.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja povodom dolgotrajne bolezni in smrti moje iskreno ljubljene soproge, gospe
Marije Lenarčič
roj. Mathian
za mnogobrojno spremstvo drage preminule k zadnjemu poč-tku, za lepe darovace vence in ganljivo nagrobno petje, kakor tudi vsem. ki so mi v težavnem času izkazali kakorinokoli tolažbo, izrekam tem potom najglobokejšo zahvalo.
Ljubljana, 21. avgusta 1903.
(2167;      Anton Lenarčič
c. kr. fin nadsvet.
MATTONI-JEVA
GiESSHUBLEB
alkalična kiselica najboljša namizna in okrepčujoča pijača
preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih v sapilih. (79—5)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Jšče se za filijalko
prodajalničarka *
ki naj bi bila tudi voditeljica trgovine z mešanim blagom. 2168-1 Več  *e  poizve  pri F. Prijatelju v Tržišči na Dolenjskem.
2 dijaka
vsprejme v popolno oskrbo in strogo nadzorstvo  učiteljska rodbina
v Ljubljani.
Več   sa   izve   pri upravništvu »Slov. Naroda*. (2170—1)
Reform-klozete
popolne s prevlako in trdnim sedežem, brez duha, z vodno napravo ali brez nje, nikake poprave, nikaki stroški za posta vijanje, izdeluje 7
Karol Maintinger, Dunaj I.
'LiebeliberfrKMKKe *»!• 1
tovarna za popolue vodovodne naprave s sesalkami ali motorno močjo. Cenik z obrski zastonj.
^2^^ ^    ^.^bj     p ^^L^    %^ 4 ^m^^   ^J<^ ^S^^.
Zahvala.
(Prepis originala.)
Velecenjeni gospod
G. Skrbić
2152) v
Zagrebu.
Lansko leto kupil sem pri Vas rolete i šaluzije za mojo novo hišo ter sem šele sedaj uredil ter našel, da Vam moram mojo najtoplejo zahvalo izgovoriti za meni poslane šaluzije in rolete, katere so do najmanje pičice vse po natančni meri in fino blago. Torej bo. dite uverjeni, da Vas bodem v Vašej stroki svojim prijateljem in znancem najtopleje priporočal, ker bil sem v istini najskrbneje postrežen.
Z odličnim spoštovanjem se belježi
Stari trg pri Rakeku, 31. jul. 1903. (Za točen prepis jamči Schneider.)
Prodaja iz konkurznega sklada.
iz konkurznega sklada   Zveznega kmetijskega društva v Poljanah"
se proda celotno skladišče trgovinskega blaga, obstoječe iz čipk, špecerijskega in manufakturnega blaga.
Zaloga je cenjena sodno na 17.147 K 74 h in se proda počez (in Bausch und l>ogen; tistemu, ki bo največ ponudil, toda ne pod cenilno vrednostjo in brez jamstva konkurzne mase. Kupci se vabijo podati svoje ponudbe do
dno 31. avgusta 1903
pismeno na pisarno podpisanega upravitelja konkurzuega sklada,  ki  si pridrži pravico ponudbe tekom 3 dnij po pretečenem roku odobriti ali odkloniti. S ponudbo je položiti varščino 1700 K.
Inventarni in cenilni zapisnik je na ogled pri c. kr. okrajnem sodišču v Skofjiloki.
V Škofjiloki, dne 21. avgusta 1903. (2169* Niko Lenček, s. r., c. kr. notar.
Črno svilo
v najplemenitejših barvah in zajamčeno trpežno, kakor tudi vsakovrstno svileno blago v velikanski izberi in visokomoderni dtsini. Razpošilja se po vsaki meri vsakomur poštnine in carine prosto Vzorci po navedbi zahtevanega blaga franko.
Poštnina za pisma 25. vin. T<»varnliikn zvrzn ztt nvllrno I»I»k<»
Adolf Grieder & Comp., Zurich Nr. lO
kraljevski dvorni zalagatelji.      (Švica\ 5 (14—4)
Javna zahvala.
Jaz podpisana Mar ja Križman, pocestnica v Se>od. Laknicah fit. 19 pri Mokronogu, zavarovana bila sem z\ svojo hiSo, ki mi je pogorela dne 16 jaiija l90:i, pri c. kr. prlv. zavarovaini družbi flAvstrijstci Faniks".
Akoravno tozadevne zavarovalnine za leto 1903 5e nisem plavala, me je vendar imenovana zavarovalna družba odSkod »vala v mojo popolno zadovoljnost, za kar ji izrekam tem potom javno zahvalo in jo vsakomur najtopl-je priporočam. (2L58)
Spod. Lak niče, 12. avgusta 1933.
VInriJat 14 ■•! / iiimii.
Pisarja
ki je že nekaj  let v notarski pisarni služboval, sprejmem takoj«
2160-1    Anton Komotar
c. kr. notar na Vrhniki. -
Učenec
iz boljše hiše, z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme takoj v trgovini z mešanim blacom v provin-cijalnem mestu na Kranjskem.
Pojasnila daje upravništvo „SIov. Naroda". 2036—3)
S 1. septembrom se da v najem
soba, kabinet, kuhinja.
Hilšerjeve ulice št. 12,
I. nadstropje. (2165)
Gospod
trgovsko naobražen, čez 15 let pri trgovini in skoro cel čas v eni h Si. želi svojo službo spremeniti in to najraje kot poslovodja v kako trgovino, za posojilnične?* uradnika ali oskrbnika na kako grajščino.
Dopise naj se blagovoli doposlati na upravništvu „Sloven. Naroda*1 pod „Ideal delavnosti". (2137—2)
Vinske sode
(beleg-a vina) skoro nove, dobre in močne, od 620 do 650 litrov, proda po nizki ceni
Fran Cascio 1^9-7
se sprejmejo na lepo stanovanje in dobro hrano.
Povpr^a q- na Kongresnem trgu štev. 6, I. nadstropje nad
Ljubljanico. (2162-1)
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
a. FLUX
Gosposke ulice št. 6 (2104)
priporoma In name«ra le boljše
službe iskajoče vsake vrste
za l^jubljano In tlrujco«!. Potnlna lukaj. — \»t»ii«*iie|e %' pisarni. — Vestna   In  kolikor  možno hitra postrežba zagotovljena.
Jriumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v V8akorSni izpeljavi. Že 30 )et so najbolje priznana Prignana tudi kot najboljši in naj-trpežn.ejsi izdelek. Največja prihranitev goriva Specijaliteta: Stedilna ognjišča za hotele« gostilne, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. (862—43)
Tovarna za stedilna ognjišča „Triumph"
■*». CiSolclMC*hiiii«1t & Nin
W ela    IS,     G-oxenJo ^a--v-e3txl^»3ico_
99
LJUBLJANSKA KREDITNA
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
BANKA
Akcijski kapital K I.OOO.OOO-
Kupuje  In prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, sreCk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava In ekskomptuje Daje prednjim na vrednostne papirji,
izžrebane   vrednostne papirje in      5SsL-^7-stx~va.3©   srečke proti vnovčuje zapale kupone. lc-CLrsaxxi iz:gro-"V=>i-
Vinkuluje   in   devinkuluje -vojaške   ženitninske kavcije.
Kuk«»■■■!• t in iukMMNo ■■ rmln ItM Itjf    Bonna i»»r<M*4l**
Podružnica v SPLJETU.
CZ***^- Denarne iloce sprejem« -r^£>
v tekočem računu ali na v.ožne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vlo2e.ii denar obrestuje od dne vloge do me vzdiga.    (2976-110)
Promet s čeki in nakaznicami.
P. ZAJEC
Ljubljana
Stari trg štev. 28
urar,  trgovec z zlatnino in srebrnino in z wseml optičnimi predmeti.
Nikelnasta remontoar nra od gld. 1-flO. Srebrna cilinder rem. nra cd gld -t-—• Ceniki zastonj in franko, "TSSSJ
MODERCE
natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconl
eo
E bo co co
o-°- o
_ C O o>
6C = co
— «
o >o E -
co > nO
CO co
»O i HO
€0
i d
C
-S«
n
O
CD
rt!
- O
O i_
priporoma
HENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg 17.
B M w- M
Važno!
B
z«  Važno!
gospodinje, trgovce in živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tud po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, ro-dilne in poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotog-rafirne aparate in potrebšefne, kirurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in  solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Z z* živinorejce
posebno  priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naroČila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija *+-
Anton Kane
Ljubljana, Šelenburpve ulice 3.
m* j—l. ..fi t*-. im* :«gT
Klobuke
najnovejSe fafone
priporoča po najnižji ceni
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
pri r oroča ' svojo   veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in
dečke,
jopic in
plaščev za gospe,
nepre- 35 močljivih
havelokov
i. t. d.
eri se po najnovejših žjih cenah izvršujejo.
1900
GRAND PRIX.
Singer-jevi šivalni stroji
za domačo uporabo in vsako stroko fabrikacije.
Brezplačni poioJs v vseh tehnikah modernega vezenja.
Singer Co. šivalni stroji del. dr.
JCjttbljana, Sv. petra cesta št. 6. (1380_8)
Obleke, koce, stare vojaške
PPVllP z d°brimi podplati na debelo UuVIJu tudi proti šestmesečnemu plačilnemu  odlogu  pri   ■.. S*«*«*Mcburger
mIh, Dunaj XX/1, tovarna Pressburg. 9
Učenec
2157-1
se takoj sprejme
za jermenarsko obrt.
poljanska cesta |t. 24.
1000 kron
ako   je   goljufija t Bresskrbuo rodbinski arečo jamči   knjiga o praobi-^lem  blagoslovu  otrok.    Z vec1 tisoč aahvalmimi pismi pošiljk diskretno xa 90 Tin. ▼ »Tstr. ■namicah gospa
A. Haupa
Berlin S. W. 220 Lin-denstrasse
Ljudevit Borovnik
puškar   w    Boro vIJhIi (Frrlarli} na  HoroM I* «*ut
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse pu&ke so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — llustro-(22) vani ceniki zastonj. (34)
Pariškš svetovna razstava 1900.
Pleni
'man
DENTIFBICE ?LTD0CTEUR PIEBBE
S£A^CULT£nt.MEDECl^
PARIŠ
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. (2105—3)
Graška trgovska akademija,
= Ustanovljena 1863. = Javni zavod v vrsti štlrirazrednih višjih srednjih šol. Absolventi imajo popolno pravico do enoletnega prostovoljstva, kakor tudi do gotovih služb, oziroma uradov. 1893 - 6)
Sprejmejo se absolventi nižjih srednjih Sol, kakor tudi meščanskih šol 'ti le pod gotovimi predpogoji1. Sprejetje iz drugih jednakih Šolskih kategorij je odvisno od visokega ministrstva, isto
velja tudi o prestopu iz kake višje sred nje Sole v drogi razred trgovske akademije.   tMinisterijalne prošnje je vlagati pri ravnateljstvu ) Začetek šole dne 18. septembra.
Pripravnica je posebej za manj kva-linkovaoe prosilce in pa za take, ki niso,
dovolj zmožni nemškega jezika.
Z zavodom je združen enoletni abl-turijentski kurz .začetek 5. oktobra za absolvente višjih srednjih šol in tem jednakim učnim zavodom, ki se hočejo posvetiti trgovskim ali industrijalnim podjetjem ali kot visokošolci (juristi) povečati času primerno svoje znanosti
Poučevalo se bo tudi v prostih, na nikako predizobrazbo navezanih enoletnih In poluletnih kurzlh za gospode in posebej za dame. (Začetek 18. septembra in 15 februvarja).
Prospekte razpošilja in daje pojasnila tudi glede preskrbe učencev ravnateljska pisarna v Gradcu, Kaiserfeld-gasse 25.
Ravnatelj: J. Heearer.
Kupi se
tL koncu leta. večja množina
Cena za 100 kg franko postaja mlekarne M. 23.— (K 27 tO za dobro stiskano blago. Skute ni treba redno pošiljati, ampak po potrebi mlekarne. Ponudbe pod šifro „A. T- 3304" na anončno pisarno Haasen-stein Sl Vogler, Praga. (216tt—1)
Dober, zanesljiv
krojaški pomočnik
se sprejme takoj.
Naslov  pove  upravništvo »Slov. Naroda«. (2171-1)
Preselitev trgovine.
Slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo zalogo
Orio.- PfaiT siTalDib strojev
v Ljubljani, v Sodnijske ulice 4
(Vodnikova hiša) nasproti justični palači.
Velespoštovanjem
2059—4) Franc Tschinkel.
Sfc 234 pr.
Volonterski mesti.
(2070 - 3)
Podpisani deželni odbor sprejme
dva volonterja za deželno knjigovodstvo
in sicer za zdaj brez adjuta.
Zahteva se z dobrim vspehom prebiti zrelostni izpit kake srednje šole.
Tozadevne, s krstnim in domovinskim listom, zdravstvenim ter zrelostnim spričevalom, kakor tudi z dokazi o znanju slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje vložiti so
do 8. septembra 1903
pri deželnem odboru.
Deželni odbor vojvodine Kranjske
v Ljubljani, dne 8. avgusta 1903.
Naznanilo.
Iz bivše konkurzne mase
(2153—1)
^Amerikancu"
zaostala moda, zaloga manufakturnega blaga, se je prepeljalala dne 20. avgusta t. I.
iz Starega trga
na Dunajsko cesto št. 20
- vis-a-vis kavarne ..Evropa
in se bode tam prodajala po ceni nepreklicno do najdalje I. novembra 1903.
#
knjigo tržeč
V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1.
Naznanjam, da sem prevzel od , Narodne Tiskarne* v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne številke »ljubljanskega Zvona in vse one knjig-e, katere so izšle v a lož bi „Narodne Tiskarne". —
Te knjige so:
>: v.
'M
Josipa Jurdlda zbrani spisi, zvezek I. do XI., broSiran a (>0 kr., elegantno vezan a 1 gld.
Posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona" po 40 kr.
Zbirka sakonov. I- Kazenski zakonik, vezan k 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdui red, vezan a 1 gld. 80 kr.
ZaraUkovI   zbrani   spisi.    I. zvezek,
toro£ir«n a t*0 kr.
Nevesekdu:     ,.40U0' . Povest,
bros. a r;0 kr. A. Aškerc:  Izlet v Carigrad, broš.
a 2u kr.
Targenjev:  Otoi in sinovi. Roman,
broširan :i 50 kr. — Štiri novele, bros. a kr. BeneS-Tf ebizsky:   Blodne duie.
Roman, broširan a 70 kr.
Lefebvre: Pariš v Ameriki, broširan a 50 kr.
Stat nominis umbra: Časnikarstvo in naši časniki, broširano a 40 kr.
J e 1 i n e k ; Ukrajinske dnme, Povest, broširana k 15 kr.
H a 1 š v y: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Kazne pripovedke,   broširane a
4U kr.
— Dre povesti, broš. a 85 kr. Theuriet:   Undlna.  Povest, bros. a
80 kr
A.  Trstenjak:   Slovensko gleda
lisce, broširan izvod k 1 gld. Jurčič. IUstkl, broš. a 15 kr.
— Oregordioevlm kritikom, broš. a 30 ki.
Avstrijski patrijot: y)Parteiwesen der Slaven", broširano k 5o kr.
Po znižani ceni
priporočam:
60 kr.
Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej , sedaj HiLiuo 'to kr.
POST Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače In tuje časnike ter knjige. TSU
>:
rudeče in belo, jako dobrj in  iz lastnih vinogradov najboljših  legah, prodaj
1       8*¥"" najceneje
finlon £aurinše!
Trška gora pri Krške
Na zahtevo pošlje vzorce
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
v Ejubljani
Sv. Petra cesta Ntev. 2
Filijalka: Resljeva cesta stev. 7
priporoča:
Najboljše urejeno zaloico raz-Ileneg-A  |iaplrjn, irifoi-
Ml4ltl  m {IOhIii > ■■ t 9» l4.tlJI|T,
MolHl&lh zvezkov, blljez-ni«-. «♦!•■» 11»» i t ti. 14atehizni^ in Holske knjl-
K*1 za IJuclMke fiole. .Tlolit%'nilk« v  raznih vezeh. TUkovliK* za  gospode odvetnike in c. kr. notarje. lofo-iaHnif aparate ter k
temu potrebne predmete. I4lpe mIo ■ «»ti m It I ti literatom*. Kazno iralanter. blas;o itd.
Nizke cene, točna in solidna postrežba.
ranasjBjBzj si sj odo fjiTjtffjuf bjb e
Lepoto
polti napravi cvetlično milo za umivanje obraza
,Aida'
+s*>   a 60 vin. «se Dobiva se samo:
v lekarni „pri orlu"
mag. pharm. Mardetschlager
nasled. Svobode v Ljubljani.
Istotam se dobivajo tudi ceniki (knjižice) s kratkim navodilom o negovanju zob, las in polti, z malim koledarjem zastonj in po pošti.
= S
o
- a
Sg
z
2r. ;_.
g  i =
: 5 r .co — • _. ^—
m Q 2. UP.
£ trn _ C~3
sv
n    s co M S
o ^
o
3 a
CD
m
=-a p a m *
■ & S
9r J* S
p
1 ~ co
II
< S
s j» on
3.   — O
m, ff i
p m e 1 I o S ■ &
9 |i
S" o
ti
0 w
Iv. Seunig
trgovec z usnjem
na drobno in debelo 36
v Ljubljani, Stari trg št. 7
■ ■        priporoča |
olje zoper pran
tloserf«j najboljše, prosto bett-cma, sinole; petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|nižjib cenah: I k£. *C» li. 3«» I**, a lO 1», pri
nakupu veCje množine So ceneje.
|Covo! Patentirano Jfovo!
nepremočljivo mazilo
za  počrnenje  ruja vi h čevljev, usnja itd.
Izplačujoče se postransko opravilo
irez posebnega truda in izgube časa najde o poštovane osebe vsakega stanu in povsod ■prevzetjem zastopa   avstrijske dražbe prve vrste, ki sprejema   (1403 IH)
p# ^rovanja proti požaru, stekla, proti škodi pri prevažanju . * proti tatvini po ulomu in življenja".
Ponudbe pod ..179811 Gradec, poste reat.
a kleparsko obrt vsprejme takoj ^116 2)
O. ZZcšar
Ljubljana, Čevljarske ulice št. 4.
Gostilna
večjem trgu na Dolenjskem , tik
[»staje dolenjske železnice,  odda se I. novembrom  t. I. v najem.
Pri gostilni nahaja se lep, senčnat t, kegljišče, ledenica, hlev, nekaj zeni-jjgČa itd. Odda se samo gostilna aH a tudi cela biša. /2098 2)
Več se poizve pri'Marij i Schvvei-er v Dolenji vasi pri Ribnici.
Varujte noge
noga, če se nosijo oa-vadn! notranji podplati
noga, če se nosijo as-bestovi podplati
l kurjimi očesi, turi, mokroto in mra-. Vse te neprilike, posebno nadležen in spečenne izginejo, če *e nos jo dr. (■:£ es-ovl patentirani asbestovi podplati. )tr stane 80 h, K 1 20 in K 2 40. Po-j]ja se po povzetju. Prcspekti in priznalna Ejsma cd V(ja£kih oblasti in najvišjih krofov biezplačno Bogata izbera vseh asbe-fcovih izdelkov. Centr.: Dum« J I-, »o-liuiUunerbaMel 19. (1663—11)
Muhe so zopet sitne!
Edina, vsaki zahtevi zadostna pri bava za uničenje  teb škodljivcev je unerikanski
9
Tanglefoot".
En sam list jih vjame in obdrži lo 2000. Dobi se v vseb trgovinah (o 10 vinarjev list. (11—190
i     Glavna zaloga za Kranjsko :
[Edmund Kavčič
v Ljubljani.
iitel Ko heck
a
DUNAJ., Laxenburgerstrasse 19
tik jnšnefca ln ilržnvueift« kolodvora Postj»JMliš«<e  električne  cestne železnice utt \se strani.
Fina meščanska, novo opremljena hiša.
Elektr. razsvetljava, kopalnice, cene zmerne. Postrežba in razsvetljava se ne računa posebej. 1674-9
Fran Kolbeck, hotel r.
jbosestvo
)BtojeČe iz 70 oralov po 1600 kva-ratnih sežnjev, v na.bolj* m stanju, zadcstnimi poslopji, b< gatimi pri-Klinami in 1 oralom prenov jeneg* obrega vinograda, ob d^ž^lni cesti izu feolodvrra, nedaleč od Za-reba na Hrvatskem.
Bogato obg^zrlen* okolica nudi datno   in   nepretrgano Spekulacijo a vsakovrsten les   kakor  za razve nlo izletnikom. (2135—2) Pojasnila daje Brlekovic, Pe enica, Ledenik, Hrvatsko.
lajboljše črnilu sveta
Kdor hoče obntalo ohraniti lepo bleščečo in trpežno, naj kap oje
Fernohndt če veljsko črnilo
za svetla obatala
damo
Fernolendt cr6me za naravno usnje.
Ooblv« se povaodl.
C. kr. dvorni založnik.
1340-16)
C. kr. $p pnv.
tovarna ust. 1.1832 na Dunajl.
Tovarnlaka salogat
|Dunaj|l.|Schulerstraisse2f.
Odlikovanja na Dunaju in Parizu: zlata kolajna. V Londonu, Rimu, [Ostende: veliko darilo (Orand prix)
Kdor trpi na  pada vi   bolezni,  krču ali
drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v 9eh«vMiien-A|io-
theke,  Iraiiklurt m. .VI. (3130 51 )
Tukajšnja večja manufakturna trgu fina
dva dobra prodajalca
kot detailista in enega
spretnega grosista
proti dobri plači in stalnemu name sčtnju Oni, ki so v Ljubljani že servirali, imajo prednost.   Vstop takoj ali najkasneje s 1. oktobrom t. 1.
Ponudbe pod „Postfach 35" Ljubljana. .2131-2;
Izdelcuatelj l>czoi>
FRAN VVPSJAN
Ljnbljana, Rimska cesta št. 11
priporoča  svojo  bogato   zalogo novih in že rabljenih (1459—13)
VOZOV.
I G.Tonnies
Ljubljana a«»-6)
tovarna za stroje
priporoča kot 1»«»«*«*!» noial :
Žage in vse stroje
za obdrl* vanje lesa
Turbine
Benc n-locomobile
posebno pripravne za goniti po-Ijeaeljske stroje.
Sesalno plinski motori
najcenejša gon Ina sila, 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Jovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon 9
priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo venko zal- .go
najmodernejših prešanih, ter barvanih prstenih
pečij
in najtrpežnejših
sledilnih opjišč
lantnega izdelka, in sicer rujavih, zelenih, modrih, Bivih, belih, ramenih itd , »o ««J-
ulne |iroNlo.      10—34: VSSES2BgB3SBSBR\
AVGUST REPIČ S
Ljubljana, Kolezijske ulice 16
(-v Trnovem) izdeluje,    prodaja   in popravlja
vsakovrstne
|m> najnižjih *t»n«ati.
Kupuje in prodaja staro vinsko posodo.
2S!
Pri nakupovanju
suknenega
in manufakturnega -    blaga —
se opozarja na tvrdko
v Ljubljani v Špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov. L__JL
a>
Of
1
m *
m m
a»
aj
m a
i
q
a a
i
*.
m
m
co
^»|»recl»J mviin uhllkn,
tio tisŠ4v-i iin želodec«
priporoča v največji izberi
iUojzij persehe
v Ljubljani Pred škofijo št. 21.
Tovarna In prodaja oljnatih barv, firneža in lakov.
—**3   Električni  obrat, g-«—
Brata Ebsri
i I i 4 I I I
i I
i
i
i 4
l
I I I
IfUm liano
leta
IS4*
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica :
Igriške ulice št. 8.
P:eskarska mojstra c. kr. drž. In c. kr. priv. juž. želez.
^li&arja aapisov.
Stavbiihka in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje.
čopičev  za   pleskarje, slikarje in zidarje, stedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja itd.
Posebno priporočava slav občinstvu r ajnovejse, najboljše in neprecenljivo srtdKtvo   za   liaanie   soomh  tal pod imenom ..R^pBdol1*.
Priporočava ee tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v
mtstu in na deželi kot priznano reelno in fin<* po najnižjih cenah
I I I I I
i
l
i
4
i
Učenec
ki je z dobrim vaprhom d^vrSil Hud Bko šoi>, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom.
N.-slov  pove  upravniStvo »S!o». N«»rod>*«. (2143-2;
dobro zidana, obdana z velikim vrtom, v katerem je vodnjak, je na prodaj v Metliki.
Več se izva pri lastniku te h;£e Emanuelu Fux-U starejšemu v Metliki h. št- 129. (2125—3)
V Ameriko
je najkrajša, najprijetnejša in najcenejša  vožnja čez Francosko
H a vre — Ne w - Tork ali Antwerpen — New-York, H a vre — Philadelphia ali Antwerpen Philadelphia.
Natančnejša pojasnila in cene na znanja radovoljno in zastonj 1933-5)
Ivan Bihelj
zastopnik generalne agenture za celo Švico
v Huksu (meja zraven kolodvora).
Kuhalnik na špintov plin
„0EC0N0M"
J<* iic-|»ojj?rcv*IJiv za vsako
2 ^ro^pOilllljNt VO.    745 16
popolnoma nenavaren. Brez stenja! Se da regulirati! Štedljiva poraba! Trdno zliti kovinski deli. Izvedba za en plamen in za dva plamena, in sicer bronciran, niklast ali emajliran. Ceniki o kohalniku in likalniku brezplačno in franko.
Pristen samo pri
Joliaimes Uener
II u naj, IV., TI tililtfraaise 3.
co
CM
Suchard MILKA
čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih. I
Smetane jako bogata
mlečna čokolada.
Najnovejše iz svetovncslavne tovarne za čokolado.
PE SUCHARD.
Frii Hclfiaaa
urar
i Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrat
žepnih ur
zlatib, srebrnib, iz tule, T jekla in nikla kakor tudi
stenskih ur, budilk in salonskih ur
vse samo dobre do najfinejše kvalitete
po nizkih cenah. Novosti
v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi.
Popravila se izvršujejo najtočneje. 4
Učenca
sprejme (2126-3) trgovina F. Skušek v Metliki.
IAćo
(2147—2)
opravljena soba
s prostim vhodom za 5—6 tednov, naj-rajse v predmestju. — Ponudbe pod ,,*t. 21" na upravniŠtvo „Slov. Nar.u
Stanovanje
v prvem nadstropju s 3 sobami, ku hinjo  in  jedilno shrambo  ter jedno stanovanje  v  pritličju   a  3 sobami, kuhinjo in khtjo odda se s I. novembrom.
Več se izve v Kolodvorski ulici št. 24. (212H -33
!aF~ Tri mlade
bernardinske DSICfi
so na prodaj (2103—2)
v Kolodvorskih ulicah št. 7.
želi vstopit kot odvetniški kon-
cipijent. Zmožen je tudi angleSčine in francoščine. (2082—3) Ponudbe se prosi na upravu stvo »Slov. Naroda« pod lkK. V.11.
s kožo 1 gld., brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr, pleCeta brez kosti 90 kr., snho meso 78 kr., slanina 82 kr., presicevi jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavnina brez kosti 45 kr. Dunajske salame 80 kr., prave boljše 1 gld., iz Sunke 1 gld. 20 kr. Ogrske salame za mesec junij 1 gld. 80 kr., vsak mesec kilo 15 kr. dražji. Velike klobase po 20 kr. — Pošiljam le dobro blago od 5 kilo naprej proti povzetju. (1598—6)
Janko Ev. Sire v Kranju.
Več
kleparskih pomočnikov
samostojnih    in   spretnih delavcev, sprejme takoj (2124—2)
L. M. Ecker, Ljubljana
Dunajska cesta.
V najem se odda takoj
na jako ugodnem prostoru tik železniške postaje v Logatcu
gostilna
s prodajalno vred.
Gostilua ima v pritličju prostorne gostilniške sobe, kuhinjo z vodovodom in v prvem nadstropju sobe za tujce.
Več se poizve pri Virantu, restavracija, Logatec, Notranjsko. (21134)
Za pisarno industrijalnega podjetja se išče
korespondent
popolnoma vešč slovenske in nemške korespondence in stenografije. (2138-2) Le rt fUktantje, ki zamorejo popolnoma zadostovati gornjim zihto-vam naj izvolijo poslati sveje 8 spri čevali opremljene ponudbe uprav ništvu »Si3V. Naroda« v Ljubljani.
V nedeljo, 23. avgusta 1.1
ob 2. uri popoldne
prodala  se bode iz proste roke po nizki ceni
CM
v Zgornji Šiški štev. 89
z vrtom in skladiščem.
Hiša ima 4 sobe in 3 kuhinje.
Kupci se prijatno * abijo.
-HI
S9
Ces. kr. avstrijske   ^   državne železnice.
C. kr, ravnateljstvo drž. zelenico v Beljaku.
Zev od. te voiasga nda.
veljaven ođ dne 1. maja 1903. leta. Odhod iz LJ-uhljaco jaS. kol. Praga čez Trbii. Ob 12. uri 24 m ponoct osobni vlak t Trbii, Beljak. Celovec, Francenafeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Auasee Solnograd, čez Klein-Reitling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. ari zj. osebni vlak v Trbift od 1. julija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, cea -vSelzthal v Solnograd, Inomost, Cea Klein-Reitling v Šteyr, Line, Budje?ioe, Plaen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L* peko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri BI m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. url 56* m popoldne osobni Vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafeato, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, B*e-genc, Curih, Genevo, Pariš, čez Klein-Reitling v Steyr, Lino, Budejevioe, Plaen, Margine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voa 1 in II. razr), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeate, Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi 1. in II. razreda.) — Proga v Novo meito ln v Kočevje Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne isto tako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Izubijano juž. kol. Proga li Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Mo nakovo Inomost (direktni vozovi I. in 11. razreda), Franzensteste, Solnograd, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni vozovi I in 11 razr.), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezera. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, ŠL Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoluđne osobni vlak z Daaaja, Ljubna, Seiathala, Beljaka, Celovca, Monako vega. In o mosta, Franzensiesta, Pon tabla.—Ob & uri 51 m mmOmr oso oni vlak z Dunaja, Ljuona, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthal iz Inomosta, čez Klein Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Pizna, Marijinih varov, Heb a, Fraucovih varov. Prage, Lipskega — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1 julija do 15. septembra, ob nedeljah in praznikih. — Proga i* Novvga aeata is Sooovja. Osobni vU&i: Oh 8. ari 44 m zj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta Kočevja in ob a url 35 m zvečer is to take. — Odhod iz Ljubljano drž. kol. v Saaaiie Mešam vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v I^ublj&no drž. kol. i: Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 4tt m zjutraj, ob 11. url & m dopoludns, oh 6. uri 10 m in ob 9- uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. (1719.
:J Preselitev restavracije
S tem vljudno naznanjava vsem svojim cenjenim dosedanjim gostom ter častitemu občinstvu *=ploh, da sva se dne 20. avgusta t. I. prrMrllln
iz Šiške St. 66 pri »Štajercu"
na Dolenjska cesto št. S
v bivšo restavracijo pri Kramarju".
Zahvaljujeva se tem potom častitim svojim dosedanjim gostom za izkazano nama zaupanje in prosiva, da naju počaste tudi vnovi restavraciji. Isto tako se priporočava slavnemu občinstvu, da nama izkaže svoje cenjeno zaupanje v novi restavraciji. Restavracija je povse prenovljena.
Točila bodeva razna pri#tm« % ina. vedno sveže Avrsvo martito piro in skrbela-za dobro kuhinjo ter pošteno in točno postrežbo.
Za zaključena omizja, društvene seje in klube bode soba na razpolago«
Proseč za mnogobrojni obisk se priporočava s odličnim spoštovanjem
(2163 Fant in Tomaž Kmetec
restavrater.
t**  < -.  «JU JLt  t.».  «J.  •¥.   cJ^a   »** »*•
al. **. «*• «JJU *»* «*a
Nfc#-Yfrlt in Loadba nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna  srebrnine prisiljena, oddati veo svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog:   Pošiljam torej vsakomur aledece predmete le proti temu, da se mi povrne g!d. 6*90 in sicer:
6 komadov najfinejših namiibih nožev* s pristno angleško klinjo ;
6 komadov amerikanskih patentiranih sreornih vilic iz enega komada; 6 komadov ^ „ Jedilnih žlic;
12 komadov „ „ kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana srebra* zajemalnica za juho;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktoria čašic za podklado;
2 komada efektnih namiznih ivečnikov; (165 - 32) 1 komad cedilnik za čaj;
1 komaSd najfinejša- sipalnlca za sladkor.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let,za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da- leta inserat ne temelji na nlkakšni a*ft«»iea%*"#f i. zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to feralu« gau, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in  prlloinostno darila
kakor tudi za vtabe boljše gospodarstvo. — Dobiva se edino le v
A. UIRSCHBEHG-a
eksportni hiši amerieanskega  patentiranega srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19 M.   Telefon 14597.
PoSUja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpo&Ije. Ciatlln! praiiek za njo stane lO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvfeeek f* pofivalnlh pisem.
Bil sem s poSi'jat^ijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem
jako zadovoljen. Ljubjana.       jako zadovoljen.
Ctcn Bartutch, c. inkr. stotnik v27.pesp. Tomaž Božanc, dekan v Mariboru.
Ker je VaSa garnitura v gospodinjstvu jako teoristna, prosim, da mi pošljete Se jeeno* — &t>. P av e^ prt- Preboldu.
Sr. Kamilo Bčhm, okrožni in tovarniški zdravnik.
5JU
Ulovljene 1199. JpJO^l 25a^re"bšlsi   Pod državnim nadzcnttm
vojaški pripravljalni zavod
Šola in internat: Berislavičeva ulica 12, L na d str.
Ta izborni zavod za izobrazbo
aspgraiitov za j4Mlno»etnr |»ro*foTol ictjr
m
otvori
ubra *. M.
§j 6-mesečni zimski glavni tečaj.
w~" Stavo st: 16— 20 let.
V tem zavodu, ki je za mladino posebne vrednosti, morejo mladeniči* ki niso radi kakih razlogov dovršili svojih naukov,  brez ozira na predznanje nV poklic, ne samo doseći pravico enoletnih prostovoljcev, nego si morejo tudi V meščanskem stališču zagotoviti dtustveni položaj, kakor tudi doseči častrti&ko do stoj anstvo.
V notranjem zavodu popolna preskrba z vojaško strogim redont
in disciplino.
Natančneja navodila kakor tudi program z imenikom učencev, ki so> napravili izpit, daje na zahtevo brezplačno (2U30— W%
Ravnateljstvo zavoda v Zagrebu
jg£    Berislavičeva ulica A te v. 12, I nadstropje.
VplMiaJe se v »»I* elan* **W
Josip Relch
barvanja in kemična spiralnica
ter likanje sukna Poljanski našle - Ozke ulice it. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba teena. 35 Ceno  nI site.
2
Optični zavod
j. p.
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh   optičnih predmetov.
Zaloga in edina prodaja I
za zaznamovanje perila.
grammophonov S
ki igrajo izrecno močno in natančno.
gjMP^j ^^^^ # g
a; sg; vu, »; as ^w«i
1
ai
^3
m
*W5
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21. Pek a rij a
in slaščičarna
J. ZALAZNIK
JiUialkc:
i tre 6
in
Sv. Petra cesta 26
m
m
m m m m m
m m Si
hit
Nt m
m
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik   glavne prodajalne na voglu).
Največja zaloga
klobukov
najnovejše facone.
IlTlake «5«*meE>.
Prodaja na drobno In debele.
<«nlkl brfipUčno
I
eJ^^^^Jolo^^mi^e^^a^e, ls^^^3^s^J^^5Jo
VI" Uli IfBo
1$ njažji enak
Odjemalci
finega namiznega surovega masla se tem potom obveščajo | da bode novoustanovljena
Mlekarska zadruga v Radomlju"
jela poslovati z dnem 1. septembra t. I. ter bode oddaja vsak dan nad 30      surovega masla v kosih po 1, 1 2J % ki po mogo&e najnižjih cenah. (2H8--]
€D^ssls-»smaa nui-o^iia se takoj vspi-e|emajo.
Mesto distriktnega zdravnika.
V Vuzenici  ob  Dravi   (Saldenhofen)   se  razpisuje   služba distriktne -zdravnika z letnimi dohodki 1200 K in obširno privatno prakso.
Mesto se oddaje 1. januarja 1904. (2017-2 Prošnje so vlagati
do 15. septembra 1903
pri podpisanem odboru.
Distriktni odbor Vuzenice, dne 4. avgusta 1903.
A. Mravljak, načelnik.
1
Poštna hranilnica ček. štev. 849.086. Telefon štev. 135,
Glavna slovenska
hranilnica in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
- =|   pisama:   \ =-
na Kongresnem trgu štev. 14, Souvanova hiša v Ljubljtil
sprejema ln iaplaeujc liranllne vloge
\% cd dne vie>zttvo do dne vzdij
brez odbitka ln brez odpovedi. Uradne ure od H,—dopoldne la od        6. popoldnr
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovan e pretrg
d«63-6) DP.  BB.  Hudnik, predsednik
i    Schenker-jeva družabna potovanja
1 v mesecu septembru:
oorestnje p i
28 dni 22 . 37 „ 18 .
2. septembra v Italijo do Neapolja 3       „        „ Gorenjo Italijo do Benetk 5        „        a Rusijo do Tiflisa 7•       n Pariz in London
23       n        n potovanje  po Sredozemskem morju
Natančna navodila zastonj in poštnine prosto.
I Mednarodna potovalna pisarna Schenker & Co.
29
(470-S
Obrtno
Da se ustreže želji častitega občinstva deželnega stolnega mesta Ljubljane kakor tudi okolici, daje se na znanje, da se je otvorila z dne 31. januarjem 1903
Podpisana tvrdka se bode vedno trudila, vsa v krovno obrt spadajoča opravila, kakor: pokrivanje z tu- in inozemsko skalco, z raznovrstno opeko, s cementom in stresnim klejom itd., nadalje vsakovrstna dela na stolpih in nastavljanje strelovodov, prekrivanje po najnižjih cenah in z večletno garancijo v popolno zadovoljnost p. n. občinstva izvršiti.
Vsled večletne izurjenosti, ki so si jo podpisani kot sotrudniki tvrdke „Kornu zadobili, se obračajo z zaupanjem do p. n. občinstva mesta Ljubljane in njene okolice ter se priporočajo istemu za vsa preje navedena opravila, kakor tudi za popravila izven mesta.
Z velespoštovanjem
krovstvo in poprava stolpov. Na Milki, štev. 12, Ljubljana.
Ivan Križnar in drug,
Pri Opekarski cesti v Trnovem.
(2361—1)
Zaloiona 18*7. t
I Založena 1847. |
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
■    ■      a    a" * o—
v Ljubljani 30
Zaloga in pisarne: fovern« s stroji:
Turjaški trg it 7 limvski jMlsisn št. 8-10
prlporoc* po  najnižji o*ni : oprave  *a   Spalne    SObC,    oprave za
jedilne sobe*  oprave a» salone, iimnate modroce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
■■av
C. kr. pri v. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoCa svoj pripoznano izvrsten fortland — s5S3nama3ama^ v vedno
jednakomerm, vse od avstrijskega drufttva inženirjev in arhitektojr določene pred-dpise glede" tlakovne in  odporne trdote «1 bmUHlvIIJujoel dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno
rriporooiltk  in spricevial.*
raznih   uradov  in najsiovitejaih tvrdk  so  na razpolago.
Centralni urad: msa-i? Dunaj, IM lVlaxisxiilickiisti?asse 3.
Med. dr. Josipa Tranba želodčni prašek
stricin
zdravniško preizkušen in potrjen.
Tisoči in tisoči ljudi so vsled želodčnih-, Črevesnih- in drugih bolezni primorani k strogi dieti, ki jim pretvarja življenje v muko. Po uporabi dr. Jos. Traubovega želodčnega praska Grastricin je taka dieta že po kratkem času popolnoma nepotrebna. Bolniki, ki si hočejo z muožino živeža ohraniti nioČi, bodo to z Gastricinom popolnoma dosegli. Gastricin deluje pri začasnih ne-rednostih, kakor pri zgagi (gorečici), pehanju, napihovanju, želodčnih boleznih, bljuvanju, krčih, slabostih in tesnobah, glavobolu vsled slabega prebavljenja takoj in pri daljni uporabi odpravi tudi zastarele želodčne in Črevesne bolezni, ki so se zoperstavljale dosedaj vsem sredstvom. — G-astrlcin ni odvajalno sredstvo ureja vendar iztrebljenje popolnoma. — Natančneje povedo prospekti. Za gospode zdravnike so poskušnje zastonj. (1116—18)
V lij ubijani se dobiva pri M. Mardetschlagerju, v lekarni
pri orlu, kakor tudi v večini lekarn. G-lavna zaloga Salvator lekarna v Požunu (Fressburg).
Na debelo v medicinalnih drogerijah
Velika škatlja 3 14, mala čliatlja 9 14, franklrano ¥0, rfkomnn-
dirano  *.» !■ ifč.
Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
tovarna stolov
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imeteljem in predstojnikom zavodov in Sol, krčmarjem in ka-varnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno in trpežno izdelane
stole, fotelje, vrtne stole, gugalnike, našlo
»      njače itd  Itd. (1913—3)
Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni barvi imitirano.
Največja izbera  stolov,  naslonjačev in gu-galnikov iz trstovine.
Na želio pošlje tvrdka najnoveiše obširne cenike z nad 8 i slikami, iz katerih je razviđoa oblika blaga in cene, zastonj in franko. Nan ('avalcem na debelo se dovoli znaten popust.
J; *fe )jk
j Prva kranjska mizarska zadruga
v Sent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane Nobnc oprave* iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. \ r I i K i« /hIo^h raznovrstne izdelane opraie xa Nalone1 §palne lil Jedilne* Nolie je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
par
al
MM^ Jos.tfrhar
3^ 2£-»"> načelnik. /«1
(81—33)
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi
brizflalnicami I
nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno!
R. A. SMEKAL
-vv^-   Zagreb  w va-m
• skladišče vseh  gasilnih   predmetov,  brizgalnic, cevi. pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev.
Mehanik
Ivan Škerl Opekarska cesta št. 38.
Šivalni   mi roji  po najnižji ceni.
Illelhie in v to stroko spadajoča popravila izvršuje prav dobro In ceno.
latili §al«t.
aAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAlllit
:    A. KUNST
: Velika zaloga obuval ►
Ljubljana
Židovs^a ulice
lastnega Izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
Vsak&r&na naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in ^aznamenujejo. — Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoalau.
Ign. Fasching-a vdove |
ključavničarstvo *
Poljanski nasip št. 8 (Raichava hiša) i
priporoča svojo bogato zalogo m
atedilnlb ognjliso jj
najprlprostajtlh kakor tudi najfinejših, g
z zolto medjo ali mesingom montira %
nih za obklade z Dečnicami ali kahlami. as
Popravljanja hitro in po ceni.   Vnanja J{
naroČila se hitro izvrfid. a
ttn»9nnmnnnn»nnnnnnnnm%»n»%n *
H
- era
JS3
Alojzij Kraczmer
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
Ljubljana Sv. Petra cesta 6.
Najtečja zalega glasberega crodja.
Lastna delavnica za popravljanje.
Zastopnik c. kr. dvornega in komornega tovarnarja glasovirjev: 9GBosendorirtev*
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih „Glasbena Matica" in
„Filharmonično drustVG^v lijubljani
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 35 I Špit Jske ulice štev. 5.
J
' fD
Preobleke..
Popravila.
W? L Mikusch^l
a tovarna dežnikov \
I Ljubljana, Mestni trg |
Moderna, suha stanovanja
na dobrem zraku in solnčnem kraju, v pritliciu, I, II. alt III. na<i*tr>pju, s 3, 4 ali 5 sobami, vsemi pntiklinami in vpoc*bo vrti
se oddajo takoj ali za novembrov termin v novih Korsi-kovih hišah na Bleivveisovi cesti št. I.
Natančneje se izve pri  lastniku istotam aii pa v cvetlični in semenski trgovini v Šelenburgovih ulicah št. 5. ,1746—15)
^ E=iva lirvatslra tm-u)
)fe največja, najsolidnejša in najcenejša tovarna
1 zastorov(rolet)inzatvornic(žaluzij)
^ lesenih in železnih valj častili zatvornic (Sol- ^ <D lftden) za prodajalne
Ilica        40 VJT. OIVlADlU Ilica *t.
rob 40
priporoča SToJe soUdn« in *trmw±**> izdelke, ^uročila Izvršujejo c»e turno In iihjmoIIclnejr.
0<1 lata 1S08 se
Berger-jeva medicinsko-higijenična mila
i* tovarne O. HeU 4t Comp. v TrOpavi   te s najboljšim T»pehom vporabljajo v tu-  in inozemstvu  Zlata kolaina
P»r<« 1900. ' 47._
Bergerjevo 40 odst. kotranovo milo ) proti la^ai« inPoi^ Bergerjevo ž ve plen o kotranovo milo /      ni<n boiezmm. Bergerjevo glicerin kotranovo milo ) proti poitni m nečistostim Bergerjevo panama kotranovo milo j kut mil0kopan^!'aQje in
Posebno   priljubljena ao ie  naslednj«   mila :   fc^trO#-mi/o,   ttornfcsoeo  mito,  knrhnl<>,:>   rn.Uo rtaftolova tvrplo «a tlite OBebe, fcaterim je   neprijeten kotranov  vonj, pri poltnih boleznih, ivrjA,,1+ milo, ivruUtto ml<-č,u> in »trjtUn*, jo^rrinto »nUo, mUo Vroti solnrnteant. in p+tromtijol-milo proti rdečici obraza in srbečici, tannin-tnUo Iir*ry*>Tjevti zobna pnuta v tuf.u h. it. 1 sa normalna »obe, št. a ma hndiUm so najboljša ćiatiU » »obe
Vsa l(rr,j> r,f, <i mila it tovarne G. HELL. St Comp., upeljana že 30 let imajo na etiketah kot
znamenje pristnosti poleg  stoječo varnostno znamko in podpis firm«  Q. Hell 4 Comp.   v radeći barvi.
Zalogo za Ljubljano imajo gg. lekarnarji: M. Leustek, M. Mardetschlagerf Jos. Mayr, G. Piccoll in Ubald pl. Trnk6czy in vse drugi lekarne na Kranjskem.
•K
m
Kmetska posojilnica ljubljanske oko^u. |
regi stro vuna zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši# na Marije Terezije cesti št. 1 ^
obrestuje hranilne vloge po 4.f|*°|0
*{rrz odiiitKa rrritfirtfi. davkai Katerega posojil« n s «■-*:•  nama zta vložiilKe plačuje« Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od ^
S.—12. ure dopoludne. (304-53) Poštnega hranilnićnega urada štev. 828.406.    Telefon  štev   57 S
Izvleček iz razglasa.
Glasom odredbe oddelek 13, štev. 1651, z dne 1. avgusta t. 1, namerava c. in kr. državno vojno ministrstvo
razne
lil
za Cm in kr. vojsko
nabaviti potom splošne konkurence.
Glede podrobnejših pogojev se opozarja na polnobesedno oznanilo, ki je bilo objavljeno v štev. 191, z dne 20. avgusta 1903, rmšega lista. (2142-1)
Pozor!
Pozor!
Priporočam svojo bogato zalogo p as In naj no« ejalh sistemov in n»|ii»-vrjse   »rit«,   revol%erJ«»%   i. t. d.,   vaeb   pripadajočih   nktliltnv in
■iitiiiU*iJ e, posebno pa opozarjam na
i^rtrocevne puške tsj
katere izdelujem t svoji delavne, in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tuli v svojo dt-)ki spadaioč« mirurb« in poprav« točno, solidno in najceneja.
Z velespoStovanjem
Fran Sevčik
(M3-34)
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Ilii.lr.vnn rrnlk ae ponllju ■» )zwhle%o iMl.oj.
2290
848563
I2D
Trgovski pomočnik
x večletno prakso na tukajšnjem trgu in z znanjem strank, popolnoma zanesljiv in soliden, dober detailist se v tukajšnjo manufakturno trgovino pod ugodnimi pogoji takoj sprejme.
Ponudbe naj se pošljejo pod ,Ma-nufakturist IOO* na upravništvo „Slov. Naroda." (2100 3)
L. LUSER-je v obliž za I uriste.
Priznano najboljše sredstvo proti kur-(746)      jim očesom, žuljem Itd. 24
Glavna zaloga:
L. SCHWENK-ova lekarna
Dunaj -Meidling.
|Luser-jeY-~
Dobiva se v vseh lekarnah.
V Ljubljani: M. Mardet-schlager, J. Mayr, C. Pic-coll. V Kranju : K. Savnlk.
I] Bluze ! damski pasovi
srajce in pasovi
za hribolazce
in (1671-17)
otroške obleke
se radi pozne sezone
prodajajo po znatno znižanih cenah.
V.pl.Gerhauser
Stari trg št. 13.
Zadnje novosti
v modertih
i!
I
i
I
1
. *
<v>
!
i i
fraiiroNke
ImoiH-.
I
jtgd Star tine.
Iz Antwerpena
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke
vozne cene. (1626—10) =====   Pojasnila dajejo: =====
Red Star Line, 20, Wiedener Gilrtel. na Dunaj i, ali ol Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 32.
Naravne mineralne vode
in vrelčni produkti vedno sveži pri tvrdki
(1481—13)
OOOOOOO0   Ustanovljeno leta 1832. 00004400
0 0
.o
'O
C5 G
qj
TJ O
-
Priznano najboljšo
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po  finosti,   ki  omocroČajo  z  jako  majhno   množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Adolf Haupf mann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
£lekti-ičnl obrat«
(413—29)
O O.
O
cr o
o
0Qaft&&fi}Q llustrovani ceniki so dobe brezplačno. 90904404
Naročajte izborno
(1384—28)
ljubljansko delniško pivo
iz pivoveren
v
v Žalcu in Laškem trgu.
—      = I Naročila sprejema j —
Centralna pisarna v Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4.
i
i
Restavracija ..pri črnem orlu".
_3 O
E o
C
>o
Slavnemn občinstvu vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel „Vorspernigovo" restavracijo
v Gosposki ulici štev. 3,
(1972—8;
katero bom nadalje vodil pod imenom
restavracija ..pri črnem orlu".
Točil bodem izborno Stcinfeldsko marčno pivo iz pivovarne bratov Reininghaus v Gradcu, dalje pristen cviček iz Gadove peči, Ljutomerčana, refoško, rizling i. t. d.
Postregel bom nadalje slavnemu občinstvu z izborno in ceno kuhinjo.
K mnogobrojnemu obisku vabita najvljudneje
Ana in Štefan Miholič.
TI
HI
o<
-T
CD
3
L
Restavracija ..pri črnem orlu".
Najvacja zatoga aavaalilh da oajflnajsla
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
M. Pakič
w Ljubljani.
Neznanim naročnikom se
pošilja i povzetjem, aamaaaaaaaaaaaa^
j -o®ea-   -=3®c*~ -=ajgK=- I
Zahtevajte pravo
Ciril-Metodovo
kavino primes
katero priporoča domača
I. jugoslov. tovarna za kavine surogate y Ljubljani.
Zahtevajte jo povsod!!
L
-CX$)C=-     -3@C=-     -=J©C=-     -c3®C*- -o^c—
I
3(rasno izbero
I^onfcl^cijc
za dame m deklice
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. t. <3-p rlporo«a
Anton Schustar
Ljubljana
Špitalske nlice stey. 7.
Solidno blago.
^XXXXXXXX
Nizke cene.
X>55<XXXXXXXXX^
Veliko zalogo f
l^OlCftVtC gospode
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
ščetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
i
Alojzij Persche
Ljubljana Pred škofijo Nt. 21.
r
T3
k. 3
C
o
C
»M O
CZ N
PIMOS UBA|
•Booaodud 98
j U9qz| MH8A a i ui  ijeuooej ipsfOAOufeu a
' apUIBJS Uj 80!d80'9JpUI|!0
N
pa
o
13
o
<
jj
C "I JU O.
W o
<
mm
a m»
i
v Ljubljani  je pravkar ijš^o
„J3 naših /(rajev"
spisala
BofJ^a Jfvedrova
Cena broš. 2 Jf 50 h, po pošti 2 J/ 60 h.
2nana pisateljica je 5 to jbir/(o črtic in povesti dodajata, %a/(o bistro je opazovala in preštudirala našega /(meta, čegar enostranski verski in drugi nazori ta/(o često pridejo v trp/(o nasprotje 3 nabori moderno ij-obra^enega Človeka, /(i je tudi ijšsl ij njegove srede.
Jy(ed vrsticami je precej satire in sar/(ajma. Zanimivo bc-rivo! Slegantna oprema!
Učenec
ee sprejme takoj
2134
v tovarni za kruh in pecivo J. J. Kantz-
v Ljubljari, Rimska cesta št. 16.
jVtladenie
24 let star, samski, aktivni uradnik in v kratnem posestnik, pri-ljubne zunanjnosti, z letnim dohodkom 2300 K, želi tem modernim potom se poročiti z do 24 let staro gospico s premoženjem okolo 30.000 K. Za strogo molčečnost se jamči. Neanonimna pisma s sliko in natančnejim popisom razmer sprejme iz prijaznosti pod naslovom v,Quidquid agis, prudenter agas et respice finem*4 uprav mštvo „Slov. Naroda" do 2. septembra t. L Odgovor po preteku tega roka. (2144— 2)
r
Novo izboljšani gramofoni
(2)       z zvočnim locnjem in varstveno skrinjico. (2136)
Najvišja spopolnitev! Zelo priljubljen pri društvih in zasebnikih.
Gramofon-avtomat U-mi'
Igra samo. če se denar vrže notri. mm Prodaja na obroke ! mm
Velika zaloga najnovejših plošč. Zamena starih plošč.
Rudolf Ueber, urar
Ljubljana, Stari trg št. 16.
D£: Ernst Mayer
zdravnik-specijalist za ženske bolezni in porodništvo, bivši operater na graški kliniki
naznanja (2146— 1
da se je nastanil v Ljubljani
Resljeva cesta št. 3
ter ordinira vsak dan od 2.—4. ure popoludn^j
1126—18) =
Jako važno zavsacega kolesarja! j
••••■■1111111HI111111 umnimi
Predno se kateri odloči, kupiti | si kolo, naj ne pozabi ogledati si f ali vsaj naročiti cenik pravih
J. pitch-koles
;atea*
zamtopna*itv<
Franc Čuden it Hijubijani.
Isti priporoča posebno kolo s prostim tekom  in z zavoro v zadnjem kolesa (Freilauf mit Binterradbremse).
5MBF~    Y.t* v*ft>lto riuh-kolo Jnmri ti > c loti.
V zalogi nahajajo se tudi različni modeli raznih tovarn od 75 gld. dalje. — Ceniki zastonj in poštnine prosto.
I
jesensko gnojenje!
Moka iz Tomaževe žlindre „Znamka zvezda"
je najbolji ,in najceneji gnoj iz fostorove kisline za strnino, deteljišča muljavo, za sadež in olive, travnike pašnike, zelenjadne vrte, sado-nosnike, hmeljnike in vinograde
Moka iz Tomaževe žlindre „Znamka zvezda"
učinkuje ravno tako hitro in gotovo kakor superfotjfat, prekaša pa ga po svojem trpežnem učinku kakor tudi po svoji veliki množini apna in magnezije.
Moka iz Tomaževe žlindre „Znamka zvezda"
se prodaja pod jamstvom, da osebuje fosforovo kisbno, ran topljivost citronske kisline in fine moke ter jo preprodajalci oddajajo toOno | proizvajalnih cenah-
Moka iz Tomaževe žlindre „Znamka zvezda"
se dobi vedno le v vrečah z zaznamovano sestojno višino, s plombo in zgoraj omenjeno varstveno znamko
Tovarna za Tomažev fosfat (žlindro)
družba z omejeno zavezo. =====   BERLIN W. =======
Opozarjamo posebno na to, da razpošiljamo vedno brez vsake zamude ! ^2139—2)
lidajatcij in odgovorni arednik: Dr. Ivan Tafiir«
Lastnina in tisk .Narodno tiskarna" •