OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU
T v *
uvrsujemo vsakovrstne tiskovine
AKOPRAV
£ Q U A L 1
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of ^ All Kinds
XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), AUGUST 5, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 154
Von^i
®THEL blasutig
Na
svojemu domu je snoči
^^rla po dolgi bolezni Ethel Bla-hoPolka, stanujoča iz p	St. Rodom je bila
y °Kiunslie, odkoder je prišla ^eriko v oktobru 1951. Za-moža Louis, tri otroke:
in
Julii
Maria Maisner
Ethel Dessario. Pogreb se T 2;jutraj iz Grdino-Shore pogrebnega za-Y ^'^010 Lake Shore Blvd., ^3-rije Vnebovzete in ^ fia pokopališče Calvary.
karun
250 Q	Karun iz 285 E.
ročiu^.'	O., je prejel spo-
Ui^j.] Chicago, 111., da je tam Njegov sorodnik Frank RabilKoliševčev. Doma je i"enf	pri Kranju na Go-
cag^ Bil je vdovec. V Chi-ca v	dva posinovljen-
ta' domovini pa dva bra-
slovo
društva sv. Ane št. 4
coj Prošene, da pridejo no-
t>i. °sniih v Grdinov pogreb-
St., da izka-
%; 2 čast umrli članici C?.-■I' starin.
•Jiurchili
je boljši
3. avgusta — Bri-
Wiijgto	predsednik
^ Lon/i^ Churchill se je pojavil
pri	ill najavil svoj obisk
gre t f Elizabethi, predno
Ta
Aljici
J^tri na svoj letni dopust
otsko.
Ija y Churchilla se sprav-ko	® tem, da je že toli-
bo lahko zopet ministrskega pred-Hosti jv,'	je vsled izčrpa-
nja	opustiti dne 27. ju-
'*oamna dopust.
^nuroiii ,• .
3® imel politične konfe-
^Idejjo^ •	ministrom
kouj	njegovim namestni-
bolezni Salisbury-Oosvet	80 se državniki
o trenotni medna-^otjj	posebno z ozi-
^orejj sklenjeno premirje na
^0	velik dogodek.
V t^az]
s Polit^
na Koreji je bilo za
" Briti
so se praznovale in lit?l^j®3o svečane zahvale. ^	pogledu Britance
}^iave ?. kotijo razne ameriške Zert" ^ .^^^Gjo na to, da bodo drŽave glede Ko-(A Y lastna pota naprej, je državni tajnik Dul-odhodom na Ko-®žem v tem vprašanju izjave)
in Amerikance človek, ki kot governer v današnjem času odprto zagovarja nadaljevanje rasnega razlikovanja.
*
Eisenhower med governerji
SEATTLE, Wash., 4. avgusta—Proti pričakovanju se predsednik Eisenhower ni bavil z notranjimi marveč z zunanje političnimi vprašanji. Trdil je, da je Azija in njena varnost, varnost Amerike. xiJ""" je nadalje, da ima Azija sedaj za Ameriko prednost pred Evropo. Zahteval je v ameriški politiki neko srednjo pot, na kateri naj se združite v delu obe stranki.
POLITIKA VISOKIH OBRESTI; SEJA AMERIŠKIH GOVERNERJEV
SEATTLE, Washington, 4. avgusta—Na dnevnem re du današnjih razgovorov konference ameriških governer-jev je bila debata o finančni politiki federalne vlade. Za-kladni tajnik Humphrey je za to, da se zviša obrestna mera tako na privatno vloženi kapital, kakor tudi na posojila, ki jih jemljejo javne uprave, bodisi federalna vlada, bodisi posamezne države. Mnogi governerji so mnenja, da je ta politika v svojem bistvu zgrešena in škodljiva ameriškim množicam. Ameriško organizirano delavstvo jo odklanja.	_
Zakladni tajnik Humphrey je"'
na konferenci governerjev izne-sel isto, kar je izvajal v federalni finančni praksi in hoče, da se izvaja tudi v finančni politiki posameznih držav. Njegova ideja je naslednja: Če se je zvišala obrestna mera na državne bone na tri in en četrt odstotka,
je to upravičeno. Vloženi denar naj se pravično obrestuje. Humphrey trdi, da je v Ameriki 45 milijonov družin in 122 milijonov posameznih oseb, ki so svoj denar naložili na katerekoli način, ali v delnice, ali v bone, ali na zavarovalne police, ali v banke na hranjenje. Torej je v Ameriki več hranilcev, kakor pa izposojevalcev denarja. Torej bo šla zvišana obrestna mera večini ameriškega prebivalstva v prid.
Nekateri governerji so za svoje države oporekali zakladnemu tajniku Humphreyu in mu dokazovali, da zna taka politika dovesti do gospodarske depresije; da posamezne države nimajo dovolj li.jtnih srvedstev, dii bi nadaljevale svojo šolsko in javno gradbeno politiko.
Republikanski governerji so se spomnili na volilno obljubo Eisenhowerja, pred novembrom 1952 za splošno znižanje davkov in skrčenje federalnih izdatkov;
tudi znižanje ameriških dolgov.
Prebivalstvu v posameznih državah nimajo v tem pogledu ničesar pozitivnega pokazati.
Značilen je bil nadalje nastop governerja Jamesa Byrnesa iz Južne Caroline, ki se je zavzel za to, da se posli, ki jih vrši sedaj federnalna vlada, prenesejo na posamezne države. Byrnes je znan kot eden reakcionarnih governerjev ameriškega juga,
zlasti v vprašanju rasne diskriminacije, katero hoče ohraniti ne samo v svoji državi, marveč tudi drugod na ameriškem jugu,
kjer še obstojajo.
(Predsednik Eisenhower je imenoval governerja Jamesa Byrnesa za ameriškega delegata pri Združenih narodih. Delavske unije so v posebni spomenici pozvale predsednika Eisenhowerja, naj to imenovanje prekliče. Unije trdijo, da jih bo sram pred zunanjim svetom, če bo pred takim velikim mednarodnim forumom kot so Združeni narodi, prikazoval Ameriko
Iz Rusije se ne beži!
BERLIN, 4. avgusta — Posamezni politični begunci prihajajo v zapadni del Berlina iz sovjetskega satelitskega bloka, ne pa iz Sovjetske zveze same. VeČina teh beguncev, katerih število pa je T^aajhno, ali iz Češkoslovaške, ali iz Poljske. Celo oni iz Baltiških držav, katere je Sovjetska zveza priključila k sebi, ne morejo pobegniti. Pri beguncih iz Poljske in iz Češke je zanimiva pot, katero uberejo. Lažje je priti, tudi če gre za milje in milje hoda in pota iz Poljske in Češkoslovaške v Vzhodno Nemčijo, odtod pa v zapadni del Berlina, kot pa čez domačo mejo, na katerokoli stran—tako pravijo poročila.
Preselitev gostilne
Mr. Frank Znidaršič in Mr. John Čopič sporočata, da sta preselila svojo gostilno iz Marquette Ave. na 5301 St. Clair Ave., v prenovljene poznane prostore John Kramer j a. Priporočata se znancem in prijateljem v obiskj Postregla bosta vedno najboljše z vsakovrstno pijačo in prigriz kom.
Redna seja
V četrtek zvečer ob osmih se vrši redna seja društva Napredne Slovenke št. 137 ŠNPJ v na vadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Članice so pro-šene, da se udeleže v polnem številu, ker se bo pripravilo vse po trebno za piknik, ki se vrši v nedeljo, 16. avgusta.
STARO ŽENSKO— VPRAŠANJE ...
V	Parizu prikrojevalec ženske mode Christian Dior brani svoj osnutek nove ženske mode—kratkih ženskih kril do kolen. Polemika je svteovna. Da potolaži svoje nasprotnike, je Dior najavil še eno novost svojega kroja. Ženskam ne bo treba nositi več prsnega modrčka, niti ne pri plesnih oblekah. Odkod ta ideja?
Diorju so se večkrat plesalci pritoževali, da pri plesu ne morejo čutiti žive oblike pod prsnim modrčkom—toda Dior svari debele ženske, da ta nova moda za njih najbrže ne bo prikladna.
-4-
Pristaši nagote imajo v Londonu svoje društvo. Mani ja izbiranja lepotic je objela tudi to družbo. Za lepotico so si izbrali londonski pristaši nagote 26-letno •strojepisko, ki je prejela nagrado v višini $30. Dejala je, da si bo s tem zneskom kupila—novo obleko. Lepotica pa se ni pustila fotografirati v oblačilu Eve, češ —kaj bodo dejali njeni prijatelji v Londonu.
V	mestu New Yorku je policija začela v mestnih parkih izvajati obstoječi zakon, da se v parkih ne smejo nahajati ženske s preveč izrezanimi oblekami. Mestna policija pravi, da mora biti nekaj krajev takih, kjer človek ne bo imel občutka, da gleda—televizijo.
Ko ge je odgodil ameriški kongres: Vrsta neizpolnjenih volilnih obljub
VERJETNO BO KONGRES JESENI* ZIDOVA ZASEDAL
WASHINGTON, 4. avgusta—Notranje politično je bila volilna republikanska obljuba ta, da se bodo znižali davki. Ta obljuba v prvi polovici zasedanja kongresa z republikansko večino ni bila izpolnjena niti v eni točki. V finančnem pogledu pa je važno, da sedanja federalna vlada računa s silnim povišanjem ameriških javnih dolgov. Ti dolgovi znašajo trenotno 272 in pol milijarde dolarjev. Preko jeseni do božiča se računa, da bodo narastli za nadaljnjih pet milijard. Eisenhower zahteva, da naj se določi višina javnih dolgov z vsoto $290,000,000,000. Finančni odbor kongresa mu je to zahtevo odklonil.
Razumljivo je, da federalni iz-+
• '^70	5. avgusta—
Wo v	Amerikancev
^<li	Pozdravil jih je
^%8 j^^_^iški	državni tajnik
■^erer! v Seoulu že prvo 2 Rheejem. Eden od l trdil, da je bilo več dva dni pred obsojenih po komuni-rUli , kazni, češ, da so
VZGLEDI MIČEJO-V NESREČO
Uspehi gorskih ekspedicij An- nih žrtev, ne da bi planinci mo-
S %ll
2opej.
'Zftien
niir. Danes se na-
nikorT^^Jo 70 vojakov-
Amerikancev.
gležev in Nemcev, ki so dosegle do sedaj neprestopne in nedosegljive vrhove v pogorju Himalaja v Aziji, so zmamili mnogo turistov, da so se podali na nevarna gorska pota in plezanje.
Med angleško ekspedicijo, ki je dosegla najvišj; vrh sveta Mount feverest, je bil tudi Novo-zelandec. Očividno je njegov podvig vzbudil domačine, da so začeli naskakovati vrh novozelandske gore Mount Egmont, ki je visoka le 8,260 čevljev, a zelo težko dostopna. V enem tednu je gora zahtevala—osem smrt-
gli izkazati kak uspeh.
Manija doseči nevarne vrhpve evropskih Alp je zajela tudi evropske hribolazce vseh narodnosti. V zadnjih dveh mesecih so tirjale avstrijske, italijanske, švicarske in francoske Alpe 110 smrtnih žrtev; poleg mrtvih je bilo veliko planincev tudi ranjenih. Planincem je pač lebdela pred očmi slava, za dosego katere pa niso bili niti sposobni, niti zadostno pripravljeni. Avstrijske Alpe same so zahtevale 48 žrtev, štirje nadaljnji planinci pa se pogrešajo.
Kdo bo naslednik Tafta?
WASHINGTON, 4. avgusta— Po ohijski postavi ima governer Lausche pravico, da imenuje na mesto pokojnega senatorja Tafta novega senatorja iz države Ohio. To pravico bi mu mogla odvzeti le ohijska zbornica, ki bi se morala sestati k posebnemu zasedanju in v pravilnem zakonu odredila, da se razpišejo posebne volitve. Tega ni pričakovati. Governer Lausche je napovedal, da bo imenoval na mesto pokojnega Tafta takega senatorja, ki ne bo oviral predsednika Eisenhowerja v njegovi notranji in zunanji politiki. Lausche se prikazuje kot neodvisni demokrat. Ali bo imenoval republikanca, ali demokrata? Med republikanci se imenuje njegov osebni prijatelj pisatelj in posestnik Bromfield, ki piše članke v ameriško dnevno časopisje in je ultra-republika-nec. Med demokrati se imenuje clevelandski župan Burke, ki prihodnjič itak ne kandidira za župana Clevelanda. Politični krogi v Washingtonu menijo, da bo na Lauscheta vplival predsednik Eisenhower s svojo družbo, kateri se nahaja tudi governer New Yorka Dewey. Za imenovanje ima Lausche časa dovolj, ker je kongres itak odgoden na 6. januar 1954.
datki naraščajo in da federalni proračun dosega do sedaj nezaslišane vsote. Kakor je dokazalo prvo zasedanje 83. kongresa, je kongres v davčni in finančni politiki razdvojen. Predsednik Eisenhower je moral povabiti ponovno republikanske voditelje, da se je na skupni konferenci dosegel nek kompromis. Po načelu —volk sit in koza cela. Tej politiki pravimo—krpanje.
Če se proračun sam na sebi zniža, s tem še ni rečeno, da je federalna finančna politika zdrava. Gre za to, da se določijo gotovi krediti, ki so na vsak način potrebni, če naj bo zdrava ameriška družba na splošno, posebej pa ameriško privatno gospodarstvo, tudi na splošno. Bivši pred-sedik Truman je sicer predlagal za proračun, ki se je začel s 1. julijem 1953, veliko vsoto $66,-289,000,000. Sedanji predsednik Eisenhower je predlagal $57,-$28,000,000. Kongres je končno odobril $53,540,000,000. To je vsota, s katero bo razpolagala federalna vlada za proračunsko leto julij 1953 do konca junija 1954, pri tem pa se bo, kakor sama najavi j a že v naprej, naprej zadolževala.
Uspehi in neuspehi zasedanja
Poroka
Prošlo soboto sta se poročila v cerkvi sv. Jeromija Miss Frances Marie Zavrl, hčerka Mr. in Mrs John Zavrl iz E. 173 St., in Mr Stanley J. Arko. Nevesta je vnu kin j a poznanega Mr. John Al j an čiča. Poročna slavnost se je vršil zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Novoporočencema čestitamo in jima želimo vso srečo v zakonskem življenju!
no večino odklonil novi Eisenhower j ev predlog. Tako se o tem predlogu v prvem zasedanju kongresa ni več debatiralo. Toda tekom proračunskega leta bo najbrže nastopila potreba, da se Amerika zadolži nad do sedaj omejeno vsoto 275 milijard. Kongres seje odgodil. Eisenhower bo verjetno prisiljen, da ga skliče na izredno zasedanje.
Republikanska federalna vlada in predsednik Eisenhower sta začela politično delo z ubijanjem raznih kontrol, kakor so bile kontrole nad cenami, mezdami, krediti in nad stanarinami. Kontrole se uvajajo v nenormalnih razmerah in da se prepreči inflacija, da se v izrednih razmerah na zakonit način drži neka stalnost, obenem pa da se zaščiti šibkejši davkoplačevalec. R e publikanci so smatrali, da je čas, ko naj se uradno prizna, da smo v normalnih razmerah. Praktično življenje pa je pokazalo, da odprava kontrol na splošno ni ugodno vplivala in da so cene zlasti živilskim potrebščinam najvišje v ameriški zgodovini, da ne govorimo o zvišanju cen na privatna stanovanja.
V zunanji politiki je važna postavka o ameriški pomoči tujini. Bivši predsednik Truman je predlagal vsoto $7,600,000,000, sedaj pa je obveljala vsota $6,652,-422,390, s to pripombo, da bo novi kredit znašal v resnici le $4,-531,507,000. Ameriški ifolacioni-zem je propadel. Koliko časa bo trajala ameriška pomoč tujini, je naravno odvisno od razvoja dogodkov v bodočnosti. Morda je ta pomoč zadnja. Raztegne se pa lahko do leta 1957, v kolikor pride v poštev vojaška, in do leta 1956, v kolikor pride v poštev gospodarska pomoč svobodoljubnemu svetu.
Sedanja republikanska vlada je pod vplivom državnega tajnika Dullesa posvetila več pomoči
azijskim državam, kakor je bil to slučaj do sedaj. Glavno težo bo nosila Amerika pri vojaških izdatkih, ki jih ima Francija s svojo vojno v Indokini. Ta ameriška vojaška pomoč v materialu bo znašala skoro 40% vseh stroškov, ki jih ima Francija z vojno v Indokini, v ameriških dolarjih pa ta pomoč pomeni $400,000,000.
V čem so republikanci odpovedali
Skoro v vseh važnih notranje političnih vprašanjih. O znižanju davkov smo že govorili, namreč, dla ga ni. Republikanci z Eisenhower jem na čelu so bili v času volilne borbe za spremembo Taft-Hartleyevega zakona. Ta obljuba je ostala neizpolnjena.
O socialni zakonodaji so republikanci nadalje obljubljali, da se bo sistem socialnega zavarovanja razširil. Preko ideje same, ali je bila mišljena resno ali ne, republikanci niso prišli.
Že dolgo odprto vprašanje, da se pripustite^ Alaska in teritorij Havajev v ameriško Unijo kot novi zvezni državi, je ostalo nerešeno.
Republikanci so obljubili, da bodo spremenili celotni ameriški davčni sistem. Dane obljube niso izpolnili. Pač pa se oglašajo ameriški pridobitni sloji z zahtevo, da naj se uvede posebni davek, ki naj bi se plačal pri nakupu kakršnjegakoli blaga in ki naj bo precej visok, razen če gre za živila. Ta davek, če bi se uvedel, bi prizadel v prvi vrsti ameriško šibko davkoplačevalstvo, z drugimi besedami delavno ljudstvo, kije vezano na nakup vsega in v večjih krajih živi z zasluženim denarjem—iz rok v usta.
Tudi so se slišali glasovi, da se bo spremenil novi ameriški vse-litveni zakon, ki nosi naslov senatorja McCarrana. Ko so republikanci prevzeli federalno vlado, o spremembi tega zakona niso hoteli slišati ničesar. Kvota novih letnih emigrantov v Ameriko znaša sedaj 154,000, zavisna pa je, kar se narodnosti tiče, po številu prebivalstva kot je bilo kake narodnosti v Združenih državah leta 1920.
Zopet so bili demokrat je, ki tega vprašanja niso pustili vnemar. Pred kongresom leži njihov predlog, da se letna kvota novih naseljencev zviša od 154,000 na 251,000, da pa se odpravi kvota, kije imela svojo osnovo v številu prebivalstva leta 1920, in da se dobi pametna splošno veljav na kvota, ki bo odgovarjala pra vi ameriški tradiciji, pravici in zakonu.
Z državnimi dolgovi v neskončnost?
Kot povdarjeno, je predsednik Eisenhower zahteval povišano mejo državnih dolgov z zneskom $290,000,000. Višina $175,000,000,-000 je bila že odobrena. Toda fi-
Zasedanje Vrhovnega sovjeta
MOSKVA, 5. avgusta — Danes se je otvorilo zasedanje Vrhovnega sovjeta. Na dnevnem redu so razne odobritve od strani Vrhovnega sovejta, ki jih je sovjetska vlada že sklenila, predvsem slučaj notranjega ministra Beri je, v zunanji politiki pa premirje na Koreji.
Zanimivost zasedanja je bila v tem, daje bil dovoljen pristop v dvorano tudi ameriški turistki Perli Mesta, ki je bila pod vlado demokratov ameriška poslanki-nja v Luxsemburgu. Per le Mesta se nahaja v Sovjetski zvezi že dalj časa in je dobila dovoljenje,, da obišče južne kraje, med ostalim tudi Georgijo in pa središče ruske petrolejske industrije Baku. Perle Mesta bo iz Moskve odpotovala v Leningrad, katero mesto jo tudi zanima.
ZAPRTI NAJ BODO POPLAČANI
WASHINGTON, 4. avgusta — Ameriko bo stalo $75,000,000, da bodo poplačani ameriški vojni ujetniki, ki so se v zadnji svetovni vojni nahajali v taboriščih za vojne ujetnike. Vsak teh vojnih ujetnikov bo dobil en dolar za vsak dan, ki ga je moral prebiti v taborišču. Znesek $75,000,000 pa ne bo šel iz žepov ameriških davkoplačevalcev, marveč se bo kril iz prodaje premoženja, ki se je v Ameriki zaplenilo kot premoženje sovražnih držav, s katerimi je bila Amerika v vojni.
KRAVA VZROK KARAMBOLA
BROWNWOOD, Texas, 4. avgusta—Osebni avtomobil, v katerem so bile tri osebe, je na cesti zadel v kravo, kar je nadalje povzročilo, da je ta zadel v avtomobil, kije prihajal nasproti in je prišlo do hudega karambola. Tri osebe so bile ubite. ZASLUŽEK NEMCEV
BONN, Nemčija, 4. avgusta — Po uradni nemški statistiki zasluži povprečna družina, potem ko je poplačala vse davke, v dolarski valuti $90 na mesec. Računa se z družino treh članov. S tem zneskom se shaja, vendar ne potratno.
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile pro-šli mesec pri Mr. in Mrs. Frank Berry in jima pustile v spomin zalo hčerkico-prvorojenko, kateri so dali ime Evelyn Elizabeth. S tem sta postala poznana Mr. in Mrs. August Haffner iz 18108
Hiller Rd. prvič stari oče in sta-nančni odbor senata je z ogfom- ra mama. Čestitamo!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
n
ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 %T. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
UREDNIKOVA POSTA
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-912.00 - 7.00 . 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
OB SMRTI SENATORJA TAFTA
(3)
Pokojni senator Robert Taft je bil republikanec. Bil je tudi politik, ki je iskal zveze z južnimi demokrati. Ta koalicija reakcij onarnih republikancev oziroma republikancev na splošno in reakcijanarnih demokratov z juga Amerike je hotela biti jeziček na vagi v ameriškem kongresu. To ji je tudi uspelo v ameriški politiki v zadnjih 15. letih. S to koalicijo je imel vsak ameriški napredni duh neprestane boje.	T —
Senator Robert Taft se je pokazal v nekem oziru umetnika, kako liki tiha voda riti po malih kanalih, da se končno, če bo šlo vse po sreči, spodkoplje velika stavba. Politiki velikega obzorja pokažejo s prstom naprej kam gre njihova pot. Politiki malega obzorja iščejo stranska pota. Republikanci Taftovega kova so bili pristaši ideje, da se privatno izkoriščanje kapitalistu podrejenega delavca stop-njuje in bi bili v srcu za to, da se vsaka omejitev te kapi talistične svobode kratkomalo odpravi. Taft je bil med tistimi, ki je videl pred seboj le kapital, vložen v ameriška podjetja, riziko kapitalista, račun dobička in izgube in končno, ker je dolar vse, naj dolar tiste trnu, ki ga investira, tudi vse nosi. Založena delavna moč, njen riziko, da se pri delu ponesreči—vse to ni prišlo v poštev. Robert Taft je slutil, da republikanci odkritega boja z ameriškim delavstvom trenotno ne morejo sprejeti. Debata o napovedanih spremembah Taft-Hartleyevega zakona na dobro ali na slabo, je bila nadvse klaverna. Izida te debate si ni hotela niti republikanska stranka, niti Taft. Naj se razgo-varjanje, večno debatiranje odloži na prihodnjo zasedanje kongresa. To se je tudi zgodilo. Toda o ozadju za odrom se je znalo prikrito spletkariti.
• V Ameriki imamo zakon, da se urno delo plačuje najmanj s 75 centi. Imamo zakon, da se nadurno delo plačuje posebej. Toda kdo naj nadzoruje ali se zakon res izvaja? Delovna moč išče zaščitnika svojih interesov. V tajništvu za delo je bil posebni oddelek, ki naj preiskuje pritožbe tistih, ki so bili pri prejeti mezdi prikrajšani. Če premislimo, da dela v Ameriki vendarla 62 milijonov delovne sile, da je med temi milj oni zopet nekap milijonov, ki so pri mezdi prikrajšani in ki se pritožujejo, moramo računati, da bi ti delavci morali prejeti zopet težke milijone, če bi bili pravilno izplačani. Da se pa nadzorstvo onemogoči, evo republikanske večine s senatorjem Taftom na čelu, ki črta proračunske postavke, da v tajništvu za delo ni na razpolago uradništva, ki bt kontrolo izvajalo in delavstvu pomagalo!
Ista rdeča nit neodkritega boja zoper delavstvo, ker se ga je Taft bal, se vleče posebno skozi zadnje zasedanje kongresa, odkar so republikanci prevzeli federalna vlado v svoje roke. Cim manj pomoči, da se zboljša stanovanjska politika, da se gradijo zdrava stanovanja! Cim več pomoči, da se podjetja in naravni zakladi, ki so bili do sedaj pod federalnim nadzorstvom, dajo privatnikom v brutalno izkoriščanje! Taftu je bila tuja vsaka moderna pridobitev delavstva prve in druge svetovne vojne in je nastopal kol dirigent jare republikanske gospode. (Razložimo besedo jara gospoda. Nekdo odpre na prometnem kraju trgovinico, ki se zboljšuje in postane trgovina. Trgovina se celo razširi. Lastnik te trgovine pa ostane zaljubljen sam vase in misli,'da je dosegel vesolni cilj, če se denar redoma vsakodnevno steka v blagajno. Morda malo povdarka, da je višji od ostalih, morda boljša vzgoja otrok, morda boljše stanovanje in zunanje prikazovanje to velike zemeljske sreče. Toda nad tem obzorjem ni ničesar več.) Padla je pri spodoba, da je pokojni Robert Taft vodil to republikanske jaro gospodo, da pa je general Eisenhower potegnil kot predsedniški kandiat za seboj veliki ameriški kapital, ki je pričakoval, da bo z Eisenhowerjevimi zvezami po svetu izkoriščal tla tudi drugod. Z drugimi besedami—bil je raz gledan.
Republikansko časopisje je hotelo dati pokojnemu Robertu Taftu lepe lastnosti, kot kremeniti značaj, odkritosrčni karakter, pogum. V Ameriki je znan pojav Mc-kojni Robert Taft ga ni nikdar obsodil.
L. C.
PREO PETINDVAJSETIMI LETI
OD 29. JULIJA DO 5. AVGUSTA 1928
OBISK V FAIRPORT, OHIO
CLEVELAND, Ohio—Zadnjo soboto popoldne sva se s soprogo odpeljala na obisk v bližnji Fairport, Ohio. Tam sva se ustavila pri našem rojaku-doma-činu Mr. Mike Škrabec, po domače Kaščarjev iz Grahovega pri Cerknici. Bila sva prijazno sprejeta in smo se v par urah marsikaj pogovorili.
Mr. Škrabec živi v Fairportu, Ohio, že od leta 1910 in je ves čas zaposlen v tamkajšnji Diamond Alkali Co., kjer izdelujejo razne kemikalije. Odkar dela tam prijatelj Mike, se je mnogo izpremenilo, kar se tiče dela in obsežnosti tovarne. Sedaj imajo za obrat najmodernejšo tehnično opremo, s katero je velikanska olajšava za one, ki opravljajo razna dela. Kemikalije razpošiljajo v številne druge industrije, ter jih rabijo za izdelavo najsodobnejših izdelkov. V dotični tovarni je usposle-nih tudi veliko drugih naših Slovencev Ž3 desetletja. Mnogi izmed njih se poleg svojega v tovarni udejstvujejo tudi s poljedelstvom. Največ pridelujejo v tamkajšnji okolici sadja in grozdja.
Domačin Mike mi je tudi razkazal njih zadružno podvzetje, ki se nahjaa nasproti njegovega doma. Kupili so hišo in več praznih stavbišč (lotov). Pred nekaj tedni so dozidali dodatno poslopje. Vzrok, zakaj so se tamkajšnji rojaki odločili za to podvzetje, mi je Mike povedal tako-ie:
"Tukaj nas živi približno 40 slovenskih družin, pa dosedaj nismo imeli primernega prostora "za družabne in domače sestanke. To posestvo je bilo naprodaj. Sklicalo se je nekatere naše ljudi na sestanek, kjer se jim je pojasnilo namen sestanka. Vsi aavzoči so namero odobravali in zagotovili prispevati z denarjem iii po potrebi tudi z delom. In . kakor vidiš, smo v tej kratki dobi napravili že precej izboljšav."
"Ali ste najeli razne strokovnjake, na primer zidarje, tesarje, mizarje, plumberje, tlakoval-ce, električarje in tako dalje?" sem vprašal Mikea.
"Ne, nismo najeli nobenih strokovnjakov, pač pa smo se sami poprijel! dela. Mizarska de-la ima v oskrbi naš domačin Mr. John Zalar. Druga potrebna opravila pa si kar sami delimo ;u odločimo ista izvršiti po lastnih zmožnostiii. Razumljivo je, ,ia vse opravljamo v prostem času. Kar se tiče strokovno teh-.ličnih del, jih pa opravlja naša mladina, ki je v tem pogledu bolj zurjsna; na primer plumberske laprave, električne napeljave in ploh vse, o katerem opravilu mi larejši nimamo dovolj sposobnosti. Veš, naša tukajšnja mla-hna se tudi zelo zanima za to )odvzetje, kkr je razveseljivo in .'zpodbudno za nas starejše."
Potem je Mike dostavil; "Katar bomo dovršili načrtno delo, !i ko bomo imeli odprtijo, bomo )ovabili tudi ^be, France!" Se-l-inji izvršni odbor sestoji iz sle-i^čih.: John Zalar, John Drob-ich in Mike Škrabec.
Ko sva se tako razgovarjala, C je približala prijazna Mrs. kiabec, se ojirostila in nami-nila možu Mike, naj se gre ■pravit v "praznično" obleko, isti večer se je namreč vršilo -lavje 25-letnice zadovoljnega zakonskega življenja poznanih Mr. in Mrs. John in Josephine Drobnich, ki živita na State Rd., v Painesville, Ohio. Mrs. Drob-riich je nečakinja Mike Škrabca. Ob določenem času smo se odpravili in odpeljali proti Finskem domu, kjer se je vršila srebrna "ohcet" omenjenih slav-Ijencev.
Ko smo vstspili v dvorano, so
bile dolge mize že zasedene številnih prijateljev slavljencev. Gostom so stregla brhka domača slovenska dekleta. V kuhinji pa so bile pripravile za gostijo vrle kuharice izvrstno pojedino, ki nam je bila v slast. Ker je bila ta prireditev nekako presenečenje za slavljenca, se je seveda obdržala tajnost za njiju. Poleg drugih sodelavk, je imela menda največ opravila prijazna Mis. Kristina Mahne.
Mr. John Drobnich je bil rojen v Barbertonu, Ohio, pa je šel kot mali deček s svojimi sta-riši pred prvo svetovno vojno v staro domovino, in sicer v Cerknico pri Rakeku. Po prvi svetovni se je mladi fant John spet vrnil v Ameriko in se nastanil v državi Ohio. Njegova prijazna soproga Josephine je bila tudi rojena v Barbertonu, Ohio. In tudi njeni starši so se bili vrnili nazaj v staro domovino pred prvo svetovno vojno; družina je živela v Grahovem pri Cerknici. Tudi Pepca se je po končani prvi svetovni vojni vrnila v njeno rojstno dompvino—Ameriko.
Na dotični "srebrni" ohceti smo se zopet srečali s številnimi domačini in znanci. Menda je bila najstarejša med nami poznana bivša farmarca Mrs. Marjeta Ulle, ki je bila moja soseda v Žirovnici pri Cerknici, po domače Teličeva Marjeta. Pred nekaj leti je prodala svojo farmo in sedaj zadovoljno živi v Painesville, Ohio. Navzoči so bili tudi njeni sinovi, sedem po številu, in njena edina hči, Malci, z njenim soprogom, poznanim društvenim delavcem, Mr. Prank Južlna iz Fairporta, Ohio. Pozneje se je pripeljal iz njih farme tudi Mr. A"ton Debevec,, po domače Krkotov, moj sovaščan; z njim je bila tudi njegova prijazna soproga Manca. V razgovore z Tonetom se ob vsakem srečanju vpletejo razne doma-činske zgodbe, in Tone ima vselej kaj zanimivega povedati iz njegovih številnih spominov. Meni njegovo pripovedovanje vselej privabi pretekla doživetja v spomin posebno takrat, ko pripoveduje o raznih dogodkih iz mladostnih let.
Po več letih sva se spet srečala z mojim starim znancem in tovarišem, poznanim Mr. Frankom Kižičem. On je več desetletij obdeloval svojo farmo, v madisonskem okrožju. Sedaj pa živi v Pakiesvilleu, Ohio. Tam je bilo še več poznancev, katerih imen pa se ne spominjam.
Kakor povsod, se tudi v mestecu Fairport, Ohio, gradi mnogo novib stanovanjskih hiš; mesto narašča in prebivalstvo se množi. Povedali so mi, da postaja mesto Fairport vsako leto bolj vabljivo za nove nasgljence. Posebna privlačnost je gotovo za one, ki ljubijo ribolov. Tam prihajajo ribarit ljudje ne le iz okolice, temveč tudi iz drugih bližnjih in oddaljenih držav.
Mesto Fairport, Ohio, je čisto ; tamkajšnji vrtovi so skrbno posejani s raznimi cvetlicami, pač znamenje, da živijo tam naši ljudje. Tamkajšna tovarna ne povzroča posebne škode z dimom, ki se dviga iz tovarniških dimnikov, v primeru z drugimi industrijskimi središči. Nekoč sem čital, da izvedenci predvidevajo, da bo mesto Painesville, kakor tudi mesto Fairport v do-glednem času zvezano z mestom Clevelandom. Ko se vozi iz Clevelanda proti omenjenima mestoma se opazi dosti farm, ki postajajo zapuščene, in mnoge so že razdeljene v stavbinske parcele. Gradijo se nove stanovanjske hiše, za kar jo gotovo povod številno priseljevanje ii premogarskih krajev, kot Penn-sylvanija, Maryland, West Vir-
ginija, Kentucky, Tennessee in dalje proti jugu. Priseljenci pripovedujejo, da v premogarskih okrožjih ni več dela za rudarje, ker se vsi premogorovi mehanizirajo, kar povzroča brezdelje.
V	industrijskih krajih pa je mladina dosedaj dobila zaposlitev. Mnogi so pa tudi v skrbeh, če se bo industrijska proizvodnja zmanjšala, posebno sedaj, ko je premirje, in ko se vršijo mirovna pogajanja na Koreji. Vprašujejo se; "Kam potem? Nazaj v rojstne kraje ni več poti, tam ni za nas obstanka...
Med pogovori z rojaki je prišla na površje zadeva naših časopisov, o čemer se zadnje čase mnogo piše in razpravlja. Rojaki in rojakinje so čitali o daljših razpravah, ki so bile priobčene v listu "Enakopravnost," "Pro-sveta" in "Glas naroda." Vsi so bili mnenja, da je edini izvedljiv pogoj za naše časopise združitev vseh omenjenih treh časopisov v enega. Skoraj so bili zedinjeni v oziru za priporočilo starosta slovenskega časnikarstva v Ameriki, Mr. Frank Keržeta iz Californiji, ki je v svojem tedenskem doprinosu v listu "Enakopravnost" začel pisati za združitev. Le eno je, ki se niso strinjali z Keržetovim nasvetom, in to je, da bi združeni list izhajal le trikrat na teden. Rekli so, da ne bi zadostovalo našim potrebam.
Vprašali so me, kakšne so sposobnosti, če bi se časopisi združili in bi izhajal le en časopis, in sicer v Clevelandu. Povedal sem jim, kako imajo urejeno tiskarno pri "Enakopravnosti." Dostavil sem, da se mi zdi najbolj umestno že vsled tega, ker je tiskarsko osebje, dasi tukaj rojeni mladi možje in fantje žiiiožtio' vršiti delo tdčfib in v
V	vseh ozirih vzorno. Pa jim je moje pojasnilo ugajalo in so pritrdili, da je res mesto Cleveland, *Ohio, ono središče, kjer je možnost ohraniti naš slovenski tisk za nedoločen čas. Morda se bo še kdo drugi o tem domislil kaj stvarnega napisati.
To je le del mojega oprazova-nja, ki sem ga imel priliko si zapomniti pri srečanju v prijazni domači družbi—na srebrni poroki naših domačinov—Mr. in Mrs. John in Josephine Drobnich, 1. avgusta 1953 v prijaznem Fairportu, Ohio!
Frank E. Lunka.
Predsednil* Ameriške delavske federacije William L. Green napoveduje boj komunistični propagandi. Pravi, da hočejo komunisti uničiti delavske strokovne organizacije v Zedinjenih državah in Mehiki.
Jugoslavija ima dva parlamenta. Koroški poslanci se nočejo vrniti v Beograd in zborujejo na zasedanju v Saboru v Zagrebu. Možno je, da se bo država razcepila v dvoje kraljestev. Razdor je povzročil umor poslanca Pavla Radica v parlamentu.
Republikanski kandidat Herbert Hoover je pričel s kampanjo. Šel bo na govorniško turo. Isto se pripravlja njegov tekmec Al Smith, ki je demokratski kandidat.
Romunska kraljica Marija in njena hči Ilena se nahajati na Bledu kot gostinji jugoslovan skega kralja in kraljice.
z obiska v Jugoslaviji
CLEVELAND, Ohio—Od doma iz Amerike sem odšel dne 28. aprila. Pot ne bom opisoval, ker na morju se prilično vsem enako godi.
Srečno sem prispel v Pariz, od tam pa sem se podal v Ljubljano in moj rojstni kraj v Cerknico na Notranjsko, kjer je bilo po dolgih letih zopet veselo snidenje z mojo materjo, ki je stara že 89 let.
Za časa mojega obiska tam sem obiskal veliko prijateljev. Povsod pa se je pogovor kmalu nanesel na Mr. August Kol-landra, ki ima svojo potniško agencijo v Slov. nar. domu na St. ClECir Ave. Tam v stari domovini je ime Hollander splošno znano in čislano. Mr. Hollander uživa'tam sloves kot zelo dobrosrčen dobrotnik, saj je poslal veliko paketov raznim revežem, in sicer tudi takim, ki jih niti nc pozna, in to vse brezplačno. Tako sem slišal v Reki, Trstu, Postojni, Sežani in Ljubljani. Ko 4cm obiskal Ljubljano in Za-■^reb in sem povedal, da sem iz Clevelanda, so me takoj povprašali po Mr. Kollandru. Nekateri so rekli, da ga osebno poznajo, drugi zopet, da ga osebno ne poznajo, a zelo bi bili hvaležni, ko bi se mogli seznaniti Ž njim. Tekom mojega obiska tam
Dr. Anton Korošec, vodja klerikalne S.D.S., je novi premijer Jugoslavije.
Iz Pariza sta poslala pozdrave Joseph Birk ml. in oJhn Steblaj. Iz Rogaške Slatine na Štajerskem pa pozdravljata Mr. w Mrs. Joseph Plevnik.	•
Umrl je Joseph Zaje, star 39 let. Podlegel je poškodbam, ^ jih je dobil v avtomobilski nesreči.
Od avtomobila je bil isto ubit 11-letni Edward Doles, 780% Lockyear Ave.	•
John Papež, star 28 let. & je samski in je živel na 3589 81 St.
Joseph Skerl, 22471 Ivan Ave., star 54 let.
Josephine Kumel, rojena Kon cilja, stanujoča na 14217 Jennie Ave. Stara je bila 47 let. Doma je bila iz vasi Dolnji kot, Žužemberk na Dolenjskem.
Mary Povše, rojena Koder, J starosti 65 let. Doma je bila Št. Vida na Gorenjskem.
OD 1. DO 7. AVGUSTA 1943
Italija je na pragu revolucije. Zet Mussolinija, grof Ciano, je odstavljen. Slovenski partizani so vdrli v Italijo. Prodrli so do Vidma.
Nemške oblasti so ukazale selitev otrok in vseh civilistov iz Berlina. Prebivalstvo tega mesta se pripravlja z mrzlično naglico, ki meji na paniko, na na-daljne napade zaveznikov.
Ruske čete zavzele mesta Orel, Belgorod in nad 100 vasi in trgov.
Angleška osma armada je zavzela Catanijo. Od 100,000 Italijanov jih je ostalo le 5,000.
Nemci so razpisali 100,000 mark nagrade za glavo "Tita." Nagrada bo izplačana onemu, ki bo dal informacije, ki bodo do-vedle do aretacijo Josipa Broza, ki je poznan pod bojnim imenom "Tito."
V Čunking je umrl predsednik kitajske republike Li Sen. Star je bil 80 let. Njegovo mesto je
zavzel maršal Čiang-Kajšek, g® neralisimo kitajskih armad.
Gostilna Joe Kerna na Grove wood Ave. in vogal E. 169 ; je bila oropana za približno tiso^ dolarjev vrednosti blaga, 2ga nja, cigaret in drugih stvari-
Pri družini Mr. in Mrs. Henry Prince, 18620 Neff.Rd., 8° ^ oglasile vile rojenice in sle krepkega sina-prvorojen Srečni oče je poznani kultu
delavec in član "Verovška.
— -
Zaročila sta se Miss Olga | dec, hčerka Mr. in Mrs. ^ Godec iz Grovewood Ave., in Robert D. Scott iz Coit Rd-
Za Slovence-vojne ujetnike, se nahajajo" v Indianapolisu, ^ v Clevelandu veliko zanimanj^ Zbirajo se prispevki in m^^® ^ rojakov je šlo v taborišča obiskat; So sordoniki naših di, ki so služili v italijanski madi in so bili ujeti od Ame kancev.
Neurje nad Clevelandom
Snoči po 6. uri je bilo nad Clevelandom veliko neurje. Povzročilo je precejšnjo škodo, ki se ceni od $250,000 do $300,000 podjetju Columbia Refining Co. na E. 83 St. v bližini Kinsman Ave. Strela je udarila najprvo v tank z gazolinom, kjer je bilo 20,000 galonov gazolina, ki je lx)vzročil eksplozijo, nakar je sledila eksplozija velikega tanka, v katerem je bilo 250,000 galonov gazolina. Pri eksploziji so bile poškodovane sosednje hiše.
Iz Ohio se poroča o velikem viharju in neurju, ki je trajalo deloma do danes zjutraj. Vihar je ruval drevesa, mnogo škode pa povzročil na puometnih in komunikacijskih napravah.
Demokratje so izbrali Porterja
Ker je Thomas A. Burke vzj^^ j al na svoji prvotni izjavi, ^ dovolj županstva, so demo r mesta Cleveland sklenili, g sedanji okrajni inženir Albe
Porter njihov kandidat. To ° gg
bi
kaj novega za Cleveland,
sem se seznanil s pristno Slovenko, doma iz Begunj pri Cerknici, po imenu Debevec. Dogovorila sva se in postala je moja nevesta, poroka pa je bila ravno na dan ameriškega praznika 30. maja. Pričakujem, da bo v kratkem prišla sem.
Torej, kadar mislite potovati v domovino ali pa če imate kake druge opravke, tikajočih se sta-rokrajskih dokumentov, itd. sc lahko z zanesljivostjo obrnete na August Kollandra. Vam bo pošteno postregel.
Tony Vlčlč,
1201 Norwood Rd.
mnogo let ni imel župana, ' ne bil treniran v pravu, to se vi advokat. Porter je prime^o^^ mlad, energičen in na do glasu politično in drugače.
Seveda, odločitev glede j. skih kandidatur bo padla ^ marnih volitvah 29. septeO^ ^
Redne	volitve	bodo'3.	novem	^
Razen Porterja se je j za kandidaturo tudi Antho" Celebrezze, ki se proglaša za odvisnega demokrata. On
daj član oh i j skega sena a^^^
pravnik po poklicu.	pil,
nik Charles Vanik je »azf^ da bo stal za Porterjem.
Republikanski kanidat ^a^^^ pana je isti kot je . .^god' letorha, namreč mladinski
lott,
"I
nik William J. McDerm^ izključeno, da bo tudi on ' j konkurenco v osebi Thoma Ferrisa, ki trdi, da je neo ^ republikanec.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
OD EL ALAMEINA DO BALTIKA
CNadaljevanje )
Toda že po ^rvih dneh ali ted-^ se je pokazalo, da evropski '^buh le ni bil tako mehak in ^otel, kakor si je to marsikdo predstavljal. Namesto paradne-marša po italijanska fronta %e značilnosti težkega spopada, / izključeval vsako presene-vsak večji prodor. O teh szkih borbah od Kalabrije pa ° reke Sangro v južni Italiji "širno in podrobno poroča °^tgoinery ali Monty na krat-Njegovo osmo armado opremljamo v vseh njenih fa-tistega trenutka, ko je Tpiega dne v 1943. letu pre-poveljstvo svojemu nasled-in odšel
prevzel v nad 21.
v Anglijo, da bi svoje roke poveljstvo armadno skupino, ki je tako važno vlogo pri ®^oboditvi aZhodne Evrope.
^rugo knjigo — od Norman-do Baltika — ki je v srb-prevodu priključena prvi i predstavlja s slednjo eno zaokroženo celoto — por
operaciji, ki je po značaju in velikopotez-
Pj'^kosila vse, kar se je zgodilo pod našim son-2ah	in osvoboditvi
Evrope. V prvih dneh ^ '3a 1944,. ob polni luni in naj-plimi, točno šeste-dan zjutraj, torej en sam osvoboditvi Rima, so se bliž' ^^i padalski oddelki v "losT^	da bi blokirali
Iji J. preko reke Orne, druge, bi mogli držati, pa raz-ftijjj V treh valovih so zavez-IJoij^^^P^ijali na drugo stran preliva — v Genski Ooq 130,000 vojakov in 20,-In na največje prese-žjlj^J^ilemškega poveljstva so ffon* ^^•vezniki odprli drugo
prelivu-
sirojjejjj . P^^ičakovali, ampak v fovan	vetrov bolj zava-
% ni ^ ^^iivu med Le Havrom
^ erbourgom.
1940 ^^ntgomery, ki je leta ški	rešil drugi aqgle-
škijj Kw^i^ijski korpus iz nem-j e ob pri Dunkerqueu, se pomorskih in le-^®iril	Uspešno izkrcal,
M	mostišče in od
ne v Calaiš;^ kakor so Nemci
Si
Pot
'Peti
notranjost Francije,
3iin gi ^ nioral spoprijeti s svo ^elojv, nasprotnikom Romsko „1.' . i je branil
vso evrop-
® Nizozemske pa do
3evaij In zavezniki so izbo-
Pečatji„ °^iino zmago, ki je za->• Usr-
^Wu.
nemških armad
tla g T ^sodo
^ So Namesto Rommcla,
^Išel sf	umorili, je
i ^ I^undstedt, ki je de-®^eti2ivQ poskušal s svojo v ^ Ardenih že enkrat ° Toda ta avan-^aČrt, ki se je lahko tjv? ^ kompliciranih mož-obsojen na
h
m
nobenega izhoda ni
®0(}^ obupnega položaja.
v katerem smo % ^°jno glavnega sov-iJ °^C8tva, je bila zape-^ j® odn stran zgodovine ^	naši generaciji.
gledamo na-
\li- ' Sovjetska
ko
da s
zveza
se v skupnem
te g , J skrbjo ugotavljamo, ni več. Prav-'^'^st	to samo solidar-
^ toll ^'^rtno nevarnostjo.
Montgomery ^ v roj' ' to jo treba pri-^onif- ^ ^^Ui'chillove spomi-^^^1'imana in dru-opisuje vojne ope-
b,
G&hlO l,„i. ki °t armadni gene-
^Gč f ^ ®^ojo osmo armado
kilometrov od mo-
■^ki il^^^Polnoma
ku
Je Vse
samostojno
svojim načelnikom štaba De Guingandom. Medtem, ko se giblje general Eisenhower v sferah stratega (v pravem grškem smislu te besede) in generalisima zahodne fronte, ki je v dnevnem stiku z vsemi prominentnimi osebnostmi anglosaškega vojaškega in političnega življenja, pa je Monty tudi v tej knjigi ostal samo vojak, ki prepušča vse, kar ne spada strogo v njegov okvir operacij, drugim, za to bolj poklicanim. Njegova knjiga je hladna ocena vojaških operacij, ki jih je avtor sam koncepiral in potem tudi izpeljal. Vajna — vajna bi rekli Rusi. In čeprav imajo baje Angleži v svoji stoletni bilanci največ vojn nia dolgu — kolonialna vojna je tudi vojna, ne pa sprehod po džungli — pa veje vendar iz njegove knjige popolnoma korekten ton in sovražnik ni sovražnik, marveč le nasprotnik, velik in resen, ne pa zločinec, kakor je vedno trdila oficialna ruska propaganda. Nikakega precenjevanja svojih uspehov ne zasledimo v tej knjigi in osebno se z ruske fronte dobro spominjam, s kakšno domišljavostjo so gologlavi ruski generali govorili o "Hilterju" po preboju fronte pri Minsku, kakor da bodo v nekaj tednih že vsi skupaj v Berlinu z najmanj desetimi odlikovanji na prsih.
Velika ideja o osvoboditvi Evrope se je rodila v tistih tragičnih trenutkih, ko se je angleška armada, tako rekoč z golimi rokami, vkrcavala pri Dunkerqueu na angleške ladje. Kdo je v tistem trenutku videl do horizonta? Kdo si je lahko tedaj predstavljal, kakšni težki dnevi čakajo še Anglijo? Grčija, Kreta, Singapore, Burma so bile težke lekcije za Anglijo in njeno vojaško tradicijo in za las je manjkalo, da se ni nemška armada privalila prav do samega ustja Nila. Sami neuspehi, sama razočaranja vse do E1 Alameina. Prha za prho je prihajala nad Anglijo. In v trenutku največje nevarnosti, ki je kdajkoli bila nad angleškim narodom, je zadonel iz Anglije Churchillov gla$, ki je govoril v imenu milijonov in milijonov: "Borili se bomo na obalah, borili se bomo na letališčih, borili sfe bomo po poljih in po ulicah, borili se bomo po planinah, in nikoli se ne bomo vdali."
Pravijo, da je Mojzes 40 let pripravljal svoj narod, da bi ga končno srečno pripeljal v. Ka-naan, obljubljeno deželo. Štiri leta so Angleži kovali orožje in se pripravljali na osvoboditev Zahodne Evrope, strašno smo jim tedaj zamerili, zakaj se ne premaknejo iz svojih tečajev, in z zadoščenjem gledamo sedaj na njihovo vlogo v drugi svetovni vojni. Da, svetovni vojni, saj je doba lokalnih spopadov že zdavnaj za nami in vse bolj postaja nazorno, da bo3o imeli bodoči konflikti pravi globalni značaj. Prav nič ni slučajno, da se je druga svetovna vojna — kolikor gre za Evropo — odločila na bojiščih, ki so bila drugo od drugega oddaljena včasih tudi po več tisoč kilometrov. Pred Moskvo, pri Stalingradu, pri E1 Alameinu, v Normandiji, na Re-ni se je odločila usoda Evrope. V zraku, v bitki za Anglijo, na morju, v borbi med angleškimi konvoji in nemškimi podmornicami so se merili nasprotniki, toda odločitev je padla na suhem — kakor še v vseh dosedanjih spopadih.
Mnogo se ugiblje o tem, kje se bo odločila bodoča vojna, ali v zraku ali pa na suhem. To so gotovo zelo aktulana vprašanja. Toda bolj ko za vsa ta tehnična vprašanja se človeštvo zanima za to, ali bomo ušli novi katastrofi in obsodili vojno kot največji zločin, ali pa bo fizičen ob-
obračuna med državami — ne narodi. Iz Montgomeryjeve knjige sicer ne vidimo vojnih grozot, toda prav lahko si jih predstavljamo. Že zdavnaj ne velja več stari latinski pregovor: če hočeš mir, pripravljaj vojno in morda bi bila moderna verzija tega pregovora tale — če hočeš živeti v miru, potem se moraš utrjevati. Kajti mir je največja dobrina na svetu.	m. o.
Društveni koledar
avgi3st
9. avgusta, nedelja—Piknik društva Napredek št. 132 ABZ n^ Krainčič farmi, Eddy Rd. 9. avgusta, nedelja—Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ na farmi SNPJ.
9. avgusta, nedelja—Piknik društva Nanos št. 264 SNPJ na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison.
16. avgusta, nedelja—Piknik društva Ribnica št. 12 SDZ na Joe Stare farmi, Wickliffe, O
16.	avgusta, nedelja—Piknik Naprednih Slovenk, št. 137 SNPJ na farmi SNPJ.
23. avgusta, nedelja—Vrtni koncert Združenih pevskih zborov na farmi SNPJ.
30. avgusta, nedelja—Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ.
september
5.	septembra, sobota—Veselica Slov. nar. čitalnic v SND, St. Clair Ave.
6.	septembra, nedelja—Piknik Mladinskega zbora SDD na farmi SNPJ.
13. septembra, nedelja—Proslava Prog. Slovenk Amerike na farmi SNPJ.
20. septembra, nedelja—Klubov piknik na farmi SNPJ.
27. septembra, nedelja—Piknik in južina Ženskega odseka farme SNPJ.
oktober
4. oktobra, nedelja—Vinska trgatev na farmi SNPJ.
17.	oktobra, sobota—Veselica
načrte skupno 3 račun šc vedno edino sredstvo
A KI FOR TESSIE...
Doing a bit of good-natured clowning for the camera, an airman plants an afifectionate kiss on one of his turret guns. Yet we realize —as he does—that there's another side to this picture. For the job of keeping America strong is a mighty serious, one. And we know now that peace is only for the strong.
You arc in this Defense picture, too! Stop and think about it: your United States Savings Bonds provide the economic strength to protect America, just as the people in our Armed Forces provide the military strength. By investing in Bonds you are helping to build a sturdy economy for your country—and a more secure future for yourself and your family.
If you aren't one of the 43 million Americans who own Bonds, why not become one now—today! Join the Payroll Savings Plan where you work—a practical way to save, because it saves something out of your pay check before you're tempted to spend it.
Don't put it off—get started today! Invest regularly in United States Savings Bonds—a simple, sure, safe way to save for your future, and for the future of America.
Here's how E Bonds now earn more money for you I
Now safe, sure U. S. Series E Savings Bonds pay an even belter return than ever before . . . thanks to 3 brand new money earning features announced by the U. S. Treasury.
1.	Now every Series E Bond you get begins earning interest after only 6 months. It earns 3%, compounded semi-ainiuully, when held to maturity.
2.	Every tieries E Bond you oim can now go on earning interest for 10 more years after It reaches the original maturity date»-without yonr lifting a finger!
3.	All maturing E Bonds automatically cam interest at the neto, higher rate (average 3% compounded semi-annually) for 10 more years. Your original $18.75 can now repay you $33.67. $37.50 pays back $67.34. And so on.
Start now! Invest molt savings in better-paying Series E Bonds—through the Payroll Savings Plan where you work or the Bond-A-Month Man where you bank!
peace is for the strong i for peace and prosperity invest . u. s. savings bonds I
IN
The U. S. Gov€rnmtnt doei not pay for thii advertiaing. The Treatury \partm''nt thankt, for their patriotic wnation^ The Aduertieing Council arui
ENAKOPRAVNOST
društva Ribnica št. 12 SDZ v SND, St. Clair Ave.
17.	oktobra, sobota—Kokošjo večerjo servira društvo Danica št. 34 SDZ v SDD, Prince Ave.
18.	oktobra, nedelja — Koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu, St.*Clair Ave.
24.	oktobra, soboto — Veselica društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ, v SND, St. Clair Ave.
25.	oktobra, nedelja—Koncert zbora Planina v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O.
31. oktobra, sobota—Maškerad-na zabava na farmi SNPJ.
november
1. novembra, nedelja—Glasbena Matica poda opero "Cavalleria
FOR A VACATION GO TO
"HOLIDAY INN"
Twenty-two room hotel on the shore of beautiful TORCH LAKE in MICHIGAN. Reasonable rates, centralized showers, beach privileges, five
lakes to fish in.
Under Slovenian Management TORCH LAKE is located between Routes 31 and 131 in KALKASKA COUNTY, 30 miles out of TRAVERSE ■ CITY, MICHIGAN.
For information write to
JOHN K O S U T A
R. F. D. 3 GENEVA. OHIO
B. J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh
vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players
Vse delo Jamčeno 1363 E. 45 Si. — HE 1-3028
AN OPPORTUNITY FOR A YOUNG WOMAN
TELLER POSITION OPEN
Experienced or will train for full time work. Pleasant working conditions.
ST. CLAIR SAVINGS
& LOAN CO. 6235 ST. CLAIR AVENUE HE 1-5670
Rusticana" in "Pagliacci" v SND.
december G. decembra, nedelja—Koncert zbora Slovan v Ameriško jugoslovanskem centru, Recher Ave.
PRODA SE
NORGE PRALNI STROJ
skoro nov, malo rabljen; v prvovrstnem stanju.
Cena samo $60. Se lahko vidi vsak čas. 1393 E. 32 ST.
MLADA ZAKONCA
oba zaposlena, iščeta stanovanje s 3 do 6 neopremljenimi sobami. Kdor ima za oddati, naj pokliče UT 1-2567
PREDELUJEM IN PRENAVLJAM
kuhinje in kopalnice iei napravim lepe rekreacijske sobe. Vlagam asfaltne pode in stene obijem z vsakovrstnimi ploščicami (tiles).
Dobro, zadovoljivo delo po zmerni ceni.
Vprašajte za proračun. STANLEY DOLENEC 19870 ORMISTON AVE.
KE 1-6597
Dva pogrebna zavoda
Za
zanesljivo Izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po
CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokličil*
A.GRDINAtr'SONS
FUNERAL DIRECTORS
nsiCiiMUvsr.
ZAVAROVALNINO
PROTI
Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoo 1-3118
SpiAJ JE ČAS
za popraviti ali staviti novo streho ali žlebove. Vršimo vsa, v kleparsko stroko spadajoča dela. Naše delo je poznano kot prve vrste, je zanesljivo in
jamčeno.
Cene so zmerne. — Se priporočamo v naklonjenost.
FRANK KURE
Lahko pišete nA ta naslov:
R. F. D. I, Newbury, Ohio .
Pokličite telefonično: Newbury 823 " '

, ""drew
'Oml/y .	forth
9. Swim
"""a I. ""^nain^ —lei, fre, '
" o;,
I). S. HIGHWAY 6, six miles east of San^sky
Finest BATHING BEACH
od
io6-_ .
»/ir
in the World
ALI KASLJAT^
Pri nas imamo isborno idraTilO, da Tam ustavi kašelj in prehlad.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoii 1-3113
V NAJEM
Lepo opremljeno sobo
SE ODDA V NAJEM POŠTENE. MU, PRILETNEMU MOŠKEMU V ZAMENO ZA MANJŠE
OPRAVKE.
Podrobnosti po dogovoru. Za naslov se poizve v uradu tega lista.
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA NAPRODAJ
Bungalow s 4V^ sobami, od E. 200 St. se proda. Kopalnica obita s ploščicami; se lahko raztegne. Klet, rekreacijska soba. Lepa lota. Prodaja lastnik sam.
IV 1-5020
HIŠA NAPRODAJ
Pritlična hiša z dvemi stanovanji, 5 sob spredaj, 3 zadaj; 2 for-neza. Velik hlev za garažo ali delavnico; cementni dovoz. Vse v dobrem stanju. Se lahko takoj vselite. Cena $13,000.
Vpraša se na 1164 Norwood Rd.
V fari Marije Vnebovzete
blizu Holmes Ave. Dohodek-donašajoča hiša za eno družino. 4 sobe na prvem nadstropju, 3 sobe na drugem nadstropju. Hiša je v zelo dobrem stanju. Cena $10,500.
KOVAČ REALTY 960 East 185th St.
KE 1-5030
DELO DOBIJO MOŠKI
KOVAŠKI POMOČNIKI
Moški, kvalificirani delati pri pečeh, žagah ali težkih kladivih. Visoka plača od ure poleg plače od komada.
STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO.
978 E. 64 St.
TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN
AND
MACHINE REBUILDERS tOOL ROOM HARDENER
Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške in mnogo podpor za delavce. Ta dela so na razpolago v naši tovarni na E. 93 in Woodland ter v naši tovarni na E. 152 St. Prosilci naj se zglasijo na uposljevalnem »uradu na E. 152 St.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 EAST 152nd ST.
THE OLIVER CORP.
potrebuje '
MILLING MACHINE OPERATORS
LO-SWING LATHE OPERATORS
RADIAL DRILL PRESSES
(Small)
SMALL TURRET LATHE
SINGLE SPINDLE DRILL PRESS
(Multi-Head)
ASSEMBLERS' PRESS PLANT HELPERS
Morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift. Produkcijsko incentivna plača od začetka.
Dodatek za življenjske stroške. Plačane počitnice in prazniki. Prispevajoča zavarovalnina in penzija.
THE OLIVER CORP.
19300 EUCLID AVE.
KE 1-0300
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
JANEZ JALEN
Trop brez zvoncev
POVEST
(Nadaljevanje)
Kakor maček je Peter zginil v goščavo. Niti list ni zašuštel pod njegovo nogo. Lovil je z omočenim prstom veter in v velikem loku prešel globoko v go ščavo onkraj poseke, daleč za razkopana križarjeva ležišča. Kakor bi ga bil naročil, je veter potegnil od njega proti zakupni ku. Peter se ni več prikrival. Nerodno kakor neokreten drvar je štorkljal proti poseki, se odkaš-Ijeval in poslušal, pa puška ni hotela počiti. Tik pred poseko je glasno zažvižgal, da. bi morebiti zakupnik ne streljal proti njemu. Veter se je spet sprevr-gel in prinesel lovcu v nos smrad po mrhovini. Peter je zaslutil, kaj bi utegnilo biti. Zagazil je proti smradu v rdeče cvetoče ciperje in kmalu zagledal raz-gaženo jaso, ki jo je obletaval roj muh, hkrati pa že prepoznal srnjakov vamp. "Ti hudič ti," mu je ušlo glasno.
"Kaj pa je?" se je oglasil zakupnik.
"Sem pridite pa boste sami videli." Peter je bil tako jezen, da je po tihem klel vse Tkalce z Jer-co vred.
"Smrdi," se je oglasil gospod, do pasu gazeč ciperje.
"Pa še kako smrdi. Kakor hudičevo govno . Nekdo naju je prehitel. Muhe že ležejo svoj nagnusni zarod v križarjevo drobovje." Peter je z zobmi zaškripal in ni dosti manjkalo, da ni od jeze zajokal.
"Se ti kaj zdi, kdo bi utegnil biti?" Gospod se je manjTaz-Jjuril kakor lovec.
"Zdi, zdi, zdi," je bruhal Peter. "Kaj mi pomaga, če se mi zdi, ko mu pa dokazati ne morem. Pa kakor gotovo voham sedaj sredi cvetja ta usmrajeni vamp, ga dobim in mu ne priza-nesem, če bi bil moj lastni brat ki ga nimam." In ni se mogel premagati, da bi ne oponesel gospodu: "Drugič pa malo manj govorite." Pa se je ustrašil, da je preveč rekel, in je hitro popravil: "Dan ima oči, noč pa ušesa."
"Kaj misliš, da je naš pogovor takrat kdo poslušal?"
"Bržčaš," je z razpotegnjeni mi usti odgovoril lovec.
"Zavoljo enega srnjaka se Bo hinj ne bo še podrl."
"Pa četudi se, njegova križa-sto rogovje le izsledim."
Zakupnik je bil vesel jeze in odločnosti svojega lovca. Ponudil je Petru svojo steklenico. Peter je iiagnil in odpil dokajšen požirek konjaka.
Še isti dan je Peter spremil svojega gospoda na Bistrico. Soparno je bilo in razbohoteno gorsko cvetje je omamno dišalo. V Shališniku je pa zagatno ogabno smrdel vamp najlepšega srnjaka v Petrovem lovišču.
Klicanje jerebov
v dolini je utihnil kobilar, kukavica se je oglašala le še v višavah, z njo vred pa so obmolknili vsi ptiči. Premenjavati so pričeli perje. Selivci so se pripravljali na daljni polet v gor-ke kraje, stalni so se oblačili za zimo. Po širnih goščavah v gorah, pa tudi na Rudnici in ščav-nici za Stranjo in celo v gozdičih po Senožetih so se razšle kite doraslih jerebov. Mladi petelin-čki so pričeli fantovati. Oglašali so se drug drugemu, se izzivali in se včasih tudi malo spoprijeli
Drevje se je pričelo barvati, odpadali so prvi listi, lovci pa so posvetili tu pa tam kakšnemu brezskrbnemu zajcu.
Hreščeče so se pomikali krek-
ci za lešniki vedno više. Zjutraj jih je ob posebno polnih grmih kar mrgolelo.
Vogar, ki je bil po pospravljenem senu kakor zapuščen, je spet oživel. Živina se je pasla na porasli otavi. Okrog stanov so krulili prašiči.
Planšarji in planšarice pa so bili manj glasni kakor v visokih planinah.
Hiša Hribarjevega Petra je bila že pokrita. Manjkalo ji je pa še dokaj, preden bi bila godna za vselitev. Petru se kar nič več ni mudilo. Včasih mu je bilo celo žal, da se je lotil lastnega gnezda. Jerčin oče Boštjan Tkalec ga je neprestano skrbel. Kaj bo naredil kot zaprisežen lovec, če ga zaloti, je vedel, kako se pa utegne kasneje zasukati, si pa ni mogel prav misliti.
Poleti ob prsku srnjadi mu je bilo hudo, ko sta morala s stricem Tomažem oditi v lovišče in je stavitev hiše zastala. Sedaj se je pa kar razveselil zakupni-kovega pisma, v katerem mu je bil naznanil, da pride za dlje časa na lov profesor Novak, priznan jerebar in dober slikar, in mu nraočal, naj ga kar nič ne pusti samega in naj pazi nanj, da se ne prehladi, ko ni nič kaj trdnega zdravja. Pod podpis je pa še pripisal, da mu bo bolj všeč, če se ne nastanita v Tkalčevem stanu. Iz tega do-stavka je Peter spoznal, da je (zakupnik njegove prenagljene besede, s katerimi mu je bil na poseki v Shališniku pri razpadajočem srnjakovem drobovju po-očital preveliko zgovornost, prav razumel, pa se takrat ni hotel izdati. Sedaj pa kakor s prstom kaže, da je srnjaka s križastim rogovjem ustrelil oče njegove neveste.
Profesor Novak je prišel prej, kakor je bilo domenjeno. V kočiji sta se pripeljala z Venceljtiom na Zmitkovo dvorišče. Resa ju je oblajal. Ko je prepoznal Ven-celjna, ga je postalo sram. Povesil je rep in hotel oditi. Pa je s kočije poskočila bela mehko-dlaka psica s črnimi lisami. Pri bližal se ji je in se ji poskušal dobrikati. Še zmenila se ni zanj. Za psico je prikobacal stari znanec Rese, kratkonogi Črt. Resa bi se bil rad poigral z njim, pa se je tudi Črt držal nekam gosposko.
Dasi je bilo že dokaj čez poldne, si je Peter kuhal šele ju-žino. Zamudil se je bil pri hiši. Prisluhnil je in prepoznal Hru-bečkov glas. Odstavil je mleko da mu ni prekipelo, in pohitel po stopnicah navzdol. Vencelj ga je seznanil z gospodom profesorjem po nemško, sama med sabo sta pa govorila češko. In tikala sta se. Peter se je čudil, da razen pušk in ohlapnih nahrbtnikov nista imela nič drugega s sabo. "Kaj se bo profesor pasel ali kaj, ali pa namerja živeti ob samem mleku. Ne bo dolgo zdržal." Njegovo sodbo je pa osramotil Sodja, ki je pripeljal v počasnem koraku za dokaj hitrejšo kočijo poln voz prtljage. "Oho," je popravil Peter svoje prejšnje mnenje: "Nič mu ne bo manjkalo in meni ne bo treba vsak dan sproti donašati prehrane iz doline."
Hrubečka je Petru naročil, naj spremlja voz in da se nič ne mudi, je pristavil. Naj počasi vozita, da se kaj ne potare. Gospoda profesorja bo pa sam popeljal na Vogar in ostal nekaj dni v planini, ko ima ravno dopust. "Na svidenje! Pa Reso vzemi s sabo!"
"Bom." Peter je presodil profesorja za prijaznega človeka in se nadejal nekaj prijetnih dni. Pa že ga je zaskrbelo, če Vencelj ne bo morebiti njega preizkušal, kako varuje divjad pred neupravičenimi strelci in ali morebiti Tkalcu zanalašč ne prizanaša. Nič kaj prida volje je rekel Sodji, naj kar naprej pelje, da ga že dohiti.
Peter je pojužinal, nakrmil psa in se opremil za v gore. Precej se je zamudil. Sodjo je dohitel šele na Uršnem rovtu. Na Vogar sta prišla prav takrat kakor Vencelj in profesor. Hrubečka je ukazal ustaviti pred Grmovim stanom.
Špelca je prišla pogledat na prag, pozdravila Venceljna in radovedno pogledala profesorja, on pa njo. Pokimala je Petru in Sodji: "Kaj mislita Bohinj narobe obrniti, da se na jesen selita v planino?" Da je morebiti narobe še lepši kakor na lice, je hitro vedel odgovoriti Sodja.
Hrubečka je bil medtem spregovoril nekaj besed s profesorjem. Peter ni vsega razumel, toliko pa, da ga vprašuje ali bi mu bilo pri Špelci všeč. "Ano," je prikimal profesor. Vencelj pa je pristopil k ogoreli planšarici: "No, Špelček, ali imaš že kaj fanta?"
"Nič še, gospod Vencelj," je razumela Špelca šalo.
"Sem ti ga jaz pripeljal, če ti bo všeč." Pokadi je na profesorja Novaka:, "Mlad ni več, star tudi še ne. Res je sicer vdovec, pa nima nič otrok. Ampak!" Vencelj je dvignil kazalec in po-mežiknil: "Denarja ima pa kakor črepinj."
"Kar pravi bo." Grmova se je prešerno zasmejala. "Samo tisto kozjo brado si bo moral obriti in po naše naj se nauči govoriti, da me bo razumel, kadar ga bom zmerjala."
"Kako si navihana!" Vencelj je hotel prijeto Špelco za lice, pa se mu je umaknila. Potem jo je resno vprašal, ali je voljna profesorju in njemu in seveda tudi Petru nekaj dni kuhati. Postilja-li bi si že sami na senu. Da ne bo zastonj, je pripomnil. Špelca je malo pomislila, preden je pristala: "Ne morem vam odreči. Že zavoljo Petrovega psa ne, ki ne obstane v nobenem drugem stanu kakor samo pri meni.' Prav takrat je Resa planil k Špelci, veselo zacvilil in'se vrgel po njej.
"O ti prekvati deklič ti," je pohvalil Hrubečka Špelčine odgovore in jih raztolmačil profesorju. Ta se je glasno zasmejal, na rahlo zardel v bleda lica in trikrat zapored živahno potrdil: "Ano, ano, ano." Pristopil je k planšarici in ji dal roko. Sodja in Peter sta se lotila prtljage. Znosila sta posteljnino na seno, vse drugo pa razmestila po stanu. Vencelj je ukazoval in odrejal, Špelca je zakurila in pristavila za čaj, profesor se je pa razgledoval po planini in se čudil lepoti bližnjih in daljnih gora. Psica Riza se ni ganila od njega kakor bi se v nepoznanem kraju bala za svojega gospodarja.
Sodji se je mudilo nazaj v dolino. Da ga noč priganja, je rekel in komaj utegnil spiti ko-
U
Zastopniki
Enakopravnosti e
Za St. clairsko okrožje: I O H N R E N K O 1016 East 76th Street
UTah 1-6888
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje: lOHN STEBLA; 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360 •
Za newburSko okrožje: FRANK REN KO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
>9
zarec črnega vina, ki ga mu je-bil natočil profesor. Prikimal mu je in kakor v zahvalo dal dober nasvet: "Ne bom rekel, da tako vino ni za zdravje. Pa samo ne bo opravilo kaj prida." Obrnil se je k Venceljnu: "Gorski mah naj pije gospod profesor. Pa suho slanino s pelinom naj je. Po sebi vem. Tak sem že bil, da sem opletal kakor veja. Pa sb me mah, pelin in slanina spet postavili na noge. Sedaj sem-korenjak, da se še tegale Petra, kakor je hrust, nič ne bojim."
"Seveda se ga ne, ko vam nič noče," je posegla vmes Špelca. "Če bi vas pa zalotil, da ste v njegovem lovišču kakšnega srnjaka ubili, pa ne vem, kako bi bilo."
"Ti ne veš, jaz pa." Sodja se je vzravnal: "Zmogel bi me in puško bi mi vzel. Pa naznanil bi me in jaz bi šel za nekaj časa ričet jest. Ali ne, Peter,"
"Prav gotovo, čeprav bi se drugače težko spri s tabo," je potrdil Peter.
Profesorju je bil Sodja všeč. Plačal mu je vo^jo, kakor se ni nadejal, in mu natočil še en kozarec vina. Za tretjega se je pa zahvalil, Se mu je res mudilo. Še čaja bi ne bil počakal, če bi se ne bal zamere.
(Dalje prihodnjič)
Duševno razpoloženje in zdravje
v neki reviji razpravlja dr. F. S. Caprio v daljšem članku, da dobro duševno razpoloženje v veliki meri vpliva na naše zdravje. Skrb, razburjenje, jeza, ki imajo svoj izvor v možganih, vplivajo tudi na druge organe, posebno na želodec. Želodec postane nervozen in kot tak povzroča neštete neprilike, kot ne-prebavo, pline, bruhanje, drisko, glavobol, izgubo teka in tako dalje. Želodec s pomočjo črevesja prebavlja hrano, da jo more gabiti telesni sistem, in, če želodec ne more svojega posla prav vršiti, trpi vse telo. Nervozen želodec tega ne more in posledice trpi ves telesni sistem.
Dobro duševno razpoloženje je, po mnenju dr. Caprio, izredno velike važnosti za dobro poslovanje prebavnih organov. Jeza, razburjenje in prevelika skrb nikomur nič ne pomagajo, ampak samo škodujejo. Seveda pri prebavi prihajajo v poštev tudi "materialne" reči. Preveč basa-ti želodec ni dobro. To vodi k debelosti, ki morda pripravlja pot otrdenju žil, sladkorni bolezni, srčnim boleznim in neprebavi. Zmernost pri jedi je vedno priporočljiva, posebno še pri ljudeh v srednjih ali visokih letih.
Dalje sodi dr. Caprio, da si
navadno ne vzamemo dosti časa za jed, ampak v naglici zmečemo v želodec njegovo kvoto. Pri vsem se nam mudi in hiteti smo se navadili tudi pri jedi. Za kosilo je marsikomu odmerjeno samo določeno število minut, kar ni dobro. Indijanci, ki so si vzeli čas za kosilo, niso poznali nepre-bave in želodčne nervoznosti.
Vsak človeški sistem je nekoliko drugačen, zato tudi vsaka jed ne ugaja vsakemu človeku. Vsak polagoma iz izkušenj ugane, katera jed je zanj dobra in katera ne. Dijeta je osebna zadeva vsakega posameznika. Dr. Caprio sodi ,da se vse preveč ljudi daje premotiti oglaševanju raznih specialnih dijet, ki so morda postale moderne ali pa so bile pobrane iz oglasov v listih in radijskih oglaševanj. Posebna lahka dijeta je morda potrebna za osebe z želodčnimi čiri, na splošno pa je najbolj priporočljivo zmerno uživati hrano, kakršna komu ugaja.
Dalje priporoča dr. Caprio za vsakega primerno mero oddiha in odpocitka, fizičnega in duševnega. Delati kot ura, jesti kot ura in vmes skrbeti brez pravega oddiha mora sčasoma uničiti najmočnejši človeški stroj. Celo železni stroj se obrabi, če ne do-
bi olja; tako olje za človeški stroj je oddih in razvedrilo. Tako razvedrilo, v katerem so začasno pozabljene vse skrbi osebnega in splošnega značaja.
Mi_nismo zdravniki, toda pO" poročila dr. Caprio se natn zdijo pametna. Mnogi vemo iz izkušenj, da smo včasih po daljši periodi hudih skrbi, jeze, prenapornega duševnega dela in živčne napetosti izgubili tek in dobili prebavne motnje. Temu so včasih sledile še druge neprilike-Vemo, da nezmernost v jedi ® pijači škoduje, toda navadno pozabimo, da našim prebavnim ® drugim organom škoduje tuw slabo duševno razpoloženje. . tej tipični ameriški hitrici je dostikrat na mestu tipično ameriško priporočilo: Take it ,
—NEW ERA, glasiloA^




%

Naznanilo in zalivala
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je nmrl po dolgi in mučni bolezni naš ljubljeni soprog in oče
BENEDIKT ZDEŠAR
Zatisnil je svoje mile oče dne 24. jimija 1953.
Pogreb se je vršil dne 27.'jiiiiija iz pogrebnega zavoda Fin-neran v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter po opravljeni slovesni maši-za<hišnici in pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje matere zemlje.
Pokojnik je bil rojen dne 1. aprila 1876 leta v vasi Golo brdo pri Medvodah na Gorenjskem.
V dolžnost si štejemo, da se tem potoni iskreno zahvalimo est. g. Aloysins Kiipar za tolažil ne 'obiske, podelitev sv. zakramentov za umirajoče, opravljeno zadušnieo in obrede ter za spremstvo na pokoi>ališče. Hvala čst. g. Mathias Jager za opravljene molitve v pogrebnemu zavodu. Hvala čst. g. Victor tinipermanu za obiske v bolezni in molitve ob zadnji uri. Lepa hvala vsej duhovščini za tolažilne obiske in molitve ob krst pokojnika.
Dalje srčna hvala vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz spoštovanja do ujega nam je bil v veliko tolažbo v dneh smrti.
Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika, kakor tudi vsem, ki so darovali za družino.
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v i?oslngo za spremstvo pri pogrebu.
Srčua hvala vsem, ki so ga jirišli ])okropit, ko je ležal na mrtvaškeiuu odru, in vs< ni, ki so ga sprejuiili na zadnji zemeljski poli na mirodvor. Hvala nosilcem krste-sobratoin društva Mir šl. 142 SNPJ ter Mr. Frank Suštaršiču za lepe poslovilne besede.
Posebna zahvala bodi izrečena vsem, ki so nam bili v pomoč v bolezni in ob smrti, ter za izraženo sočutje, pismeno ali osebno.
Ti, ljubljeni soprog in oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Tvoja duša je odšla k večnemu Hogu, da sprej-meš plačilo za vse, kar si dobrega storil. Mi se Te bomo vedno spominjali v molitvi dokler se ne snidemo na kraju večnega miru in blaženstva.
ttslali:
MARY, soproga
It EN EDICT in FRANK, sinova
MARY OSTER in DOROTHY, hčeri
vnuki in pravnnki lor voč sormlnikov
v stari domovini zapušča
brata LOJZA in sestro MANCA SUŠTARŠIČ
Cleveland, Ohio, dne 5. avgusta 1953.
DRUŠTVO "NANOS' št. 264 SNPJ
PRIJAZNO VABI NA
PIKNIK
V nedeljo, 9. avgust^
na prostorih Doma zapadnih Slovencev#
6818 DENISOM AVE.
Vabi se sosednja, društva in prijatelje.
Za ples igrajo godci mla^"® krožka št. 77 SNPJ* Pričetek ob 4. uri pop-
V AB: OD#*
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn M179
WANTED TO RENT
3 RESPONSIBLE Adults need^ rooms, prefer 5 room unf nished apartment. N. or Moderate rental.
CRawford
LAkeview 5-6000 ext.
FEMALE HELP WAN^
MAID — Beautiful home in land Park. Own room, etc. References. Call days TAy 9-7393 or collect evenings land Park 2-3891.

GIRLS — WOMEN
ENVELOPE MACHINE OPERATORS
DAY SHIFT . _ pot We will train you; experience essential and Earn Very Good Salary
wliile learning. You will like it here. Many benefits.
HECO ENVELOPE CO'
4500 CORTLAND ST.
BUSINESS OPPOR
TAVERN & COCKTAIL Busy transfer corner side. 4 o'clock license.
same owner. 100% refr«^' walk-in cooler. Other P"" forced me to sacrifice. „ iH' Villa Park 8430, after
FOOD SHOP - DELICATE^B^i,;,' Fully equipped; estabishc"jjyjii^ ncss; reasonable rent; % quarters; excellent	on
Priced to sell by owner count of ill health.	^2^1
BUtterfield
GIFT
Good Chance to buy GIFT- ^ jO Good location North^cs ^ years established business-5 months present owner. j-gC'' other interests. See to ggg) ate.	Mulberry
fo>
___■	___JU'
TAVERN — $15,000 caA ....1,. ........^^iiinOeO'.t oi;
salo, owner. Fully cquipP. established, excellent . „grt J and business, in n Woodlawn, nice neign.ggO , and transient trade. * j 1% month income guarante j io^ lease, reasonable rent- * g couple. See to appreciate value. Mr. Downing- _ 4-9* MUsei^ '
REAL ESTATE FOR SA
WHEATON — 31/2	%
ranch home, 2 hedroo ^gp heat, beautifully patio and barbecuc,	gpp'
peting. Best offer. See ciate.	g.gO)
WHeatoi^