WW	v j3	
	SIMBOLICNH TRGHTEV STHRE TRTE ...	STR. 2		
MA \ V
V'
PRIREDITVE OB PRIHHJHJOCEM OBCNSKEM PRHZNIKü ... STR. 3
JESENSKR ZELEMENJHVH ... STR. 13 ,
10 BHRVITIH LET LIKOVNEGH DRüSTVH LHSKO ... STR. 2E
HUMANITARNA HKCIJH DROBTINICH ... STR. 29
JHDRHLNI PHDHLEC MHTJHZ SLüGH SVETOVNI PODPRVHK ... STR. 40
EO LET RIBISKE DRüZINE LHSKO ... STR. 45
EO LET RRDIORMRTERSTVR V LHSKEM ... STR. 47

m
m
Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica:
Tanja Grabrijan
Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt
Tehnični urednik: Tomaž Koprive
Uredniški odbor:
Nina Pader, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen
Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško
Naslov uredništva:
Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740
internet: www.lasko.si
e-naslov: bilten@lasko.si
Lektoriranje: Nina Pader
Oblikovanje in grafična priprava:
Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka
Tisk: Present, d. o. o., Dolenjska e. 43, 1000 Ljubljana
Naklada: 5.150 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme vsako
gospodinjstvo v občini.
Glasilo je vpisano v razvid medijev
Ministrstva RS za kulturo pod zap. št.
1191.
Fotografija na naslovnici:
Boris Vrabec
Naslednja številka predvidoma izide 15. decembra 2015.
Prispevke in oglase je treba oddati do 30. novembra 2015 na e-naslov bilten@lasko.si.
RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA
Župan Frane Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radioeelje.eom. Naslednja oddaja bo 2. novembra 2015.
Festina lente!
»Hiti počasi.«
(Moto cesarja Avgusta)
Nedavno mi je sodelavec, široko razgledani profesor fizike, razložil, zakaj se čas v življenju slehernika praviloma vrti vse hitreje. Potožil sem se mu namreč, da se mi vsak teden, mesec in leto obrnejo, preden se dvakrat presedem na kavču ob prebiranju Laškega biltena. Prepričan sem, da se tudi vi marsikdaj počutite podobno, vendar ne veste, zakaj. Njegov odgovor je bil preprost: vsak trenutek primerjamo z vsem, kar smo že preživeli v življenju, zato postaja vsakokratni teden v primerjavi z vsemi preživetimi tedni vse krajši in krajši.
Če zraven dodamo vse hitrejše vrtenje globaliziranega sveta, se lahko upravičeno vprašamo, kdaj se bo to hitenje in vrtenje v spirali končalo. Odgovor je sicer neizogiben, na kar nas opominjajo tudi novembrski praznični dnevi, ki se prav tako nezadržno bližajo.
Vendar to ne pomeni, da smo nemočni in da smo sužnji neizbežnega, saj na koncu dneva šteje, kako smo čas preživeli. Zato je zelo pomembno, da se znamo kdaj zaustaviti, si vzeti čas zase, za prijatelje, za sosede in za vse, ki se kljub noriji trudijo, da bi sebi in drugim ustvarili ne le materialno, ampak tudi duhovno polno in osrečujoče življenje.
Prepričan sem, da del tega duha v naši občini širi tudi Laški bilten, ki nam ponovno prinaša obilo dogodkov, zgodb in sporočil, ki nas spodbujajo k iskanju in ustvarjanju lepšega jutri. Bilten nam omogoča, da spoznamo tudi vse prizadevne občanke in občane ter njihove aktivnosti, ki bi jih sicer ob vsej naglici spregledali.
Ob letošnjem občinskem prazniku se bomo tudi zato zahvalili in posebej nagradili tiste, ki so znali usmeriti svoj čas in energijo v ustvarjanje skupnosti ter znali vsaj za trenutek ustaviti čas. S svojimi dejanji in uspehi se bodo tako z zlatimi, srebrnimi ali bronastimi črkami za vedno zapisali v zgodovino Občine Laško. Praznik je tudi lepa priložnost, da se skupaj poveselimo ob vsem dobrem, kar smo vsi skupaj ustvarili in se obenem zazremo tudi v prihodnost, kjer nas čaka še veliko izzivov in priložnosti.
Vsem občankam in občanom želim obilo Trubarjeve vztrajnosti, poguma, odločnosti, znanja, modrosti in domoljubja ter uspešen zaključek koledarskega leta 2015.
Miha Gartner, član uredniškega odbora
TRGATEV STARE TRTE
Junija 2010 smo v znak prijateljstva in dobrega sodelovanja z Mestno občino Maribor na občinskem dvorišču posadili trto, katere cepič smo dobili na Lentu, na tradicionalnem 31. obrezovanju Stare trte.
Stara trta, za katero že pet let odlično skrbi Slavko Kozmus, nas je tudi letos razveselila z grozdjem, tako da smo 2. oktobra ob veselih napitnicah Veteranske godbe Gambrinus in Ofirovcev opravili že četrto simbolično trgatev. Za pogostitev sta poskrbela Sadjarska kmetija Rožej iz Turja in Kmetija Kozmus.
Tanja Grabrijan
2
občinski praznik
PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Četrtek, 5. november_
•	Slovesno odprtje novih infrastruk-turnih ureditev Pod gradom (15.30)
•	Knjižnica Laško: dddr. Jože Maček: Predstavitev prevoda Ripšlove kronike župnije Sv. Miklavž (ob tradicionalnem Martinovem; 18.00)
Petek, 6. november_
•	Kulturni center Laško: Občinska proslava (19.00)
Sobota, 7. november_
•	Valvasorjev trg: 17. tradicionalni pohod po nekdanjih trških mejah Laškega (9.00) s podelitvijo priznanj Zlati pohodnik (Gostišče Čater, 12.00) (organizator Planinsko društvo Laško, soorganizatorja STIK Laško, Občina Laško)
•	Kulturni center Laško: 19. Martinovo v Laškem - Etno večer in prikaz »V gospodarjevi kleti« (18.00)
•	Aškerčevina: Literarno popoldne (poleg domačih literarnih ustvarjalcev bodo svoje literarno ustvarjanje predstavili člani Literarnega društva Stopinje iz Zgornje Savinjske doline (17.00; organizatorja JSKD OI Laško in KD Anton Aškerc Rimske Toplice)
•	Knjižnica Laško: Spominski večer za domačinko, pesnico in pisateljico Danijelo Zupan (19.00)
Petek, 13. november_
•	Kulturni dom Zidani Most: Karel Ru-stja: Zidani Most in železnica (domoznansko predavanje; 18.00; organizator Knjižnica Laško)
Nedelja, 15. november_
•	Zdravilišče Laško: Tradicionalno druženje vseh krajanov KS Laško z 80 in več leti v počastitev občinskega praznika s kulturnim programom (10.30; organizatorji KO RK Laško,
KS Laško, Društvo upokojencev Laško)
•	Gasilski dom Vrh nad Laškim: Skupina Ljudski pevci Šetlenartčani - koncert šaljivih ljudskih pesmi »Prav lu-štno je na svet živet'«; gostje: Vaška Godba Vrh nad Laškim, Duo Tema, Ofirovci in koledniki iz Laškega in Terezija Potočnik (organizator: KD Vrh nad Laškim; 15.00)
Ponedeljek, 16. november_
•	Slovesno odprtje vodovoda Konc-Bukovje (15.30)
Torek, 17. november
•	Slovesno odprje novega parkirišča v Zg. Rečici (15.30)
•	Kulturni center Laško: Slavnostni koncert ob 40-letnici glasbenega šolstva v Laškem (18.00; organizator Glasbena šola Laško-Radeče)
Nedelja, 8. november_
•	Aškerčev trg: Martinov sejem (8.00)
•	Aškerčev trg: Martinova nedelja ob farnem prazniku z godbeniki, pevci in godci iz kulturnih društev laške občine (11.30)
Sreda, 11. november_
•	Dan odprtih vrat Občinske uprave Občine Laško
•	Večnamenski dom Rimske Toplice: Otvoritev razstave Pisani klobuki s kulturnim programom otrok iz Vrtca Rimske Toplice (17.00; organizatorja Knjižnica Laško, Vrtec Rimske Toplice)
Četrtek, 12. november_
•	Slovesno odprtje saniranega cestnega odseka LC Povčeno-Zabrež (15.30)
Vabilo na proslavo ob občinskem prazniku
Občina laško
Vljudno vas vabim na proslavo ob občinskem prazniku, ki bo v petek, 6. novembra 2015, ob 19.00, v Kulturnem centru Laško.
Ob tej priložnosti bodo podeljena priznanja v okviru tekmovanja Moja dežela - lepa in gostoljubna ter najvišja občinska priznanja.
Župan Občine Laško Franc Zdolšek
občinska uprava
OBČINA LAŠKO OBČINSKE INVESTICIJE
Parkirišče v Zgornji Rečici_
Občina Laško je v letu 2014 izvedla I. fazo izgradnje parkirišča ob žalnici v Zg. Rečici. Gradnja se je v letošnjem letu nadaljevala tako, da so dela trenutno v zaključni fazi. Prostora bo za 16 osebnih vozil, s tem pa bomo tudi zmanjšali nevarnost, ki se je zdaj pojavljala z množičnim puščanjem avtomobilov ob cesti Zg. Rečica - Zavrate v času žalnih slovesnosti. V oktobru 2015 bo izveden tehnični pregled in pridobljeno uporabno dovoljenje.
Ureditev ceste od Osnovne šole Antona Aškerca z ureditvijo površin za pešce do Rimskih Term_
Že dalj časa se ugotavlja, da obstoječa Zdraviliška cesta na odseku od križišča v Trubarjevo naselje do Marketa Tuš ne ustreza prometnim elementom in pomeni nevarnost za vse udeležence v prometu. Zaradi tega je občina v preteklem letu odkupila potrebna zemljišča na severu pod blokovno gradnjo na Ulici XIV. divizije za potrebe ureditve podaljška Aškerčeve ceste. Poleg tega načrtujemo tudi krožišče na lokaciji Zdraviliška cesta - Aškerčeva cesta pri šoli, tako da bodo šolski avtobusi lahko šolarje pobrali na točki, ki je varnejša. Šolarjem ne bo potrebno prečkati cestišča. Ob izgradnji podaljška Aškerčeve ceste bo poskrbljeno za hodnik za pešce in vzdolžno parkiranje.
Od navezave podaljška Aškerčeve ceste z Zdraviliško cesto pa načrtujemo ob obstoječi cesti na desni strani hodnik za
4
pešce, ki bo vodil mimo Marketa Tuš, krožišča pri Rimskih Termah in se navezoval na Rusko stezo.
Vodovodi v letu 2015
V	letu 2015 nadaljujemo zaključna usklajevanja z lastniki zemljišč za vodovod v Zg. Rečici. Nadalje potekajo aktivnosti projektantskih podjetij za pridobitev ustrezne projektne dokumentacije in služnostnih pogodb za vodovode Rimske Toplice-Laško in Ojstro-Doblatina-Za-hum-Brstnik.
V	letu so se ali se izvajajo dela za izgradnjo oz. obnovo vodovodov v skupni dolžini 6.300 m v skupni vrednosti dobrih 145 000 EUR. Primerno vodooskr-bo bo s tem pridobilo 32 gospodinjstev. Odseki, ki se urejajo pa so Kolarnica-Ma-rija Gradec, Konc-Bukovje, Trobni Dol (do Lazarja in Kneza), Majland-Zalipno in v Šentrupertu za domačijo Gobec.
Na območju vodnih izvirov Trije Studenci se je po napravljeni 145 m globoki vrtini uredilo črpališče.
V	začetku leta se je obnovil vodovod Huda Jama v dolžini 1200 m, dela pa so potekala sočasno s polaganjem optike za Zg. Rečico.
Ureditev Šercerjeve ulice_
V	letu 2015 so se pričela izvajati obsežna dela Elektra Celja za kabliranje njihovih elektro vodov na območju Pristave, Lahomška, Strmce in Spodnje Rečice. Ob zaključku del se bodo izboljšale pre-skrbne razmere na teh območjih, sprostila pa se bodo tudi določena zemljišča za pozidavo.
V sklopu del Elektra Celje je na območju Lahomška na Šercerjevi ulici občina položila cevi za fekalno kanalizacijo, kanalizacijo za optiko, obnovila vodovod, pripravila vode za javno razsvetljavo in preplastila cestišče v celotni širini.
Luka Picej
Obnova odseka LC Reka-Ojstro
Julija se je pričela obnova cestnega odseka LC 200140 Reka-Ojstro v dolžini 829 m. Projekt obnove je obsegal ureditev odvodnjavanja cestišča, utrditev cestišča, delno razširitev cestišča in izvedbo muld. Vozišče je bilo izvedeno z dvoslojno asfaltno prevleko v debelini 5+3 cm. Ob večjih zunanjih ovinkih ter zelo strmih nasipnih brežinah so bile postavljene varnostne ograje.
Slovesno odprtje na novo urejenega cestnega odseka je bilo 17. septembra.
Vrednost izvedene investicije znaša 112.858,00 EUR, od tega znaša delež sofinanciranja s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo 52.000,00 EUR.
Ljubica Vižintin Foto: Aljaž Krpič
OBVESTILO UPORABNIKOM VODOVODA
Uporabnike javnih vodovodov v občini Laško obveščamo, da smo uvedli možnost uporabe elektronske oblike računa za plačila storitev vodovoda in kanalizacije. Račun tako prejmete na izbrani elektronski naslov ali pa kar direktno v spletno bančništvo.
V ta namen smo zagnali spletno storitev komunala.info, ki se nahaja na naslovu https://www.komunala. info/index.php. Storitev poleg naročanja na elektronski račun omogoča tudi vpogled v podatke izdanih računov, obveznosti in plačil, javljanje stanja vodomerov ter zgodovino odčitkov.
občinska uprava/občinski svet
ZBIRAMO PREDLOGE ZA PODELITEV PRIZNANJA ANTONA AŠKERCA
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Laško je v junijski številki Laškega biltena objavila javni razpis za podelitev priznanja Antona Aškerca v letu 2016. Pisne predloge lahko oddate še do srede, 18. 11. 2015, na naslov: Občinski svet Laško, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Mestna ulica 2, 3270 Laško, s pripisom »Predlog za priznanje Antona Aškerca v letu 2016«, osebno ali po pošti. Prav tako lahko predloge oddate po elektronski pošti na e-naslov obcinski.svet@lasko.si.
Jasna Kermelj
Za uporabo je potrebna registracija preko prve prijave v sistem, za kar potrebujete zadnjo položnico oz. račun za opravljene storitve.
Za prejemanje elektronskega računa je sicer možno oddati vlogo tudi preko spletne banke, vendar s tem ne pridobite možnosti vpogleda v podatke o merilnem mestu.
Občina Laško, Režijski obrat
OBČINSKI SVET LAŠKO
Na septemberski seji o realizaciji proračuna in o podelitvi občinskih priznanj_
Na osmi seji, ki je bila 30. septembra, je občinski svet obravnaval Poročilo o realizaciji proračuna Občine Laško za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2015 z oceno realizacije za leto 2015, Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Laško za leto 2015 - III. dopolnitev in spremembe NRP za obdobje 2015 do 2018. Sprejet je bil Sklep o določitvi višine odpusta dolgov v Občini Laško, s katerim se je določila višina, do katere lahko javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Občina Laško, ter Režijski obrat Občine Laško, odpustijo dolgove v skladu z določili in pogoji Zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov. Na posameznika se lahko odpustijo dolgovi do največ 100 EUR.
Občinski svet je potrdil Zaključno poslovno poročilo RASR, Razvojne agencije Savinjske regije, d. o. o., za leto 2014 in Zaključno poročilo o izvedenem projektu po 23. členu ZFO v letu 2015 »OB057-14-0017 obnova LC 200140 Reka - Ojstro«. Obnovljen je bil odsek v dolžini 829 m. Vrednost izvedene investicije je znašala 112.858,00 EUR, od tega je bil delež sofinanciranja s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo 52.000,00 EUR. V 1. obravnavi je bil sprejet Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za del stanovanjskega območja KS3 Rečica-Debro, ki na območju med Potjo na Šmohor, Sončno ulico in Cesto v Rečico predvideva 24 individualnih stanovanjskih objektov.
Poleg sprejetja uradnega prečiščenega besedila Statuta Občine Laško in Poslovnika Občinskega sveta Občine Laško je občinski svet sprejel tudi Sklep o po-
delitvi občinskih priznanj v letu 2015. Zlati grb bosta prejela Stanislav Kužnik za prizadevno delo na družbenem področju in Lovska družina Rečica za trajnostno gospodarjenje z divjadjo in ohranjanje kulturne dediščine. Srebrni grb se bo podelil Janku Franetiču za dolgoletno prizadevno delo na področju radioamaterstva in civilne zaščite in Antunu Bačiču za zasluge pri razvoju športnega ribolova in vzreji rib. Bronasti grb pa bosta prejela Franc Vrbovšek za ohranjanje kulturne dediščine in Bine Koren za izjemen uspeh na Poletnih svetovnih igrah specialne olimpijade. Občinska priznanja bodo podeljena 6. novembra na proslavi ob občinskem prazniku.
Na predlog SMC občinski svet sprejel tudi memorandum o 3. razvojni osi_
Na predlog občinskih svetnic Marije Zupanc in Tatjane Seme (SMC - Stranka modernega centra) je Občinski svet Občine Laško predlagani dnevni red osme seje razširil s predlogom Memoranduma o 3. razvojni osi - osrednji del. Memorandum je potrdil z večino glasov.
Predlagani memorandum pomeni odraz jasnega in nedvoumnega interesa Občine Laško k uvrstitvi trase osrednjega dela tretje razvojne osi na način, da bo trasa na avtocesto A-1 Maribor--Ljubljana priključena pri Celju, se preko Celja nadaljevala proti Laškem in nadalje na jug proti Novemu mestu ter da se postopki umeščanja v prostor nemudoma nadaljujejo s ciljem čim prejšnjega začetka gradnje predvidene prometne povezave.
Osrednji del 3. razvojne osi je za Laško in širšo vključeno regijo izjemnega pomena za vsestranski ter skladen razvoj območij s skupnimi prostorskimi in razvojnimi značilnostmi ter k njihovi navezavi na regionalni, državni in evropski prometni sistem. Lokalno pa
je takšna prometna povezava izjemnega pomena zaradi povezave med Laškim in Celjem kakor tudi povezanosti občine z Zasavjem, Posavjem in Dolenjsko, kjer so obstoječe prometne povezave izredno slabe. Nova prometna povezava bi zagotovila pogoje za pospešen gospodarski razvoj ter izboljšala dostopnost do trgov, mobilnost in konkurenčnost. Nadalje je predvideno povezovanje proizvodno--storitvenih sistemov v oskrbne verige, povečanje stopnje učinkovitosti industrije, pospešitev internacionalizacije, prihod novih podjetij in prebivalstva na področje ter pospešen razvoj turizma.
Občina Laško tako poziva Vlado RS, da se postopki umeščanja v prostor nadaljujejo z javno razgrnitvijo študij variant in okoljskega poročila osrednjega dela 3. razvojne osi, z usklajevanjem pripomb, izdelavo predloga najugodnejše variante in sprejetjem le tega s strani Vlade RS v letu 2016. V ta namen naj se v proračunu RS zagotovijo potrebna finančna sredstva in sicer že v letih 2016 in 2017. Po potrditvi najugodnejše variante, pri čemer bi postopki morali potekati hitro in prioritetno, pa se naj razpiše izdelava državnega prostorskega načrta (DPN), za katerega naj se zagotovijo finančna sredstva v potrebni višini in sicer v proračunih za leti 2017 ter 2018 in nadaljnjih. Vlada RS bi morala potrditi DPN v letu 2018 ali 2019 oz. čim prej, da bi se omogočili nadaljnji postopki za pridobivanje gradbenih dovoljenj in dejanski pričetek gradnje trase. Vlada naj uvrsti 3. razvojno os med razvojne prioritete tudi v smislu pridobivanja evropskih sredstev za tovrstne namene, ker ocenjujemo, da gre za širši evropski koridor, ki bi moral povezovati Avstrijo in tudi širšo osrednjo Evropo ter Slovenijo in Hrvaško.
Gradiva za seje občinskega sveta in posnetki sej so dostopni na občinski spletni strani www.lasko.si.
Tanja Grabrijan
5
poslanska pisarna
Odprimo vrata
^ ljudem!_
Vrata politike se po volitvah prevečkrat zaprejo za tiste, ki bi jim politika pravzaprav morala služiti - zaprejo se za ljudi. Tudi nam poslancem se zgodi, da v sili delovnih obveznostih, vseh sej in odborov, sami med seboj razpravljamo o problemih, namesto da bi poslušali tiste, katerih se problemi dotikajo. Kazalniki uspeha naše države v prvi vrsti niso številke, makroekonomski kazalci. So zgodbe naših ljudi. Nemalo je tistih, ki ob gospodarski rasti upravičeno pričakujejo, da jim bo življenje v tej državi lažje, dostojnejše. Zaposlenost se je po velikih naporih naše ministrice dr. Anje Kopač Mrak občutno izboljšala. Sprejeli smo ukrepe za pomoč najranljivejšim in ubranili temelje socialne države s tem, da se v nastajajočih proračunskih dokumentih izdatki za socialno državo ne krčijo. Odločno smo podprli predlog sindikatov, da se iz minimalne plače izločijo dodatki za nočno, nedeljsko in praznično delo. Kljub pozitivnejšemu vzdušju, ki ga je moč zaznati v politiki, pa Socialni demokrati pričakujemo odločne
nadaljnje ukrepe, ki jih bodo zaznale naše državljanke in državljani.
»Ni dovolj, da imam službo,« mi pravi sogovornik, star 47 let, oče dveh otrok, ki s svojo plačo komajda plačuje položnice. »Ob rednem delu in redni plači svojemu otroku ne morem privoščiti plačljive dejavnosti,« mi pravi mlada mamica samohranilka. To sta izseka realnosti naših državljank in državljanov. Miselnost, ki nam jo je vcepila kriza, da smo lahko zadovoljni zgolj s tem, da imamo delo, ne glede na plačilo, je tista, kateri se bomo Socialni demokrati odločno zoperstavili. Verjamemo, da je to manipulacijo moč preseči s konkretnimi dejanji, zato pripravljamo ukrepe davčne reforme, ki naj v prvi vrsti razbremenijo srednji in nižji razred. Tiste, ki delajo, a od plače komajda živijo. Socialni demokrati vidimo možnosti v hkratni razbremenitvi gospodarstva ter ljudi, kar bo na dolgi rok gospodarsko rast okrepilo. Tekom zahtevnih pogajanj o proračunu za naslednji dve leti smo Socialni demokrati postavili jasne zahteve. Da zgolj ohranjati obstoječe stanje ne bo dovolj ter da prvih »nagrad« gospodarske rasti ne morejo biti deležni tisti, ki imajo največ. Gre za zamisel nekaterih članov koalicije o
opuščanju četrtega, najvišjega dohodninskega razreda. Prav tako smo prepričani, da moramo narediti konec politiki, ko se ene pomembnejših investitorjev te države - občine - vidi le kot rezervno vrečo, v kateri lahko nastrgamo še nekaj denarja iz naslova povprečnin, na drugi strani pa se tem občinam nalaga čedalje večja finančna bremena. Za Socialne demokrate občine niso rezervni proračunski sklad, so tiste, ki skrbijo za kvaliteto življenja naših občank in občanov, državljank in državljanov.
Spoštovani,
vrata Socialnih demokratov so odprta za ljudi, zaklenjena pa za ideje, ki dušijo napredek in rešitve vidijo zgolj v nenehnem praskanju že tako obubožanih občinskih proračunih kot tudi v miselnosti, da je zgolj preživeti dovolj. Ljudje so upravičeni do učinkov gospodarske rasti. Še več, zaslužijo si ukrepe, ki se bodo poznali v njihovih denarnicah in ne zgolj v državnem proračunu. Tako kot so upravičeni do življenja v občinah, kjer so zagotovljena sredstva za razvoj in investicije ter blaginjo ljudi.
Vaš Matjaž Han
Spoštovane občanke in občani,
minilo je prvo leto od nastopa mojega poslanskega mandata, prvo leto poslanske skupine SMC, novinke v državnem zboru. Leto je bilo naporno, bilo pa je tudi zanimivo, polno izzivov, novega načina dela, učenja in prilagajanja.
Poslanke in poslanci SMC smo v prvem letu obravnavali 189 zakonodajnih pobud. Med obravnavanimi temami so prevladovale vsebine s področja urejanja javnih financ, notranjih zadev in javne uprave. Pomembnejše vsebine v prvem letu so bile še vsebine s področja infrastrukture, okolja in prostora, dela, družine in socialnih zadev, pravosodja in gospodarstva. Glede na prejšnji mandat se je v sedanjem sklicu DZ povečalo število vsebin, ki se dotikajo gospodarstva, socialne države, šolstva in zdravstva, kar me veseli, saj so to področja, ki jim je potrebno nameniti posebno pozornost. Med pomembnejšimi ukrepi, ki smo jih sprejeli v prvem letu, bi izpostavila Zakon o fiskalnem pravilu, kjer je prav poslanska skupina SMC zagotovila čezkoalicijsko ustavno podporo za sprejem. S spremembami Zakona o gospodarskih družbah smo poslanci SMC potrdili zavezanost k spodbujanju in zagotavljanju bolj poštenega poslovnega okolja. Uzakonili smo ukrepe za preprečevanje veriže-nja podjetij ter sankcije za zaposlovanje na črno in zapiranje podjetij brez likvidacije. Na področju krepitve socialnih politik izpostavljam sprejetje Zakona o zakonski
zvezi in družinskih razmerjih ter sprejem Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Poslanci SMC smo enotno podprli tudi sveženj pravosodnega ministrstva, med drugim tako imenovano socialno novelo, ki varuje eksistenčni položaj socialno ranljivih dolžnikov v postopku izvršbe, saj varuje minimalni znesek, ki v primeru izvršbe ostane dolžniku.
Državni zbor je na 10 rednih in 17 izrednih sejah sprejel 79 zakonov, predlagatelj velike večine predlogov zakonov, kar 69-ih, je bila vlada dr. Mira Cerarja.
Na lokalnem nivoju bi želela izpostaviti dobro sodelovanje z županom Zdolškom. Veseli me, kadar lahko delam z ljudmi, ki so sposobni preseči razlike in jih zanima povezovanje zaradi rezultatov dela, ki so v skupno dobro vseh nas, občank in občanov Laškega.
Največ svojega truda sem v tem letu vložila v okoljske in infrastrukturne projekte, ki so pomembni za prihodnost in razvoj naše občine. Čistilna naprava Laško z njenimi smradnimi emisijami se približuje rešitvam, ki bodo vsem nam v zadovoljstvo. Največji projekt je nadaljevanje umeščanja osrednjega dela trase 3. razvojne osi, za katero menim, da je tudi za našo občino nujna. Z veseljem lahko sporočim, da je na pobudo obeh svetnic SMC Svet občine Laško na zadnji seji sprejel sklep o podpori Memorandumu o osrednjem delu 3. razvojne osi, kar je velik korak, za katerega občinskim svetnikom čestitam. Ravno v
teh dneh, ko se oblikuje državni proračun za naslednji dve leti, pa sem uspela dobiti tudi pisno zagotovilo pristojnih služb, da so sredstva za nadaljevanje aktivnosti za ta projekt za naslednji dve leti zagotovljena. Naša dolgoletna bolečina je most čez reko Savinjo v Rimskih Toplicah. Skupaj z županom, Lokalnim odborom SMC in predsednikom KS Rimske Toplice smo obiskali ministra za infrastrukturo, kjer smo dobili zagotovila, da se bodo, kljub zelo omejenim finančnim sredstvom, tudi na tem projektu aktivnosti nadaljevale. Vse to so dobre novice za vse nas.
Dela je bilo veliko, ogromno ga je še ostalo, rezultati pa zdaj postajajo vidni. Izboljšale so se gospodarske razmere v državi in njene bonitetne ocene, zvišal se je BDP, krepi se domača potrošnja, število brezposelnih se zmanjšuje. Sama upam, da boste rezultate tega dela čim prej občutili tudi vi, občanke in občani, državljanke in državljani.
Za vsa vaša vprašanja, pobude in težave vam bom tudi v prihodnje na razpolago kot doslej - vsak 2. ponedeljek v mesecu med 10. in 12. uro v prostorih Občine Laško, pa tudi na elektronskem naslovu ja-nja.sluga@dz-rs.si.
V prihodnjih prazničnih dneh si vzemite trenutek zase in za svoje bližnje, spomnite se tistih dragih, ki jih ni več med nami, predvsem pa pazite nase in na svoje zdravje.
Vse dobro!
Janja Sluga, poslanka
6
upravna enota
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA LAŠKO
Dopolnilne dejavnosti na kmetiji -obvestilo_
Obveščamo vse nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, da je dne 15. 8. 2015 začela veljati nova Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Ur. l. RS, št. 57/2015).
Obstoječi nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji morajo opravljanje te dejavnosti uskladiti z določbami nove uredbe najpozneje do 1. januarja 2016. V primeru, da nosilci do tega dne svoje dejavnosti ne bodo uskladili z določbami nove uredbe, bo morala upravna enota po uradni dolžnosti po 1. januarju 2016 razveljaviti že izdano dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki so prejeli sredstva iz naslova ukrepov razvoja podeželja in se jim do 1. januarja 2016 ne bo iztekla petletna obveznost iz odločbe o pravici do sredstev, morajo opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji uskladiti z določbami nove uredbe v 60 dneh po izteku petletne obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev.
Enotno dovoljenje za prebivanje in delo_
Tujci po 1. septembru za delo v Sloveniji ne bodo več potrebovali dveh dovoljenj. Zakon o tujcih (Uradni list RS, št.45/2014 - UPB1, 90/2014, 19/2015 in 47/2015-ZZSDT) in Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 47/2015 - ZZSDT) sta doživela kar nekaj sprememb, ki bistveno vplivajo na zaposlovanje tujcev v Sloveniji. Največjo novost predstavlja enotno dovoljenje za prebivanje in delo, ki je združilo dovoljenje za bivanje, ki so ga izdajale upravne enote in dovoljenje za delo (delovno dovoljenje), ki ga je izdajal Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v eno dovoljenje. Prav tako nova zakonodaja predvideva enostavnejši postopek za pridobitev enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, po načelu »vse na enem mestu«. Tujci, ki bodo v Slovenijo prišli z namenom zaposlitve, samozaposlitve ali dela, vložijo le eno prošnjo pri pristojni upravni
enoti ali pri pristojnem diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini.
Kljub spremembi zakonodaje pa določene kategorije tujcev še vedno potrebujejo delovno dovoljenje, katerega bo izdal Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (npr. državljani Hrvaške v prvih dveh letih njihovega zakonitega prebivanja v Sloveniji; državljani Bosne in Hercegovine, ki se bodo zaposlili na podlagi sporazuma o zaposlovanju državljanov BiH v Sloveniji; sezonski delavci v kmetijstvu za zaposlitev do 90 dni ipd.).
Potrebno je poudariti, da vsa delovna dovoljenja oz. dovoljenja za delo izdana
pred 1. 9. 2015 ostanejo v veljavi in se jih v postopku izdaje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo smatra kot soglasje Zavoda Republike Slovenije. Prav tako so veljavna tudi vsa dovoljenja za prebivanje izdana tujcem iz razloga zaposlitve ali dela.
Dodatne informacije o zaposlovanju tujcev lahko pridobite na spletnih straneh Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (www.ess.gov.si) in na spletnih straneh Ministrstva za notranje zadeve (http://www.mnz.gov.si) ali pa se za informacije obrnite na pristojno upravno enoto.
Upravna enota Laško
7
krajevne skupnosti
KS REČICA
V Rečici je bilo ..._
Lahko porečemo, da je bilo v Rečici pestro dogajanje, saj smo v okviru delovanja pripravili Odprti dan malih čistilnih naprav pri Sindikalnem domu v Hudi Jami. Predstavilo se je osem različnih proizvajalcev in glede na dejstvo, da se je prireditve udeležilo veliko krajanov in občanov Občine Laško, so razstavljavci imeli polne roke dela s strokovnimi razlagami, saj so obiskovalci ne le gledali, ampak so izrazili veliko zanimanje tako v delovanju posamezne naprave, kakor tudi primerjavo v ceni. S strani občinske uprave Občine Laško smo pridobili odgovor o nadaljnjih aktivnostih pri izgradnji kanalizacije na območju Hude Jame in dela Spodnje Rečice. Za omenjena območja so bili izvedeni idejni načrti in bodo s strani občine v prihodnosti predstavljene krajanom. Na sami prireditvi so se predstavili rečiški gasilci, občanom smo omogočili izvedbo rednega letnega pregleda gasilnih aparatov, v pisani besedi se je predstavilo podjetje Vitli Krpan.
Športno društvo Rečica je ponovno pripravilo lepo prireditev - Rečiški Oktoberfest. Na področju urejanja prostora pa lahko opazujemo dokončanje parkirišča pri pokopališču Rečica, ki bo z dokončanjem del pomenilo zaključek nekaj desetletnega obdobja, kjer smo od želja do ureditve vežice in parkirišča zaključili pomembno investicijsko obdobje. Da nam je to uspelo, moramo izraziti javno zahvalo Občini Laško in vsem posameznikom, ki ste pomagali na takšen ali drugačen način. V okviru nekaj letne zgodbe o izgradnji javnega vodovoda Zgornja Rečica smo v okviru KS Rečica pridobili vsa potrebna soglasja in tako lahko od sedaj naprej pričakujemo oziroma želimo, da bodo strokovne službe Občine Laško pridobile gradbeno dovoljenje za izgradnjo. Na osnovi opozoril s strani krajanov Zgornje Rečice smo na Občino Laško naslovili dopis po pregledu pred kratkim obnovljene ceste od šole do zadnje avtobusne postaje, kjer so se pokazale določene napake. V septembru smo zaključili z obnovo mejne javne poti Preval - meja KS. V okviru obnove javnih poti smo na osnovi javnega razpisa izbrali izvajalca del, podjetje AGM Nemec, ki bo izvedlo posodobitev javne poti Maček - Mulenca na odseku Hrastnik - Ulaga v dolžini cca 200 metrov. V kolikor se bo pokazal interes krajanov na tem območju, bomo s pomočjo upravljavca javnega vodovoda - Pivovarne Laško, le tem omogočili priklop na javni vodovod.
Vse uporabnike javnih poti na našem območju obveščamo, da se bo zimska služba izvajala na enak način kot lani, podrobnejši Plan zimske službe 2015-16 pa vam je na voljo na naši spletni strani, oziroma ga lahko pridobite pri članih sveta KS Rečica.
Zaradi izjemne dotrajanosti kritine na Sindikalnem domu smo pridobili popise del, ki nam bodo osnova za nadaljnje aktivnosti pri obnovi. Na odseku lokalne ceste Debro - Zavrate, od uvoza v trgovino Tuš do podjetja Monting, pa se predvideva izgradnja kabelske kanalizacije s strani podjetja Elektro Celje.
Ker se bliža čas hladnih dni in s tem posledično kurilne sezone, vam v nadaljevanju prilagamo članek, ki ga je na osnovi sodelovanja z Ministrstvom za okolje pripravil član sveta KS Rečica Peter KRAŠOVEC.
Kako pravilno in varno kuriti na drva?!_
Vse pogosteje se soočamo s pojavom, da ljudje iščemo različne možnosti za cenejše ogrevanje bivalnih prostorov ter sanitarne vode. Strošek ogrevanja je v družinskem proračunu že
8
tako velik, da je vsak prihranek dobrodošel. Nastala je logična posledica, da drage energente (plin, kurilno olje) skušamo nadomestiti s cenejšimi, kot so predvsem lesna biomasa in drugi gorljivi materiali.
Z nepravilno uporabo kurišč na trda goriva pa se ob njihovi uporabi težko izognemo izpustom zelo škodljivih dimnih plinov v ozračje. Pri sodobnih pečeh na lesno biomaso (pelete, lesne sekance ali polena) se že proizvajalci peči trudijo, da izdelajo takšne izdelke, ki zagotavljajo čim boljši toplotni izkoristek ter čim manjši negativni vpliv na okolje. Obnova starih kurilnih sistemov predstavlja velik strošek. Večini tako ostaja, da ostanemo pri starih kuriščih (individualne in centralne peči, kamini ter kmečke peči) in kurjenju na drva in tudi druga trda goriva. Pri slednjem pa nas lahko hitro zanese, da v želji po čim cenejši toploti naredimo ogromno škodo okolju, saj je to odvisno od izbire kuriva in načina kurjenja.
V kurilne naprave ni dovoljeno dajati odpadno plastiko (plastične posode in vrečke, tetrapack od sokov, mleka ipd.), industrijsko predelan les (deli starega pohištva, iverne plošče, razne lepljene plošče ter razni odpadni gradbeni opaži itd.), ampak samo drva ter lesno maso, prirejeno za kurjenje v takšnih kuriščih.
Drva naj bi bila popolnoma suha ter pravilno naložena v kurišče in če se le da tako (glej sliko 1), da na dno naložimo najprej debelejša, nato na njih tanjša in povsem na vrhu treske, ki ob zažigalnih tabletah omogočajo lažji vžig. Tak način kurjenja omogoča pretok zraka v kurišču ter preprečuje pojav nepravilnega izgorevanja, ki se kaže praviloma kot gost beli dim iz dimnika (glej sliki 2 in 3),
Slika 1: Prikaz primerne zakuritve (Vir. TFZ Bayern)
Slika 2/Vir: www.richtigheizen.at/	Slika 3
vse dokler ne zagori. Pogosto v želji, da prihranimo na času, pri upravljanju takšnih peči te napolnimo do vrha in podobno nalagamo drva tudi kasneje, ne da bi poskrbeli, da bi pretok zraka zagotavljal normalno izgorevanje in da bi bilo dno kurišča vedno čisto. V dolinah, kot je Rečica, so lahko posledice ob pogojih nizkega zračnega pritiska in premajhne prevetrenosti, zelo hude. Prav v tej dolini se je pred leti izvajal monitoring v zvezi z onesnaženjem zraka in je bilo ugotovljeno, da dihamo (že brez uporabe zasebnih kurišč) enega najslabših zrakov v občini Laško.
Enako velja za kurjenje v naravi, kjer posamezniki v želji, da bi se znebili odvečne trave, posekanih grmičkov in dreves, te preprosto zakurijo in še to ob najbolj neprimernem času - zvečer ter ob neugodnih vremenskih pogojih. To seveda dodatno vpliva na onesnaževanje zraka in tudi stanje požarne varnosti,
krajevne skupnosti
da o nespoštovanju predpisov na tem področju sploh ne govorimo.
Na Ministrstvu za okolje in prostor so pripravili zloženko o kurjenju lesa, ki je sicer obnovljivi vir energije in z zgorevanjem v kurilnih napravah ne povečuje izpusta toplogrednih plinov, pri zgorevanju pa žal nastajajo tudi prašni delci, ki
KS VRH NAD LAŠKIM
Sanacija uvoza k PŠ Vrh_
V času šolskih počitnic so pod okriljem Krajevne skupnosti Vrh nad Laškim potekala sanacijska dela na uvozu k Podružnični šoli Vrh nad Laškim. Zaradi zdrsa zemljine je bil skoraj pol leta oviran in za večja vozila praktično onemogočen dostop do objekta podružnične šole. Krajevna skupnost je zato že v pomladnih mesecih v sodelovanju z občinskimi strokovnimi službami pristopila k
KS ZIDANI MOST
Krajevni praznik v Zidanem Mostu
V Zidanem Mostu, v kraju, kjer se Savinja izliva v Savo, kjer mostovi povezujejo ljudi, smo imeli ob krajevnem prazniku dva pomembna kulturna dogodka.
Neizmerno smo hvaležni, da je tudi v naš kraj gledališka skupina Nasmeh prinesla nasmeh. Skoraj dve uri trajajoči odlomki predstave z naslovom Kako naprej, so nas prisilili k razmišljanju. Je svet teme bolj nasmejan? V gledališki predstavi so igrali slepi in slabovidni odrasli, prekaljeni igralci in z njimi naša mala krajanka, petošolka Mia Koritnik. Pokazala je izreden talent za gledališko igro. Z besedami ne morem opisati teh nasmehov vseh igralcev, posebej pa Miinega odličnega odlomka Gospod s klopce. Vsem igralcem iskrena hvala, da so nam dali idejo, kako naprej. Odlično jim gre. Zapomnite si ime naše deklice, ki bo nekoč igralka na velikih odrih. Čestitamo Mia, tebi in tvojim prijateljem.
onesnažujejo zrak in predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. Učinkoviti ukrepi za zmanjšanje emisij delcev PM10 so poleg vgradnje primerne kurilne naprave z visokim izkoristkom, predvsem uporaba zračno suhih drv s primerno velikostjo polen, pravilna zakuritev in dodajanje drv v kurišče, pravilna regulacija
zavarovanju zdrsa in vzpostavitvi začasne prevoznosti. V avgustu pa je bila izvedena trajna sanacija.
Sredstva za izvedbo sanacije v višini dobrih 15.000 € je zagotovil občinski
12. 9. 2015 je naša godba Slovenskih železnic Zidani Most glasno in veličastno povabila še zadnje krajane na svečanost v Kulturni dom Svoboda. Bilo je sproščeno, kot je pri nas po navadi. Govorili smo o presežkih. Posebne pohvale je bila deležna naša godba, ki je junija letos prejela zlato plaketo in posebno pohvalo za tekmovalni program v koncertni, najvišji kategoriji. Dirigent Franci Lipovšek, ki 17. leto vodi godbo, je ustvarjalen in kritičen pri izbiri programa, zagotovo pa ima tudi najvišje kvalitete dobrega vodje, da lahko medgeneracijsko usklajuje značajsko naravo članov. Za osrednjo prireditev praznovanja krajevnega praznika je izbral slovenske skladbe. Vokalno izvedbo so godbeniki prepustili Mešanemu pevskemu zboru Spev iz Zidanega Mosta, ki je bil organizator letošnje prireditve. Zbor uspešno vodi pevovodkinja Jasna Kapun.
Brez otroškega vrišča bi bil pust ta svet in oder, zato so nas otroci pevskega zbora OŠ Rimske Toplice, podružnične šole Zidani Most s pesmijo popeljali po bele planike tri, iskali so srečo na vrvici in za-
zgorevalnega zraka in redno vzdrževanje kurilnih naprav. www.mop.gov.si/filead-min/mop.gov.si/.../zrak/zgorevanje_lesa. pdf
Z našim pozdravom - Srečno!
Matjaž Pikl, predsednik KS Rečica
proračun, dela je izvajal lokalni izvajalec Alojz Štorman, nadzor celotnega projekta pa je vodil Spekter projekt z Dragom Ostrovršnikom.
S. J.
peli Mojčino pesem. Vodila jih je gospa Alenka Kapun.
Častna gostja prireditve je bila 93-letna pesnica in prva učiteljica v Jurkloštru po osvoboditvi, gospa Jožica Lipovšek. Iz njene zbirke pesmi Šepetanje samote smo izvedeli, da obožuje šumljanje Savinje, ima rada rože, naravo in svoje drage domače, ki ji krasijo jesen življenja. Tri izbrane pesmi je interpretirala čutno in profesionalno, kot zna le ona, izkušena gledališka igralka Marija Lipovšek Schuller.
Priznanji za požrtvovalno preteklo delo v krajevni skupnosti Zidani Most sta prejela Alojz Starc in Stane Šmerc -Baso.
Poudariti velja, da je bil program zapolnjen s slovenskimi pesmimi, ki so zvenele veličastno na našem odru v Zidanem Mostu. V slovensko glasbo je verjel nedavno umrli velikan slovenske domače glasbe Slavko Avsenik, zato so naši godbeniki svečanost zaključili z njegovo pesmijo Veter nosi pesem mojo.
Zvonka Krivec
VABILO
Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim vas vabi v nedeljo, 25. 10. 2015, ob 11. uri
na 15. žegnanje konj k cerkvi sv. Lenarta na Vrh nad Laškim.
Po krajšem kulturnem programu z vaško godbo Vrh nad Laškim bo blagoslov konj opravil župnik Iztok Hanžič.
Vabljeni na Vrh nad Laškim!
9
krajevne skupnosti
KS MARIJA GRADEC
V	KS Marija Gradec smo si v letošnjem letu zadali kar nekaj načrtov, ki jih počasi uresničujemo. Prva največja pridobitev je bilo asfaltiranje ceste Reka - Ojstro v dolžini 820 metrov, ki jo je bilo seveda najprej potrebno pripraviti, kar je izvedla Gradbena mehanizacija Hercog Ferdinand s.p. Tu gre zahvala Občini Laško, ki je omenjeni odsek financirala na podlagi 23. člena Zakona o financiranju občin, ter Javnemu podjetju Komunali Laško d. o. o., ki je posanirala že obstoječi asfaltirani del cestišča, ki se je poškodoval pri prevozih materiala.
Iz občinskega proračuna, ki je namenjen KS za asfaltiranje javnih poti, se je oz. se bo izvedlo asfaltiranje javne poti Radoblje - Hriberšek, za katero so stroške za podlago krili krajani ob pomoči KS.
V	vasi Trojno smo tokrat bogatejši za manjše asfaltirano igrišče za odbojko in košarko. To je bila dolgoletna želja krajanov, ki so se dogovarjali z Občino Laško in na koncu le bili nagrajeni, kar bodo
seveda pridno izkoristili in prosti čas namenili športnim druženjem na samem igrišču. Vsi so tudi pomagali s prostovoljnimi urami pri odvažanju odvečnega materiala. Ob tej priliki bi se v imenu krajanov Trojnega in KS Marija Gradec zahvalil Občini Laško ter vse tistim, ki ste kakorkoli pripomogli k realizaciji začrtanega plana.
Trenutno se ureja plaz nad stanovanjsko hišo Frece na Lahomnem, ki je ogrožal telekomunikacijski kabel, vodovod in električni kabel. Projekt je bil izdelan v dveh delih. V zgornjem delu nad stanovanjsko hišo se je s pomočjo drenaže ujela voda, v spodnjem delu pa je bilo potrebno speljati odvečno vodo.
Kot vidite, predvsem uporabniki te ceste, se izvajajo gradbena dela na lokalni cesti Laško - Doblatina pri Bezgovšku. Plaz, ki je že dolga leta ogrožal cestišče in potok, bodo sanirali z betonskimi piloti, kar daje občutek, da bo ta problem dokončno urejen.
Opravili smo gramoziranje kategoriziranih cest v slabem stanju ter na določenih mestih omogočili postavitev prome-
tnih znakov ter cestnih ogledal, kar bo pripomoglo k izboljšanju prometne varnosti.
Zadnje čase se srečujemo s problematiko vzdrževanja cest, ki so v upravljanju Javnega podjetja Komunala Laško d.o.o.. Občani se obračajo na KS, katera pa več kot to, da uredi popis najbolj kritičnih cest in jih da v plan, ki ga naslovi na Občino Laško, v okviru svojih pristojnosti ne more narediti. Občina Laško ter Javno podjetje Komunala Laško d.o.o. nato skupaj na podlagi prispelih potreb iz vseh KS naredita plan, ki temelji na nujnosti potrebe ureditve posameznih odsekov.
V	gradnji je tudi vodovodno omrežje, predvsem v naselju Bukovje, za katerega so lastniki zemljišč, po katerem potekajo dela, podpisali ustrezne pogodbe ter jih overili pri notarju.
V	upanju, da bomo lahko v čim večji meri prisluhnili potrebam naših krajanov, vam želim čim lepše dneve, ki počasi prehajajo preko jeseni v zimo.
Martin Brečko, predsednik KS Marija Gradec
KS JURKLOŠTER
Praznovanje krajevnega praznika
V okviru praznovanja 14. krajevnega praznika se je zvrstilo veliko dogodkov in prireditev. Začeli smo že 14. avgusta s »filmskim večerom« na dvorišču kartuzij-ske pristave v organizaciji Društva mladih Jurklošter. Skupaj v organizaciji s Stikom Laško in Zavodom Odon je v soboto, 22. avgusta, v dopoldanskem času potekal že 3. tradicionalni pohod po zgodovinsko--tematski »Orionovi poti«, katera je tudi vključena v sklop akcije Po Laških poteh. Udeležba pohodnikov je bila nad pričakovanji, saj se je pohoda udeležilo okoli 170 pohodnikov. Pohodniki so bili z organizacijo in celotnim vodenjem izredno zadovoljni, kakor tudi z gostoljubnostjo na domačiji Bevčevih na Blatnem vrhu. V popoldanskem času je športno društvo organiziralo 23. tradicionalni turnir v malem nogometu na igrišču OŠ in zvečer še koncert glasbene rock skupine KO PIJE, ki je trajal dolgo v noč.
Prav tako so naš praznik popestrili upokojenci Občine Laško s svojim srečanjem na kartuzijskem dvorišču, za katerega je levji delež pri organizaciji prispevalo Društvo upokojencev Jurklošter. Kulturno društvo pa je v petek, 28. avgusta, pripravilo že 8. tradicionalni koncert »Jurkloštr-
10
skih godcev«, ki se je odvijal v večnamenski dvorani Kartuzijske pristave.
Osrednji dogodek praznovanja je bil v soboto, 29. avgusta, z otvoritvijo novo asfaltirane krajevne ceste Sele - Baum-kirher v dolžini 500 metrov. Krajani oz. uporabniki ceste so sami financirali izvedbo cestne podlage z odvodnjavanjem, KS pa asfaltno prevleko, kar ni bil mali finančni zalogaj za vse udeležene. V sklopu praznovanja se je odvijal bogat kulturni program, ki so ga pripravili Moški pevski zbor Jurklošter, učenci OŠ in otroci vrtca Jurklošter in ljudski pevci »Pit mi daj«. Otvorili smo tudi obnovljen kamniti »most Ljubezni« preko reke Gračnice, ki je most pomenljivih zgodovinskih spominov na ljubezen med Veroniko Deseni-ško in Friderikom Celjskim.
V organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB občine Laško, Brežice in Sevnice je bilo položeno spominsko obeležje padlim borcem na Njivcah pod Ru-denikom. Praznovanje pa so tudi zaznamovali udeleženci Združenja rezervnih častnikov Laško s pohodom iz Laškega v Jurklošter.
Praznovanje je doseglo svoj vrhunec s koncertom pevske skupine »Fantje vseh hribov« z glasbenimi gosti, ki so ga poimenovali S prijatelji v 2. leto.
Kot krajevna skupnost smo ponosni, da smo uspeli in prepričali Direkcijo za
ceste, da je pristopila k izgradnji dotrajanih mostov preko Gračnice in prav sedaj je v izgradnji betonski most v centru Jur-kloštra. Z velikim trudom smo s pomočjo Občine Laško preplastili z asfaltom popolnoma dotrajan del LC Mišji dol-Pojer-je in Mrzlo polje-Blatni vrh ter pomagali krajanom pri obnovi vodovodov, cestnih priključkov in sanaciji plazov.
Vsem iskrena hvala, ki kakorkoli pomagate pri razvoju naše krajevne skupnosti, še posebej pa organizatorjem in akterjem vseh prireditev, da je bilo vzdušje res praznično.
Janko Cesar, podpredsednik KS Jurklošter
KS LAŠKO
Spet nekaj novega asfalta_
Kot ponavadi v naši krajevni skupnosti v jesenskem času asfaltiramo tiste odseke cest, ki so v tekočem letnem planu. Tokrat smo pred kratkim najprej asfal-
tirali odsek ceste na Strmci od Rajha do Albrehta. Žal samo del celotne ceste, saj se nekateri niso odločili za modernizacijo. Kakor koli, celotno cesto bomo vzdrževali tako kot doslej. O modernizaciji ostalih odsekov cest, ki so v letošnjem planu, pa vas bomo obvestili v naslednji številki biltena.
Martin Kokotec
krajevne skupnosti/komunala
KOMUNALA ■v LAŠKO
Ločeno zbiranje odpadnih oblačil in tekstila_
V občini Laško si nenehno prizadevamo nadgrajevati obstoječi sistem ločenega zbiranja odpadkov in s tem slediti nacionalnim in evropskim smernicam, ki narekujejo, da se čim več odpadkov zbere ločeno in nato odda v nadaljnjo predelavo oz. recikliranje. V ta namen bomo do konca leta pričeli tudi z ločenim zbiranjem odpadnih oblačil in tekstila.
Komunala Laško je k projektu ločenega zbiranja odpadnih oblačil in tekstila pristopila skupaj z Občino Laško, Rdečim križem Slovenije - območnim združenjem Laško, Zadrugo dobrote in Ekologi brez meja.
Kontejnerji za ločeno zbiranje odpadnih oblačil in tekstila bodo najprej postavljeni v naseljih Laško in Rimske Toplice, kasneje pa (odvisno od uspešnosti akcije) tudi v drugih večjih naseljih.
V zabojnike za odpadna oblačila in tekstil se lahko oddajo samo čista in suha oblačila ter obutev in igrače iz tekstila. Vse občane pa še posebej naprošamo, da
v kontejnerje ne oddajajo strganih oblačil in obutve. Tekstil naj bo zaradi zaščite pred vlago zapakiran v plastičnih vrečah, katerih teža naj ne presega 20 kg.
Kontejner za odpadna oblačila in tekstil - DA
•	moška, ženska, otroška oblačila,
•	igrače iz tekstila,
•	hišni tekstil iz naravnih materialov (volnene in bombažne odeje, posteljnina, zavese, pregrinjala, prti idr.),
•	obutev (samo v paru),
•	potovalne torbe, torbice, kravate, pasovi.
Kontejner za odpadna oblačila in tekstil - NE
•	umazana in strgana oblačila ter obutev,
•	krpe, prešite odeje in preproge. Vsako leto v Slovenijo uvozimo veliko
oblačil in hišnega tekstila. Po nekaterih statističnih podatkih znaša količina uvoženega tekstila brez domače proizvodnje več kot 9 kg na prebivalca. Količina ločeno zbranih odpadnih oblačil in tekstila pa znaša komaj nekaj več kot 0,5 kg na prebivalca, kar pomeni, da večina odpadnih oblačil in tekstila še vedno konča na odlagališčih med mešanimi komunalnimi odpadki.
Glavni razlogi za tako nizek delež ločeno zbranih odpadnih oblačil in tekstila so:
•	slaba organiziranost ločenega zbiranja odpadnih oblačil in tekstila,
•	nizka osveščenost prebivalcev,
•	nizke cene tekstila in
•	pomanjkanje infrastrukture za sortiranje, dezinfekcijo in predelavo oblačil in tekstila.
Ločeno zbiranje, ponovna uporaba in predelava oblačil in tekstila ima številne prednosti:
•	prihranek surovin,
•	manjše onesnaževanje okolja zaradi manjših potreb po proizvodnji primarnih vlaken (rastlinskih, živalskih in umetnih), ki zahtevajo ogromne količine vode, pesticidov, mineralnih gnojil in kemikalij,
•	manj odloženega tekstila in oblačil na odlagališčih pomeni prihranek prostora na odlagališču in zmanjševanje iz-
pustov toplogrednih plinov,
•	odpirajo se nova delovna mesta,
•	v našem primeru pa to pomeni tudi zmanjševanje števila zastojev in okvar in s tem bolj ekonomično delovanje sortirne linije za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov na zbirnem centru Strensko.
Najpogostejši razlogi, zakaj ljudje želijo oddati rabljena oblačila in tekstil:
•	želijo spremembo v načinu oblačenja,
•	oblačila niso več modna,
•	sezonska menjava oblačil (zimska, poletna in prehodna oblačila),
•	oblačila lastniku več ne ustrezajo (otroci jih prerastejo, sprememba teže, nosečnost, upokojitev, oblačila, ki so primerna le za enkratne dogodke ipd.),
•	lastnik oblačil je umrl,
•	oblačila so poškodovana, obrabljena ali imajo madež, ki se ga ne da odstraniti.
V okviru projekta ponovne uporabe rabljenega tekstila potekajo različne aktivnosti kot so:
•	zbiranje tekstila, obutve in modnih dodatkov s pomočjo mreže zabojnikov po občinah,
•	zbiranje tekstila, obutve in modnih dodatkov na zbiralnih akcijah,
•	izmenjava oblačil in
•	razne delavnice.
Na ta način se zbere ogromna količina tekstila, ki gre v ponovno uporabo po naslednjem vrstnem redu:
•	lepo ohranjena in modna oblačila se izmenjajo na izmenjavah oblačil ali pa se podarijo v dobrodelne namene (Rdeči križ, Karitas idr.)
•	slabše ohranjena oblačila ali nemoder-na oblačila se presortirajo in pripravijo za nadaljnjo uporabo (izdelava novih oblačil in modnih dodatkov iz rabljenega tekstila, izdelava uporabnih izdelkov za dom, krp za industrijo ter drugi načini ponovne uporabe)
•	neuporabna oblačila (umazana, strgana) pa se žal še vedno odlagajo na odlagališčih.
Enkratno je stvari uporabljati večkratno! Skupaj za boljšo družbo in okolje!
Tomaž Novak, direktor
11
hortikultura in podeželje
IZLET
HORTIKULTURNEGA IN TURISTIČNEGA DRUŠTVA LAŠKO
V soboto, 3. 10., sta Hortikulturno in Turistično društvo Laško združila moči ter se skupaj odpravila na izlet. Obiskali smo slikovito avstrijsko južnoštajersko podeželje, kjer smo si na zanimivih po-
stankih ogledali Terapevtski permakul-turni vrt dr. Ortnerja, čudovito mestece Stainz ter slikovito vinsko cesto, poimenovano po vinu - schilcher. Naše potovanje se je nadaljevalo z ogledom znamenite cerkve sv. Barbare v mestecu Baerenbach, ki jo je v svojem stilu moderniziral avstrijski umetnik Hundertwasser. Sledil je ogled t. i. parka Planetengarten pri graščini Eggenberg, nato pa smo se odpravili v staro mestno jedro Gradca in se ob ogledu z zanimivo razlago glavnih znamenitosti mesta povzpeli
še na grajski grič z zobato železnico. Ob povratku smo si privoščili večerjo v gostišču Freigraba pri Mariboru ter se pozno zvečer polni vtisov vrnili v Laško.
Metoda Benedek
PRIPRAVA ZELENJAVNEGA VRTA NA ZIMO
Ali ste tudi vi med tistimi, ki ste pozimi radi toplo oblečeni, da vas ne zebe? Tudi organizmi v živih tleh, večine jih s prostim očesom ne vidimo, imajo radi toplo. Ne marajo mraza, suše, vetra in sonca.
Jeseni večina lesnatih rastlin v Sloveniji odvrže listje, ki pokrije tla in jih s tem greje. Zelnate rastline blažijo veter in ustvarjajo mikroklimo, kjer je zato ob tleh pozimi topleje kot v višini našega obraza, dež, veter in sneg pa jih počasi nagibajo proti tlom. Rastlinska odeja učinkuje kot prešita odeja in varuje tla pred zmrzaljo, tako da ne zmrzne tako globoko in zmrzne šele kasneje. Organizmi v tleh nadaljujejo svoje delo še do pozne jeseni in zime. Ker pa na zelenjavnem vrtu ostane čez zimo malo rastlin, pokrijemo izpraznjena mesta z rastlinsko zastirko (seno, slama, listje). Ko se organski material v zastirki razkraja, živi organizmi v tleh dobijo hrano. V živih tleh je veliko deževnikov in drugih drobnih bitij, ki delčke iz zastirke prenašajo pod zemljo in jih presnavlja-jo, dokler se ne spremenijo v humus. Zastiranje je zagotavljanje hranilnih snovi talnim organizmom. Ko bo lilo kot iz
škafa, bo zastirka varovala zgradbo tal pred poškodbami in preprečila erozijo. Vlaknasta zastirka tudi odlično vsrka odvečno vodo. Temperatura tal je zaradi zastirke bolj enakomerna. To je še posebej pomembno, kadar je treba zagotoviti stabilne razmere za rast mladih rastlin (zimska solata). Prekopavanje zastirke ni priporočljivo. Tudi vi ne želite, da bi vam kdo sredi spanja obračal odejo.
Kaj pa se dogaja na večini zelenjavnih vrtov?_
Takoj, ko rastlina ni več uporabna, se jo odstrani iz gredice (odnese se zelo kvalitetna surovina za prihodnje rastline) in v najslabšem primeru vrže v smetnjak. Nekateri dele rastlin sežigajo (krompirjeve cime). Pri sežigu se velik del bioma-se izgubi. Majhen del pepela, ki ga potem dobimo za gnojilo, lahko raznese veter ali odplakne dež. Nato sledi lopatanje, da bi zemlja premrznila in postala bolj rahla. V nekaterih zimah vreme poskrbi, da je zemlja spomladi še bolj zbita in jo je potrebno ponovno rahljati. Pogosto redno jesensko globoko lopatanje ali oranje in z njim povezano zmrzovanje tal uničuje
življenje v tleh ter naravno slojevitost in tvorbo humusa. S prekopavanjem gredic poškodujemo strukturo tal. Obračanje zemlje pospešuje rast enoletnega plevela, ker semena lažje pridejo v stik s svetlobo in vodo. Nekateri prelopatajo celoten vrt, tudi potke, in spomladi naredijo poti drugje. Naredimo si premišljen načrt gred in poti ter jih ne prekopavajmo, po gredicah pa ne hodimo. S tem ohranjamo površine, kjer raste zelenjava, žive in rodovitne.
Po opustitvi lopatanja je plevela veliko manj. Zemlja, ki je ne prelopatamo, sčasoma sama ustvari sistem stalnih poti, po katerih potuje vlaga in ki ga bi sicer z lo-patanjem vsakič znova uničili. V prsti, ki je nismo obrnili, se nemoteno razvijajo in množijo deževniki, koristne bakterije in glive ter drugi člani vrtne flore in favne. Bolj, kot bo prst močna, živa in bogata, manj se bodo na njej bohotili določeni pleveli (vsak plevel ima svojo nalogo).
Kako pripravljajo vrt na zimo na ekološki kmetiji Kapl, si lahko ogledate v soboto, 24. oktobra, s pričetkom ob 10.02 (ko bo ura odbila 10) pri cerkvi v Šentru-pertu pri Laškem.
Erika Klančnik, inženirka kmetijstva in krajine
12
hortikultura in podeželje
JESENSKA ZELEMENJAVA
Hortikulturno društvo Laško je v soboto, 26. 9., od 9. do 11. ure pred trgovino Tuš v starem mestnem jedru Laškega priredilo jesensko Zelemenjavo. Menjavalo se je buče, semena, pridelke, vlože-
Kaj je Zelemenjava?
Na Zelemenjavi MENJAMO semena, sadike, pridelke, izkušnje in sadike iz domačega vrta, predvsem pa dobro voljo.
Kaj je namen takšnega dogodka?
Namen Zelemenave je, da na solidaren in zabaven način poveže vse navdušence dobrot in lepot z domačega vrta ter to navdušenje raztrosi tudi med ostale someščane in sovaščane.
Zelemenjava vabi vse, brez izjeme: vrtnarske guruje in popolne začetnike, mlade in stare, take z enim lončkom na balkonu kot tiste s kilometrsko njivo.
Zakaj brez denarja?
Spodbujamo solidarnost, dobrosrčnost, druženje in spoštovanje dela naših rok. Pri menjavi »blago za blago« tako lahko sodelujemo vsi ne glede na naš družbeni položaj.
no zelenjavo, marmelade, recepte, izkušnje in navdihe iz domačega vrta.
Vsem, ki ste uspeli priti, se zahvaljujemo za udeležbo ter vabimo vse občane v čim večjem številu na Zelemanjavo, ki bo v spomladanskih mesecih!
Metoda Benedek, Hortikulturno društvo Laško
KAKO DO ORGANSKEGA SADNEGA DREVJA IN VINSKE TRTE?
Večina sadja, ki ga danes kupujemo, je pridelanega s pomočjo pesticidov, različnih nevarnih škropiv in intenzivnega gnojenja z umetnimi, mineralnimi gnojili. Takšen način proizvajalcem zagotavlja velik pridelek s čim večjimi donosi na površino, dobiček in konkurenčnost. Na drugi strani pa nam uporabnikom prinaša na pogled zdrave in bujne plodove, ko pa se poglobimo v njihovo vsebino in namen pa veliko nevarnost za naše zdravje. Takšni svetleči in vabljivi plodovi so bili 10 - 20-krat poškropljeni s različnimi škropivi. Vse
več ljudi se odloča, da doma ali v okolici doma zasadi nekaj domačih sadnih dreves, iz katerih bodo lahko pobirali zdrav pridelek, ki ga lahko vzgojimo na enostaven organski način. Ob sajenju je potrebno izkopati dovolj veliko sadilno jamo, nekje pol metra v globino in pri tem dodati kakovostno organsko zemljo in organsko gnojilo za dobro začetno rast in ukoreninjanje sadike. Sadike sadnega drevja tako kot vinske trte potrebujejo dobro začetno temeljno gnojenje, saj večino hranil vgradijo na zalogo za dobro kasnejšo rast. Izbiramo izključno organska gnojila z večjo vsebnostjo organskega fosforja in kalija, ki sta ključni hranili za dobro začetno rast vsake sadne rastline. Gnojila, ki vsebujejo naravne alge še dodatno omogoča-
jo boljšo dostopnost hranil drevesu. Ne pozabimo na voluharja, ki ima zelo rad korenine sadnega drevja in vinske trte še posebej v jesenskem času, ko mu primanjkuje druge hrane. Voluharju pa na srečo ne ustrezajo določene snovi oz. vonji in se jih na daleč izognejo. Takšna povsem naravna in neškodljiva snov je ricinusovo olje, ki ga vsebujejo novejši izdelki za odvračanje voluharjev in krtov. Bistvo organskega načina vzgoje rastlin je v tem, da ne uporabljamo agrokemikalij in umetnih gnojil, temveč poiščemo naravne rešitve - organski izbor za rastline in naravno lekarno za rastline. Ob pravilnem gnojenju in krepitvi rastlin lahko sami pridelamo varen, zdrav domač pridelek.
Marko Hočevar, univ. dipl. inž. agr.
MIŠI IN PODGANE -NE, HVALA
Miši in podgane se vedno nahajajo v človekovi bližini, kjer so zaloge hrane in odpadki. Povzročajo nam veliko materialno škodo, saj pojedo velike količine hrane, še več je onesnažijo s svojimi iztrebki. Bolezenske organizme prenašajo neposredno z ugrizom ali posredno preko pikov muh, klopov, bolh, pršic ali pa tako, da onesnažijo našo hrano ali vodo z dlakami, urinom ali iztrebki. Prenašajo številne bakterijske, virusne in parazitske bolezni. Večina rodenticidov -sredstev za zatiranje miši in podgan je
na bazi antikoagulantov - zelo nevarnih strupov. Antikoagulanti v vabah, ki se trenutno prodajajo, povzročajo pri ljudeh in živalih, če jih zaužijejo, notranje krvavitve. Način delovanja nove generacije naravnih vab za zatiranje glodavcev je popolnoma drugačen od trenutnih, saj je narejen na osnovi 100 % naravnih zdrobljenih koruznih storžev in melase. Uporabljamo ga lahko brez bojazni, da bi se katerakoli domača žival ob za-užitju takšne naravne vabe ali poginulih miši in podgan zastrupila, saj se vabe iz koruznih storžev brez posebnosti izločijo iz prebavnega trakta vseh živali. Vabe so varne za vse pse in mačke, ki navadno pojedo vse, kar vidijo - tudi nevar-
ne strupene vabe! Nadvse je priporočljivo, da poiščemo biorazgradljivo gotovo vabo za postavljanje na lovilna mesta, ki naj bo 100 % naravna vaba, brez uporabe agrokemikalij, brez strupenosti za ljudi in domače živali in jo lahko uporabljamo v zaprtih prostorih in na prostem. Način postavljanja vabe mora biti enostaven, najbolje v zaprtih vrečkah, ki so že v pripravljenih lovilnih škatlah. Najpomembneje pa je, da jih postavimo, ko se miši in podgane pojavijo, in sicer je to najpogosteje med septembrom in aprilom, ko jim primanjkuje hrane v zunanjem naravnem okolju.
Marko Hočevar, univ.dipl.inž.agr.
13
turizem in kulinarika
DOBER ODZIV LAŠČANOV NA AKTIVNOSTI TURISTIČNEGA DRUŠTVA LAŠKO
Turistično društvo Laško je 22. avgusta v Vili Monet pripravilo 2. kavarniški večer, ki je bil posvečen dobro poznanemu Laščanu Vinku Račiču - Cenku. O njegovi nadvse zanimivi življenjski zgodbi so pripovedovale njegova mama in sestri, zanimivo pripoved družinskih članov in tudi nekaterih prijateljev pa so popestrili video spomini Danija Piavca, ki nam je zaupal marsikatero skrivnost iz bogatega nabora Cenkovih dogodivščin. Na vrtu Vile Monet se je v avgustovskem večeru zbralo približno 100 obiskovalcev in mnogi med njimi so s pripovedovanjem Cenkovih zgodb tudi aktivno sodelovali pri oblikovanju prijetnega ka-
varniškega večera. Tisti, ki ste dogodek zamudili, si ga lahko ogledate na spletni strani TV Laško. Slednja je namreč celoten dogodek tudi dokumentirala.
Kavarniška večera, ki sta bila v letošnjem poletju premierno predstavljena Laščanom, sta naletela na zelo dober odziv, zato lahko njihovo nadaljevanje pričakujete tudi v prihodnjem letu.
3. septembra se je v Laškem odvijalo prvo brezplačno turistično vodenje po Laškem za prebivalce Laškega. Tovrstna ideja predstavitve mesta se je porodila iz želje, da bi tudi Laščani, ki živijo v turistično vse bolj poznanem mestu, dobro poznali svoje mesto in njegove posebno-
sti. Le na tak način lahko namreč tudi mi kot prebivalci sodelujemo pri promociji našega kraja med turisti. V družbi vodnika Tomaža Majcna, ki nas je popeljal skozi zanimivosti našega mesta do konca srednjega veka, se je zbralo lepo število sokrajanov, ki so med drugim izvedeli, da je Laško edino slovensko mesto, ki ima dve ulici, posvečeni Primožu Trubarju.
Kako pa kaj vi poznate Laško? Ste vedeli, da je Laško edino mesto, ki ima kar štiri spomenike, posvečene Trubarju? Še več zanimivosti o mestu lahko izveste že v četrtek, 15. oktobra, ob 17. uri, ko brezplačno turistično vodenje po Laškem za prebivalce Laškega v organizaciji TD Laško pripravlja lokalna vodnica Barbara Penič.
Vljudno vabljeni!
NP
A LA CARTE RESTAVRACIJA SOFIJA V RIMSKIH TERMAH VABI
Čeprav je v Rimskih termah arhitektura moderna, pa s kulinariko ostajajo zvesti domači kulinarični dediščini. To še posebej velja za a la carte restavracijo Sofija, kjer je jesensko-zimski jedilnik usmerjen v posodobljeno slovensko tradicionalno kuhinjo, ki sledi trendom in letnim časom. Ob ponovnemu preporodu restavracije stavijo na mlada kuharska virtuoza Igorja Veršca in Dejana Šeška, pod budnim očesom vodje kuhinje Dušana Veršca. Igor Veršec si želi Sofiji povrniti blišč in eleganco. Želja in pobuda kuharja Dejana Šeška je, da tradicionalne jedi pripravi na sodoben način.Tandem mladih kuharjev napoveduje prenovljen
jedilnik, ponudbo pa bodo kot doslej dopolnjevali s tedenskimi meniji in jed-mi dneva, ki so odvisni od letnega časa, dostopnosti določenih sestavin in obiska ter želja gostov. Pomembne so predvsem kakovostne sezonske sestavine iz okolice. Načrtujejo tudi kulinarične večere. Prvega napovedujejo že od 23. do 25. oktobra z gostujočim kuharjem. Vaše brbončice bodo razvajali z dalmatinskimi jedmi ob spremljavi žive glasbe. Za martinovo pripravljajo poseben meni, ki jo bo popestrila živa glasba. Vljudno vabljeni.
»Absens, Carens.«
»Tisti, ki ga ni, bo prikrajšan.«
14
KAKO SMO V THERMANI IZ POLETJA SKOČILI V JESEN
22. avgusta smo pripravili Thermanin streetball turnir v ulični košarki. Šest košarkarskih ekip se je pomerilo za nagrade Thermane in Stika Laško. Po zmagovalni lovoriki je posegla ekipa po imenu Čudežna dežela. Turnir je minil tudi v znamenju prijateljske tekme med košarkarji paraplegiki, ki pod sponzorstvom Ther-mane dosegajo lepe uspehe v slovenski parakošarki. Zahvala velja Pivovarni Laško, Stiku, zlasti pa članom Društva za šport in urbano kulturo, ki so pomagali pri organizaciji turnirja.
Vsako prvo soboto v mesecu je čas za gledališko matinejo, ki jo pripravljamo
ritke. Vsaj tako misli naš mali tigrček, ki je zbolel za neznano boleznijo.
Tresejo se mu namreč kolena, stiska ga v želodčku, šklepetajo mu zobje in v grlu nosi cmok. Še dobro, da so v čakalnici otroci, ki mu pomagajo premagati strah.
Od poletja dalje smo postali bogatejši za dva senior vadbena parka. Prvega smo na višku poletja namenu predali oskrbovancem Doma starejših Laško, drugi senior vadbeni park pa lahko od konca septembra najdete v Zdraviliškem parku, blizu vrta medovitih rastlin. Seniorji, vab-
Udeleženci Thermaninega turnirja v ulični košarki
v sodelovanju z Gledališčem Ku Kuc. V septembru smo si ogledali Čebelico, ki so jo otroci hrabro branili pred lačnim sršenom. V oktobru pa smo se s pomočjo Pike in Ceneta potopili v kar štiri pravljice, ki so bile nadvse zabavne ne le za naše najmlajše obiskovalce, temveč tudi za vse odrasle. Smeha je bilo na pretek. Pridružite se nam na naših brezplačnih gledaliških predstavah!
Napovedujemo:
Petek, 30. oktober, ob 18. uri, v Gala dvorani hotela Thermana Park: »ČISTO PRAVA PREDSTAVA«
Nerodna čistilka Tilka in zmedeni hišnik Feri sta pozabila, da smo dogovorjeni za predstavo v Vodomčkov-em gledališču in se morata s pomočjo otrok znajti kakor zmoreta in znata. Gledališka poslastica, ki čaka na vas v Thermani v času »krompirjevih« počitnic.
Sobota, 7. november, ob 10. uri. v Gala dvorani hotela Thermana Park: »VELIKI STRAH MALEGA TIGRA«
Pokukali bomo v zdravniško ordinacijo.
Tam namreč živijo veliki »bav bav-i«, ki strašijo s svojimi nenavadnimi zdravniškimi instrumenti in z velikanskimi injekcijami pikajo v majhne
ljeni na vadbene naprave, s pomočjo katerih lahko ohranjate fizično moč oz. jo začnete ponovno pridobivati.
V	soboto, 22. septembra, smo organizirali Senior dan. V hotelu Zdravilišče Laško smo za obiskovalce pripravili številna predavanja na temo preventive in ohranjanja zdravja, brezplačno jogo ... V avli hotela Zdravilišče Laško so bile na ogled stojnice, poleg tega pa so si obiskovalci lahko brezplačno izmerili krvni pritisk, se posvetovali s fizioterapevtom in še marsikaj.
V	tednu od 21. do 24. septembra smo organizirali teden odprtih vrat in brezplačno predstavili letošnji urnik rekrea-
cije. Dnevi postajajo vse hladnejši, mi pa želimo ostati/postati v formi, zato vabljeni, da se nam pridružite. Urnik vodenih vadb vas čaka na www.thermana.si
Nedolgo nazaj je izšla sveža številka revije Moja Thermana. V njej boste našli obilico zanimivih člankov o tem, kako poskrbeti za zdravje in svoje dobro počutje. Vabljeni k prebiranju revije, ki jo najdete na številnih lokacijah v Therma-ni Laško ali na spletu www.thermana.si.
Z jesenskim hladom znova pridejo v ospredje blagodejni učinki savnanja. Savna center v Zdravilišču Laško je prenovljen, novost pa predstavlja infra savna, ki je v bivši Ereševi savni. Infrardeča savna zmanjšuje utrujenost, sprosti um in telo ter odpravlja stres. Povečuje vitalnost, fizično in psihično ravnotežje ter izboljšuje prožnost kože. Poškodbe mišic in vezi se bodo zaradi zdravilnega globinskega delovanja toplote hitreje odpravile. Ker povišanje srčnega utripa in pretoka krvi skozi srce ni tako izrazito kot pri turški in finski savni je ta savna varnejša za ljudi s srčnimi težavami. Povečali smo malo počivališče, v peč zunanje finske savne pa smo namestili žadeitne kamne, ki imajo zaradi bogate kemične strukture pozitivne učinke na telo, sproščanje in regeneracijo. Radieste-zist Franc Sturmun pravi, da ima žadeit dobro energijsko polje in da učinkuje na eteričnem nivoju, ki je nivo, kjer človek čuti utrujenost. Po njegovem mnenju kamen oddaja pozitivno energijo in vpliva na izboljšanje počutja.
Pred nami je mesec, ko se mošt spremeni v vino, zato ob koncu našega prispevka še hitro povabilo na martino-vanje, ki bo v hotelu Thermana Park potekalo v petek, 13. novembra ob glasbeni spremljavi ansambla Unikat in vinski spremljavi Vinske kleti Vipava.
NP
15
STIK - CENTER ZA ŠPORT,TURIZEM. INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO
Avgust pod zvezdami
V mesecu avgustu smo podobno kot lansko leto petkove večere popestrili s prireditvami na prostem. Z dvema filmskima večeroma in komedijo smo na Občinsko dvorišče privabili številne obiskovalce. Letos smo si ogledali filma Postali bomo prvaki sveta (Bicemo prvaci sveta) in Moje pesmi, moje sanje (The Sound of Music) ter se nasmejali Bojanu Emeršiču v predstavi Mulc vas gleda. Dogodke nam je uspelo izvesti s tehnično pomočjo ekipe iz ŠMOCL-a, vseskozi pa nam je služilo tudi vreme. Zanimiv Avgust pod zvezdami pa vam prav tako obljubljamo naslednje leto.
Tina Belej
Angleški novinarji na obisku v Laškem_
V	začetku septembra smo v Laškem gostili angleške novinarje iz potovalnih medijev, udeležence tedenskega študijskega potovanja po Sloveniji Pure Nature, v organizaciji agencije Media Optima.
V	Laškem so bili na poldnevnem obisku, vsebina obiska pa je vključevala predstavitev ključnih produktov destinacije - termalne vode, piva in medu. V prvem delu obiska so si novinarji
ogledali staro mestno jedro Laškega in Muzej Laško, obiskali turistično informacijski center in Pivovarno Laško. Po ogledu pivovarne in pokušini piva je sledila predstavitev zgodbe laške termalne vode in medu. Na vrtu medovitih rastlin v Zdraviliškem parku je dolgoletno tradicijo čebelarjenja in doživetja pri laških čebelarjih predstavil čebelar Jože Blagotinšek, v nadaljevanju pa so udeleženci obiskali še Thermano Laško. Študijski obisk se je po ogledu term in predstavitvi zdraviliške in wellness ponudbe zaključil z medenim kosilom.
Metka Mavri
Laško - sotočje dobrega na F3ŽO_
Drugo leto zapored se je Laško - sotočje dobrega predstavilo na Festivalu za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) v Ljubljani. Festival, ki se odvija v Cankarjevem domu in je letos potekal od 29. 9. do 1. 10. 2015, je namenjen predvsem generaciji starejših. Ponuja brezplačno uživanje v široki ponudbi aktivnosti - obiske predavanj in delavnice, oglede odrskih nastopov, dostop do številnih informacij in nakupe na razstavnih prostorih.
Skupno predstavitev destinacije smo pripravili v sodelovanju s Thermano Laško. V treh dneh prireditve smo pri predstavitvi izpostavili termalna, medena in pivovska doživetja na sotočju dobrega. Pri predstavitvi so se nam pridružili tudi Čebelarstvo in lectarstvo Šolar in Pivovarna Laško. Festival je bil kot vsako leto zelo dobro obiskan.
Metka Mavri
Spoznajmo Laško - sotočje dobrega
Povzetek aktivnosti in ogledov od maja do oktobra
V letu 2015 nadaljujemo z akcijo Dnevi odprtih vrat ponudnikov destinacije Laško - sotočje dobrega, z namenom ponuditi turistom individualne oglede oziroma izlete. Zbrane programe smo predstavili v posebni promocijski brošuri in turistom omogočili vnaprejšnji nakup kuponov za koriščenje posameznega programa. Brošura vsebuje tudi nekaj zanimivih idej za raziskovanje širše laške okolice.
Trinajst različnih programov, ki so se v poletnem obdobju izvajali tedensko, smo nudili v slovenskem, angleškem in italijanskem jeziku. Največ zanimanja in obiskovalcev se je zvrstilo v mesecu avgustu. Tako Thermana Laško kot tudi Rimske terme in ostali ponudniki namestitev so z veseljem uporabili brošuro, in sicer kot dopolnilno ponudbo za svoje goste. Odziv je bil tudi letos izjemno pozitiven, zato smo odločili, da s promocijo nadaljujemo.
16
stik
Za obdobje od jeseni do pomladi bomo pripravili sezonsko prilagojeno ponudbo in jo ponovno distribuirali tako dnevnim obiskovalcem kot ponudnikom prenočitev.
Zelo bomo veseli tudi vaših idej in ponudbe: TIC Laško, Valvasorjev trg 1, Laško
T: 03 733 89 50, M: 051 305 466, E: tic@stik-lasko.si, www.lasko.info, www.stik-lasko.si.
Polona Zorko
PO LAŠKIH POTEH 2015 -Pohod po poti treh cerkva, 19. 9.
Pohoda po poti treh cerkva, ki vodi na Šmihel, Kuretno in Krištof, se je udeležilo blizu dvesto pohodnikov. Četrti pohod v sklopu akcije PO LAŠKIH POTEH 2015 se je odvijal v pohodnikom zelo prijaznem vremenu, vodil pa ga je domačin in lokalni turistični vodnik g. Šterban. Organizatorji pohoda smo bili zelo veseli udeležbe večjega števila otrok, za kar gre zahvala odgovornim na OŠ Laško, ki so preko Planinskega krožka in z obvestili o pohodu staršem na dom poskrbeli za dobro obveščenost in posledično večjo udeležbo. Želimo si, da bi se tovrstno sodelovanje odvijalo tudi nadalje, zato: OTROCI, PRIPELJITE NA POHODE SVOJE STARŠE!
Župnija Laško je na dan pohoda odprla vrata vseh treh cerkva in pohodniki so si z zanimanjem ogledali njihovo notranjost ter prisluhnili zanimivi razlagi bogate zgodovine vsake od njih.
Ker meri pot le dobrih 6 kilometrov, smo jo hitro prehodili. Med potjo smo se ustavili ob stojnicah v Kuretnem in na domačiji Aleš, kjer so nas domačini znova pogostili z obilico domačih dobrot. Dišali so domač kruh, salame, zaseka ..., nadvse okusno je bilo tudi raznovrstno pecivo. Za veselo vzdušje je skrbel harmonikar, tudi dobre kapljice ni manjkalo.
Kot organizatorji akcije pohodov Po laških poteh se zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali pri izvedbi pohoda.
Pohod po poti nekdanjih trških me-
jah Laškega, ki bo v soboto, 7. novembra 2015, s startom ob 9.00, na Valvasorjevem trgu, je naslednji pohod v sklopu akcije Po laških poteh in hkrati zadnji
v letošnjem letu. Prijazno povabljeni k udeležbi.
Dean Muhovec Foto: Maja Kovačevič
POHOD PO IEKBAMH TRŠKIH MEJAH LASKE&A
v sklopu akcije PO LAŠKH POTIH
sobota 7. november 2015
start ob 9.00 pred TlC-em na Valvasorjevem trgu
vrsta pohoda: kulturno-rekreativni pohod dolžina poti: 11,2 km čas hoje: 4 ure (skupaj s postanki) zaključek z druženjem in podelitvijo priznanj v Gostišču Čater na Marija Gradcu
Pohod bo v vsakem vremenu. Vsak hodi na lastno odgovornost.
Vabljeni
Organizator: PD Laško Soorganizatorja: STIK in ObCina Laiko
PODELITEV PRIZNANJ ZLATI POHODNIK...
Vsem, ki ste se udeležili petih pohodov v letu 2015, bomo ob koncu pohoda podelili priponko PO LAŠKIH POTEH 2015.
Z vstopnico za kopanje v bazenih Thermane Laško boste nagrajeni tudi otroci, ki ste se v sklopu akcije udeležili vsaj treh pohodov od petih v tekočem letu.
Letos bodo prvič ob koncu pohoda v Gostišču Čater podeljena priznanja udeležencem vseh petih pohodov 3 leta zapovrstjo, zlati pohodniki pa boste vpisani v častno knjigo PO LAŠKIH POTEH (prinesite na pohod kartončke z zbranimi žigi vseh treh let). Priznanja bo podelil župan Občine Laško, g. Franci Zdolšek.
Podelitev priznanj in vpis zlatih pohodnikov v častno knjigo bo ob koncu pohoda 7.11. v Gostišču Čater na Marija Gradcu, predvidoma med 12.00 in 13.00.
Info: TIC Laško, T: 733 89 50, 1(3 PO LAŠKIH POTEH
17
stik
Festival slovenskih lokalnih akcijskih skupin (LAS) za razvoj podeželja_
Letošnji dvodnevni Festival slovenskih LAS, katerega osrednja nit je bila naravna in kulturna dediščina, se je umestil med pomembnejše strokovno-promocij-ske dogodke na področju podeželja. Namen strokovnega posveta, ki je potekal v petek, 2.10., na Jančah, je bil spodbuditi »žive« projekte kulturne dediščine in poskusiti najti rešitve za ovire, s katerimi se spoprijemamo upravljavci le-teh. Promocijski del Festivala slovenskih LAS je potekal v soboto, 3. 10., na Stritarjevi ulici in na Prešernovem trgu v Ljubljani. Na stojnici LAS »Raznolikost podeželja« sta ponudbo destinacije Laško - sotočje dobrega predstavljala STIK Laško
in Thermana Laško. Obiskovalci so si lahko ogledali ponudbo prodajalne domačih dobrot območja LAS Raznolikost podeželja, na voljo so jim bila tudi promocijska gradiva projektov, ki smo jih v sodelovanju s ponudniki s podeželja izvedli v okviru projektov, sofinanciranih z Leader sredstvi. Ob izdelkih domače obrti in kulinaričnih dobrotah podeželja so bili predstavljeni tudi izobraževalni in turistični programi celotne destinacije. Thermana Laško je predstavila ponudbo medenega wellnessa, v sklopu katere je maser predstavljal posebne medene wellness storitve. Izvajala se je tudi degu-stacija medene limonade in medene pite, ki jo je bilo možno kupiti. Prav tako je bilo mogoče kupiti tudi izdelke, ki združeni pod imenom Kloštrski izviri zdravja predstavljajo zakladnico starodavnih
znanj samostanske zeliščarske dediščine, obogatene s sodobnimi spoznanji in trendi.
Metka Mavri, Marina Bezgovšek
MUZEJ LAŠKO V JESENSKIH BARVAH_
Laško je iz majhnega, mladega mesteca od takrat, ko je med obema vojnama dobilo mestne pravice, v slabih sedemdesetih letih zraslo v pravo, tudi gospodarsko zelo uspešno mesto. Domačini so v njem radi ostajali, gostje so vanj z veseljem prihajali. Oboji pa so pričakovali od njega vedno več.
V mestu je bilo iz leta v leto organiziranih in izvedenih veliko število različnih prireditev. Lokalni športniki so dosegali vedno boljše rezultate in se uvrščali na mednarodna tekmovanja. Tekme pa so morali igrati pri sosedih, ki so v tistem času že imeli primerne športne objekte. Kulturnih dogodkov željni Laščani so se v iskanju kvalitetne koncertne ponudbe vozili v mesta z velikimi dvoranami. In kadar je bilo potrebno spraviti veliko število ljudi pod eno streho, se je vedno iskalo začasne rešitve.
Potreba je rodila željo po lastnem večnamenskem prostoru, moderni dvorani, kjer bi lahko združili oboje. Kjer bi si šport in kultura delila isti parket. Kjer bi velike tribune lahko sprejele množice zabave in užitkov željnih obiskovalcev.
Na srečo so v tistem času bili na pravih mestih pravi ljudje. Takšni, ki so imeli posluh
za svoje mesto in njegove prebivalce. Po tehtnem razmisleku, konstruktivnih dogovarjanjih in verjetno tudi pregovarjanjih, je bila sprejeta odločitev, da Laško potrebuje sodoben večnamenski športni objekt in ga bo dobilo ... Imenoval se bo Tri lilije.
Že v osnovi je bila zastavljena in potem tudi izvedena gradnja dvorane, ki je v tistem času predstavljala najmodernejši pristop k multifunkcionalnosti objekta. Z manjšimi preureditvami premakljivih tribun, postavitvami dodatnih sedežev, uporabo mobilnih pregradnih sten in dodatne infrastrukture, je dvorana primerna za vsakršne prireditve. In seveda tudi za obiskovalce teh dogodkov. Tako si lahko športne tekme varno ogleda tudi do 2.500 navijačev, kulturne prireditve, na primer koncerte, pa tudi preko 3.000 gledalcev, oziroma poslušalcev.
Prav zaradi svoje raznolike uporabnosti in odlične opremljenosti so Tri lilije postale iskano prizorišče najrazličnejših lokalnih in mednarodnih športnih ter tradicionalnih koncertnih prireditev. Kaj vse se je v teh dvajsetih letih zgodilo in kdo vse se je v dvorani Tri lilije predstavil, lahko občudujete in raziskujete na razstavi »Tri lilije za slavljenko« v Muzeju Laško.
V	muzejski Vitrini meseca septembra so si obiskovalci muzeja lahko ogledali srednjeveške tlakovce s Svetine.
Kakor je zapisal Aleš Stopar, so tlakov-ci iz Marijine cerkve na Svetini v slovenskem prostoru prava redkost. Odkrili so jih ob koncu 19. stol. v sakralnem prostoru, ni pa izključena možnost, da ti, morda iz severne Italije uvoženi tlakovci izvirajo iz nekdanjega bližnjega gosposkega dvora Celjanov na Svetini. Prekrivali so tla prezbiterija in spodnji del stopnic v zvonik. Tlakovci so živahno barviti. Prevladujejo kobaltno modra, travnato zelena, živordeča in okrasta barva. Za razliko od večine srednjeveških tlakovcev ki so neloščeni, so ti s Svetine glazirani. Njihov motivni svet je pester. Prevladujeta geometrična in rastlinska ornamentika, naletimo pa tudi na heraldične motive; posebej pogoste so upodobitve raznih živali, predvsem ptičev. Bolj kot likovna dovršenost je izdelovalcem šlo za splošni vtis barvitosti in pestrosti.
V	oktobru, mesecu vinskih trgatev, pa bo Vitrina meseca nosila naslov »Majol-ka bod' pozdravljena«. Majolika je vrsta italijanske keramike, ki je prekrita s kositrno, belo glazuro. Je neprozorna. Barve so nanjo nanešene v več tankih slojih, kar omogoča bogato polihromno dekoracijo. Okrašena je v svetlih barvah na belem ozadju, pogosto upodablja zgodovinske in legendarne scene. Ime verjetno prihaja iz srednjeveške italijanske besede Major-ka, otok na ladijski poti iz Valencije v Italijo. Pri nas se je izraz uveljavil predvsem za glinene vrče za pijačo (vino), ki so jih lončarji bogato, posebno lepo poslikali z raznimi okraski in napisi.
Tomaž Majcen
18
stik/knjiznica
Obeležitev svetovnega dneva turizma v znamenju čebelarstva
Destinacija Laško, sotočje dobrega, Evropska destinacija odličnosti, je znana predvsem po tradiciji pivovarstva in zdravilnih vrelcih, katerih čudežna moč je številnim pomagala povrniti zdravje in dobro počutje. Vse premalo pa je znana njena bogata čebelarska tradicija, zato smo se organizatorji prireditve Čebelarjenje v Laškem - Thermana Laško, Čebelarsko društvo Laško in STIK, odločili, da letošnji svetovni dan turizma obeležimo s čebelarskimi vsebinami in predstavitvijo že oblikovanih in potencialnih novih programov čebelarskega turizma v destinaciji. Pripravili smo raznolika, zanimiva, sladkosneda, poučna ... čebelarska doživetja, ki so si v četrtek, 1.10., sledila tekom celotnega dne.
V jutranjih urah so si otroci iz Vrtca Debro v spremstvu njihovih vzgojiteljic ogledali vrt medovitih rastlin v Zdraviliškem parku pod strokovnim vodstvom čebelarjev Toneta Krivca in Branka Me-šla. Otroci so izredno doživeto prisluhnili zgodbam čebelarjev, ki sta jim zaupala marsikatero skrivnost iz sveta čebel
in medovitih rastlin. Ob 17. uri smo si v Zlati dvorani Zdravilišča Laško ogledali film »Več kot med«, večkrat nagrajeni dokumentarec, ki je obiskovalce popeljal v skrivnostni svet čebel, njihovo vlogo v ohranjanju naravnega ravnovesja ter nevarnosti njihovega izginjanja, k čemur v veliki meri prispeva ravno človek. Ob 19. uri pa smo v Bidermajer salonu Zdravilišča Laško prisluhnili predavanju mag. Malči Božnar z naslovom »Čebelji pridelki za vsakogar«. Vrhunska poznavalka zakladov čebeljega panja in njihove blagodejnosti za človekovo zdravje ter dobro počutje nam je predstavila uporabo čebeljih pridelkov za vsakogar, tudi za osebe s posebnimi potrebami na področju prehrane. Pohvalila je že oblikovane programe čebelarskega turizma v desti-naciji in poudarila, kako velik potencial za nadaljnji razvoj čebelarskega turizma imamo v naši občini, ki je med drugim tudi prejemnica naziva Čebelam najprijaznejša občina.
Vsi obiskovalci prireditve so prejeli kupon ugodnosti za medeni wellness in možnost koriščenja promocijske ponudbe medene kulinarike Therma-ne Laško. V avli Zdravilišča Laško so
se seznanili s čebeljimi pridelki in izdelki Čebelarstva Šolar, ki so jih lahko tudi kupili. Tudi meniji malic, kosil in večerij v Zdravilišču Laško so bili ta dan obogateni z medom.
Organizatorji prireditve se najlepše zahvaljujemo Niki Košak in Tomažu Gori-šku iz MMC TV Laško za njun prispevek in pomoč pri promociji dogodkov.
Marina Bezgovšek, STIK
Pet let novih prostorov Knjižnice Rimske Toplice_
Oktobra 2010 smo v Večnamenskem domu v Rimskih Toplicah otvorili novo knjižnico, s sorazmerno dovolj velikimi in funkcionalnimi prostori velikosti 200 m2 ter s souporabo prireditvenega prostora na podstrešju. Ob tej priložnosti je direktorica Knjižnice Laško Metka Ko-vačič v Laški bilten zapisala: »V zadnjem desetletju je bilo delo knjižnice v Rimskih Toplicah zaradi prostorske stiske dokaj ohromljeno. Upamo, da se bodo sedaj bistveno povečali članstvo, pa tudi obisk in izposoja. Želimo si, da bi knjižnica sčasoma zaživela kot informacijsko in kulturno središče, ki bi pripomoglo k izboljšanju kakovosti življenja v kraju.«
Vse to se je uresničilo. Število članov se je povečalo za 28 % (s 501 v l. 2009 na 644 v l. 2014), obisk za 52 % (prej 8.036; lani 12.291) in izposoja za 36 % (prej 21.719; lani 29.708). Velik razvoj je doživela tudi prireditvena dejavnost. V l.
2014 smo pripravili 8 prireditev za odrasle (466 obiskovalcev) in 77 prireditev za otroke (1.650 obiskovalcev). Nova računalniška oprema nam je omogočila izvedbo številnih računalniških izobraževanj in kvalitetnejšega bibliopedago-škega dela. Navedene številke pa še dodatno krepi dejstvo, da imajo krajani novo knjižnico radi in jo pogosto uporabljaj°.
Tudi v prihodnje se bomo z veseljem trudili za razvoj rimske knjižnice. Ob tej manjši obletnici smo v prostorih knjižnice postavili razstavo fotografij Laščana Borisa Vrabca. V rimski knjižnici pa vas v novembru vabimo na dve prireditvi. Najprej bomo v sredo, 11. novembra, ob 17. uri otvorili razstavo Pisani klobuki, ki so jih izdelali otroci in vzgojiteljice tamkajšnjega vrtca, in bodo pri-
19
knjižnica
pravil tudi kulturni program. Ob dnevu splošnih knjižnic v petek, 20. novembra, ob 18. uri, pa bo naš gost pisatelj Ernest Jazbinšek, pisec povesti o življenju na Kozjanskem v 20. st., ki ga v naših knjižnicah radi prebirate.
Petletna pot nove knjižnice v Rimskih Toplicah je dokaz, da potrebuje knjižnična dejavnost, ki je namenjena vsem občanom, za svoj razvoj - poleg skrbno oblikovane knjižnične zbirke ter predanih in kompetentnih knjižničarjev - primerne prostore. Ob tej priložnosti bi tako ponovno opozoril na veliko prostorsko stisko knjižnice v Laškem, ki kot osrednja knjižnica v danih okoliščinah ne more razvijati vseh zakonsko določenih nalog. Da je povečanje knjižničnih prostorov po desetih letih opozarjanj in različnih aktivnosti tudi v Laškem nuja, vsakodnevno občutite naši aktivni člani. In teh vas je bilo v letu 2014 kar 31 odstotkov vseh občanov.
Matej Jazbinšek
Knjižnica Laško vas pričakuje_
Narava se počasi pripravlja na zimsko spanje in dnevi se nezadržno krajšajo ... Prihaja čas, ki ga lahko kvalitetno preži-vimo v družbi drug drugega in v družbi dobre knjige.
Letošnjo jesen vas bodo v Knjižnico Laško in njene enote povabili naši novi plakati, ki jih boste lahko opazili na različnih točkah po mestu. Z njimi želimo poudariti širok pomen knjižnice za kraj kot najboljše kulturne, družabne in informacijske točke v kraju. Skrbno smo vam pripravili tudi priporočilne sezname z gradivom različnih strokovnih področjih, v knjižnici pa vas čakajo različni knjižni, glasbeni in igralni kotički.
Izkoristite daljše dni v letu za obisk knjižnice - pri nas se lahko družite, obiščete kakšno prireditev, v prijetnem okolju čakate na svoje otroke z obšolskimi dejavnostmi, berete ali se igrate na otroškem oddelku, listate knjige, revije in časopise ter seveda izbirate knjige in gradivo, ki si ga boste izposodili na dom, da bi njegovo vsebino delili z družino ali se bogatili v izbranih trenutkih prostega časa.
Veselimo se vašega obiska in vas prijazno pričakujemo!
Vaši knjižničarji
Marko Pavliha in Nana Milčinski gosta osrednje prireditve bralne značke za odrasle_
V četrtek, 29. oktobra, ob 19. uri bomo v Kulturnem centru Laško v sode-
lovanju z Občino Laško in JSKD OI Laško pripravili tradicionalno, sedmo osrednjo prireditev Bralne značke za odrasle in hkrati proslavitev dneva reformacije. Naš gost bo pravni strokovnjak, univerzitetni profesor, esejist, publicist in nekdanji minister za promet Marko Pavliha. Za svoje delo je prejel vrsto priznanj, med drugim nagrado »Pravnik leta 2001«, večkrat pa je bil izbran med deset najvplivnejših slovenskih pravnikov. Dr. Pavliha bo skozi pogovor kot avtor dveh zbirk esejev - v katerih se v precejšnji meri ukvarja s stanjem sodobne družbe in duha pri nas, z moralo in etiko - precejšen poudarek namenil etičnemu, odgovornemu in modremu življenju, kar je v teh časih še kako potrebno.
Praznično vzdušje prireditve bo pričarala tudi glasba. Pevka Nana Milčinski, sicer dramaturginja in gledališka režiserka, bo ob klavirski spremljavi nastopila z uglasbeno poezijo svojega deda, znanega in zelo priljubljenega Franeta Milčinske-ga Ježka.
Lepo vas vabimo na prireditev in se veselimo našega skupnega praznovanja, posvečenega slovenski knjigi, dobri misli, zapisani v njej, in lepi slovenski besedi. Za rezervacijo brezplačne vstopnice za prireditev nas pokličite (tel. 734 43 00) ali se oglasite v knjižnici.
Matej Jazbinšek
Predavanje in razstava o Laščanu Franu Orožnu
Tokratne Dneve evropske kulturne dediščine (DEKD) na temo »Praznovanja« smo v laški knjižnici posvetili Lašča-
nu, geografu in zgodovinarju prof. Franu Orožnu, prvemu predsedniku Slovenskega planinskega društva. Osredotočili smo se na njegovo delovanje v društvu in pri reviji Planinski vestnik.
V goste smo v sodelovanju s Planinskim društvom Laško povabili odlično poznavalko gora in planinstva, nekdanjo ustvarjalko priljubljene TV-oddaje Gore in ljudje Marjeto Keršič Svetel, ki nam je orisala Orožnovo vlogo pri začetkih slovenskega planinstva kot organizirane dejavnosti.
Keršič Svetelova je najprej izpostavila Orožnova študijska leta na Dunaju, ki so zelo vplivala na njegovo kasnejše delovanje. Pri prof. Simonyju, utemeljitelju znanstvenega raziskovanja Alp, se je »na-lezel« skromnosti, natančnega opazovanja in radosti ob spoznavanju gora. Zelo se nas je dotaknilo dejstvo, da bi Orožen kot raziskovalec lahko ostal na Dunaju, ampak se je kot domoljub vrnil, saj je čutil poslanstvo v izobraževanju učiteljev geografije in zgodovine.
Veliko vlogo je imel pri organiziranju Slovenskega planinskega društva, ki naj bi imelo predvsem domoznanski in kulturni, pa tudi zelo močan narodno-zaveden značaj. Ob odprtju prve slovenske planinske koče, ki so jo poimenovali po Orožnu, se je razlegal radostni vzklik: »Odpira prva koča se planinska, radu-je vsa dolina se bohinjska.« Kot osebnost je bil zelo blag, predan društvu, v veliko oporo mu je bila žena, ki je bila spretna pri organiziranju družabnih dogodkov. Njegov moto je bil: »Kdor ne vidi svoje domovine, je ne bo imel rad.« V poročilih o delovanju SPD lahko zasledimo, da je bil proti vsakemu izključevanju, izogibal se je političnemu opredeljevanju in se trudil biti toleranten tudi do nemških organizacij. Revija Planinski vestnik, ki jo je Orožen nekaj časa urejal in prispeval kar nekaj člankov, pa je imela značaj domoznanske oz. planinoznanske revije.
Orožnovo delo, povezano s planinskim društvom, je bilo nemalokrat ob raznih obletnicah prezrto. Vseeno pa ostaja kar nekaj zapisov, ki mu vendarle priznavajo velike zasluge za njegovo po-vezovalnost, domoljubje, skrb za izobraževanje in še kaj.
Ob zaključku odličnega strokovnega predavanja nas je Keršič Svetelova spodbudila, da razmislimo, kje je domoljublje danes, kako se razvija pohodništvo, odnos do ekstremnih podvigov. Ali v nas še tli želja doživljati neokrnjeno naravo? In navsezadnje, ali se Laščani sploh zavedamo Orožnove veličine in njegovega pomena v slovenskem merilu?
20
knjižnica
O vsebinah, izpostavljenih na predavanju, se lahko poučite tudi na razstavi 120 let Planinskega vestnika ter Fran Orožen in začetki slovenskega planinstva. Razstavo o najstarejši slovenski reviji, ki nepretrgoma izhaja še danes, redno spremlja dogajanje v naših gorah in predstavlja najpopolnejši arhiv zgodovine slovenskega planinstva, je pripravila Planinska zveza Slovenije.
Pričetek izhajanja Planinskega vestnika pa je povezan z našim rojakom Franom Orožnom, prvim urednikom te revije. Na razstavi o Orožnu smo izpostavili vsa njegova knjižna dela, mdr. učbenike geografske in zgodovinske stroke ter najobsežnejše in najpomembnejše delo Vojvodina Kranjska. Z dokumenti in navedbami iz različne literature smo predstavili Orožnovo življenje, delo in njegov pomen, predvsem njegovo vlogo pri začetkih slovenskega planinstva kot organizirane dejavnosti. Nekaj pozornosti smo namenili predstavitvi Orožnove koče in utrinkom iz začetkov organiziranega planinstva na Slovenskem (mdr. Aškerčevemu »planinskemu udejstvovanju«).
Gostujoča razstava 120 let Planinskega vestnika bo na ogled še do 20. oktobra, o Franu Orožnu in začetkih slovenskega planinstva pa do začetka novembra. Lepo povabljeni.
Gabrijela Pirš
Povabilo na računalniški tečaj za starejše v Knjižnici Laško_
Jeseni bomo v računalniški učilnici laške knjižnice organizirali računalniški tečaj za starejše. Spoznavali bomo sistem Windows, program za pisanje Word, brskanje po spletu, elektronsko pošto in družabna omrežja. Prijazno vas vabimo, da se osnovnega tečaja, ki mu bo sledil tudi nadaljevalni, udeležite. Prijavite se lahko v Knjižnici Laško ali na telefonski številki 734 4304.
O pričetku tečaja vas bomo obvestili takoj, ko bomo zbrali zadostno število prijav.
Lokalna kulturna dediščina za mlajše generacije_
V okviru že 25. DEKD smo za mlajše obiskovalce pripravili dva sklopa prireditev. Učenci prve triade so prisluhnili pravljici Gorski vrt, za vse odprt avtorice Polonce Kovač in spoznavali še druge pripovedke o zeliščih in zdravilnih rastlinah, ki jih najdemo v planinah ali rastejo na domačem vrtu. Pogovarjali smo se tudi o reviji Planinski vestnik, Franu Orožnu in njegovi skrbi za odkrivanje lepot planinskega sveta ter praznovanjih nekoč in danes. Kot se za praznovanje spodobi, smo zapeli tudi priložnostno pesem in skuhali zeliščne bonbone.
Učence zadnjih razredov pa smo popeljali po razstavi o Orož-nu in Planinskem vestniku. Izpostavili smo njegovo skrb za pisanje učbenikov in vlogo pri takratnem dojemanju planinstva.
Obisk knjižnice so zaključili s krajšim kvizom o Orožnu.
Želimo si, da bi bilo takšnih srečanj s spoznavanjem dediščine in pomembnih osebnosti iz našega okolja čim več, kajti otroci so s ponosom sprejemali veličino dela »Znanega Laščana«.
Martina Ajdnik, Valentina Pavlinc in Gabrijela Pirš
Zaključek »Poletnih bralcev«_
V četrtek, 10. septembra, se je v prijetnem ambientu knjižničnega vrta odvila zaključna prireditev naše nove poletne osnovnošolske bralne akcije »Poletni bralci«, o kateri smo pisali že v prejšnji številki.
Izmed sodelujočih otrok iz Laškega, Rimskih Toplic in Zidanega Mosta jih je 70 pridobilo naziv »poletni bralci«, ki smo jih nagradili s posebnimi spominskimi majicami. V zahvalo in spodbudo, da bi brali še naprej tudi v prostem času med šolskim letom, smo povabili avtorja otroških slikanic in kantavtorja Adi-ja Smolarja, ki je všeč vsem generacijam. Našemu povabilu se je prijazno odzval tudi MPZ Trubadurji pod vodstvom prof. Mateje Škorja, ki je po uvodnem nastopu zapel tudi s Smolar-jem. Koncertu je sledilo še veliko nagradno žrebanje. Za dodatno motivacijo smo podelili nekaj knjižnih nagrad (podarili so nam jih iz založb Aurora in Mladinska knjiga) ter glavno nagrado skiro (podarili so nam ga v Rossi Sportu).
Foto: Andrej Gobec
Foto: Boris Vrabec
Vsem nastopajočim, Občini Laško, sponzorjem, tehnični ekipi Šmocla, Andreju Gobcu in Borisu Vrabcu, ki ste nam prijazno pomagali pri organizaciji in izvedbi, se najlepše zahvaljujemo.
Največja zahvala pa gre vam, dragi otroci, naši »Poletni bralci«, in vašim staršem, ker ste s tako lepim odzivom nagradili naš trud in sodelovali v bralni akciji. Verjemite, branje resnično širi vaša obzorja in premika okvire domišljije. Super bralna navada pa je odlična naložba za prihodnost, zato jo vedno nadgrajujte in obdržite tudi v prostem času med šolskim letom - seveda ob pomoči vaše knjižnice.
Jerica Horjak
21
domoznanska kamra/album laškega
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si
Z Možnarjem po Laškem in okolici
Zveza kulturnih društev občine Laško Možnar je naslednica nekdanje Zveze kulturnih organizacij občine Laško (ZKO Laško), ki je bila ustanovljena 30. 9. 1976, oziroma se je kasneje, 8. 6. 1998, preimenovala v Zvezo kulturnih društev občine Laško (ZKD Laško). Zveza je bila ustanovljena z namenom združevanja in povezovanja društev zaradi uresničevanja skupnih ciljev in interesov pri razvijanju kulturne dejavnosti in ustvarjalnosti v občini Laško. Zveza je imela dejavnost razvito po posameznih področjih preko odborov. Med njimi je bil leta 1985 imenovan Odbor za ohranjanje starih navad in običajev oz. sedaj Etno odbor Jureta Krašovca Možnar. Zadnjih petnajst let vsi organi Zveze in delovna telesa razen Etno odbora niso delovala, zato se je vseskozi iskala potreba in nuja po ureditvi statusa še edinemu delujočemu in aktivnemu odboru.
Na podlagi sklepa konference Zveze kulturnih društev občine Laško in sprejetjem sprememb in dopolnitev Statuta 16. marca 1915 se je dosedanja ZKD občine Laško preimenovala v Zvezo kulturnih društev občine Laško Možnar.
Novo oblikovana Zveza sedaj povezuje le tista društva in javne zavode v laški občini, ki v okviru svoje dejavnosti skrbijo tudi za oživljanje, ohranjanje in predstavljanje žive dediščine in ljudskega izročila naših prednikov zlasti iz lokalnega okolja.
Temeljni namen Zveze kulturnih društev občine Laško Možnar je povezova-
nje kulturnih društev, ki delujejo na področju občine Laško. Društva in njihova Zveza delujejo ljubiteljsko na področju prostočasnih dejavnosti, bogatijo kulturno življenje in spodbujajo kulturno ustvarjalnost. To uresničujejo s kulturno vzgojo in izobraževanjem, s posredovanjem in varovanjem kulturnih vrednot in ljudskega izročila ter organizacijo prireditev. Njeno delovanje aktivno izvajajo delovna telesa Zveze, ki so oblika, oz. metoda dela, med katerimi ima najpomembnejšo vlogo Programski svet - Etno odbor Jureta Krašovca.
Motiv, sestavljen iz »škafa«, glinenega lonca in burkel sta že leta 1984, ko so potekale priprave na prvi prikaz starih ljudskih šeg in opravil sestavila fotograf Igor Knez in tajnik ZKO Laško Jure Jan. Igor Knez ga je takrat obelodanil na črno belih fotografijah, ki so bile namenjene za promocijo prvega prikaza v Škofcah. Postal je zanimiv, nekoliko drugačen in prepoznaven znak dejavnosti ter spremljevalec vseh naslednjih dogodkov in prireditev. Ker se je izvirnik izgubil, ponatisi pa so iz leta v leto postajali slabši, so se v Etno odboru leta 2013 odločili, da motiv osvežijo z barvnim posnetkom. Burkle in lonec je posodil takratni predsednik Vlado Marot, »škaf« pa Janko Salobir. Tako sta fotogra-finja Maja Štih in Vlado Marot obnovila prvotni motiv, ki naj bi med drugim služil tudi kot logotip.
»Idila črne kuhinje - iz škafa so zlili vodo v glinen lonec in ga s pečnimi vilami oz. burklami postavili v kmečko peč« (Kmečki glas, 22. 8. 1984).
»Možnar« na paradi Piva in cvetja se predstavi.
Pripravila Vlado Marot in Srečko Maček Foto: Arhiv »Možnarja«
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev občine Laško Možnar.
ALBUM LAŠKEGA_
Učenci prvega razreda Podružnične šole Vrh nad Laškim v šol. l. 1970/71 z razredničarko Miro Anišak.
»Šentlenartski«* otroci letnika 1964/ 65 so bili med zadnjimi generacijami še »celotne« osemletke na Podružnični šoli Vrh nad Laškim OŠ Primoža Trubarja v Laškem. V šolskem letu 1980/81 je prišlo do prešolanja otrok predmetne stopnje v Laško in s tem je od leta 1982 podružnična šola na Vrhu nad Laškim postala štirirazrednica. Kar nekaj otrok, ki so na fotografiji, pa le niso »zaključili« osemletke na navedeni podružnični šoli, saj so se prej prešolali bodisi v Laško ali Rimske Toplice. Dolgoletna praksa je bila, da so nekateri, tisti bolj ambiciozni »šentlenart-sko šolo« zapuščali že po četrtem razredu in nadaljevali gulje-nje šolskih klopi na »centralni« šoli. V navedeni generaciji je že
22
»m
domoznanska kamra/album laškega/kultura
po četrtem razredu najprej odšla v Laško Jelka Lapornik, po petem se ji je pridružila še Andreja Hrastnik in v sedmem razredu še Srečko Maček. Marica Tovornik in Brigita Biderman ter dvojčici Minka in Marta Zalokar pa so od šestega razreda dalje obiskovale OŠ Rimske Toplice. Še pred njimi se je na navedeno šolo prešo-lala Irena Bezgovšek. Bila je to tudi prva generacija, ki se je morala v prvem razredu učiti t. i. »nove matematike« in osvojiti neznane izraze »plus, minus, unija« in
v petem razredu angleščine. Prva učiteljica angleščine na Vrhu nad Laškim je bila Viktorija Kovačič (por. Krajnc).
V prvi vrsti (z leve): Anica Lokovšek, Andreja Hrastnik, Darinka Zelič, Mirko Tovornik, Drago Martun, Jelka Lapornik, Brigita Biderman, Marta Zalokar, Danica Planko, Franci Videc;
v drugi vrsti: Minka Zalokar, Srečko Maček, Anica Knez, Dragica Lapornik, Marica Tovornik, Ivan Bezgovšek, Irena Bezgovšek, Silva Lapornik, Franci Pu-
šnik. Žal med nami ni več Ivana Bezgov-ška, umrl je v prometni nesreči leta 1989, in Franca Vidca, ki je umrl v rudarski nesreči leta 1995.
Prispeval: Srečko Maček
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03426-17-36 (Srečko Maček).
Vir: www.kamra.si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st.
j HVWSOJID RniBLKE SUHHtJE I* HULTURME DEJAVNOSTI
MARICA IN JOŽE KUKOVIČ Z VRHA NA DRŽAVNO SREČANJE
Prenovljena dvorana gasilskega doma na Vrhu nad Laškim je 13. septembra gostila Območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Organizirali so ga Območna izpostava JSKD Laško, KS Vrh nad Laškim in KD Vrh nad
Laškim, za glasbeni uvod pa je poskrbela Vaška godba Vrh nad Laškim. Na odru se je zvrstilo devet nastopajočih: Pevke treh vasi iz okolice Žalca, Florjanov-ci iz Jurkloštra (KD Prežihovega Voran-ca Jurklošter), KD Ofirovci in koledniki iz Laškega, duet Te-Ma, pevci Folklornega društva Brusači Radeče, ljudski pevci Šentlenarčani (KD Vrh nad Laškim) ter godca Jože Rezec in Martin Selič. Za državno srečanje pa je strokovni spremljevalec izbral Marico in Jožeta Kukoviča.
Oba izhajata iz glasbene družine. Jo-žetov oče je igral flavto, mama orglice. Pri Marici sta igrala stari oče in stric, pa tudi kar trije od štirih Ulagatovih otrok iz Zgornje Rečice, kjer je bila doma, poleg nje še brat Franci in sestra Justika. Tako Marica kot Jože sta samouka. Bolj inten-
zivno sta začela igrati nekaj let po poroki, doslej pa sta zaigrala že na 273 porokah, dveh veselicah, številnih godovanjih, praznovanjih in srečanjih.
Jasmina Štorman
KD TANC
Tančevo pisano leto_
Začela se je jesen in narava se bo odela v pisane barve. Ravno tako pisano je bilo tudi naše društveno dogajanje v tem letu.
Tanci smo vse leto pridno hodili na vaje, kjer smo pod vodstvom naših vaditeljev »pilili« plesne korake in jih povezovali v različne splete. Skrbeli smo tudi, da ne pridejo v pozabo stari običaji. Imeli smo precej nastopov, naj omenim najbolj odmevne ... V Thermani smo goste največkrat razveseljevali s prikazom godovanja. Gostje so se radi odzvali našemu povabilu k sodelovanju pri »klobuk polki« ali drugih igrah in plesih ... Udeležili smo se tudi prireditve Slovenska noč v Novigradu. Z
največjo nestrpnostjo pa smo letos pričakovali Pivo in cvetje. Želeli smo, da ohcet povsem uspe, saj se je poročil naš predsednik Matjaž Guček s svojo izvoljenko Barbaro Vrečko. Menimo, da nam je seveda uspelo. V avgustu smo nastopili za naše zdomce iz Stuttgarta in okolice, ki so imeli srečanje v Laškem in so ga zaključili v Trobnem Dolu. Slovenski ples in pesem sta jim izvabila solze v oči.
Letošnje leto smo »pavzirali« glede gostovanja v tujini. Čas nas je prehiteval, ob vseh obveznostih in nastopih pa smo se veliko družili tudi izven nastopov in vaj. Kar štirje naši člani so v tem letu zabeležili okroglo obletnico, najmlajši pa je postal polnoleten. In z njimi smo se veselili tudi mi. Lepo starostno pisan je naš cvet plesalcev. Naj izdam le številke slavljencev - 20, 30, 60, 70.
Zdaj je pred nami še kar nekaj nastopov. Najbolj odmevno bo Martinovo in pa vsekakor naš letni koncert, ki se bo zgodil 27. novembra v KC Laško. Vljudno vabljeni na prireditev, na kateri se bomo spomnili moža, čigar ime nosi naše društvo. Tako boste izvedeli marsikaj zanimivega o Antonu Tancu.
Znova pa velja povabilo novim plesalcem ter godcem, da se nam pridružijo na vajah ob petkih, ob 20. uri, v Kulturnem domu na Marija Gradcu. Lahko pa se povežete s katerim od naših plesalcev. V naši družbi vam bo lepo, to vam zagotavljamo!
Irena Grešak Foto: Foto Fleš
23
kultura
KUD SVOBODA
Gostovanje v Zrenjaninu_
19. in 20. septembra smo se »Zidanmo-ščani« odpravili v Zrenjanin. V juniju 2014 je naše kulturno društvo povabilo Društvo Slovencev Planika iz Zrenj anina. Povedati moram, da smo se z veseljem odzvali njihovemu povabilu. Združili smo »moči« in se povezali s pevskim zborom Spev, naše kulturno društvo pa je pripravilo program.
Ob prihodu nas je pričakala gospa Danijela Avram. Že z »dobrodošlico« smo bili veseli. Zvečer je potekal naš nastop.
KD JURKLOŠTER
8. srečanje Jurkloštrskih pevcev in godcev_
V petek, 28. 8., na predvečer krajevnega praznika, so se že osmič zapored zbrali jurkloštrski pevci in godci. Tokratnega srečanja se je udeležilo kar enajst posameznikov oz. skupin. Tudi letos je bila starostna sestava zelo pisana. Nastopili so tako zelo mladi kot nekoliko manj mladi. Najmlajša sta bila zopet Razbor-škova fantiča, ki pa zato nista bila na odru nič manj samozavestna. Prvič so se nam pridružili kar štirje nastopajoči. Nastja Stopinšek je navdušila s kitaro in svojim nežnim glasom. Na harmoniko sta zaigrala dedek Jože Tanšek in vnuk Gašper Vegel. Kot najmlajši harmonikar pa se je predstavil Jurij Hrastnik. Kristijan Nemec, Nick Čuber in Damjan Peč-nik pa so že stari znanci naših srečanj, saj so se udeležili skoraj vseh in tudi s svojim igranjem vedno znova dokazujejo, da
VAŠKA GODBA VRH VVRBOVCU
Zadnjo nedeljo v avgustu je Vaška godba Vrh z mažoretami Majde Marguč sodelovala na tradicionalni kulturno-ku-linarični prireditvi v Vrbovcu »Kaj su jeli naši stari 2015«. Gre za edinstveno, poleg ostalega tudi degustacijsko prodajno prireditev, ki jo je Turistično društvo mesta Vrbovec organiziralo že petintridese-tič. Letos pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Hrvaške Kolinde Grabar Kitarovic.
Če Laščani častimo hmeljni napitek in cvetje, lahko po obisku in sodelova-
24
Kronološko smo predstavili Zidani Most in občino Laško. Pevski zbor Spev je zapel ljudske in umetne pesmi. Člani KUD Svoboda Zidani Most, starejša recitacij-ska skupina, so predstavili Prešernovo Železno cesto in Aškerčevega Brodnika. Mladinska skupina pa je pripravila ske-če na temo železnice in na koncu tudi ples. Za konec sta zbora Spev in Planika program zaključila s skupnima pesmima Hebrejski Sužnji in Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje. Poslušalci so bili nad programom in izvedbo zelo zadovoljni, veseli, njihovih pohval in občutkov žal ne znam opisati.
Vesela sem, da v tako mali krajevni
že imajo kilometrino. Gostili smo tudi tri zbore, in sicer so se predstavili domači pevci Moškega pevskega zbora in Fantje z vseh hribov, ki so se prvič zbrali prav za to prireditev. Iz Šentlenarta so k nam prišli v goste Ljudski pevci Šentlenartča-ni in nam vsem pokazali, kako se je in se še poje pri njih. Prireditev je povezovala in vodila Darja Horjak, ki večino nastopajočih že kar dobro pozna. Sam dogodek pa je popestrila tudi izvirna razstava maket pomembnih jurkloštrskih objektov ljubiteljskega izdelovalca Gabrijela -Jelka Nemca.
Hvala vsem, ki ste sodelovali na prireditvi in si jo ogledali. Se vidimo naslednje leto, po možnosti še v večjem številu, na 9. srečanju.
Kožuhanje Pri Bevc_
Sredi septembra je dozorela koruza in Bevčevi so se zopet potrudili in jo veliko nalomili, tako da smo imeli kaj kožu-hati. V večernih urah se nas je kar nekaj
skupnosti kot je Zidani Most, znamo stopiti skupaj, saj pregovor »v slogi je moč« za nas res drži.
Rada bi se zahvalila vsem prijateljem iz Zrenjanina, vsem Spev-ovcem vključno z zborovodkinjo Jasno Kapun in predsednico Damjano Ključevšek, kulturnikom pod vodstvom Alenke Zorec, mladinski skupini za izvedbo skečev in plesa. Posebna zahvala pa gre »naši« Jolandi Gobec, ki nas je popeljala in tudi predstavila kraje, njihovo kulturo v Srbiji.
Za konec pa naj še omenim naša dva šoferja Boštjana in Andreja in se jima javno zahvalim.
Anita Jazbec
zbralo in pogled na velik kup koruze, ki je čakala na pridne roke, nas je kar malo prestrašil. A šlo je kot namazano in kup se je vztrajno in dokaj hitro manjšal ob pogovoru, zbadanju in smehu. Res pa je tudi, da nas ni prav nič zeblo v roke, saj je bila temperatura za ta letni čas nenavadno visoka. Gospodarica je poskrbela za malico, gospodar za pijačo in tako delo res ni bilo pretežko. Vmes pa smo se veselili drobnih presenečenj, ki so bila skrita med koruzo. Še muzikant, ki se nam je pridružil, ni imel časa raztegniti meha, saj je bil bolj potreben pri vezačih, je pa zato lahko ves čas raztegoval jezik, saj je imel veliko povedati. Kljub temu smo bili vsi veseli, ko je bilo delo opravljeno in nas je čakal pravi likof, ki se je raztegnil v zgodnje jutranje ure.
V imenu KD se Bevčevim zahvaljujem, da nas vsako leto tako prijazno sprejmejo in gostijo.
KD Jurklošter, Magdalena Stopinšek
kultura
nju na zaključnem dnevu te prireditve z gotovostjo trdimo, da Vrbovčani častijo dobro domačo hrano. Zbrana društva od blizu in daleč so se pomerila v različnih kulinaričnih disciplinah, kot so kuhanje v kotlu, pečenje perutnine, priprava zavitka iz buč in priprava tradicionalnega trihodnega menija (juha, glavna jed in sladica). Vse je potekalo pod budnim očesom stroge komisije, ki ji je poveljeval vrhunski chef in kuharski akademik Branko Ognjenovič.
Popoldne, ko je potekala slovesna podelitev priznanj najboljšim med najboljšimi, je za glasbeno-plesno popestritev prireditve poskrbela naša vaška godba. Nagrajene gospodinje so bile tako navdušene nad gosti iz Slovenije, da so na podelitvi nagrad zaplesale.
Vsem, ki se navdušujete nad dobro domačo hrano in radi kuhate, toplo priporočam, da prireditev tudi sami kdaj obiščete. Ob ogledu in degustaciji na lično urejenih stojnicah boste spoznali, da veliko večino
jedi pripravljamo in poznamo tudi v naših krajih. Mogoče pod drugim imenom, ampak v isti paleti okusov. Za vse sladkosnede še podatek, da so med sladicami zmagali »Zagorski štruklji«, ki so jih pripravile članice društva upokojencev Vrbovec.
Za zaključek pa še en lep pozdrav, ki ga vsem godbenikom in prijateljem v Laško pošiljajo člani pihalnega orkestra in ma-žoretk iz Vrbovca. Bili so odlični gostitelji, za kar jim še enkrat prav lepa hvala.
Stanka Jošt
DEVETIČ PO POTEH LJUDSKEGA GODCA VRHOVSKEGA ANZEKA
Pokojni novinar in publicist Jure Kra-šovec, doma iz Marija Gradca pri Laškem, je bil tisti, ki je o ljudskem godcu Ivanu Ulagi, po domače Vrhovskem An-zeku, napisal knjigo. Že deveto leto pa spomin na tega priljubljenega ljudskega godca in kapelnika godbe na pihala iz Svetine, kraja, ki prvi vikend v septembru praznuje svoj krajevni praznik, ohranjamo v Laškem. In to na prav poseben način. Letos smo namreč že deveto leto zapored pri Etno odboru Jureta Krašovca Možnar skupaj s soorganizatorji pripravili pohod »Po Anzekovih poteh«, ki se ga je letos, kljub izrazito slabi vremenski napovedi, udeležil 101 pohodnik. Mimogrede, nič kaj prijazno vreme ni bilo niti lani, ko se je pohoda udeležilo natanko sto ljudi.
Pohod, ki so ga na startu pospremili godbeniki Vaške godbe KD Vrh, je posvečen ljudskemu godcu, ki je igral na klarinet z značilnim zvokom, bil pa je tudi dolgoletni kapelnik »svetnske« godbe, pa tudi član laške godbe na pihala, soustanovitelj Pihalnega orkestra štorskih že-lezarjev ter Pihalnega orkestra Šentjur.
Pohodniki se že nekaj let odpravimo peš po poti, ki jo je dvakrat tedensko, ko je odhajal na vaje k laški godbi, premagoval tudi Anzek, pred njim pa že tudi njegov oče in dedek, z njim pa tudi hčerka in sin. In to ob vsakem vremenu, torej ne glede na to, ali je deževalo, snežilo ali sijalo sonce. Zato menimo, da je prav, če tudi mi gremo na ta pohod ob vsakem vremenu. Pot, ki je od Laškega do Svetine dolga 12 kilometrov, pohodniki premagamo v štirih do petih urah, odvisno od tega, kako dolgo se zadržimo na posameznih postajah. Najprej se vedno ustavimo na domačiji Sikovškovih na Ojstrem, kjer je doma gospodinja Terezija, ki je nečakinja ljudskega godca. Prav pri njih se je tudi porodila ideja, da bi njemu v spomin vsako leto organizirali pohod. Zatem se ustavimo tudi pri Vrbovškovih na Reki, kjer je doma glasbena družina »Štiglno-vih«, ki so povezani z godbo tako v Laškem kot tudi na Svetini, pa pri Slapša-kovih oziroma Klepejevih v Kanjucah, kjer je bila doma snaha Ivana Ulage, nato pa nas pot vodi še do Pesjakovih na Velikem Vrhu, malce pred Svetino, kjer se je Anzek rodil. Povsod so nas lepo sprejeli, tudi pogostili in ponekod poskrbeli še za glasbeno razvedrilo. Tako jih je pri Sikovškovih pričakal harmonikar Janko Planinšek, pri Vrbovškovih pa »Štiglnova godba«. Na Svetini smo najprej obiskali
njegov grob in se nato ob dobrodošlici vseh godb skupaj z njimi udeležili spominske maše v romarski cerkvi Marije Snežne, ki jo je daroval naš lanski novo-mašnik, kaplan Ivan Hrastnik ob soma-ševanju župnijskega upravitelja dr. Vinka Kraljiča. Sledilo je veselo druženje godb, s katerimi je bil Anzek tesno povezan. Že tretje leto zapored so pohod domačini sklenili še s praznovanjem njihovega praznika in zato pripravili družabne igre, državno tekmovanje v vleki vrvi in veselo druženje. Pohodnike so kot soor-ganizatorji pozdravili oba župana - laški Franc Zdolšek in štorski Miran Jurkošek ter predsednica KS Svetina Andreja Vi-dec. Pri Etno odboru Možnar smo veseli, da so se nam v zadnjih letih kot soorganizatorji poleg že omenjenih pridružili še iz Kulturnih društev Laška pihalna godba in Pihalna godba Svetina, Krajevna skupnost Laško, Klub ljubiteljev laškega piva, STIK Laško in JSKD Območna izpostava Laško. Pivovarni Laško se iskreno zahvaljujemo za napitke, prav tako podjetju Feroda Celje in vsem, ki ste pripomogli k uspešni izvedbi. Pri Etno odboru in KS Svetina pa že razmišljajo o vsebini jubilejnega, desetega pohoda po Anzekovih poteh in praznovanja, ki bo prihodnje leto.
Vlado in Mojca Marot
25
LIKOVNO DRUŠTVO LAŠKO
SREČA
Sreča izvira iz skupnega delovanja. Sreča je duševni mir, ki žari ponotranjeno. Je moč, ki nagovarja z nasmehom in naredi svet meden z zamolklim brenčanjem čebele.
V sreči začutimo, kako je lahko
življenje svetlo in dragoceno. Ko zagori ljubezen, se žarek sreča z njeno družbo, ji poboža roko in jo opogumi. Sreča je mehka perjanica za mirno spanje.
Sladki dosežki na »Sladki Istri«_
Da, vsi verjamemo, da je v slogi moč, da je sreča v skupnem delovanju. Udeležba likovnih ustvarjalcev na Sladki Istri je vsem prinesla kanček tiste sreče, ki jo dosežeš po dobro opra-
vljenem delu. Dobra družba, lepo sončno vreme, čeprav je na našem koncu še deževalo, vse skupaj je vplivalo na razpoloženje in nastala so res lepa dela. Na festivalu Sladka Istra se vsako leto nabere čez 100 likovnih ustvarjalcev - domačih in tujih. Zato smo bili zvečer toliko bolj ponosni, da sta z »našega avtobusa« dosegla dva člana prvo mesto, eden pa drugo mesto. Najraje bi zavriskali: Juhu, slikarji so tu! To pomeni, da sledimo tudi trendom. Čestitamo zmagovalcem!
Tematska regijska razstava 2015 JSKD Ljubljana_
Tudi mesec oktober se je za naše društvo uspešno začel, saj so se dela treh naših članic na temo »Kvadrat in krog, Kocka in kvader« uvrstila na regijsko likovno razstavo, ki je potekala v Preboldu. Čestitamo!
NAŠIH 10 BARVITIH LET_
Oranžno pa smo obarvali naš dogodek v Kulturnem centru Laško z naslovom »NAŠIH 10 BARVITIH LET«. Doživeli smo nepozaben večer ob nastopu Vaške godbe Vrh nad Laškim, pevcev MoPZ Svoboda iz Hrastnika, Vodomk, plesalk GŠ Laško-Radeče, KD Anton Tanc z Marija Gradca, klape Gambrinus, rock skupine Marvin in Pevske skupine Šentlenartčani. Toliko prijetnih zvokov,
gibov in barv se je prepletalo skozi program, ki ga je sproščeno in profesionalno vodila Marijana Kolenko. S skromno pozornostjo pa smo se našim dolgoletnim donatorjem tudi zahvalili. Potrebno je bilo ohladiti ogreto ozračje, za katerega je skrbel Franci Pfeifer. Obložene mize pa so bile prispevek Žita Maribor, KZ Laško, Gostinstva Hochkraut in Bezgovšek ter Jelke Pleško. Da nam bo naša obletnica ostala v spominu gre vsa zahvala društvu ŠMOCL - Juretu Šuhlu, Borisu Vrabcu, Maji in Zdravku Beleju.
Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu udeležili našega dogodka, na katerem
smo skupaj vstopili v svet umetniških doživetij.
Foto: Boris Vrabec
26
literarni kotiček
DEKLE NA VRTU
Tam za rožami na vrtu skriva se en lepi cvet, namenjen mojemu je srcu, pred mrakom moram ga ujet.
Tu se skriva eno dekle, od rož'ce nič ne loči se, pravo tudi je naključje, Marjetica ima ime.
Dekle, nekaj bi te prosil, ko nabiraš šopek rož, ljubezen bi ti rad obljubil, če mi cvetko dala boš.
Vem, da bodeš to storila, v daljavi slišal sem tvoj glas, to so bile srčne slutnje, zato sem prišel te iskat.
Stanko Gotar
MOJI HAIKUJI
Tele vrstice
so le trenutek, ki se
duši izvije.
Vsak haiku si dvakrat preberi, takrat začutiš bistvo.
Pesnik ali vrtnar? Prvi od »druzga« bolje razume drevo!
Od bistrega očesa bolje vidi bistvo pesniška duša.
Objema se nasprotje sreče in žalosti. Začuden človek.
Sedim in pišem. a Hvaležna sem, ker mi je
-Si
Var pisati dano ...
POSUSENO DREVO
Drevo posušeno ob vrtu stoji, nič več ni zeleno, pošle so moči. Četudi je suho, se čustvom ne vda, občuti vsakogar, ki dotika se ga.
Namesto zelenja ga ptički krase, ob pesmi žgolenja ga spet ožive. V duplu je gnezdo namesto srca, tu zarod je ptičkov, mu pesem čeblja.
Drevo posušeno, že zdaj ga skrbi, ko prišel bo čas, ko ga več ni. Vsako je leto sadje dajalo, nerado pa zdaj bi v peči končalo.
Stanko Gotar
NAIVAIDE LJUDI
Kdor zgodaj vstaja, si dušo napaja, ko jutranja zarja lepote razdaja. Že ptički žgolijo po drevju lepo, cvetlice imajo srebrno roso.
Če rano vstaneš in pozno greš spat, ujameš in vidiš lepote v mrak. Ko sonce vzhaja in gre za goro, prihaja že lunca, ki svetila bo.
Kdor pozno vstaja in zgodaj gre spat, zamuja vse tisto, kar drug ima rad. Ljubezen pa veže vse vrste ljudi, ni važno, kdaj vstaneš in kdaj se zaspi.
Kolikor ljudi, toliko navad, blo slišati je, ko bil sem še mlad. Pa vendar vse to še danes drži, kolikor navad, toliko ljudi.
Stanko Gotar
ZDOMCI V LAŠKEM
9. avgusta se je na pobudo Mihaela Medveda, ki izhaja iz Lahomnega pri Laškem in živi v Sindelfingnu že vrsto let, v Laškem zbralo približno 180 zdomcev.
Vsako leto se zberejo v drugem kraju in za letošnje srečanje so si izbrali naše lepo mestece Laško. Udeležili so se svete maše v cerkvi sv. Martina, ogledali so si Pivovarno Laško.
Prijetno druženje pa so zaključili na turistični kmetiji Salobir v Trobnem Dolu.
DOMAIOAI GRUDA
Mlad bil si še takrat,
ko neka sila te je vlekla
v tuji svet bogat.
Takrat želel si si tujega sveta,
verjel si, da tujina samo lepe stvari ima.
Toda, ko okusiš ta tuji svet,
takrat domača gruda nazaj
te vleče spet.
Ko tam po tuji zemlji stopaš,
še korak drugače ti zveni,
ker to domača prst več ni.
Zato dobrodošli bratje, sestre, prijatelji
vsi,
naj danes vaš korak prijetno vam zveni, ko stopate po domači zemljici. Naj tekne hrana vam domača in kapljica slovenska za zdravje bo pijača.
Marija Janc
HARMONIJA
Vsi tipamo za lučjo v mnogih nesmislih vsakdana, upamo, da svet ni le globoka, prazna rana.
Prijazna beseda, globoka misel, topla želja, lepota narave ostajajo v teh trenutkih tudi prepotrebna hrana.
Objem dveh duš se - kakor olje
po okolici razlije,
nebo se zjasni,
solza sreče ti žalost izmije.
Stisniva si, prijatelj, dlani, zazriva si iskreno v oči in v sebi odkrijva harmonijo, ki je v svetu ni.
C.B.
C.B
27
zdravstvo
ZDHAVSiVEN! DOM LAŠKO
PREVENTIVNI DOGODKI ZA OBČANE LAŠKEGA V SEPTEMBRU
imk
2 GBMJB* X> ¿l».rWJA\
V septembru smo v Zdravstvenem domu Laško v okviru Zdravstveno vzgojnega centra pripravili in izvedli tri preventivne dogodke na terenu, v okviru Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni in SVIT-a, ki je državni preventivni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Tokrat je bilo namenjeno krajanom Laškega in Zidanega Mosta.
14. septembra so se na preizkus hoje podali krajani v Zidanem Mostu, v naselju Širje smo začrtali testno pot 2 km in 19 udeležencev je na podlagi hitre hoje pridobilo oceno telesne zmogljivosti, z namenskim gibanjem pa so naredili nekaj za svoje zdravje. Prvič smo se v ZD Laško podali izvajati preizkus hoje na teren krajevne skupnosti v želji približati ljudem našo preventivno dejavnost.
21. septembra smo izvajali vsesplošni preizkus hoje v parku Zdravilišča Laško.
Vsako leto ga izvajamo v tem času, da z njim obeležimo Svetovni dan brez avtomobila - 21. 9. Tokrat je bil izveden tudi v okviru Simbioze giba 2015, moto projekta je bil GIBANJE JE ŽIVLJENJE IN ŽIVLJENJE JE GIBANJE, katere aktivnosti so potekale od 21. do 27. 9. po Sloveniji. Namen projekta je bil ljudem omogočiti različne brezplačne gibalne aktivnosti in ZD Laško je krajanom Laškega namenil preizkus hoje na 2 km. Na preizkus hoje v Laškem je prišlo 15 udeležencev.
16. septembra smo pripravili informa-tivno-izobraževalni SVITOV dogodek v kraju Zidani Most, na igrišču pred OŠ Zidani Most. Zagodlo nam jo je vreme in pod streho so nas sprejeli v avli osnovne šole, kjer smo lahko dogodek izvedli do konca in omogočili ogled obiskovalcem. Zahvala velja učiteljici Mirici Štaut.
y// .'<tiduM ivrr
\HEL-
SVIT je državni preventivni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Na dogodku so imeli udeleženci priložnost sprehoditi se skozi napihljiv model debelega črevesa in otipati bolezenske spremembe na sluznici črevesa.
Strokovni sodelavci Svita so razložili o raku na debelem črevesu in danki, kako se v telesu razvije, kako vpliva na tveganje tega raka nezdrav življenjski slog, kaj je kolonoskopija, kako poteka presejalni program Svit.
Z ogledom modela debelega črevesa so obiskovalci pridobili koristne informacije o pravočasnem prepoznavanju morebitnih bolezenskih sprememb, povezanih z nastankom raka debelega črevesa ali danke. Za osnovnošolce podružnične OŠ Zidani Most je bil to zanimiv dogodek, tako kot tudi za starše, učitelje in ostale krajane.
Kot organizatorji preventivnih dogodkov si želimo, da bi jih bilo v občini Laško čim več in da bi bil obisk občanov večji.
Damjana Ključevšek
VABILO *
Vabimo vas na delavnico PREPOZNAVAJMO IN PREMAGAJMO DEPRESIJO.
Delavnica je namenjena vsem, ki se soočajo s problemom NEGATIVNIH MISLI, ČUSTVENE TESNOBE, DEPRESIJE ...
Vabimo vse, ki se v vsakdanjem življenju srečujejo s tem problemom ali bi radi pomagali svojim bližnjim.
Delavnica je tako odprta za vse, ki si želijo pomoči, kot tudi za njihove svojce, ki lahko nudijo oporo in pozitivno energijo.
Delavnica traja 4 tedne, srečujemo se enkrat tedensko.
Na delavnicah se seznanimo z:
-	vzroki in simptomi depresije,
-	z zdravljenjem depresije,
-	premagovanjem depresije.
Delavnica se bo odvijala v prostorih ZDRAVSTVENEGA DOMA LAŠKO (kletni prostori - predavalnica), s pričetkom 21. 10. 2015 ob 15. uri.
Kljub stereotipom te bolezni vas vabimo, da premagate predsodke in se udeležite delavnice.
TOMISLAVA KORDIŠ, mag.man. in vzg.vzdr.
28
DOBER ODZIV PREBIVALCEV LAŠKEGA NA PSIHOLOŠKO SVETOVALNICO
V pritličju občinske stavbe Občine Laško od aprila letos enkrat tedensko deluje Psihološka svetovalnica Posvet - Tu smo zate. Svetovalnico v Laškem je do sedaj obiskalo že okoli dvajset posameznikov, ki so s storitvijo zadovoljni. Delovni čas svetovalnice je ob četrtkih, od 15. do 18. ure ali od 16. do 19. ure. Zainteresirani občani naj se za obisk svetovalnice vnaprej dogovorijo. Naročijo se lahko po telefonu 031 778 772, vsak delovni dan, od 8. do 15. ure, ali po e-pošti svetovalni-ca@nijz.si. Za svetovanje ne potrebujejo napotnice. Svetovalne storitve so do aprila 2016 brezplačne.
Individualni pogovor s strokovnjakom - svetovalcem traja približno 45 minut in je lahko v pomoč pri razreševanju najrazličnejših težav in zapletov v medosebnih odnosih. V svetovalnici so dobrodošli posamezniki, pari in
zdravstvo/sociala in humanitarna dejavnost
tudi družine. Lahko jo obiščejo večkrat. Svetovalnica je namenjena odraslim v psihični stiski, ki imajo težave v vsakdanjem življenju in jih sami ne zmorejo oziroma ne zanjo razrešiti. Visoko usposobljene svetovalke, psihologinje in psihoterapevtke osebi v stiski nudijo razumevanje, razbremenitev in podporo v reševanju situacije.
Občani Laškega in okolice lahko obi-
ščejo svetovalnico, ko so v stiski zaradi:
•	študija, službe ali upokojitve,
•	težav v partnerskem odnosu,
•	odnosov v družini,
•	težavah z vzgojo,
•	občutka izgorelosti, osamljenosti, brezvoljnosti,
•	razmišljanja, da življenje nima več smisla,
•	izgube bližnje osebe,
• pomembnih življenjskih odločitev.
Svetovalnica deluje pod okriljem projekta MOČ (Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom), ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Projekt je financiran iz virov programa Norveškega finančnega mehanizma 2009 - 2014.
Nuša Konec Juričič, dr. med., strokovna vodja svetovalnic Celje in Laško
OBMOČNO ZDRUZENJE RDEČEGA KRIZA LAŠKO
V oktobru in novembru bomo zelo dejavni_
Območno združenje Rdečega križa Laško in večina krajevnih organizacij Rdečega križa laške in radeške občine pripravljamo v naslednjih dneh in tednih vrsto različnih dogodkov in dejavnosti za svoje člane in tudi ostale krajane.
Po krajevnih organizacijah RK bomo za njihove upravičence v naslednjih dneh pričeli z razdeljevanjem prehranskih paketov in praška, testenin in jabolk Mi-rosan. Pomoč bomo tokrat razdelili 225 družinam in posameznikom. Pred nami je realizacija prvega projekta Drobtinica in »Zavržene hrane«, z našimi prostovoljci pa opravljamo tudi dežurstvo v Nastanitvenem centru Celje za migrante. Pripravljamo se na krvodajalsko akcijo v Rimskih Toplicah, na Transfuzijskem centru Celje pa bomo usklajevali plan krvodajalskih akcij za leto 2016. Vsaka prva sreda v mesecu je od 16. do 17. ure na našem sedežu namenjena času za klepet s prostovoljci, člani organov in delovnih teles Območnega združenja RK in odborov KORK o problematiki, uspehih in načrtih za še uspešnejše snovanje našega dela. Sicer pa se v tem času prijavljamo še na različne razpise, vseskozi izvajamo tečaje iz prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil in še marsikaj.
Še pred izidom številke Laškega biltena je kar krajevnih organizacij RK pripravilo srečanja svojih krajanov in članov. 18. oktobra se bo tovrstno srečanje odvilo v Jurkloštru, 24. oktobra na Vrhu, 15. novembra srečanje pripravljajo v Laškem, s srečanji pa zaključuje Krajevna
organizacija Rdečega križa Sedraž. Lotevamo se tudi prenove skladišča z oblačili, še naprej pa bomo obiskovali tudi naše slavljence.
Nič drugače pa ne bo potem v decembru, ki pa je tako ali tako vsako leto poln različnih dejavnosti, od razdeljevanja koledarjev, paketov pozornosti, obiskov varovancev v domovih, treh krvodajalskih akcij, pa prireditve »Laško združuje dobre želje« in še čim. Vsi ste ob vsem prisrčno vabljeni, da se nam pridružite.
O Drobtinici in zavrženi hrani v soboto, 17. oktobra
Na svetovni dan hrane (16. oktober) in svetovni dan lakote (17. oktober) posebno pozornost s projektom Drobtinica posvečamo osnovnošolskim otrokom iz socialno šibkejših okolij. V Sloveniji bo to že 15. enodnevna kampanja, s katero dopolnjujemo programe socialne pomoči otrokom iz šibkejših okolij in hkrati ozaveščamo slovensko javnost na vse bolj pereče probleme nezadostne in/ali nepravilne prehrane naših najmlajših - osnovnošolcev ter spodbujamo čut za solidarnost s tistimi, ki so se znašli v stiski.
K omenjenemu evropskemu projektu smo letos prvič pristopili tudi pri Območnem združenju Rdečega križa Laško-Radeče. Na našem področju bomo skupaj s Krajevnimi organizacijami Rdečega križa Laško, Radeče in Rimske Toplice ter krožki Rdečega križa na osnovnih šolah Laškega, Radeč in Rimskih Toplic na treh stojnicah v Laškem in Rimskih Toplicah pri
TUŠ Marketu v soboto, 17. oktobra, od 9. do 12. ure zbirali prispevke za tople obroke učencev vseh treh osnovnih šol na način, da bomo donirani kruh in druge pekovske izdelke menjali za vaše prostovoljne prispevke. Zastavili smo si cilj, da zberemo prispevke za 500 toplih obrokov. Če nam bo z vašo pomočjo uspelo zbrati še kaj več, bomo lahko srečni in veseli.
Na področju, ki ga pokriva Območno združenje Rdečega križa Laško, sta se humanitarni akciji Drobtinica pridružili tudi Komunala Laško in Komunala Radeče, ki delujeta pod okriljem Zbornice komunalnega gospodarstva v okviru pobude Skupaj za boljšo družbo, akcijo pa podpirata tudi Občini Laško in Radeče.
Ker je Drobtinica namenjena zbiranju sredstev za tople obroke čim večjemu številu otrok iz socialno šibkejših okolij, želimo s pobudo hkrati opozoriti naše občane na problematiko zavržene hrane ter jih spodbuditi k odgovornejši ter trajnostno naravnani potrošnji.
Po statističnih podatkih v Sloveniji vsak prebivalec letno zavrže 86 kg hrane. To je povprečna količina živil na prebivalca, ki zaradi preveč pridelane, nakupljene ali skuhane hrane, pristane v zabojnikih za odpadke, na kompostu in celo v kanalizaciji.
Komunala Laško in Komunala Radeče bosta vso hrano, ki bo namenjena predstavitvi problematike zavržene hrane predala Območnemu združenju Rdečega križa Laško, ki bo poskrbel, da bo tudi na tak način do toplega obroka prišlo čimveč otrok.
Vaš prispevek k Drobtinici pa boste lahko tudi letos namenili preko SMS sporočil.
Zaradi vsega omenjenega ste prisrčno vabljeni, da se nam v soboto, 17. oktobra, pridružite na naših stojnicah in pripomorete k uspehu akcije.
Vlado Marot in Tomaž Novak
29
zdravstvo/sociala in humanitarna dejavnost
V decembru še tri krvodajalske akcije v Thermani_
Zadnje tri krvodajalske akcije v letošnjem letu bodo ob četrtkih, in sicer 3., 10. in 17. decembra v Thermani - v Srebrni dvorani Zdravilišča Laško. Vse akcije bodo potekale za potrebe bolnih v bolnišnici Celje.
Tudi na zadnjih treh akcijah pričakujemo lepo število naših zdravih občanov in krvodajalcev med 18. in 65. letom. Krvodajalcem svetujemo, da pred prihodom nekaj malega in nemastnega zajtrkujejo in popijejo veliko zdravju prijazne tekočine. S sabo ne pozabite prinesti tudi osebni dokument.
Vlado Marot
KRIŽEM IN POČEZ PO KRAJEVNIH ORGANIZACIJAH RK Rečica
V maju smo imeli zbor članov, ki se ga je udeležilo 51 naših članov. Za uvod se nam je predstavila mlajša folklorna skupina Lipe Rečica s plesi in igro. Njihova mentorica je Erika Krašek. Na zboru smo predlagali in potrdili novo članico odbora Suzano Levičar, ki je nadomestila Barbaro Trbovc. Za njeno dosedanje delo se ji najlepše zahvaljujemo. Potrjen je bil tudi predlog RK Slovenije, da po novem članarina znaša 5 EUR. Ugotovili smo, da smo bili uspešni in obljubili, da se bomo po naših močeh trudili tudi v prihodnje. Po končanem uradnem delu zbora je sledilo predavanje mag. man. in vzg. v zdravstvu Tomislave Kordiš, ki nas je s strokovno zanimivim predavanjem »DEJAVNIKI TVEGANJA ZA BOLEZNI SRCA IN OŽILJA« zadolžila, da moramo tudi sami prispevati k našemu zdravju tako, da se izogibamo razvadam, ki slabo vplivajo na zdravje.
Junija smo krajanom, ki se s težavo preživljajo, pomagali z živilskimi paketi. Predlagali smo štiri otroke za letovanje na Debelem Rtiču. Letovali so v avgustu, ko je pri nas potekala tudi krvodajalska akcija. Bila je zelo uspešna, udeležilo se jo je 65 krvodajalcev. V okviru dobrodelnega koncerta RK Slovenije v Cankarjevem domu smo pridobili sredstva za pomoč pri nabavi šolskih potrebščin za tri učence. En del prispeva OZRK Laško, del pa naša organizacija, poleg tega smo iz naših sredstev v ta namen pomagali še trem družinam.
Postaja RK Rečica, kjer merimo krvni tlak, sladkor in holesterol v krvi ter dajemo tudi druge informacije o naši organizaciji, je še vedno vsak prvi ponedeljek v mesecu, od 8. do 9. ure.
Marija Šmauc
30
Šentrupert_
V Odboru RK Šentrupert smo drugo soboto v septembru pripravili že 37. ekskurzijo. Na pobudo članice odbora Mirice Zeme smo se odločili, da tokrat obiščemo Obsotelje in Kozjansko. Pot nas je vodila do romarskega svetišča v Zagorju, kamor so sicer peš pogosto poromali tudi naši predniki in še nekateri udeleženci ekskurzije. Poleg romarske svete maše smo si ogledali kraj Kozje in tamkajšnje znamenitosti, se ustavili v Veračah pri Virštanju na degustaciji grozdnih izdelkov, si ogledali lepo urejen in velik grad Podsreda in ekskurzijo zaključili na Vino-toču Gruska na Vrenski gorci pri prijetni družini Mramor s popoldanskim bogatim kosilom.
Laško
Za prvo ekskurzijo smo se odločili tudi pri Krajevni organizaciji Rdečega križa Laško. Zadnji petek v septembru se nas je 130 članov, ki smo izrazili željo po ekskurziji, podalo na pot. Odločili smo se, da mora le ta biti prvič še posebej bogata, zato smo izbrali Slovensko Primorje. Z njo smo prečesali celoten del 40 km dolge slovenske obale od Muzeja solinarstva pri mejnem prehodu Dragonja do Debelega rtiča, kjer v bližini poteka državna meja z Italijo. Spoznali smo bogato zapuščino solinarjev, se z ladjico popeljali od Portoroža do Izole. Na poti proti Debelemu rtiču nas je v Ankaranu pozdravila Marija Jereb iz Območnega združenja RK Koper in članica Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije, nato pa smo se s kosilom in ogledom do odhoda zadržali v našem Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa na Debelem rtiču. Dolgčas nam ni bilo tudi na sami poti, saj smo imeli s sabo imenitnega družabnika s harmoniko Zlatka Terška. Ker seznam za obveščanje o ekskurziji še vedno dopolnjujemo, se lahko vsak član še vedno odloči, da ga dopišemo na seznam. Samo pokličite nas!
zdravstvo/sociala in humanitarna dejavnost
OBISKI NAŠIH JUBILANTOV
V tem obdobju so svoj 90. rojstni dan praznovali: Milan Kovač iz Debra, Zora Pavlič iz Lokavca, Janez Ulaga iz Slivnega, Angela Ulaga iz Žigona in Emilija Mlakar iz Debra.
Po dogovoru z domačimi smo obiskali Milana Kovača, Janeza Ulago in Emilijo Mlakar.
Milan Kovač_
Prve dni avgusta smo se zbrali sredi vasi Debro, kjer smo v družbi dobrih sosedov in domačih počastili 90-letni jubilej Milana Kovača. Vsi smo bili veseli, ker smo lahko občudovali vedrega in razpoloženega slavljenca Milana, ki dobro skriva svoja leta. Izvedeli smo, da se je rodil na Reki pri Laškem, v družini 7 otrok. Časi niso bili ravno rožnati, zato je kot mlad fantič šel služiti kar nekaj gospodarjem. Izučil se je za mesarja, kasneje pa je se je izučil še za visoko kvalificiranega električarja in delo opravljal pri ELES-u, prej na Fali. Z ženo Miciko sta poročena že 64 let in vesela, ker imata sina Vojka in snaho Jožico, pa čeprav živita malce stran od njiju. Zaenkrat še zmoreta postoriti veliko sama, Milana »gor drži«, kakor sam pravi, kar 15 tablet na dan. Pove še, da je bil vedno rad v dobri družbi, zato je vesel, ker ima krasne sosede, ki si vsak dan vzamejo trenutek časa zase in skupaj »kofetkajo«.
Marjanca pove: »Da ste čili in zdravi ter pravi ste korenjak, za to poskrbele so pridne roke in dobro srce. To vaša »žlahta« pa tud' soseska lahko pove«.
Pri slavljencu Milanu se je zbrala lepa druščina vseh, ki so mu prišli voščiti.
Janez Ulaga_
Nič drugače, veselo in glasno pa ni bilo pri Ulagatovem Janezu, oz. Anzatu na Slivnem, kjer se je prav tako ob vročem popoldnevu zbralo ljudi od blizu in daleč, kakor za kakšno svatbo.
Poleg nas so bili ob njem zbrani vsi sosedje, ki ga imajo radi, ga cenijo in spoštujejo in o njem vedo povedati same lepe besede, pa tudi številni sorodniki. »Ofirati« so mu prišli Ulagatovi pevci, igrala sta mu sorodnica Marica in Jože Kukovič, zaigrati pa jima je prišlo tudi nekaj članov harmonikarskega orkestra iz Rečice, v katerem igra tudi njegov vnuk. Anzata poznajo celo življenje kot skromnega, dobrosrčnega in pridnega človeka.
Janez se je rodil v Mulenci pri Primož kot drugi od štirih otrok, dva od njih sta žal že pokojna. Veliko lepih misli, ki jih je obogatila s priročnimi darilci, je v verze skovala njegova nečakinja Marjanca in nam skozi pripoved življenja strica Anzata povedala, kako se dočaka 90 let. V zaključnem delu pripovedi
Pri Janezu Ulaga na Slivnem je bilo veselo kot že dolgo ne.
Emilija Mlakar_
Ob robu gozda, visoko proti zaselku Ladna, kraljuje prijetna in zgovorna gospa Milka. Dom obdaja z ene strani gozd, z druge pa sadno drevje in orehi, iz katerih za praznike še vedno rada speče potico. Rodila se je na Velikem vrhu pri Litiji. Ko ji je bilo pol leta, je njen oče, doma iz Lažiš nad Rimskimi Toplicami, prevzel rodno domačijo pri Ciglerju, kjer je Milka potem preživljala otroštvo in bila prva od šestih otrok. Mož Viktor je bil strojevodja in je vseskozi »šparal« denar za hišo v Debru, kamor so se potem 1975 preselili. V zakonu sta se jima rodila sinova Viki in Drago. Rada je delala ročna dela, šivala in pletla. Še lansko zimo je naredila preko 30 parov čudovitih nogavic. Dolgčas ji ni, saj si ogleda kakšno TV oddajo, če ne, pa v roke vzame harmoniko in si zaigra.
Pred hišo slavljenke Emilije Mlakar
Družbo pa ji delajo tudi vnuk, vnukinji in sedaj že tudi prav-nuki. Pravi, da ji dela nikoli ne zmanjka in hudomušno doda, da cel dopoldan pospravlja, popoldan pa išče, kam je kaj dala.
Vlado Marot
31
Center za socialno delo LAŠKO
KOTIČEK za STARŠE
Dragi starši,
že kar nekaj časa se ukvarjam z mislijo, kako priti do vaše aktivnosti. Kaj s tem mislim? Od l. 2006 deluje Skupina za starše, ki je namenjena vsem nam staršem, ne tistim s 'problemi', ampak nam, ki se z različnimi izkušnjami soočamo z odraščanjem naših otrok. Tako sem prišla do zamisli, da vam olajšam pot do nas s pisanjem, da morda začutite, kaj počnemo, kako razmišljamo, kako se pogovarjamo, kako smo jezni, veseli in žalostni, kako nam uspe in kako tudi ne ...
Ko se zakoncema rodi otrok in postaneta starša, se njuno življenje obrne za 360° in otrok postane središče vesolja. Polni prečudovitih čustev hodimo po poti starševstva in se soočamo s prvimi strahovi - ali bomo to drobcene bitje pre-hladili, če bo premalo ali preveč oblečeno, ali bomo 'tetam' na sprehodu dovolili ščipanje v lička, saj lahko prinesejo kak virus, a je normalno, da ne spi tako kot pravi knjiga ... Če vse poteka po knjigi, smo neizmerno srečni! Ampak, kdo sem jaz in kaj je moja vloga? To vprašanje si verjetno zastavimo šele, ko imamo za sabo maraton neprespanih noči, ko začutimo, da se nas je to malo nebogljeno bitjece povsem polastilo in imamo občutek, da nam primanjkuje zraka, predvsem pa se to vprašanje pojavi takrat, ko že malo odrastejo in vzgojne metode nimajo več pravega učinka.
Dr. Gostečnik v knjigi Srečal sem svojo družino I opredeli vloge družinskega sistema:
• Mati je srce družine. Je tista, ki brezpogojno ljubi in vedno ostane mati; karkoli otrok naredi v svojem življenju, ne glede na to, kako jo prizadene ali rani, mati vedno ostaja tista, ki otroka sprejema in mu odpušča. Mati ljubi tudi tedaj, ko jo otrok zapusti, ko odide, in tudi tedaj, ko jo izda, zataji ali prevara. Od matere se naučimo, kaj je ljubezen, kaj nežnost, naklonjenost in kaj zares pomeni biti ljubljen in sprejet. Že v času nosečnosti se med otrokom in materjo splete vez in je velikokrat tako močna, da mati takoj ve, kaj se je v otrokovem življenju dogodilo ali spremenilo. To bo razbrala iz
otrokovih oči, gibov, načina govorjenj, tudi če se bo otrok trudil, da bi to prikril.
•	Oče je steber družine. Prestavlja varnost za celotno družino, saj je on tisti, ki s svojo moškostjo prinaša stabilnost. Njegova stabilnost je pomembna, ko se v družini naseli nemir ali vznemirjenost. Je tisti, ki posreduje mir in smelost, tisti, ki zmore dati otrokom občutek, da so sposobni, s tem, da veruje vanje, ko jim zaupa in odpira okno v svet. Njegovo zaupanje gradita samozavest, daje jim občutek pomembnosti ter občutek, da se bodo zmogli soočiti s svetom, v katerega odhajajo. Oče je torej tisti, ki otroku razširi obzorje, ga uvede v svet zunaj družine ter mu s svojim zaupanjem in vero vanj omogoči, da v ta svet odide in tam tudi uspe. Če očeta ni, bodo otroci s strahom odhajali v svet, dvomili bodo vase, manjkala jim bo samozavest in občutek pomembnosti.
Ja, mama je v prvem letu starosti hotel A kategorije. Otrok pri njej dobi vse - hrano, potešitev, spanje, igro, ljubezen, varnost - »vse, kar potrebuje« in zato je prva separacija (ločitev) tako težka. Očetje so v začetnem obdobju malo odrinjeni, vendar nadvse pomembni, saj razvojna obdobja s seboj prinašajo trmo, jezo, uporništvo, drugačnost, zato je pomembno, da sta starša pri pristopih enotna. V nekaterih trenutkih ugotoviš, da kljub poplavi knjig na temo vzgoje, še ni ustreznega 'recepta', ki bi resnično deloval. Sama sebe kdaj zalotim, ko imam po dosledno postavljeni meji našim trem najstnikom 'moralnega mačka' čeprav že naslednji dan ugotovim, da takšen način deluje. Verjetno smo vsi starši na podobnih preizkušnjah, predvsem pa v precepu s samim seboj, ali v nekih situacijah pri otroku 'vztrajati za vsako ceno'.
In kakšna je vloga starša:
•	nikoli ne odnehajmo iskati poti do otrokovega srca,
•	predelajmo vsako otrokovo stisko, ki jo izraža (tako besedno kot nebese-dno),
•	bodimo pozorni na njegovo vedenje in besedna sporočila,
•	če je otrok žaljiv, mu postavimo jasno mejo, kaj dovolimo in kaj ne, hkrati pa se vprašajmo, kaj nam želi s svojim vedenjem sporočiti? Morda je ta dan med vrstniki doživel kaj neprijetnega, morda se težko spoprijema z nekaterimi izkušnjami, morda je dobil slabo oceno, morda smo ga prezrli v njegovi resničnosti ... ,
•	vedno se še isti dan pogovorimo o težavi, konfliktu, ki je privrela na dan in na staršu je, da išče komunikacijo z otrokom,
•	nikoli ne grajajmo otrokove osebnosti, ampak njegova dejanja (ne »Nimam te rada, ker se grdo vedeš!«, ampak »Nimam rada, da se grdo vedeš!«),
•	nikoli se ne prepirajmo pred otrokom, kaj je zanj dobro in kaj ne, saj s tem odpiramo možnost izbire, da otrok išče ugodje.
Vse to in še več skušamo razjasniti skozi naša večerna srečanja, zato lepo vabljeni. Naj zaključim z mislijo Diane Loo-mans:
ČE BI LAHKO ŠE ENKRAT VZGAJALA SVOJEGA OTROKA, BI S PRSTOM RAJE BARVALA KOT ŽUGALA.
RAJE BI SODELOVALA KOT UKAZOVALA.
RAJE BI GLEDALA OTROKA KOT NA URO.
BILA BI BOLJ SKRBNA IN MANJ ZASKRBLJENA.
POGOSTEJE BI SE SPREHAJALA IN
SPUŠČALA ZMAJE.
IGRALA BI SE BOLJ ZARES IN MANJ
RESNO.
POGOSTEJE BI TEKALA PO TRAVNIKIH IN OPAZOVALA ZVEZDE. RAJE BI OBJEMALA KOT UKAZOVALA. ZGRADILA BI NAJPREJ SVOJO SAMOZAVEST IN ŠELE NATO HIŠO. BILA BI BOLJ TRDNA KOT TRDA. GOVORILA BI O MOČI LJUBEZNI IN NE O LJUBEZNI DO MOČI.
Polonca Teršek
32
sociala
TABOR ZA OTROKE
V letošnjem letu je CSD Laško drugič organiziral tabor za otroke, ki živijo v rej-niških družinah. Tabor je bil namenjen otrokom, starejšim od 10 let. Tabora se je udeležilo 11 otrok. Potekal je od ponedeljka, 29. 6., do srede, 1. 7. Tabor je potekal po vnaprej pripravljenem programu, ki je bil razdeljen na tri sklope. Prvi sklop je potekal v okviru pripravljenih delavnic na temo osebne rasti, vrednot, samospoštovanja in učenja socialnih veščin. Drugi sklop je bil namenjen igri, prostemu času in druženju. Tretji sklop pa skrbi zase in skupnemu sobivanju.
Namen tabora je predvsem ustvariti sproščeno vzdušje in varen prostor, v katerem imajo otroci priložnost vzpostaviti trdnejše medsebojne odnose ter ustvariti prijateljske vezi.
Cilji tabora so bili: strokovna in čustvena opora otrokom, učenje oz. pridobivanje novih socialnih veščin za življenje, doseganje večje samozavesti otrok, ki živijo v rejniških družinah, ustvarjanje ugodnih družinskih klim, v katere so vključeni otroci, razvijanje pozitivnih družinskih vrednot, razreševanje dilem in stisk, s katerimi se srečujejo otroci, ki živijo v rejniških družinah, druženje, ustvarjanje prijateljskih vezi in izmenjava medsebojnih izkušenj.
Tudi v letošnjem letu je tabor potekal v hišici na podeželju pri družini Platov-njak, kjer nas je ga. Cvetka razvajala z okusno hrano.
Otroci so bili ob prihodu malce zadržani, še posebej tisti, ki so se tabora udeležili prvič. Prvi dan smo namenili več časa spoznavanju drug drugega in okolja, v katerem smo se nahajali. Na uvodni delavnici smo udeleženci izdelali pravila,
za katera smo se dogovorili, da jih bomo spoštovali ves čas skupnega bivanja. Naš poseben izziv je bil tudi čas tabora preživeti brez mobilnega telefona in interneta. Druga delavnica je bila namenjena predstavitvi sebe in lastnih pozitivnih lastnosti. V poznem popoldanskem času nas je obiskal »skriti gost« gospod Ludvik Jevšenak, ki nam je razkrival skrivnosti vesolja. Večer smo preživeli ob skupnem druženju, ob družabnih igrah. Ob pantomimi pa smo se drug drugemu do solz nasmejali.
V tem vzdušju smo nadaljevali drugi dan tabora, ki je bil z dejavnostmi zelo zapolnjen. Zjutraj so otroci na prvi delavnici izdelali zastavo in himno tega tabora. Glede na to, da nas je zunaj razvajalo prijetno vroče poletno vreme, smo pripravili igre brez meja. Še posebej so otrokom prijale vodne igre. V drugem delu dneva nas je obiskala Petra Šuster iz Centa starejših - Hiše generacij, ki nam je razkrila, na kakšen način lahko tudi v vročih dneh pripravimo slastne slaščice. Skupaj smo pripravili nekaj sladic ter naslednji dan z njimi pogostili rejnike, seveda pa smo tudi sami morali poskusiti, kaj je nastalo pod našimi rokami. Večerni čas smo preživeli ob tabornem ognju in skupnem druženju ter sproščenem pogovoru. Zadnji dan smo se pripravljali na zaključek tabora. Otroci so samostojno pripravili predstavitev tabora za rejnike in rejnice ter ostale družinske člane, ki so bili povabljeni na zaključek tabora. Vse tri dni pa so otroci pridno in vestno skrbeli za red in čistočo hiše.
Dnevi na taboru so hitro minili. Otroci so bili nad taborom navdušeni in so izra-
zili pobudo, da se ponovno srečamo prihodnje leto, izpostavili pa so tudi želje in ideje za druženje v prihodnjem letu. Vsi udeleženi smo domov odšli obogateni z lepimi doživetji. Med otroci so se stkale tudi prijateljske vezi.
Ob tej priložnosti bi se želeli zahvaliti tistim, ki ste nam prisluhnili in omogočili, da tudi strokovni delavci otroke, ki živijo v rejniških družinah spoznamo in smo z njimi na drugačen način.
Zato gre iskrena zahvala Občini Laško, Pivovarni Laško, Podjetju Monting SK d. o. o. iz Rečice pri Laškem, družini Platovnjak in družbi Mercator d. d., ki ste naš projekt finančno podprli.
Hvala našima gostoma Ludviku Je-všenaku in Petri Šuster, ki sta popestrila naš program s svojimi veščinami in spretnostmi ter preživela del časa z nami, in
direktorici Centra za socialno delo Polonci Teršek, ki nas je v času tabora tudi obiskala in nas razveselila s sladoledom.
Velika zahvala pa gre tudi rejnikom in staršem, da ste nam zaupali otroke in nam omogočili čudovito izkušnjo. Upamo, da bomo tudi v prihodnje slišani in da bomo tudi v bodoče deležni podpore.
Karmen Koprivc Grajžl in Marjeta Ferlež, socialni delavki
POMOČ DRUŽINI NA DOMU SOCIALNA OSKRBA
Če se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne zmorete oskrbovati in negovati sami, želite pa živeti doma, lahko pokličete
Center za socialno delo Laško (Hiša generacij Laško)
na telefonsko številko
03/734 18 80 ali 041 415 021.
Obiskali vas bomo na domu in se dogovorili za oblike pomoči pri negi in gospodinjskih opravilih.
33
hiša generacij in upokojenci
Center za socialno delo Laško Center starejših Hiša generacij
Vas ob
10. OBLETNICI DELOVANJA
prijazno vabi v ponedeljek, 30. 11. 2015, ob 18. uri
na
OSREDNJO KULTURNO PRIREDITEV
v Kulturnem centru Laško, kjer smo za Vas pripravili bogat medgeneracijski program, ki odraža naše delo.
Od 16. ure dalje pa si lahko v Hiši generacij (Savinjsko nabrežje 6) ogledate razstavo:
SRČNOST JE NAŠE DRUGO IME.
Razstava bo na ogled do 4. 12. 2015.
PRAZNOVANJE MEDNARODNEGA DNE STAREJŠIH V DOMU STAREJŠIH LAŠKO_
Ob mednarodnem dnevu starejših je bilo v Domu starejših Laško še posebej veselo.
Otvorili smo razstavo izdelkov stanovalcev in tako pokazali, da smo lahko v tretjem življenjskem obdobju aktivni in ustvarjalni.
Nadaljevali smo s petimi tradicionalnimi športnimi igrami stanovalcev doma. Med sabo so se pomerile bela, modra in rdeča ekipa. Tekmovanje je potekalo v sproščenem vzdušju, discipline so bile izbrane tako, da so v njih lahko sodelovali tudi težje pomični stanovalci. Tekmovalci so se med drugim preizkusili tudi v ročnem stepanju beljakov. Presenetljivo je v tej disciplini zmagal predstavnik moškega spola.
Igre smo zaključili s podelitvijo medalj, ki so jih iz gline izdelali stanovalci, ki obiskujejo mizarsko delavnico doma.
Medalje sta tekmovalcem podelila predsednik uprave družbe Thermana mag. Andrej Bošnjak in vodja programa oskrbe starejših Janja Podkoritnik Kamenšek.
Igre smo zaključili s plesom, prijetno praznično vzdušje pa je po domu odzvanjalo še cel dan.
TRUBARJEV DOM UPOKOJENCEV
Izlet stanovalcev na Kozjansko_
Mesec september si bodo naši stanovalci TDU Loka pri Zidanem Mostu zapomnili po prečudovitem izletu na Kozjansko. Po zajtrku smo se z avtobusom odpeljali v Olimje, kjer smo si ogledali samostan, staro lekarno, se sprehodili po vrtu zdravilnih zelišč pred samostanom ter se posladkali v čokoladnici. V prelepi baročni župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja nam je župnik daroval sveto mašo. Za lačne želodčke je poskrbela kmetija Ježovnik na Jelenovem grebenu, kjer smo se dodobra najedli, spili kozarček in uživali ob glasbi harmonike spretnih prstov našega direktorja. Stanovalci ne bodo pozabili srečanja s čredo prelepih jelenov, ki so jim z rok jedli koruzo in lepega sončnega vremena, ki nam je služil cel ljubi dan.
Nada Božnar, delovna terapevtka
Praznovanje 100. rojstnega dne
8. september v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu ni bil običajen dan. Bil je prav poseben, saj smo praznovali 100 let, odkar je v veliki družini prijokala na svet mala Albina Roštohar. Leta so minila v različnih obdobjih: miru, vojni, težkih, pa tudi nekaj lepih trenutkih. Delo in skrb za družino sta bili vodilo in krepilo v njenem dolgem življenju. Zaupala nam je recept, zakaj je še sedaj tako krepkega psihičnega in fizičnega zdravja. »Delo in skromno življenje, to je vsa umetnost,« nam je iskreno povedala.
Pozdrav in prijazne besede je izrekel direktor našega doma Robert Potočnik. Ganilo nas je njegovo razmišljanje, prijeten kontakt in lepe želje. Zapel nam je domski pevski zbor Loški slavčki, podarili smo ji prisrčno izdelano vizitko in razrezali bogato torto. Brez veselih melodij spretnega harmonikarja ne gre. Prav pri tem nam je bila gospa Albina z lepim glasom za vzgled. V imenu vseh stanovalk 2. nadstropja nas je pozdravila tudi ena od stanovalk, ki nam je v pesniški obliki osvežila nekaj življenjskih resnic.
Lepa hvala za prijetno druženje in prijazen jutri. Gospa Albina še na mnoga zdrava leta!
Marija Kmetic, stanovalka
34
upokojenci
MARICA ŠIREC, DEVETDESETLETNICA
Marica Širec živi v Laškem od jeseni 1948, ko je bila premeščena v Laško. Po prihodu v Laško se je kot izredna slušate-ljica vpisala na oddelek za defektologijo, skupina oligofrenopedagogika, na Višji pedagoški šoli v Ljubljani in po diplomi postala predmetna učiteljica za oligofre-no mladino. Laško je bilo s Šoštanjem edino v celjski regiji, ki je imelo že pred drugo svetovno vojno ob redni osnovni šoli še posebni oddelek za duševno in telesno prizadete otroke in ta oddelek je prevzela. Leta 1954 so posebne oddelke v Sloveniji reorganizirali v večoddelčne posebne osnovne šole. Postala je ravnateljica Posebne osnovne šole v Laškem, ki jo je vodila do upokojitve, torej 23 let.
Marica Širec je kot otropedagoginja delovala tudi na širšem območju: celjskem, slovenskem in jugoslovanskem. V Celju je bila petčlanska komisija (v sestavi ortopedagog, socialni delavec, psiholog, psihiater, pediater) za razvrščanje duševno in telesno prizadetih otrok za občine celjske regije. Članica te komisije je bila nepretrgoma od ustanovitve več kot dve desetletji.
V sodelovanju s profesorji defektolo-gije na Višji pedagoški šoli v Ljubljani je sodelovala pri nastajanju prvih učbenikov v zgodovini slovenskega šolstva za posebne šole tudi kot recenzentka.
Na zveznem strokovnem seminarju Društva defektologov Jugoslavije v Iki (1967) je imela strokovni referat. Strokovni referat je imela tudi na III. Kongre-
su društev defektologov Jugoslavije leta 1970 v Beogradu. Savez društava defek-tologa Jugoslavije ji je podelil posebno pisno priznanje za njene dosežke na področju defektologije.
Društvo defektologov Slovenije jo je dve leti zaporedoma neuspešno predlagalo za takrat najvišje odlikovanje na področju šolstva in vzgoje, za Žagarjevo nagrado.
Res je, da Marica Širec ni bila članica nobene politične organizacije, saj je vse svoje ustvarjalne sposobnosti namenila in požrtvovalno udejanjala izključno samo na svojem poklicnem področju, zasebno pa se je povsem posvetila svoji družini, zato še toliko težje preboleva izgubo svoje hčerke dr. vet. med. Darinke.
Jože Širec
SREČANJE UPOKOJENCEV V JURKLOŠTRU
Zveza društev upokojencev Laško, ki združuje sedem upokojenskih društev, se je 28. avgusta ponovno srečala v Jurklo-štru. To srečanje je postalo stalnica naših prireditev in se ga vsako leto udeleži lepo število upokojencev.
Letos nas je bilo okrog 260 in smo se tja pripeljali z avtobusi. Naši gostitelji oziroma organizatorji so nas res lepo sprejeli. Poleg druženja, petja, plesa in dobre pogostitve smo se lahko sproščali tudi v različnih športnih panogah. Tukaj ni manjkalo smeha in športne tekmovalnosti. Nekateri so se res dobro odrezali. Ja, imamo kar nekaj nadarjenih. Po teh aktivnostih nam je bilo kar toplo.
In kje bi se bolje ohladili kot med hladnimi zidovi kartuzije Jurklošter. Ta je kar vabila v svoj skrivnostni svet. Vživeli smo se v skoraj devetsto let staro zgodovino življenja kartuzijanov.
Med samostanskimi zidovi smo začutili skrivnostno ljubezen med Friderikom in Veroniko, utrip takratnega življenja in se čudili arhitekturnemu podvigu mogočnega podstrešja, skrivnim hodnikom in iznajdljivosti menihov. Kartuzija, ki je lepo obnovljena, skriva mnogo tega, zaradi česar si jo je vredno ogledati.
Polni globokih vtisov smo se dobro ohlajeni še zavrteli ob zvokih prijetne glasbe. Proti večeru smo se utrujeni od vročine in razgibanega druženja vračali domov.
Zahvaljujemo se organizatorjem srečanja, DU Jurklošter in vsem, ki so prispeva-
li svoj delež k uspešnosti prireditve. Zagotovo se bomo še radi vračali, se na takšnih srečanjih spoznavali in družili, saj nam to v teh neprijaznih časih ogromno pomeni.
Irena Flis,
Zveza društev upokojencev Laško
AKTIVNOSTI DRUŠTVA INVALIDOV LAŠKO PRI PROJEKTU »OBČINA PO MERI INVALIDOV«_
Društvo invalidov Laško že več let skupaj z Občino Laško deluje na projektu »Občina po meri invalidov«.
Poleg osmih programov Zveze delovnih invalidov Slovenije smo v letu 2015 aktivno delovali pri projektu »Občina po meri invalidov«. V sodelovanje smo poleg Občine Laško vključili še vsa društva invalidov, ki delujejo na področju občine Laško in ostale dejavnike, ki lahko pripomorejo k izboljšanju življenjskih potreb ljudi s posebnimi potrebami.
Tako so bile sklicane štiri koordinacije, na katerih so sodelovali člani sveta za invalide, Občina Laško in predstavniki naslednjih društev: Društvo paraplegikov, Društvo invalidov Rimske Toplice, Društvo Vesele nogice, Društvo vojnih invalidov, Društvo gluhih in naglušnih, Medobčinsko društvo civilnih vojnih invalidov,
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih, Društvo z revmatskimi obolenji in Društvo Sožitje Laško. Na koordinacijah smo obdelali psihofizično problematiko invalidov na področju občine Laško. Med drugim smo podpisali pogodbo o projektu »Občina po meri invalidov« med ZDIS Ljubljana, Občino Laško in Društvom invalidov Laško. Da bi projekt objel čim večje število dejavnikov, smo vključili v sodelovanje še Osnovno šolo Primoža Trubarja Laško, Hišo generacij, Ribiško družino Laško, Vrtec Laško, Stik Laško, Thermano Laško, Župnišče Laško, Center za socialno delo Laško, Rdeči križ Laško in Društvo upokojencev Laško. Skratka vse, ki lahko kakorkoli prispevajo k temu, da se bodo občani naše občine ne glede na status počutili najbolje. Organizirali smo še tekmovanje v ribolovu, na katerem so sodelovala društva invalidov sosednjih občin, kot so Sevnica, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija in Velenje. S tem smo še dodatno promovirali dejavnosti v naši občini za pro-
jekt »Občina po meri invalidov«.
Vsi prispevki posameznikov in društev so bili zbrani v »Akcijski načrt za izboljšanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov v občini Laško«. Dokument je Občina Laško poslala na ZDIS Ljubljana in pričakujemo priznanje.
Moram pohvaliti dobro sodelovanje z Občino Laško, ki je glavni finančni in moralni pobudnik aktivnosti na projektu. Do sedaj je bilo odpravljenih veliko fizičnih ovir kot so dvigalo v Zdravstvenem domu, klančine, svetlobno označeni prehodi, sanitarije v Kulturnem centru Laško, pot med Thermano in Tušem Laško in še dosti tega, saj je projekt predviden kot stalna naloga, ki služi izboljšanju stanja invalidov v naši občini.
Naš moto je: »Pomagajmo tistim, ki so pomoči potrebni, kajti ne vemo, kdaj bomo pomoč potrebovali mi.«
Mihael Lončar, predsednik Društva invalidov Laško
35
vzgoja in zobrazevanje
Lutka, moja prijateljica
V predšolskem obdobju, predvsem pri najmlajših otrocih, bi morali lutki posvetiti več pozornosti. Lutka ima namreč neverjetno izrazno moč, z njeno pomočjo se otrok umiri in vstopi v čudoviti svet pravljic, v svet domišljije
Polni vtisov s prijetnega doživetja smo se poslovili. Letos se je nočnega pohoda udeležilo dvajset otrok iz vrtca Debro. Seveda so jih spremljali tudi starši.
ter neverbalnega in verbalnega izražanja.
Preko lutke spodbujamo tudi otrokov govor, jezikovni razvoj. Lutka lahko otroku posreduje določene vsebine, pravljice, zgodbe, pesmice, uporabljamo jo kot motivacijsko sredstvo. Vpliva na otrokov celostni razvoj.
Skupino »Polžki« obiskujejo najmlajši otroci vrtca. V skupini je 14 otrok - 7 deklic in 7 dečkov, starih od 1 do 2 leti. Vrtec obiskujejo prvič, zato je zelo pomembno, da se v skupini počutijo sprejete in varne. Vse to pa dosegamo tudi preko lutk.
Lutkam bomo v skupini »Polžki« namenili veliko pozornosti. Lutke so prisotne v obdobju uvajanja otrok v skupino, saj se otroci v stiku z njimi umirijo. Preko lutk bomo spoznavali prijatelje in se navajali na dnevno rutino. Lutke uporabljamo za posredovanje novih pesmi, besednih iger, bibarij, rim, ugank ... Z lutko bomo brali pravljice, pripovedovali zgodbe, spoznavali okolje. Pomembno vlogo igra tudi pri socialnih igrah. V igralnici imamo kotiček, kjer imajo otroci stalno na voljo lutke.
Ker se zavedamo pomembnosti lutk, bomo v naši skupini izvedli projekt »Lutka, moja prijateljica«.
»Kako zelo malo je treba, da otroke popeljemo na čudovito potovanje v svet lutk, kjer se lahko vživijo v pravljične ali domišljijske junake, z njimi sočustvujejo in se soočajo s številnimi zapleti, težavami in prigodami njihovega razgibanega življenja.«
Zorec (2007)
Otroci in vzgojiteljici skupine »Polžki«
Nočni pohod na Šmihel_
V našem vrtcu v Debru že tretje leto deluje krožek ČEZ HRIBČKE IN GRIČKE. Vsako leto je prijavljeno veliko otrok in njihovih staršev, ki radi hodijo v hribe.
Tako smo letos že v septembru organizirali prvi izlet. To je bil tradicionalni nočni pohod na Šmihel. Na pot smo se odpravili v večernih urah in ko se je znočilo, smo si svetili s svetilkami. Na cilju smo se okrepčali ter se nato vrnili v dolino.
Jerneja Razgor in Maja Stefanciosa
Sodelovanje vrtca in šole v Debru
V	vrtcu Debro nadaljujemo z dobro prakso sodelovanja s Podružnično osnovno šolo Debro, saj ugotavljamo, da takšno sodelovanje prinaša koristi za ene in druge, predvsem pa otrokom, ki se bodo čez leto dni všolali, približa »veliko šolo«: spoznajo prostore, učitelje in nenazadnje šolski red. Za nas odrasle (vzgojiteljice in učiteljice) sodelovanje pomeni izmenjavo izkušenj, pridobivanje novih zamisli, idej TER pristopov pri delu in nenazadnje, spoznavanje razlik pri pedagoškem delu v vrtcu in šoli.
V	tokratnem sodelovanju pa smo našli še eno pomembno korist. Za otroke iz vrtca je namreč učiteljica matematike Marjeta Ocvirk pripravila uro geometrije, kjer so otroci spoznavali like in telesa, ugotavljali razliko med njimi, šteli vogale, spoznali pojma: oglato in okroglo. Vendar je imela učiteljica tokrat pomočnike, to so bili učenci devetega razreda. Didaktični postopek je bil popolnoma prilagojen predšolskim otrokom, učenci so jim pomagali pri dejavnostih in jim nudili dodatno razlago in pojasnila. Bilo je zelo zanimivo, otroci iz vrtca so bili pod vtisom šole zelo zadržani in tudi učenci so potrebovali kar nekaj časa za sproščeno komunikacijo. Ob skupnem sodelovanju so naloge uspešno rešili. Otroci iz vrtca so tega dne spoznali veliko novih matematičnih modrosti v pravi matematični učilnici, devetošolci pa so lahko videli, kakšno je delo s predšolskimi otroki. Glede na to, da se že odločajo o nadaljnjem izobraževanju jim lahko ta izkušnja (delo z otroki) pomaga pri odločitvi o bodočem poklicu.
Jerica Laznik Mokotar in Marjeta Ocvirk
36
omogočila izkušnjo, iz katere so se veliko naučili in jim bo še dolgo ostala v lepem spominu.
Irena Plevnik
Zahvala
V četrtek, 17. septembra, so imeli učenci 4. in 5. razreda izobraževalni program preventivne vzgoje otrok v cestnem prometu Jumicar. Spoznali so, kako se morajo vesti v prometu. Uživali so v vožnji z avtomobilčki na poligonu. Hvala Občini Laško, ki je učencem
Varno v prometu
Iz POŠ Debro smo šli v matično šolo. V telovadnici nam je predavatelj povedal veliko o varnosti v prometu. Naučil sem se, da je najpomembnejša stvar v prometu to, da ostanemo živi. Za pešca v prometu sta pomembna počasna hoja in opazovanje. Po pločniku in prehodu za pešce hodimo
Bilo je kot na pravem cestišču.
vzgoja in izobraževanje
po desni strani. Ko gremo čez prehod za pešce, najprej opazujemo levo stran, nato desno.
Po končanem predavanju smo odšli na poligon z avtomobilčki. Razvrstili so nas v štiri skupine. Pri vožnji z avtomobilčki smo morali upoštevati prometna pravila. Bilo je zelo zanimivo, saj smo se marsikaj naučili.
Enej Vodušek, 5.a-razred POŠ Debro Jumicar
Najprej nam je predavatelj povedal vse o prometu. Nato smo se na igrišču vozili z avtomobilčki. Upoštevati smo morali prometna pravila in znake. Bilo mi je zelo všeč.
Nina Videc, 5.a-razred POŠ Debro
Vožnja z avtomobilčki
Ta dan je bil enkraten. Naučili smo se marsikaj o prometu. Gospod predavatelj je bil strog, a tudi zabaven. Spoznali smo, da moramo v prometu mirno hoditi in opazovati. Pomembna so tudi pravila lepega vedenja.
Na igrišču je bil postavljen poligon. Izgledal je kot pravo cestišče s prometnimi znaki in semaforjem. Po njem smo se vozili z majhnimi avtomobilčki.
Sara Čopar, 5.a-razred POŠ Debro
PIKIN FESTIVAL
Na Pikinem festivalu mi je bilo všeč, ko smo izdelovali različne stvari. Videli smo labode, policiste, ljudi, ki so se pretvarjali, da so kipi. Všeč mi je bilo, ko smo premagovali vojaški poligon. Bili smo tudi v vili Čira Čara. Želim si, da bi si lahko kupil igračo.
Lucijan 3. r.
Ko smo bili na Pikinem festivalu, mi je bilo najbolj všeč na vojaškem poligonu, kjer smo videli vojake in držali v rokah pravo vojaško puško, ki ni imela nabojev. Šli smo v delavnice in v vilo Čira Čara. Srečali smo tudi Petra Prevca in še dva policista, ki ju nisem poznal. Jedli smo na plaži. Peljali smo se z avtobusom. Dodal bi le še to, da bi obiskali trgovino in si kaj kupili.
Ožbej 3. r.
V času od 22. do 23. 9. smo z vsemi učenci podružničnih šol in učenci od 1. do . 3. razreda centralne šole obiskali Pikin festival v Velenju. Tako kot vsa leta do sedaj, so bila tudi letos izpolnjena naša pričakovanja. Mnogi učenci so naredili še več kot smo se dogovorili. Učenci so preživeli čas v ustvarjanju, spro-
ščanju in druženju. Večino učencev je vneto izdelovala najrazličnejše stvari, mnogi pa so se domov vračali kot Pike in gusarji.
Organizatorji se vsako leto potrudijo, da res najde vsak otrok nekaj zase. Kljub dolgi tradiciji, jim novih idej ne zmanjka, zato je obisk vsako leto novo doživetje, učenci pa dejavnosti tehniškega dne uspešno in z zadovoljstvom realizirajo. V vremenu, kot je bilo letos, pa je obisk še toliko večje doživetje.
Magdalena Stopinšek, vodja tehniškega dne
UisSJ1
37
izobraževanje
ŽIVLJENJE JE LAHKO DOBER PROJEKT*
Naj gre za poslovno odločitev ali odločitev, ki bo imela učinek predvsem na naše zasebno življenje, vselej je pristop k sprejemanju odločitve tisti, ki odloča o uspehu v praksi oz. real nem življenju.
V številnih življenjskih situacijah se odločamo čustveno in impulzivno, na podlagi preteklih izkušenj, prepričanj in navad, tudi na podlagi predsodkov. Otroci do približno desetega leta starosti s tem še nimajo težav, zato so njihove reakcije in odgovori še takšni, kakršnih smo se odrasli tekom »pridobivanja izkušenj« že »odučili«. Poglejmo primer iz prakse. Otrokom opišemo naslednjo situacijo: na klopi v parku leži starejši moški. Potem jih prosimo naj povedo, zakaj po njihovem mnenju možakar leži na klopi. Otroci odgovarjajo zelo različno kot npr. da je utrujen, da počiva, da opazuje nebo, ptice, nekoga čaka, itn. Odrasli v 99,9 % podajo samo en, isti odgovor. Možakar je pijan.
Tu je še nekaj situacij za testiranje lastnega načina razmišljanja. Npr.: prodajalka na blagajni je izjemno počasna, znanec se me izogiba, voznik ogromnega terenca ne nakaže smeri vožnje. Zakaj? Kakšen bi bil vaš prvi odgovor? Pa drugi, potem ko ste premislili in upoštevali vse dejavnike oz. za tem, ko ste poskusili poiskati čim več alternativnih odgovorov (rešitev, možnosti) kot odgovor na dano situacijo? Prodajalka morda ni lena in nesposobna, ampak trpi za kakšno boleznijo, morda ji tehnika ne služi, kot bi morala, morda je izvedela, da je to njen zadnji dan v službi, morda ...? Saj veste, bistvo je očem nevidno. Lahko se prisilimo, da razmišljamo drugače. Enostavno, mar ne? Seveda, »vse je enostavno, potem ko je pojasnjeno« (dr. Edward de Bono).
S tehnikami razmišljanja svoje možgane treniramo tako, da zmanjšamo uporabo zakoreninjenih vzorcev razmišljanja, stereotipov in miselnosti črednega duha. Z bolj sistematičnim razmišljanjem nam misli manj preskakujejo, smo bolj temeljiti, nismo zadovoljni z obstoječimi občutki oziroma stališči, ampak razmišlja-
mo tudi o NOVIH, ne le o OBSTOJEČIH možnostih.
»V bistvu so raziskovalci prišli do sklepa, da tisto, kar bi lahko imeli za prirojeni talent za glasbo, pravzaprav ni nič drugega kot nakopičena praksa« (D. Epstein, Športni gen, str. 39). Tudi razmišljanje je veščina in zahteva vajo. In vajo. Z orodji CoRT 1 širimo zaznave. Zaznavne veščine pa so po mnenju strokovnjakov, ki raziskujejo uspehe športnih talentov, pomembnejše od reakcijskih sposobnosti. Ugotavljajo tudi, da se eksperti razlikujejo po zgodovini vadbe in ne po genih. Zakaj bi torej pri razmišljanju ali na kateremkoli drugem življenjskem področju veljale drugačne zakonitosti?
Tudi razmišljanje je veščina in zahteva vajo. In vajo. Začeli bomo z orodji CoRT1, s katerimi bomo (raz)širili svojo moč zaznavanja. Sklopu CoRT1 sledijo orodja CoRT 4, katerih uporaba spodbuja kreativno razmišljanje in ustvarjalnost. CoRT4 bo v letošnjem letu namenjen vsem, ki so v I. sezoni Možganovadbe uspešno zaključili CoRT1. Zakaj uspešno? Zato, ker so ob zaključku sezone sami ugotovili, da so se naučili: ® poslušati, ® manj govoriti, ® več spraševati,
upoštevati mnenja in ideje drugih ljudi,
premišljeno sporočati odločitve, oblikovati in realizirati cilje.
Zato je vredno vaditi. Biti zgolj ponosni lastnik »gena za razmišljanje« ni dovolj. Lahko je odlično, vendar ni dovolj (EBNE).
Smo [i
iki^JI
Učenje tehnik razmišljanja po dr. Ed-wardu de Bonu bo pod imenom Možgano-vadba v letošnji sezoni ponovno potekalo v Otročjem centru Kino Laško, Trubarjeva ulica 13, Laško.
ZA OTROKE (OD 10 DO 12 LET): vsak petek od 13.30 do 14.30, prvo srečanje: 25. 09. 2015.
ZA ODRASLE: vsak četrtek od 18.00 do 19.00, prvo srečanje: 08. 10. 2015.
PRIJAVE in dodatne informacije na: E: dstrojna@gmail.com T: 031 363 899 FB: Naučimo se razmišljati - Možga-novadba s Sonjo
RAD
RNA.
*Projekt je enkraten in izviren, ciljno usmerjen in zaključen proces razvijanja
dejavnosti, ki so usmerjene k doseganju
končnega cilja. Je časovno omejen. Življenje tudi.
Mag. Sonja Dernjač
VASILO
Z glasbe-v wcm/ va^vabùno-, da/vuwwprtilriAiiJte/ v toreh, 17. 11. 2015, ob-18.00 v Kidturviem/cevrfruoLeukona/
SLAVmsTNm KGbJŒKTU OB W-UETNICI GlASSmEGA ŠOLSTVA V LAŠKEM.
Kolektiv Glasbene/šole/LaŽko- - Kadeče/
38
mladi/sport in rekreacija
KAJ SMO LAK-OVCI POČELI POLETI IN ZAKAJ BITI NAŠ ČLAN TUDI V NOVEM ŠTUDIJSKEM LETU?
Turnir generacij
Novopečeni bruci, nadobudni študenti, zaposleni ... Različne generacije, ki jih povezuje LAK, so se v sredini junija pomerile na tradicionalnem LAK-ovem turnirju generacij. Letos je bil turnir v obliki nogometne tekme med mlajšimi in starejšimi. Slednji so ponovno dokazali svojo premoč in tako pokazali, da še niso za staro šaro, vsi skupaj pa smo sobotno popoldne nadaljevali s prijetnim druženjem.
Planinski izlet
Tokrat smo se odpravili v enega najlepših kotičkov Julijskih Alp, in sicer smo raziskovali okolico Kriških podov. Nekateri po lažjih, drugi po nekoliko zahtevnejših poteh, smo v dveh dneh osvojili Stenar (2501 m), Križ (2410 m), Razor (2601 m) in Planjo (2453 m) ter prehodi-
li del Julijcev od doline Vrat do Zadnjice. Tokratni izlet si bomo zapomnili tudi po zelo urejenem Pogačnikovem domu na Kriških podih na lepi razgledni lokaciji, kjer smo prenočili. LAK je tako v svojo zbirko planinskih izkušenj dodal še štiri nove dvatisočake in je zdaj že stari poho-dniški maček!
Aquasplash
Čofotanje na bazenu, brezskrbno predajanje sončnim žarkom, uživanje v glasbenih ritmih DJ-a, tekmovalni turnir v odbojki, akcijske cene pijač, različne animacijske igre ... LAK-ov Aquasplash je tudi letos dijakom in študentom iz Laškega, Rimskih Toplic in Radeč prinesel prijetno popestritev poletja. Aqua Roma
v Rimskih Toplicah nas je gostila na prvi avgustovski dan in kljub nekoliko hladnejšemu vremenu smo nadvse uživali vse tja do poznih večernih ur.
LAK-ovec tudi v 2015/2016!
Obeta se nam leto, polno novosti in hkrati sledenja tradiciji, leto zabav in ugodnosti ter leto produktivnosti in doseganja višjih ciljev! Še nisi podaljšal/a članstva za novo študijsko leto?
Bodi LAK-ovec tudi v študijskem letu 2015/2016!
Vse, kar moraš storiti, je to, da na naše uradne ure (petek, 18.00 - 20.00 ali sobota, 10.00 - 12.00) prineseš potrdilo o vpisu in izpolniš pristopno izjavo. Če si naš novi član, prejmeš člansko izkaznico, vsi, ki jo že imate, pa novo nalepko.
Ne pozabi: članstvo je brezplačno, ugodnosti pa izjemne! ;)
Napovednik dogodkov:_
17. 10. - Računalniška delavnica Excel 24. 10. - Potopisno predavanje: Tajska, Malezija in Singapur 7. 11. - Bobnarska delavnica z bobnar-sko skupino Laške pihalne godbe 7. 11. - Začetek zimske rekreacije v OŠ Laško
14. 11. - Izlet po vinskih kleteh vipavskega vinorodnega okoliša 20. 11. - Plesni večer v ritmih swinga 4. 12. - Dobrodelni koncert z Ognjenimi muzikanti in Kvatropirci 12. 12. - Tradicionalno brucovanje 30. 12 - 2. 1. - Novoletni izlet v eno izmed evropskih mest
10. KOLESARSKI VZPON NA ŠMOHOR
V lepem sončnem vremenu se je v soboto, 29. avgusta, odvijal zdaj že 10. kolesarski vzpon na Šmohor. Prireditev se je odvijala v tesni povezavi z zaključno prireditvijo »Gremo v hribe« Zlatorogove transverzale ponosa in pod pokroviteljstvom Pivovarne Laško d. d. Vzpona se je udeležilo 107 udeležencev, ki so tekmovali v štirih moških, dveh ženskih kategorijah ter kategoriji dečki in deklice do 18. leta.
Prvo nagrajeni so dobili pokale in praktične nagrade. Vsak udeleženec je dobil medaljo in bon za malico. Najštevilčnejša ekipa je bila ekipa članov Kolesarskega kluba Laško, ki je štela 13
članov. Najmlajši udeleženec je bil Nik Romih, štel pa je 5 let, najstarejši pa je bil Marijan Kajzba z 68 leti. Iz Zagorja je bila najštevilčnejša družina Drnovšek.
V moški konkurenci je zmagal Marko Plank z rezultatom 19:50, pri ženskah je bila najhitrejša Natalija An-derluh 26:35. Najhitrejša pri ženskah absolutno je bila članica KK Laško Nika Jančič v kategoriji deklice do 18 let s časom 25:23.
Izvedbo vzpona so omogočili Pivovarna Laško, d. d., Občina Laško, JP Komunala Laško, Prostovoljno gasilsko društvo Rečica, STIK, Moto klub Goldhorn ter prizadevni člani Kolesarskega kluba Laško.
IO KK LAŠKO
39
mladi/sport in rekreacija
JADRALNO PADALSTVO
Indonezijski vetrovi prinesli svetovnega podprvaka_
Med 121 tekmovalci iz 19 držav je Matjaž Sluga na letošnjem svetovnem prvenstvu v natančnem pristajanju v Indoneziji osvojil odlično 2. mesto - naslov svetovnega prvaka mu je ušel le za en centimeter. Na prvenstvu je tekmovalcem zaradi slabega vremena od možnih dvanajstih serij uspelo opraviti le pet veljavnih skokov, od katerih se je najslabši rezultat izbrisal. Čeprav Matjaž priznava, da je bila cilj zlata medalja, pravi, da je vsaka medalja na takšnem tekmovanju vredna zlata.
Padalec iz Rimskih Toplic pojasnjuje, da pričakovanja vedno primerja s tem, kakšni so bili rezultati pred tekmovanjem in koliko je bilo treninga oz. truda vloženega v rezultat. Že pred prvenstvom je v sezoni nanizal nekaj odličnih rezultatov (4. mesto v Maleziji, zmaga v Albaniji), ki so nakazovali dobro pripravljenost. Seveda pri tem Matjaž opozarja, da je pomembna tudi dnevna forma in da na tekmovanju šteje vsak skok. »Sepravi, napake ni,« še dodaja.
V	reprezentanco se je Matjaž uvrstil z 2. mestom na svetovni jakostni lestvici. Slovenska reprezentanca je štela sedem članov, ki so se na prvenstvo pripravljali v pogojih, podobnim tistim v Indoneziji. »>Ker vemo, kam gremo, tudi zbiramo vreme in pristanke, ki so podobni tistim, ki bodo na tekmovanjih. Za Indonezijo vemo, da je čez dan zelo močan veter, močna termika, zato smo tudi doma trenirali v takih pogojih. Nikoli nismo izbirali pristankov, ki bi bili v ravnini, ampak vedno malo bolj zahteven teren, se pravi, da sam pristanek visi ali da je malenkost skrit, torej da je zadeva malenkost turbo-lentna. Tudi takšne izkušnje pridejo zelo prav na tekmah. Hkrati smo načrtovali, da bomo pred tekmovanjem imeli še tridnevni trening v Indoneziji. Tako sem tam napravil še 23 skokov pred uradnim treningom,« priprave pred tekmovanjem opisuje Matjaž.
Poznavanje in spremljanje vremenskih razmer bistvenega pomena
V	jadralnem padalstvu Matjaž uživa že 25 let, na srečo še brez poškodb. Na vprašanje, katera lastnost odlikuje odličnega padalca, po kratkem premisleku poudari, da je to predvsem mirnost: »Padalstvo je izredno lep šport in izredno nevaren. Zelo enostavno je vzleteti. V rokah imaš samo dve komandi - levo in desno. Ampak s
40
tema dvema komandama lahko upravljaš padalo, kot bi upravljal na primer avion. Če ne upoštevaš vremenskih razmer, je zadeva lahko zelo nevarna.« Prav na vremenske pogoje pa mora biti padalec najbolj pozoren pri natančnem pristajanju. Matjaž pojasnjuje, da je najprej treba ugotoviti smer in moč vetra, kako je postavljena in kako visi elektronska tarča (na terenu ni nikoli postavljena vodoravno), nato pa padalec zadnjih 30 sekund spremlja vsako spremembo. »Vsako sekundo moraš biti »nacilan« na tarčo. Če se enkrat zmotiš, ti zadeva ne dovoli več, da bi jo popravil. Je pa tudi res, da ne moreš biti skoncentriran dve minuti skupaj -ta maksimalna koncentracija lahko traja kakšnih 20 sekund. Zadeva je enostavna na treningu, ko letimo s prijatelji. Takrat je povsem drugače kot na tekmovanju, kjer je obvezno treba zadeti 0 oz. 1 cm,« zadnje sekunde pred pristankom opisuje Matjaž in hkrati dodaja, kako pomembna je fizična in kako psihološka pripravljenost: »Nekateri rečejo, da je vse v glavi - ni res. Najprej moraš strenirati, zadeva mora funkcionirati v praksi. Ko prideš na tekmovanje, pa je naslednjih 50 % pomembno, da ostaneš miren. V 8., 9., 10. seriji veš, da je ta skok najbolj pomemben od vseh tisočih, ki si jih prej naredil. Težko je imeti čisto mirmo roko in razmišljati, kaj, če bom zgrešil 10 cm in bom potem 5.«
Slovenija z odličnimi pogoji za letenje
Najraje je letel v Tolminu, zaradi samega ambienta tudi v Kobaridu, izredno lepe se mu zdijo Karavanke. »Ko hodim po svetu in ko tekmujem na različnih tekmah, nato pa pridem domov in se zavem, da izredno lepo državo imamo, za letenje fantastično. Skoraj ni prostora, kjer se ne bi dalo leteti. Kar se pa tekmovanj ter same okolice in pogojev tiče, mi je pa Albanija bila zelo všeč,« razlaga Matjaž. Jadralno padalstvo je v Sloveniji zelo priljubljen šport. Sogovornik pravi, da so Slovenci odlični padalci v natančnem pristajanju, ki že 15 let osvajajo kolajne na velikih tekmovanjih, in odlični piloti v preletih. »Ta trenutek je mogoče škoda, ker nam manjka mlajših pilotov. Je pa to zelo težko, ker si v enem oz. dveh letih po tistem, ko znaš leteti s padalom, še ne
.
moreš izboriti mesta v reprezentanci. Zato upam, da bodo ti mladi fantje imeli dovolj volje.«
S podporo družine do velikih uspehov
V Indoneziji ga je letos spremljala tudi družina, ki Matjažu nudi vso podporo, ki jo kot športnik potrebuje. S poleti se je seznanila tudi njegova žena Janja. »V bistvu mi je žena velikokrat kot trener. Čeprav sem zelo slabe volje, če mi ona pravi, da kaj naredim narobe. (smeh) Zadnja štiri leta nama to zelo dobro funkcionira. Bil sem na štirih velikih tekmovanjih, torej na dveh evropskih in dveh svetovnih prvenstvih. V Sarajevu sem bil 4., z ostalih treh sem prišel nazaj s posamično medaljo. Tako da bo še lahko imela kakšno pripombo,« v smehu pripoveduje Matjaž. Prve korake oz. polete na poligonu je naredila tudi hči Kaj a. »Ampak mislim, da jo ta trenutek starost še malo omejuje oz. ata ne pusti. (smeh) Čeprav sem sam bil star 16 let, ko sem začel leteti.«
Na tekme običajno potuje sam, saj pravi, da takrat to ni izlet, niti niso počitnice. Čeprav mu je všeč, če ga družina čaka na pristanku. Vseeno tik pred pristankom ne opazuje ljudi. »Ker takoj, ko začneš opazovati nekaj drugega, pozabiš na samo pristajanje in v trenutku narediš napako. Zato tisti trenutek na pristanku ne vidim nikogar. Vidim le kompletno okolico, tarčo in vse kar se tam dogaja z vremenom. Nič drugega.«
Motivacije Matjažu za nadaljevanje športne kariere ne manjka. Na zadnjih štirih velikih tekmovanjih se mu je zlata izmikala, zato ob morebitni ponovni uvrstitvi v reprezentaco upa, da mu jo uspe osvojiti že na evropskem prvenstvu naslednje leto v Litvi ali v Albaniji čez dve leti, ko je na sporedu ponovno svetovno prvenstvo. Do takrat si želi osvojiti še svetovni pokal, hkrati pa med padalci ostaja še želja, da bi jadralno padalstvo v natančnem pristajanju nekoč postalo tudi olimpijska disciplina - morda pa uspe in bodo leta 2020 nad Tokiem leteli tudi jadralni padalci. »Takrat bi mogoče še lahko šel,« smeje in optimistično zaključuje Matjaž.
Nika Košak
mladi/sport in rekreacija
MAZORETE LAŠKO USPEŠNO ZAKLJUČILE TEKMOVALNO SEZONO
Mažorete Laško so nepogrešljivi del prireditev v Laškem ter drugod po Sloveniji in Evropi. Kot vsako leto so se jim tudi letos po doseženem uspehu na državnem tekmovanju odprla vrata za nastop na že 17. evropskem prvenstvu, ki je tokrat že drugič potekalo v Franciji. Avgust, ki je za mnoge mesec dopustov in uživanja, je za članice mažoretne skupine iz Laškega minil v znamenju napornih treningov. V mesto Albi sta konec zadnjega poletnega meseca prvič odpotovali kar dve skupini - skupina senior in junior, ki sta se v hudi konkurenci borili za čim boljšo uvrstitev.
S sotekmovalkami so se dekleta pomerila v kategorijah senior in junior formacije. Že na sobotnem dogajanju so navdušile francosko občinstvo in tudi zveste slovenske navijače, seveda pa niso razočarale niti na nedeljskem delu tekmova-
nja. Zelena družina je preplavila tekmo-vališče in več kot odlično zastopala barve Laškega. Intenzivne priprave so se jim obrestovale, saj sta obe skupini dosegli odlično 5. mesto. Za skupino junior je to zares velik dosežek, saj so se že na svojem prvem evropskem tekmovanju zavihtele na mesto, ki je tako blizu stopničkam. Konec avgusta je minil v znamenju prijetnega druženja, ogledov prelepega mesta Albi in v znamenju plesa, ki ga imajo Ma-žorete Laško najrajši. Polne ponosa imajo oči usmerjene k novim ciljem in izzivom,
med katerimi je najprej zagotovo naslednje državno tekmovanje, kjer se bodo ponovno potegovale za najboljše uvrstitve.
Sočasno s pričetkom jeseni se je pričela plesti tudi zgodba Mažoret Laško v novi sezoni tekmovanj in nastopov. Dekleta bodo v prihodnje zagotovo popestrila še marsikatero prireditev, seveda pa se prebivalci Laškega in okolice najbolj veselijo vsakoletnega tradicionalnega božično-novoletnega koncerta. Zimski glasbeno-plesni spektakel se hitro bliža, mažorete in godbeniki Laške pihalne godbe pa že z zanosom načrtujejo, kako bodo občinstvo z notami in plesnimi koraki popeljali v praznični december.
Mažorete Laško se zahvaljujejo vsem spremljevalcem, navijačem, podpornikom in sponzorjem, ki jih podpirajo pri uresničevanju njihovih sanj. Veselijo se novih podvigov in obljubljajo, da se njihova zgodba o uspehu še dolgo ne bo končala.
Valerija Jakopič
PLEZALNI KLUB LAŠKO
PESTRO POLETJE V PLEZALNEM KLUBU LAŠKO
Kljub vročim poletnim temperaturam v Plezalnem klubu Laško tudi med letošnjimi počitnicami nismo mirovali. Odlični rezultati na tekmah Vzhodne lige in državnega prvenstva so našim otrokom dali še večji zagon za treninge, tokrat v pretežno naravnem okolju.
Takoj po zaključku pouka se je nekaj naših najboljših tekmovalcev udeležilo
intenzivnega tridnevnega treninga v Ko-tečniku, kjer so celoletnim treningom na umetni steni v telovadnici dodali piko na i in odprli sezono treningov na prostem.
Na prireditvi Pivo in cvetje smo že tradicionalno sodelovali s plezalnim stolpom, kjer smo omogočili obiskovalcem, da se preizkusijo v plezanju. Letos smo plezalnemu stolpu dodali še adrenalinsko plezanje po drevesih in »slackline«. Tako otroci kot odrasli so uživali v adrenalinskih doživetjih, lepem vremenu in športnem vzdušju.
V začetku avgusta je Plezalni klub Laško v sodelovanju z Adventures Laško organiziral plezalni tabor, ki je tudi letos potekal v Mali Brezi. Otroci so spali v šotorih, se umivali in jedli na prostem, pripravljali hrano na odprtem ognjišču. Poleg plezanja so se udejstvovali tudi v mnogih drugih športnih aktivnostih. Prav posebno doživetje je bil odhod v Kostanjevico na Krki, kjer so ves dan uživali v vodnih aktivnostih, plavanju, su-panju in skakanju s »tarzanke«. V Kostanjevici so tudi prespali in naslednji dan spoznali eno od dolenjskih plezališč. Nad reko Krko so bili tako navdušeni, da so se celo odpovedali kopanju v bazenu, zato da so lahko še nekaj ur uživali v vodnih aktivnostih na reki. Po prihodu v domači tabor pa so jih že čakali starši s slastno hrano z žara in domačimi sladkarijami. Piknik se je zavlekel pozno v noč.
Preostanek poletja smo preživeli delovno, udeležili smo se prireditve Gremo
v hribe (Zlatorogova transverzala ponosa), kjer smo kot že nekajkrat doslej sodelovali s plezalnim stolpom. Glede na vrsto otrok in odraslih, ki se je vila pod stolpom, so bili ljudje očitno navdušeni nad možnostjo, da se preizkusijo v športnem plezanju.
V začetku septembra smo prav tako že tradicionalno sodelovali na prireditvi za otroke Želodkov dan na Dolu pri Hrastniku.
Z novim šolskim letom se začenjajo tudi treningi za otroke. Vpis novincev je vsak petek, ob 17.30, v telovadnici OŠ Laško. Prav tako se z jesenjo začne tudi rekreacija za odrasle, ki bo potekala ob ponedeljkih, sredah in petkih od 19.30 do 21.00. Za več informacij pokličite na telefonsko številko 051 663 554 - Aleksander ali 041 387 171 - Matej, oziroma obiščite našo spletno stran www.pk-lasko.si.
Lepo vabljeni vsi, ki imate radi giba-
nje!
Vesna G. Jazbinšek
41
mladi/sport in rekreacija
ORIONOV PAS NA ZEMLJI
Na slabih 200 km2, kolikor jih šteje naša občina, se skriva mnogo poti, kjer je lahko aktivno preživljanje prostega časa prijetno, sproščujoče in hkrati poučno. Na obronkih laške občine se v dolini Gračnice skriva Jurklošter in z njim Orionova pot. Naravoslovno-zgodovinska pot je že v preteklih letih privabila marsikaterega ljubitelja pohodništva in tudi letos ni bilo nič drugače. V organizaciji Krajevne skupnosti Jurklošter ter soor-ganizaciji Občine Laško in STIK-a je tretjo avgustovsko soboto potekal že tretji pohod po Orionovi poti, za katerega organizatorji upajo, da bo (p)ostal tradicionalen. Letos je okoli 170 po-hodnikov v sklopu promocijske akcije pohodov Po laških poteh na 10,7 kilometrov dolgi Orionovi poti spoznavalo kulturno in naravno dediščino krajev. Akcija spodbuja hojo v naravi po urejenih in označenih tematskih pohodnih poteh laške občine ter spoznavanje zgodb in lepot naših krajev.
Janko Cesar, direktor Zavoda Odon Jurklošter, nas je popeljal v zgodbo kraja, polnega skrivnosti. Pot nas je vodila po sledeh starodavnih kultur skozi kraje in predele, kjer je po sklepanju patra Karla Gržana v knjigi V znamenju Oriona nekoč stalo megalitsko svetišče. Ob poti smo občudovali danes obnovljeni Šmidov mlin, ki so ga uporabljali že kartuzijani, nato pa nas je pot ponesla do prostora, kjer se povezujeta nebo in Zemlja. Območje treh gričev, ki predstavljajo zemeljsko preslikavo treh zvezd Orionovega pasu, je stičišče obeh sfer in je zato območje obrednosti.
Hoja po krajih, kjer človek lahko pozabi na čas, nas je pripeljala do Blatnega Vrha oziroma v ozvezdje Bika, ki še danes na tem območju v zemeljskih gradiščih ohranja celotno strukturo, kot jo lahko opazimo na nebu. Nekoliko razkropljena skupina se je po daljšem postanku nato odpravila proti Marofu in po pričevanju mnogih pohodnikov proti najlepšemu delu poti. Po krajšem spustu se je izza ovinka pričaral razgled na marofški
ribnik. Zadnja postojanka pri slapu v Počereju je prikazala pogled na Gračnico, ki vstopa v dolino skozi skalno sotesko, ki se konča pri ribnikih na Marofu.
Kot nam je povedal Franc Lesičar, predsednik Krajevne skupnosti Jurklošter, je Orionova pot začetek obujanja zgodovine kraja. Najprej so oživeli kartuzijo, nato pa s pomočjo parta Karla Gržana, za katerega Lesičar pravi, da je ikona omenjene poti, odkrili še starejšo zgodovino, ki jo zdaj lahko pokažejo tudi širši javnosti.
Pot, ki smo jo prehodili tisto avgustovsko soboto, je bila tudi v izboru za najboljšo tematsko pot v letu 2015. Na spletni strani Turistične zveze Slovenije so obiskovalci lahko oddali svoj glas za najboljšo tematsko pot in po dobrih dveh tednih glasovanja je Orionova pot zasedla odlično 2. mesto. K skupni oceni bo svoje mnenje dodala še strokovna komisija. Do zadnjega roka oddaje prispevka teh rezultatov žal še ni bilo.
Če Orionove poti še niste prehodili, imate še vedno priložnost, da to storite in se prepričate, ali si pot zares zasluži naziv najboljše tematske poti. Morda vas prepriča zgodovina, morda skrivnostnost ... zagotovo pa vas bosta prepričali narava in pokrajina, po kateri boste stopali.
NK
KK ZLATOROG LETOS V ŠTIRIH TEKMOVANJIH
Za Košarkarski klub Zlatorog se je predčasno začela nova sezona. Na zadnji redni seji se je upravni odbor kluba namreč odločil in potrdil nastopanje v novonastalem mednarodnem tekmovanju, pokalu Alpe Adria.
Moštvo bo v letošnji sezoni nastopalo v kar štirih tekmovanjih - državnem prvenstvu, Pokalu Spar, FIBA evropskem pokalu in pokalu Alpe Adria. Ekipa, ki je precej spremenjena, se je 29. septembra tako že merila na prvi tekmi, ko je v Treh lilijah gostila KK Zagreb. Premierna tekma pokala Alpe Adria, v katerem bo nastopalo 8 klubov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Slovaške, je pripadla gostom, ki so bili boljši nasprotnik s 84:74. A poraz ni ustavil pozitivne energije med igralci na poti, ki je pred njimi. Zastavljeni so visoki cilji, zlasti v prvenstvu in pokalnem tekmovanju.
42
Laški košarkarji so bili v septembru tudi na izredno močnem mednarodnem turnirju Royal cup Bratislava. Sodelovale so ekipe s tudi do 10x višjimi proračuni, Cibona, PAOK in domači BC Inter. Laščani so bili z izkupičkom zadovoljni, saj so prvi dan turnirja s 86:78 premagali zagrebško Cibono, drugi dan so bili z 88:60 boljši domačini BC Inter, zadnji dan pa je KK Zlatorog vpisal še eno zmago, ko je z 89:71 premagal grški Paok.
Na Slovaškem je laški strateg Predrag Milovic preizkušal vse igralce, kar se je izkazalo za dobro. Daljša klop bo letos zagotovo prednost pivovarjev za razliko od pretekle sezone.
Ker se v košarkarskem klubu trudimo vsako leto poskrbeti za nekaj novosti, smo letos pripravili in ustvarili novo spletno stran, ki je ne samo sodobnega videza, marveč je zelo uporabna in koristna za vse ljubitelje košarke (kosarkarskiklub-lasko.si).
Prvo domačo prvenstveno tekmo si lahko v Treh lilijah ogledate 24. oktobra, ko bo Zlatorog gostil lokalnega tekmeca Hopse iz Polzele, 4. novembra pa bodo v goste prišli magnofit Güs-sing, ki so tekmec Laščanov v Fibinem evropskem pokalu.
Vsi košarkarski navdušenci in tisti, ki boste to še postali, vabljeni k včlanitvi v Košarkarski klub Zlatorog. Ob plačilu članarine za sezono 2015/16 vam podarimo sezonsko vstopnico za ogled vseh domačih košarkarskih tekem (državno prvenstvo, pokal Spar, Fiba Europe cup in Alpe Adria cup) in posebne ugodnosti. Članarina znaša 30,00 EUR za odrasle in 15,00 EUR za otroke, dijake in študente.
Mojca Knez Jovan Foto: Jaka Teršek
mladi/sport in rekreacija
LAŠKO
KOŠARKARSKI KLUB VETERANI ZLATOROG LAŠKO NA 13. SVETOVNEM PRVENSTVU VETERANOV V KOŠARKI
V Orlandu na Floridi (ZDA) je od 20. do 30. avgusta potekalo 13. svetovno prvenstvo v veteranski košarki, do sedaj najbolj množičnem in atraktivno organiziranem prvenstvu, katerega se je udeležilo rekordnih 211 moštev, 139 v moški in 72 v ženski konkurenci iz 40 držav celega sveta. Ta prireditev predstavlja absoluten rekord po udeležbi moštev iz celega sveta v katerikoli športni disciplini, saj je bilo poleg 3300 tekmovalcev prisotnih še okoli tisoč spremljevalcev. Potekalo je namreč v Disneylandu, ki je seveda omogočal ogled številnih atrakcij tako starejšim, še bolj pa mlajšim udeležencem prvenstva.
Slovenijo so zastopala štiri moštva: Rakete iz Maribora v ženski konkurenci 45+, v moški konkurenci pa moštvo Primorske - SLO 55+, moštvo Štajerske - SLO 50+, Košarkarski klub Veterani Zlatorog Laško pa je zastopal Slovenijo v kategoriji 40+.
Laščani so prvenstvo pričeli precej neprepričljivo, saj so izgubili kar tri tekme v predtekmovalni skupini. Vendar se je v nadaljnjem poteku tekmovanja, ko se je igralo po sistemu na izpadanje pokazalo, da bi ob malce srečnejšemu žrebu lahko igrali tudi za medalje, saj so v predtekmovanju nastopili v skupini »smrti«. Vsa štiri moštva iz te skupine so namreč v drugem delu tekmovanja zabeležila zmage, tako da je igralo moštvo Argentine v velikem finalu, Portoričani za bronasto medaljo, Laščani pa so se ponovno pomerili v »malem« finalu za deveto mesto z moštvom Paname, ki je prav tako v izločilnih bojih zabeležila dve zmagi. V tem odločilnem srečanju so Laščani pokazali vse, kar znajo in se igralcem Paname maščevali za presenetljiv poraz v predtekmovanju ter tako osvojili končno deveto mestu na prvenstvu.
Laščani so bili sicer na tem prvenstvu svojevrsten fenomen, saj so bili edino moštvo, ki je celotno prvenstvo celih šest srečanj (večina moštev razen finalistov je igralo le pet tekem) igralo z zgolj sedmimi igralci, za kar jim gre še posebna pohvala, ki jo je Laščanom izrekel tudi Vincenc Butala, predsednik FIMBA za Evropo.
Kljub temu, da slovenska moštva na tokratnem svetovnem prvenstvu niso osvojila nobene medalje, kar se je zgodilo prvič, odkar sodelujejo na tovrstnih prvenstvih, ostaja Slovenija še vedno na zelo visokem šestem mestu po osvojenih medaljah, z osvojenimi 29. medaljami (od tega so laški veterani osvojili po eno zlato, srebrno in bronasto medaljo na svetovnih prvenstvih na Novi Zelandiji 2005, v Portoriku 2007 in na Češkem 2009). Na prvem mestu se nahajajo ZDA z 48 medaljami (od tega 27 zlatih), na drugem mestu Brazilija s 65 medaljami (23 zlatih), na tretjem mestu pa Rusija s 40 medaljami (20 zlatih). Medalje je do sedaj osvojilo 27 različnih držav iz celega sveta. Letošnja bera slovenskih ekip na svetovnem prvenstvu je naslednja: 9. mesto KK Veterani Zlatorog Laško SLO 40+, 14. mesto Primorska SLO 55+; 21. mesto Štajerska SLO 50+ in 7. mesto Rakete Maribor v ženski konkurenci. Naslednje 14. svetovno prvenstvo bo gostila Italija, in sicer meseca julija 2017 v Toskani v termah Montecatini.
Moštvo košarkarskega kluba Veterani Zlatorog Laško so zastopali (v dresih na sliki z leve stojijo): Matjaž Cizej, Stojan Zor, Jože Sadar, Zoran Blatnik in Srečko Lesjak. Čepijo z leve: Miha Uršič, Tomaž Blagotinšek, Matej Pajnič in Marko Pinter. Prvi z leve stoji Vincenc Butala - predsednik FIMBA za Evropo.
Srečko Lesjak
S ŠPORTNIM DRUŠTVOM REČICA DO AKTIVNO IN DRUŽABNO PREŽIVETIH DNI
S septembrsko prireditvijo Rečicafest 2015, šesto zapovrstjo, končujemo sklop treh poletnih prireditev, ki potekajo pod okriljem Športnega društva Rečica. Obisk na letošnjem Rečicafestu je presegel dosedanja pričakovanja in izpostaviti moramo do-
mači Harmonikarski orkester Rečica, katerega harmonikarji so lepo popestrili našo prireditev. Vsako leto konec aprila pričnemo s prireditvijo Kresovanje za vse generacije, kamor smo v zadnjih letih uspešno vključili tudi najmlajše, in sicer z organizacijo zanimivih dogodkov (nastop klovna, čarodeja in športna animacija). S kresovanjem tudi uradno pričnemo poletno sezono piknikov na prostem, na našem lepem in urejenem piknik prostoru v Rečici pri Laškem, ki ga čez poletno sezono ponujamo v najem. Trudimo se, da naša športna igrišča, zlasti odbojkarsko igrišče, katerega upravljamo, ostajajo čista in lepo pripravljena za igranje odbojke in igro otrok.
Vsako leto smo bolj suvereni, saj nam uspe na prireditvah vključiti vse generacije in združiti širok spekter interesov. Na naši osrednji in najpomembnejši športni prireditvi Eksploziji športa povežemo mladino, željno športnih dogodkov, v odbojki na mivki, nogometu na travi, ulični košarki in Zorbing nogometu. Tudi na naše najmlajše ne pozabimo, tako tudi njih animiramo v šport ter poskrbimo, da dobijo lepe spominke in da si ta dan zapomnijo kot nekaj posebno prijetnega.
Vendarle pa prireditev pod organizacijo Športnega društva Rečica septembra še ni konec, saj za naše člane poskrbimo, da jim tudi v hladnih zimskih dneh ni dolgčas. Te mesece pričnemo z rekreacijami v košarki (OŠ Laško), v odbojki (SŠTG Celje) in zim-
43
mladi/sport in rekreacija
sko ligo v malem nogometu (OŠ Debro). Skozi celo leto (pomlad - jesen), na igrišču OŠ Laško poteka prva in druga občinska liga v malem nogometu (futsalu). Na vse te dogodke ste vljudno vabljeni, da se nam pridružite, če vas le zanimajo.
Ko vsako leto na redni skupščini društva pregledamo naše delo v preteklem letu, skušamo vse slabe stvari predruga-čiti v nekaj boljšega. Veseli smo, ker nam vsako leto uspeva zadržati število članov društva. Ko ugotovimo, da se število udeležencev na športnih in družabnih prireditvah povečuje in da nam čedalje več ljudi izraža naklonjenost, pa dobimo motivacijo, da dogodke v še boljši obliki organiziramo tudi naslednje leto.
Športni pozdrav!
Športno društvo Rečica
KARATE KLUB ICHI-BAN LAŠKO VABI K VPISU
V Karate klubu Ichi-ban Laško vas tudi letos vabimo k vpisu v naše društvo, kjer se boste spoznali s številnimi prvinami te zanimive borilne veščine. V klubu, kjer treniramo japonsko »Shito-ryu« šolo karateja se boste seznanili s treningom osnovnih elementov, tradicionalnih kat oz. form, samoobrambe, tekmovalnega karateja in še številnimi drugimi dejavnostmi.
Treninge vodim Anže Siljan, nosilec stopnje 3. dan Shito-ryu karateja. Treningi potekajo ob ponedeljkih, ob 16.30, in petkih, ob 18.00, v telovadnici OŠ Primoža Trubarja v Laškem. Za več informacij se lahko obrnete na karate.lasko@gmail. com ali telefonsko številko 031 554 495. Vljudno vabljeni!
Anže Siljan Foto: Jaka Teršak
oTročJi cenTer
KiNO LAŠKO
Plesni klub Lukec Laško!
Plesni vrtec vsako sredo ob 17.00
Več o ostalih programih na: http://lasko. Iukec.net
INFORMACIJE:
040 663 059 • lasko@lukec.net
V/ laška
setočp dobrtfft
44
60 LET RIBIŠKE DRUŽINE LAŠKO
»... DA KAJ KRAPOV PRIPELJEŠ, DA BOMO LOVILI...«
Če bi iskali recept za dolgo in uspešno življenje nekega društva, zlasti ribiške družine, bi bil dokaj enostaven: ducat, dva ali tri pridnih zavzetih ribičev, ki jim ni le do posedanja ob vodi, kar je sicer najlepše. Društvo namreč prinaša še druga, manj simpatična opravila; marsikdaj pa je treba poprijeti za kakšno zidarsko orodje, pa čopič, metlo; da ne omenjamo sitnih uradniških opravil, ki jih je vse več, enemu ali dvema in tudi več v družini taka opravila jemljejo veliko ur dela. Pa seveda: treba je pokositi okolico ribiškega doma, pa očistiti ribnik ali se na hitro zbrati in opraviti kakšen izlov, ko kak nepridiprav spusti v potok ali reko snov, ki je nevarna za ves živi svet ... Z vsem tem in še čem se ukvarjajo tudi laški ribiči, ki so v septembru zaokrožili svojih okroglih šestdeset let.
Osrednje slavje so pripravili prvo septembrsko nedeljo pri svojem ribiškem domu na Marofu. Tam se je zbral ves z ri-bičijo povezan svet od blizu in daleč; tako prvi mož krovne Ribiške zveze Slovenije, dr. Miroslav Žaberl, pa predstavnika pobratenih društev iz sosednje Hrvaške, ŠRD Ludbreg, Duro Jančic, in Novi Ma-rof, Slavko Maister in iz pobratene zagorske ribiške družine, Stane Poznič. Prireditev pa je vešče krmaril nekdanji sekretar Ribiške zveze Slovenije, Marko Koračin. Slavljence so obiskali tudi predstavniki sosednjih ribiških družin in s celjske zveze ribiških družin, pa seveda podporniki tega društva in njegove dejavnosti in člani, ki so tej organizaciji zvesti že desetletja. Vsem tistim, ki so družini naredili kaj dobrega, jim pomagali, so se zahvalili s priznanji. Teh je bilo podeljenih na prireditvi zelo veliko, kar šestinsedemde-setim posameznikom in organizacijam ter podjetjem so se zahvalili s priznanji, pa še enaintridesetim posameznikom so podelili svoja priznanja, med temi svojim soprogam, ki jim pri vsakem večjem delu priskočijo na pomoč. Tudi tokrat so skrbele, da gostje niso omagali od žeje in lakote. Predvsem pa so razumevajoče za vsako početje, ki se ga ribiči polotijo.
Slavnostni govorec je bil zdajšnji prvi mož laških ribičev, Antun Bačič, ki je povedal, da je družina v letih, odkar deluje, doživela marsikaj. Najhuje je bilo v sedemdesetih letih, ko je bila Savinja, podobno kot druge slovenske reke, brez življenja. Zdaj so ribiči s svojo dosledno držo dosegli, da je okoljska zakonodaja bolj stroga s kršitelji, pa tudi velike indu-
strije več ni in v reke so se vrnile njihove barve in življenje. Na napake pa je treba tudi krovno ribiško organizacijo stalno opozarjati, je bilo slišati. No, prvi mož laških ribičev je sprejemal čestitke od blizu in daleč, še posebej prisrčna pa je bila zahvala ribiških sodrugov predsedniku in zdajšnjemu gospodarju Vladu Savicu. Obema je priložnostna darila izročil najstarejši med njimi, dolgoletni član Martin Podbreznik, ki je predsedniku tudi povedal: ". ..da kaj krapov pripelješ, da bomo lovili in uživali sadove svojega vloženega truda v ta naš lepi Marof, kot ga imamo danes ..."
Ribiška družina je začela delovati 16. oktobra 1955, kot je zapisal kronist, ko je bil ustanovni zbor Ribiške družine Laško. Sicer pa je bilo ribištvo v porečju Savinje organizirano že v stari Avstriji, sedež je bil v Celju, vodstvo pa nemško.
Po drugi svetovni vojni so sprva delovali pod okriljem celjske ribiške družine, ki pa je postala prevelika in padla je odločitev o ustanovitvi okoliških ribiških družin. Laški ribiči so šli na svoje sredi petdesetih let. Po začetni-ških težavah, ko so se ukvarjali z oblikovanjem družine, so potem zgradili Ribiški dom na Marofu, kjer je tudi tekla tokratna slovesnost, pa ribogojnico nekaj kilometrov stran od te (v Lokav-škem potoku), v zadnjih letih so si uredili tudi pisarniške prostore v pritličju stavbe, kjer imajo sedež društva, tako da tudi tisti ribiči, ki težko hodijo, lahko pridejo v društvene prostore in tam razdirajo številne ribiške dileme.
Prvi mož laških ribičev Anton Bačič (tudi eden od dveh letošnjih dobitnikov občinskega srebrnega grba), v tej vlogi
je ponovno od lani, je dvanajsti predsednik po vrsti - če bi šteli obraze, pa enajsti. Kot se spominja, je v družino prišel že kot mlad fant, pred dobrimi štirimi desetletji, zelo zavzet za ribištvo, rad je tekmoval in zato je dosegal tudi lepe uspehe; predvsem pa ga je zanimala vzreja rib. Njegova pot je šla od ribiča do čuvaja, več let je bil gospodar ribiške družine in nato pet let predsednik, podobno kot je zadnje leto. Če je vprašan o tem, v kakšni kondiciji je Ribiška družina Laško danes, razloži, da so dolgove, ki so jih pestili v minulih letih, zvečine poplačali. Zdaj jih čaka zgolj druženje, z ribiči od blizu in daleč, tudi s svojimi ribiškimi pobratini iz zagorske ribiške družine in onimi iz sosednje Hrvaške. Prijateljevanje s temi ni skalila niti zadnja ohladitev odnosov med politiki, saj ribiče družijo ribe in skrb za čisto okolje in tako, se strinjata obe strani, naj tudi ostane .
Takšna obletnica je tudi priložnost za priznanja krovne organizacije, teh so podelili devetintrideset. Tudi domača lokalna oblast z županom je bila prisotna. Župan Franc Zdolšek je ribičem zaželel složnega dela in sodelovanja in si zaželel, da bi skoraj lahko pogledali, kako veliki so že sulci, ki so jih pred nekaj leti spustili v Savinjo pri kulturnem centru ...
Boža Herek
Najstarejši član RD Laško Tine Podbreznik je predsedniku Antonu Bačiču in gospodarju Vladu Savicu izročil priložnostno nagrado ob jubileju, kot zahvalo za njuno delo.
Dobitniki priznanj Ribiške družine Laško
45
društva
LOVSKA DRUŽINA LAŠKO
PSI V NARAVI IN LOVIŠČU
Nezavarovani psi v naravi plašijo divjad in jo preganjajo iz njenega bivalnega okolja, ki pa je že tako zmanjšano zaradi urbanizacije, gradnje hiš in drugih objektov v naravi. Izraz »po-tepuški« označuje brezdomne živali, ki tavajo brez človekovega nadzora in skrbi. Ti psi so nevarni, saj lahko prenašajo bolezni na ljudi (na primer steklino), ljudi napadajo, povzročajo prometne nesreče, uničujejo lastnino in okolje.
Nekateri lastniki svoje pse zapuščajo, ko si jih ne želijo več, se jih naveličajo, predvsem pa, če se jim namnožijo, pogosto zapuščajo mladičke. Namen tega prispevka je ljudi, zlasti lastnike,
spomniti na odgovoren odnos do živali in na varovanje psov.
Zakonodajalec (Državni zbor RS) je sprejel Zakon o divjadi in lovstvu. 35. člen tega zakona govori o tem, da psov ni dovoljeno puščati v naravo brez nadzora. Za škodo, ki jo taka žival brez nadzora povzroči divjadi, je odgovoren lastnik živali. Posameznik, ki brez nadzora spušča psa v prosto naravo, se kaznuje z globo od 420 do 1200 €, govori 77. člen omenjenega zakona.
Lastnike psov dobronamerno opozarjamo na veljavno zakonodajo, da bi se v največji možni meri izognili morebitnim nevšečnostim in nepotrebnim nesporazumom. Po podatkih Lovske zveze Slovenije so spuščeni psi v letu 2009 poškodovali 3600 prosto živečih živali.
Ko zapade prvi sneg in divjad išče hrano, se najbolj približa urbanim območjem in takrat je še posebej ranljiva in izpostavljena nevarnostim. Verjetnost srečanja z nenadzorovanimi psi je takrat še toliko večja. Če divjad in prosto živeče živali vznemirjamo, se lahko divjad začne neredno prehranjevati in zato toliko prej zboli.
Opozoriti velja, da je treba vsak pojav klateških psov brez nadzora prijaviti. Če pes tava v urbanem naselju, je treba obvestiti zavetišče za male živali v Sevnici. Če pa pes nenadzorovano preganja divjad ali dela škodo in tava v naravi, je to treba prijaviti krajevno pristojni policijski postaji (Policijski postaji Laško).
Po podatkih, ki so na voljo, to najpogosteje storijo občani, lovski čuvaji pa so na drugem mestu.
Peter Ivačič, član UO LD Laško
RUDARSKO DRUŠTVO SVETA BARBARA
V Sedražu nad Laškim so aktivni in upokojeni rudarji ustanovili društvo. Poimenovali so ga Rudarsko društvo sveta Barbara Sedraž. V Sedražu ali nekoč poimenovani cerkvi iz štirinajstega stoletja sveta Jedrt je na levi strani glavnega oltarja oltar svete Barbare, zaščitnice rudarjev. Od tu ime društva. V občini Laško je krajevna skupnost Sedraž najmanjša po površini in številu prebivalcev. Njena površina meri vsega 773,6 hektarjev in ima 750 prebivalcev. Na dobri tretjini ozemlja pa se je nahajala ogromna količina rjavega premoga, ki so ga kopali že davnega leta 1800. Bogati premogovi sloji z veliko kurilno vrednostjo so se nahajali od vzhoda Brune, Govc, Brezna, Morave proti zahodu. Skozi stoletja so na tem področju premog odkopavali različni lastniki, ki so se nenehno menjavali. Ob izgradnji južne železnice Dunaj-Trst je Železarna Štore s takratnimi lastniki rudnika Brezno zgradila železnico. Ozkotirna samotočna železnica je potekala iz rudniškega rova Brezno po dolini potoka Ična preko Jesenove Ravni in lesenega mosta preko Savinje do nakladalne postaje Rimske Toplice. Prazne vozičke so nazaj do rudnika vlekli konji. Iz doline Jesenova Raven so rudarji takrat kopali rov proti Govcam. Pri Sedražu so rudarji naleteli na zelo sipki material. Projekt ni bil nikoli dokončan. Pri odkopavanju premoga med Govcami in Brunami so rudarji naleteli na zelo kvalitetno sivo glino za namen keramičnih izdelkov. Glino so kopali od leta 1961 za tovarno v Libojah vse do izčrpanja zalog. Zaradi vse večjega odkopavanja na področju krajevne skupnosti Sedraž so na površini nastale nepopravljive posledice. Porušili so se stanovanjski in gospodarski objekti na Brunah, celotna vas Govce in vzhodni del naselja Unično. Kljub zaprtju rudnika
leta 1992 so posledice na površini vidne še danes. Namen rudarskega društva Sveta Barbara Sedraž je prenašanje rudarske tradicije na mlajše rodove. Ohranjanje in varovanje rudarskih objektov na našem področju krajevne skupnosti Sedraž. Povezovanje in sodelovanje s sorodnimi in ostalimi društvi. Ob tej priliki izvršni odbor društva vabi rudarje 4. decembra v Sedraž na praznovanje svete Barbare - zaščitnice rudarjev. Sveta maša bo ob 16. uri v farni cerkvi. V telovadnici podružnične šole Antona Aškerca sledi druženje rudarjev.
S R E Č N O!
Drago Podreberšek, predsednik društva
46
60 LET
RADIOAMATERSTVA V LAŠKEM
Leto 2015 je za laške radioamaterje posebno leto, saj praznujejo 60 let uspešnega organiziranega delovanja pod okriljem Radio kluba Laško. Poleg drugih aktivnosti je bila 25. septembra v Otročjem centru Kino Laško izvedena slavnostna proslava z namenom, da se pregleda dejavnost v teh letih, predvsem pa, da se izreče zahvala vsem, ki so pripomogli k uspešnemu delovanju kluba.
Začetek radioamaterske dejavnosti v Laškem sega že v leto 1946. Tega leta se je pod okriljem Ljudske tehnike zbralo okoli 10 mladih Laščanov, ki so izvolili odbor radioamaterske sekcije, katere predsednik je postal Stanko Salobir, gospodar Kazimir Virant in dva člana Janez Ferlež in Stanko Kolšek. Glavni poudarek sekcije je bil na poučevanju mladih in razvoju radiotehnike. Leta 1951 so organizirali osnovni (A) radioamaterski tečaj in izpite za radioamaterje operatorje.
Zgodba razvoja radioamaterstva v Laškem se nadaljuje v letu 1955, ko 15. avgusta laški radioamaterji v Register društev na Okrajnem ljudskem odboru Celje vpišejo predhodnika današnjega kluba, in sicer Radio klub »Partizan« Laško. Tega leta je Radio klub Laško dobil radioamaterski pozivni znak YU3GCD, ki se je po osamosvojitvi Slovenije preimenoval v S59GCD. Zaradi prostorske stiske in adaptacije Doma Partizan se je dokumentacija prvih treh let delovanja kluba na žalost izgubila. Tako da se dokumentacija nadaljuje 30. januarja 1959, ko Jurij Bezgovšek ponovno zbere laške radioamaterje, ki na občnem zboru izvolijo novi upravni in nadzorni odbor. Jurij Bezgovšek pa je izvoljen za predsednika Radio kluba »Partizan« Laško.
Radioamaterska dejavnost se je v različnih časovnih obdobjih prilagajala trenutnemu času in kraju. Na začetku so se v Laškem radioamaterji ukvarjali predvsem s pridobivanjem elektro materiala, da so lahko gradili radijske sprejemnike in oddajnike ter različne napajalnike, saj končnih izdelkov v majhnem mestu Laškem, ki ni imelo razvite primerne industrije za radio in elektro tehniko, ni bilo mogoče dobiti. S časom se je stanje pričelo izboljševati in se je že dalo nabaviti določene sklope za končne izdelke in tudi radijske sprejemnike ter oddajnike. S tem se je tudi formirala sprejemno-od-dajna sekcija in vzpostavljale so se radijske zveze z drugimi radioamaterji doma in po svetu.
Leta 1968 je bil sprejet nov statut, s katerim se je tudi spremenilo ime kluba v današnje ime: Radio klub Laško.
Prvih 25 let delovanja kluba so se radioamaterji borili za pridobitev primernih klubskih prostorov, hkrati pa so imeli pri svojem delu vzpone in padce. Leta 1981 je Prostovoljno gasilsko društvo Laško radioamaterjem dodelilo mansardno stanovanje v Gasilskem domu in s tem je bila rešena prostorska stiska. V klub se je vključilo kar nekaj mladih izobraženih radioamaterjev. Skupaj z ostalimi so dajali velik poudarek izobraževanju mladine v višjih razredih osnovne šole, ki je bila baza za nove radioamaterje ter s tem povečali članstvo. Uredili so tudi stalno financiranje radioamaterske dejavnosti. Konec 90. let se je Prostovoljno gasilsko društvo zaradi prostorske stiske odločilo, da zgradi nov gasilski dom in leta 2000 so se radioamaterji skupaj z gasilci preselili v nov gasilski dom, kar gre velika zasluga tudi takratnemu županu občine Laško, g. Jožetu Rajhu.
Radioamaterji so se pod okriljem kluba zaradi svojega specifičnega znanja v vseh obdobjih redno vključevali v družbeno življenje občine in sicer: izvajali so
poročanje preko radijskih zvez ob volitvah in referendumih iz volišč, kjer ni bilo telefona, posebno nalogo so imeli pri usposabljanju vojaških obveznikov za ra-diotelegrafiste, vključeni so bili v upravne zveze občine in center za obveščanje občine Laško in s tem so opravljali tudi pomembno nalogo med osamosvojitveno vojno in pripravljali rezervno lokacijo v Sedražu za občinsko vodstvo. V samostojni Sloveniji so župani občine Laško radioamaterje vključili v sistem zaščite in reševanja in naloge v Civilni zaščiti opravljajo še danes. Radio klub Laško je vključen tudi v radioamatersko omrežje ARON (Amatersko Radijsko Omrežje za Nevarnost), ki je organizirano pri Zvezi Radioamaterjev Slovenije. V slučaju večje naravne ali druge nesreče, če pride do razpada radijskih zvez Civilne zaščite in tudi izpada električne energije, ima ekipa kluba nalogo, da odide na Malič z vso radijsko tehniko (radioamatersko in tehniko Civilne zaščite) ter vzdržuje zveze med občino Laško in Radeče z Regijskim centrom za obveščanje Celje.
Laški radioamaterji so v vseh letih svojega delovanja izvajali različna ozvočenja kot so ulična ozvočenja ob turističnih prireditvah »Pivo in cvetje« ter »Veseli december« kakor tudi ostala ozvočenja raznih kulturnih in športnih prireditev na območju občine Laško. Potrebno pa je tudi omeniti, da so člani Radio kluba Laško v dvorani Tri lilije ozvočevali vse športne prireditve, od zgraditve dvorane leta 1995 do leta 2010. V Kulturnem centru Laško pa je klub med leti 1987 in 2009 postavljal sceno, pripravljal osvetlitev ter ozvočenje in spremljal prireditve od vaj do zaključka.
Poleg tega se laški radioamaterji redno prioritetno ukvarjajo s konstruk-torstvom oz. samogradnjo raznih radij -skih postaj. V poznejših letih pa je bilo možno te naprave tudi že kupiti na trgu, tako da je konstruktorjem ostala gradnja
47
društva
raznih dodatkov k tem napravam (filtri, elektronski tasterji, antene). Gradili pa so tudi nove sprejemno-oddajne naprave, ki jih ni bilo mogoče kupiti na trgu. Pri tem so posegli po kompleksnejših načrtih in gradnjah konstruktorjev. Ekipa konstruktorjev je v celoti tudi pripravili vso radioamatersko tehniko za UKV tekmovanja, ki se zadnjih 15 let izvajajo na višinski lokaciji Mala Kopa na Koroškem. Torej, druga redna prioritetna dejavnost pa so prav UKV radioamaterska tekmovanja, ker tekmovalna ekipa z imenom »Kope Team S59R« dosega zavidljive rezultate na frekvenčnih območjih od 144 MHz do 10 GHz na slovenskih in mednarodnih tekmovanjih. Tako so dosegli več kot 80 pokalov, ki predstavljajo prva, druga ali tretja mesta.
Radio klub Laško je v času svojega delovanja prejel številna priznanja. Najpomembnejša pa so sledeča: Plaketa SLO, Plaketa 2. julij Občine Laško, Zlati znak Civilne zaščite, Zlati grb občine Laško in Zlata plaketa Zveze radioamaterjev Slovenije.
Na slavnostni proslavi ob 60-letnici delovanja Radio kluba Laško pa so radioamaterji prejeli naslednja priznanja:
Bronasto značko ZRS - Branko Kovač, Damjan Kolšek;
Srebrno značko ZRS - Andrej Medved, Stane Ivanšek, Viljem Hladin;
Zlato značko ZRS - Andrej Bolčina, Alojz Primon, Janko Franetič;
Zlato plaketo ZRS - Prostovoljno gasilsko društvo Laško.
Za večletno pomoč pri delu in razvoju Radio kluba Laško je bila podeljena posebna zahvala županu Občine Laško Francu Zdolšku in Pivovarni Laško, d.d. Za več kot 30 let uspešnega delovanja v klubu pa je Janko Franetič prejel Listino
častnega člana Radio kluba Laško.
Župan je Radio klubu Laško podelil bronasto Jubilejno listino. Priznanja in zahvale sta podelila predsednik Zveze radioamaterjev Slovenije Bojan Majhenič in predsednik Radio kluba Laško Andrej Bolčina. Slavnostno proslavo je vodila Petra Šuster, s kulturnim programom pa jo je popestrila Vokalna skupina Vodom-ke.
Radio klub Laško
ČLANI UPRAVNEGA ODBORA ZDRUŽENJA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV LAŠKO NA OBISKU PRI NAJSTAREJŠEM ČLANU
IVAN KOVAČ je praznoval svoj 90. rojstni dan. Obiskali smo ga na vroč avgustovski dan in mu stisnili dlan. Veseli smo, da se slavljenec še zelo dobro drži. Predvsem pa smo mu hvaležni za prisrčen sprejem, ženi za dobro postrežbo in žlahtno kapljico. Skupaj smo nazdravili z željo, da bi mu zdravje služilo še naslednjih deset let in da ob stotici nazdravimo spet.
Slavljencu iskrene čestitke ob rojstnem dnevu in za 45 let aktivnega dela v ZŠAM Laško.
ZŠAM Laško
OBMOČNO ZmjJŽENfE SLOVENSKIH ČUSTMKPV £JtŠKP
V A ® I
čCanice in čCane ter vse slovenske domoCjuSe v pete%i 23. o%to6ra 2015, oŠ 17.uri
NA slovesnost cm <DMEW
SVVEti&NOSTl <R£(PV<BLI%£
slovemj<e.
<mtt£vittv 5 KMjšm %'OL'rv^aM <mpg<RjiMOM <BO
<KrtE%MJl Vm&RjWIŠ!MOCL LJLŠKP (6ivša kinodvorana).
slavnostni qovcmymL®o
(PS^iDSfBDm^ZVEZE SLOVENSKJJf ČASTNIKOV g<EME<RjlLMJUO<It<D% ALOJZ ŠVEINE^
NA SLOVESNOSTI«BODO <KXDfELJ<ENA TVffl/ VlSOKJA (PRIZNANJA ZVEZ<E SLOVENSTUJf ČASTNIKOV.
VTEŽKJHČASIJf ZWMO <SIU SKUPAJ - (BCKDIMO lUDI V (PETEK,!
Va6Cjeni v čim večjem številu, tudi z mlajšimi družinskimi člani
<Do6rodošft, veseRmo se snidenja!
48
društva/policija
O AKTIVNOSTIH OZSC
Člani OZSČ Laško so se tudi v avgustovskih in septembrskih dneh udeležili usposabljanj in različnih spominskih svečanosti. Poleg tekmovanja v streljanju s polavtomatsko vojaško puško cal. 7.62 za V. pokal OZSČ Laško je bilo organizirano tudi tekmovanje za V. pokal OZSČ Laško v pripravi in kuhanju vojaškega obroka - »pašte fižola«, katerega pokrovitelj je bil župan Franc Zdolšek. Zmagovalci so bili vsi, ki so prišli, pa vendar so za odtenke odstopali naslednji: prvo mesto je dosegla ekipa OZSČ Laško - Marija Gradec (Milan Bre-ški, Joško Kranjc, Robert Lorbek in Karl Vodišek) , drugi so bili PVD SEVER Odbor Celje, za tretje mesto pa so zadevo prikuha-li OZSČ Laško I. (Milan Knapič, Branka Knapič, Romana Deželak in Matjaž Turnšek ob asistenci Janeza Deželaka).
Občankam in občanom ter članicam in članom OZSČ Laško želimo prijetno in prijazno prihajajoče praznovanje praznika Občine Laško!
Konrad Zemljič Foto: Gabrijela Borovšak
Zmagovalna ekipa V. pokala OZSČ Laško v pripravi in kuhanju vojaškega obroka - »pašte fižola«.
POLICIJSKA POSTAJA LAŠKO
VOZNIKI, BODITE STRPNI IN PAZITE NA PEŠCE!
Spoštovani občani občine Laško,
otroci so pogumno zakorakali v novo šolsko leto, čakajo jih trije letni časi obveznosti v šoli, preden bodo zaključili šolsko leto. Policisti smo obiskali prvošolce, se z njimi pogovorili o pravilnem obnašanju v prometu ter se skupaj sprehodili po mestu in ob tem spoznavali prometna pravila. Jesenski dnevi, ki prihajajo, poleg bolj kislega vremena prinašajo tudi krajšanje dnevnega časa in daljšanje noči. Vozniki bodite zato še bolj pozorni na neosvetljene pešce, ki hodijo po cesti, saj se lahko zgodi, da jih hitro spregledate. Pešci lahko največ za svojo varnost storite sami. Svetujemo vam, da ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti na vidnem mestu vedno nosite kresničko, svetilko, ki oddaja belo svetlobo, odsevnik živih barv ali oblačila z vdelanimi odsevnimi trakovi. Če kot pešci hodite izven naselja, morate hoditi ob levem robu smernega vozišča. Nas policiste veseli,
ko opazimo, da je na območju občine Laško čedalje več pešcev, ki se zavedajo nevarnosti, vendar pa se še zgodi, da v mraku ali temi naletimo na popolnoma neosvetljenega pešca, ki mu preti nevarnost nesreče.
Vozniki naj bodo še posebej pozorni pri vožnji mimo šol. Do nevarnih situacij prihaja vsako jutro pod osnovno šolo Laško, kjer je potrebna največja pozornost voznikov. Avtobus, ki prevaža skupino otrok iz smeri Marija Gradca vsako jutro med šolskimi dnevi ustavi na vozišču pod šolo, saj ni primernega avtobusnega postajališča. Avtobus takrat vklopi smerne utripalke in otroci izstopajo iz avtobusa ter odhajajo v šolo. Pri tej situaciji vedno obstaja možnost, da kateri izmed otrok priteče mimo avtobusa. Zaradi velikosti avtobusa, ki zakriva pogled, ga lahko vozniki spregledate.
Zakon o pravilih cestnega prometa v 4. odstavku 91. člena določa, da je v teh situacijah potrebno, da vozniki, ki vozijo za avtobusom, obvezno ustavijo in ne vozijo mimo. Vozniki, ki vozijo mimo po nasprotnem pasu morajo po potrebi ustaviti, obvezno pa morajo zmanjšati hitrost in voziti še posebno previdno. Za kršitelje je predvidena globa v višini 200,00 EUR. Policisti bomo v prihajajočih mesecih poostreno nadzirali voznike, ki bodo kršili pravila in povzročali nevarne situacije, ki bi lahko pripeljale do nesreč pod šolo in bomo zoper kršitelje dosledno ukrepali. Za lažje razumevanje problematike vam prilagamo tudi fotografijo odseka ceste, kjer avtobus odlaga otroke.
Prav tako vse, ki vozijo svoje otroke v ali iz šole v Debru pozivamo, naj svoja vozila ne ustavljajo oziroma parkirajo na avtobusnem postajališču, temveč naj parkirajo na označenem parkirišču pod avtobusno postajo in s tem omogočijo vozilom, ki prevažajo skupine otrok, da to lahko storijo varno - na avtobusni postaji, tako kot to velevajo pravila.
Policisti Policijske postaje Laško vsem bralcem želimo prijetne in varne jesenske dni.
Bojan Šipek, vodja policijskega okoliša za območje Laškega
49
PRIČETKI RAZSVETLJAVE V LAŠKEM
V članku je opisanih nekaj dogodkov, ki so bili odločilnega pomena za priče-tek razvoja razsvetljave v Laškem, večinoma povzeti po rokopisih Kazimirja Viranta, ki mi jih je predal par let pred njegovo smrtjo. Sicer pa je povod za članek dejstvo, da je v Zdravilišču Laško zasvetila prva žarnica na elektriko proizvedeno s pomočjo naprave na vodni pogon na slovenskem ozemlju.
Tople vrelce so ljudje v Laškem že dolgo poznali, celo v času antične Celeie. Leta 1818 je v graškem časopisu dr. Riedel poročal, da so v bližini Laškega našli radio aktivni vrelec, katerega temperatura je dosegla 35°C in napovedal postavitev toplic. Ugotovljeno je bilo, da vrelec vsebuje zdravilno moč. Takoj so postavili primitivno stavbo s kopanimi kabinami in v njih opravljali kopanje v termalni vodi.
Prva plinska razsvetljava Laškega
Tako se je v trgu pričela razvijati trgovska in gostinska dejavnost. Medkrajevni promet se je razvijal po dokaj dobri cestni povezavi in tudi reka Savinja je nudila usluge splavarstvu. Po lokalih pa so še vedno ob večerih svetili z baklami, oljenkami ali svečami. Pri takšni razsvetljavi so se ob večernih urah v prostorih kavarne v hiši, kjer je sedaj lekarna, zbirali gostje in tudi domačini ter opravljali običajni klepet. Lastnik te kavarne je bil laški trgovec in poštar Franc Tieber. Kot trgovec je verjetno potoval po deželah Avstrije in videl novost - plinsko razsvetljavo, kar ga je privedlo do tega, da se je odločil v svojo kavarno uvesti plinsko razsvetljavo in to leta 1840. Naprava za pridobivanje lesnega plina je bila postavljena zunaj lokala v prizidku z dimnikom. Kotel je bil iz pločevine debeline 2 mm, premera 1,3 m in višine 4 m ter obzidan z opeko, tako da je vročina iz gorišča lahko ogrevala kotel v celotnem obsegu. Nad kotlom se je nahajal še 50-litrski pločevinasti rezervoar za zbiranje plina in je v njem dosegel pritisk do 12 atmosfer, kar je zadostovalo za 5 do 6-urno uporabo iz enkratne vloge goriva. Kotel so polnili z drobno nasekanim lesom in ga mešali še s suho žago-vino. Pri ogrevanju kotla se je iz vloženega lesa razvijal plin, ki se je zbiral v rezervoarju in prehajal v plinsko inštalacijo v prostorih kavarne do gorilcev in dajal dokaj dobro razsvetljavo. Urejeno so imeli tudi dobro prezračevanje pro-
storov, saj je izgorevanje plina močno onesnaževalo zrak.
Takšna razsvetljava se je obdržala naslednjih 42 let, ko so v Zdravilišču Laško zasvetile prve električne žarnice leta 1882 in preteklo je že 66 let, da je bil lahko tudi trg Laško leta 1906 osvetljevan z električnimi žarnicami.
Prva električna žarnica v Laškem
Tudi inženir Leopold Rodel je namreč v laških termalnih vrelcih prepoznal izjemno moč in leta 1854 na tem mestu zgradil kopališče Kaiser Franz Josephs Bad. S prihodom tujih gostov iz oddaljenih krajev Avstrije v Laško je kraj pridobil sloves, katerega še danes skrbno varuje z uslugami v zdravilišču za rehabilitacijo oz. Thermani Laško. Eden kasnejših lastnikov, dunajski bogataš, svetovljan in športni zanesenjak Teodor Gunkel je »toplice« kupil leta 1882 in v Laškem ustvaril mondeno letovišče. Obnoviti je dal celotno zdravilišče, ob severni strani stavbe pa je postavil za tisti čas napredno zgradbo za strojnico. Opremili so jo z dvema sesalkama za črpanje termalne vode v višje ležeči bazen in kabine.
Za pogon teh črpalk so uporabili moč vode potoka Rečica in na zunanji steni strojnice zgradili ogrodje z vgrajenim vodnim kolesom premera petih metrov in širine enega metra. V potok so pri vili Rečica vgradili lesen jez in vodo speljali po posebnem jašku, ki je tekel vzporedno s potokom pod železniško progo in cesto Celje - Laško do vodnega kolesa. Tako preurejenemu vodnemu kolesu za pogon črpalk so leta 1882 vgradili še pogon elektro dinama za proizvodnjo električne energije in tako izkoristili elektriko - novo tehniko, ki je veliko obetala.
Električni tok so uporabljali za razsvetljavo kopališča in sprehajališča v parku. Dinamo je imel jakost 5 kW, 110 V istosmerne napetosti. To je bila prva centrala na vodni pogon na Slovenskem in tudi prva žarnica z elektriko, proizvedeno na vodni pogon, je v Sloveniji zasvetila v Zdravilišču Laško. To se je zgodilo samo tri leta po Edi-sonovem odkritju žarnice na žarilno nitko leta 1879 oziroma samo leto za tem, ko so na svetovni razstavi v Parizu Edisonove žarnice množično zažarele. Ob obnovi strojnice leta 1935 so odstranili leseni jez na potoku Rečica in zgradili betonskega ter odstranili vodno kolo, vgradili vodno turbino. Odstrani-
li so tudi istosmerno dinamo in vgradili nov generator izmenične napetosti 220/380 V, moči 10 kVA in frekvence 50 Hz. Centrala je nato redno obratovala vse do leta 1940, ko so zdravilišče priključili na omrežje mesta Laško. Po tej priključitvi je ostala centrala kot rezerva. Še posebnega pomena pa je bila v času druge svetovne vojne, ko je bilo omrežje mesta Laško večkrat poškodovano zaradi bombardiranja. Po končani drugi svetovni vojni je centrala večkrat obratovala za potrebe zdravilišča ob prilikah redukcij na napravah Državnih elektrarn Slovenije. Leta 1972 pa so odstranili celotno elektro centralo, to je generator s stikalno ploščo in vodno turbino.
Prva električna razsvetljava Laškega_
Dolgoletna želja Laščanov je privedla občinski odbor občine, da je februarja 1906 leta soglasno sprejel sklep o izgradnji občinske elektro centrale za potrebe prebivalcev Laškega. Elektro centrala je bila zgrajena istega leta in je obratovala v zgradbi ob cesti proti sedaj pivovarni, v nekdanjem objektu Komunalnega podjetja Laško poleg osnovne šole. V dograjeno zgradbo so montirali motor na sesalni plin z močjo 44 KM za pogon istosmerne diname moči 25 kW in napetosti 110 V, ki je nato napajal 136 celic obstoječe akumulatorske baterije. Celotno gradnjo centrale, omrežja in hišnih priključkov je plačala občina, notranje hišne inštalacije pa koristniki sami. Takratni časopis Tegespost je poročal, da so dne 11. decembra 1906 zagorele prve električne žarnice po Laškem iz nove elektro centrale. Ob začetku je bilo priključenih okrog 550 žarnic po 15 W, v javni cestni razsvetljavi pa 36 žarnic po 25 W, ki je osvetljevala glavni trg, most in železniško postajo.
V spomin na pomembne mejnike v razsvetljavi Laškega in ohranjanju pomembne tehniške kulturne dediščine, tako za Laško kot tudi Slovenijo, smo julija letos v Thermani Laško slovesno otvorili maketo prvega vodnega kolesa, in sicer župan občine Laško Franc Zdol-šek, direktor Thermane Laško Andrej Bošnjak in mag. Srečko Lesjak - idejni vodja projekta. Vodno kolo pa je prvi zagnal Anton Gotar - upokojeni strojni ključavničar, ki je upravljal še s prvotno centralo na vodni pogon.
mag. Srečko Lesjak
50
w
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO d.o.o.
Mjrl)a Crjdo< i6s, 127» LaJJte
03 73* It ltr Oi I Sli I7S. i J J *lt
ran. 03 tt* IG 17
( HJ<|: vp.ii-iftfrin.i Ijitd.ifln
VNETJE UŠES PRI PSIH IN MAČKAH
Pogosto pridejo po pomoč v ambulanto lastniki psov in mačk, katerih živali otresajo z glavo ali se praskajo po uhljih, imajo izcedek in neprijeten vonj iz sluhovodov. Želijo izdajo »kapljic«, obolenje pa ni prav enostavno, zanemarljivo ali ozdravljivo s samo enimi kapljicami.
Pri mačkah so najpogostejši vzrok vnetja zunanjih sluhovodov ušesne garje, ki kopljejo rove, povzročajo nevzdržen srbež in predstavljajo idealno gojišče za razvoj bakterijskega vnetja. Največkrat lastniki opazijo le rano za uhljem, vendar je ta posledica praskanja!
Pri psih je vzrokov za vnetje zunanjih sluhovodov veliko več, najverjetneje zaradi anatomije samega sluhovoda, največkrat pa gre za več kot en vzrok. Naš cilj je, da jih odstranimo čim več, sicer zdravljenje ne bo uspešno! Ravno to je razlog, da svetujemo obisk v ambulanti.
Dejavniki, ki povzročajo možnost nastanka vnetja, so prekomerno izločanje ušesnega masla, prekomerno zaraščanje dlak v sluhovodu, prekomerna vlaga v sluhovodu (predvsem pri psih s povešenimi uhlji ali psih, ki pogosteje plavajo), obstrukcija
sluhovodov (zožanje npr. zaradi novotvorb). Glavni dejavniki, ki neposredno povzročajo vnetje zunanjega sluhovoda, so npr. atopija (občutljivost na alergene iz okolja), alergija na hrano, motnje v zaroženevanju kože, ušesni zajedavci, tujki v sluhovodu. Odkritje in odstranitev glavnega dejavnika je odločilnega pomena za uspešno ozdravitev. Tovrstno vnetje je prisotno kar v 80 odstotkih primerov alergije na hrano! Bakterije in kvasov-ke so pomožni dejavniki, ki privedejo do vnetja. Redko predstavljajo glavni vzročni dejavnik, zato diagnoza bakterijskega vnetja zunanjega sluhovoda ni popolna diagnoza.
Pomembno je, da ob pregledu vidimo celotni ušesni kanal vse do bobniča. Če sluhovod ni čist, ga pred nadaljnjo terapijo sčistimo. Le tako lahko zdravila, ki jih nanašamo lokalno v uho, učinkovito delujejo. Po potrebi opravimo mikroskopsko preiskavo brisov zunanjih sluhovodov in pošljemo vzorce na bakteriološko oz. mikrološko preiskavo. Pri terapiji se poslužujemo preparatov za čiščenje sluhovodov, zdravil za lokalni nanos, včasih uporabimo tudi zdravila s sistemskim delovanjem v obliki injekcij in tablet (edina možnost pri vnetju srednjega ušesa). Poti zdravljenja je ravno tako kot vzrokov za obolenje veliko. Ker z enimi »kapljicami« bolezni običajno ne odpravimo, priporočamo obisk ambulante skupaj s štirinožnim pacientom!
Želimo vam lepo jesen brez bolh - te se imajo že lep čas preveč fino! Ob srbečem kožuščku kosmatincev se prepričajte, da niso naselile tudi vaš dom ...
Monika Škoberne, dr. vet. med.
ZAVETIŠČE ZA MALE ŽIVALI SEVNICA
prava številka za najdene zapuščene živali in posvojitve
07 81 6o 210
vet.post.sev@siol.net
CHICHITA
OTA
ITA
Chichita je stara približno 3 do 4 mesece, je izredno prijazna in igriva. Najdena je v Velikih Grahovšah.
Zelo prijazni psički manjše rasti Ita in Ota sta bili najdeni v škatli na Drožanjski cesti v Sevnici. Sta že čipirani in razgliščeni, čaka ju še cepljenje proti steklini.
51
napovednik
OKTOBER_
Četrtek, 15. oktober
•	Kulturni center Laško: Babice, dedki in vnuki - Letni koncert MePZ Jesen DU Laško (19.30)
Petek, 16. oktober
•	Razstavišče Kulturnega centra Laško: Otvoritev razstave Hermana Čatra iz opusa Stanko (18.00)
Sobota, 17. oktober
•	Pred TUŠ Marketom v Laškem in v Rimskih Toplicah: Akcija Drobtinica in prikaz problematike zavržene hrane (9.00 - 12.00)
Torek, 20. oktober
•	Knjižnica Laško: dr. Rafael Cajhen: Film o živalih iz kočevskih gozdov (predvajanje filma in pogovor; v sodelovanju z revirnim lovcem v Kočevju, Laščanom Mihaelom Horjakom; 19.00)
Sreda, 21. oktober
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 -12.00)
•	Kulturni center Laško: Abonma Mavrica polk in valčkov, ansambel Petra Finka (19.30)
Petek, 23. oktober
•	Hiša generacij Laško: Delavnica izdelave trdega mila z mag. Alenko Zapu-šek (17.00 -19.00; obvezna prijava in plačilo: 13 €/osebo)
•	Rimske Toplice: Dan spomina na padle borce NOB in ustreljene talce - kome-moracije: Ob spomeniku pri pokopališču v Lazišah (11.00), na pokopališču v Šmarjeti (12.00) in pri spomeniku Ilije Badovinca na Gračnici (13.00)
Sobota, 24. oktober
•	Pri cerkvi v Šentrupertu: Priprava zelenjavnega vrta na zimo - brezplačno predavanje z ogledom (10.00)
Sreda, 28. oktober
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 -12.00)
Četrtek, 29. oktober
•	Kulturni center Laško: Večer z esejistom dr. Markom Pavliho in pevko Nano Milčinski - osrednja prireditev bralnih akcij Knjižnice Laško ob dnevu reformacije (19.00)
Petek, 30. oktober
•	Dom Svobode Zidani Most: Čarobni dan - delavnice za otroke (10.00)
•	Hotel Thermana Park: Brezplačna gledališka predstava »Čisto prava predstava« z ustvarjalno delavnico (ob 18.00; organizatorja: Thermana d. d. in Gledališče Ku Kuc)
Sobota, 31. oktober
•	Vrt Savinje: Garažna razprodaja in Domači kotiček (9.00 - 12.00)
•	Grajska igrala v Zdraviliškem parku: »Grajska noč čarovnic« (od 15. ure dalje, podrobnejši program na www. thermana.si; v primeru slabega vremena v hotelu Thermana Park)
NOVEMBER
Sreda, 4. november
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 -12.00)
Četrtek, 5. november
•	Knjižnica Laško: dddr. Jože Maček: Predstavitev prevoda Ripšlove kronike župnije Sv. Miklavž (ob tradicionalnem Martinovem; 18.00)
Petek, 6. november
•	Trubarjevo nabrežje: Laški sejem (8.00 - 16.00)
•	Kulturni center Laško: Občinska proslava (19.00)
Sobota, 7. november
•	Valvasorjev trg: 17. tradicionalni pohod po nekdanjih trških mejah Laškega (9.00)
•	Hotel Thermana Park: Brezplačna gledališka matineja »Veliki strah malega tigra« (ob 10. uri; organizatorja: Thermana in Gledališče Ku Kuc)
•	Kulturni center Laško: 19. Martinovo v Laškem - Etno večer in prikaz »V gospodarjevi kleti« (18.00)
Nedelja, 8. november
•	Aškerčev trg: Martinov sejem (8.00)
•	Aškerčev trg: Martinova nedelja ob farnem prazniku z godbeniki, pevci in godci iz kulturnih društev laške občine (11.30)
Sreda, 11. november
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 -12.00)
•	Večnamenski dom Rimske Toplice: Otvoritev razstave Pisani klobuki s kulturnim programom otrok iz Vrtca Rimske Toplice (17.00)
Četrtek, 12. november
•	Knjižnica Laško: Spominski večer za domačinko, pesnico in pisateljico Da-nijelo Zupan (19.00)
Petek, 13. november
•	Dom Svobode Zidani Most: Karel Ru-stja: Zidani Most in železnica (domoznansko predavanje; 18.00)
Sreda, 18. november
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 -12.00)
•	Kulturni center Laško: Abonma Mavrica polk in valčkov, ansambel Smeh (19.30)
Petek, 20. november
•	Dom Svobode Zidani Most: Zlatin večer - posvečen Zlati Strel (18.00)
•	Večnamenski dom Rimske Toplice: Literarni večer s pisateljem Ernestom Jazbinškom (18.00)
Sreda, 25. november
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 -12.00)
Petek, 27. november
•	Večnamenski dom Rimske Toplice: Koncert skupine Stari časi (18.00)
•	Knjižnica Laško: Diplomski večer (v sodelovanju z Laškim akademskim klubom) (19.00)
•	Velika dvorana Thermana Parka Laško: Dorijev večer - koncert kvinteta DORI z Izidorjem Pečovnikom - Do-rijem (19.00)
Sobota, 28. november
•	Vrt Savinje: Garažna razprodaja in Domači kotiček (9.00 - 12.00)
Ponedeljek, 30. november
•	Hiša generacij Laško: Srčnost je naše drugo ime - razstava ob 10. obletnici Hiše generacij Laško (16.00 - 17.30)
•	Kulturni center Laško: Osrednja kulturna prireditev ob 10. obletnici delovanja Hiše generacij Laško (18.00)
DECEMBER
Sreda, 2. december
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 -12.00)
Četrtek, 3. december
•	Kulturni center Laško: Ta veseli dan kulture (19.30)
Petek,4. december
•	Trubarjevo nabrežje: Laški sejem (8.00 - 16.00)
Sobota, 5. december
•	Vrt Savinje: Prižig prazničnih lučk (19.00)
Sreda, 9. december
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 -12.00)
Četrtek, 10. december
•	Večnamenski dom Rimske Toplice: Zaključni koncert obeh PZ in skupine Stari časi (18.00)
Petek, 11. december
•h
•	Večnamenski dom Rimske Toplice: boi P Franci Planinc: Kruh po domače (pre- : kJa
o
davanje s prikazom; 18.00)	toF
52
■j: Ti? ti
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH LAŠKO
Spoštovani, mi vemo, da vi veste, da je izobraževanje pomembno!
Za šolsko leto 2015/16 vabimo k vpisu	=
v naslednje srednješolske programe za odrasle:
>	3-letni programi: gastronom hotelir, bolničar-negovalec, oblikovalec kovin-orodjar, inštalater strojnih instalacij, trgovec
>	4-letni programi: ekonomski tehnik, strojni tehnik, predšolska vzgoja
>	poklicno tehniško izobraževanje (3+2): ekonomski tehnik, strojni tehnik, tehnik varovanja in gastronomski tehnik
>	poklicni tečaj: ekonomski tehnik, predšolska vzgoja
Organiziramo in izvajamo tudi:
-	usposabljanje in postopke za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK),
-	tečaje in seminarje za prosti čas in osebno rast,
-	tečaje tujih jezikov, računalniške tečaje, tečaje komunikacije
-	različna usposabljanja za delo.
Obiščite nas in skupaj bomo izbrali pravo izobraževanje za vašo uspešno poklicno pot.
Kontaktni podatki: Šolski center Slovenske Konjice-Zreče Izobraževanje odraslih Laško, Trg svobode 6, LAŠKO
TELEFON: (03) 733 89 38, GSM: 041 611 172
CVŽU
e-pošta: sic.lasko@siol.net
internet: www.sc-konjice-zrece.si
MEOUGORJE, PELJESAC, OBIRANJE MANDARIN IN MAKARSKA RIVIERA, 23. 10. - 25. 10. 2015 CENA: 159,00 €
SARAJEVO in KONJIC, 24. 10. - 25. 10. 2015 CENA: 108,00 €
MARTINOVANJE - PTUJ IN ORMOŽ, 7. 11. in 14. 11. 2015 CENA: 39,00 €
POHOD PO POTEH SOSESKE ZIDANICE - DRAŠIČI, 14. 11. 2015 CENA: 39,00 €
MIKLAVŽEV AVTOBUS (za starše in otroke)
6. 12. 2015
CENA ODRASLI : 37 €
CENA OTROCI: 29 €
DECEMBRSKA PREDBOŽIČNA POTEPANJA že od 28,00 € dalje
VRBSKO JEZERO IN BELJAK, GRAZ IN ČOKOLAD-NICA ZOTTER, BAD ISCHL IN WOLFGANGSEE, DUNAJ, ZAGREB IN BOŽIČNA PRAVLJICA V ČAZMI, SALZBURG IN OBERNDORF
SILVESTROVANJE
GORNJA DUBRAVA, 31.12.2015, CENA: 55,00 € SILVESTROVANJE V NEUMU, IZLET V DUBROVNIK IN STON, 30. 12. 2015 - 2. 1. 2016, CENA: 2 49,00 €
INFORMACIJE IN REZERVACIJE: T: 08 205 36 05, M: 051 668 700 E: mmtours@siol.net, www.mmtours.si
NAROČITE SE NA BREZPLAČNI PRAVNI NASVET
Pokličite 040 850 024 ali info@pravninasvet.net
Potrebujete pomoč? www.pravninasvet.net
Naj vam pravno svetujemo oziroma pomagamo rešiti pravni problem!
•	Sestava različnih pogodb
•	Vodenje postopka pri nakupu kmetijskega zemljišča
•	Sestava pritožb, ugovorov
•	Svetovanje: - v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij,
-	pri motenju posesti,
-	v sporih o osebnih in stvarnih skužnostih,
-	v sporih iz premoženjskih zahtevkov
Nepremičnine
Na privlačni lokaciji v zaselku Spodnja Rečica pri Laškem, ob robu urejenega naselja stanovanjskih hiš, prodamo dve zazidljivi zemljišči. Posamezno zemljišče ima površino 692 m2. Cena: 35,00 €/m2 zemljišča.
Več informacij na mobilni številki 040 753 763.
bii^ri
53
oglasi
9
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO
DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INFRASTRUKTURO
sistem za železnice
O I Naložba v vašo prihodnost
OEEBAOp DEUX) HNAWZ3PAEVBOPSKMJMJA
Z UVEDBO SISTEMA GSM-R ZELEZNICE VARNEJŠE IN ZMOGLJIVEJŠE
Globalni mobilni radijski komunikacijski sistem za železnice (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju, katerega izgradnja je v zaključni fazi, bo sestavljalo 246 baznih postaj in 110 repetitorjev. V okviru projekta bo položenih 1.200 kilometrov optičnih kablov, zgrajen bo dispečerski sistem in odstranjene analogne bazne postaje. Sistem GSM-R bo celotno omrežje glavnih in regionalnih prog vzdolžno pokril z radijskim signalom, s čimer bo zagotovljena kakovostna, neprekinjena ter zanesljiva komunikacija pri izvajanju železniškega prometa.
Gre za zahteven infrastrukturni projekt, vreden dobrih 117 milijonov evrov, pri čemer sofinancerski delež Kohezijskega sklada Evropske unije znaša 85 odstotkov oz. slabih 100 milijonov evrov.
NEGATIVNI VPLIVI SEVANJA BAZNIH POSTAJ NA ZDRAVJE NISO ZNANI
Doc. dr. Peter Gajšek z Inštituta za neionizirna sevanja je pojasnil, da so bazne postaje GSM-R, ki sodijo med neonizirna sevanja, oddajno-sprejemni sistemi, ki prek svojih anten oddajajo in sprejemajo visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja (VF EMS) v območju mikrovalov. Delujejo v frekvenčnem območju med 921 in 925 MHz ter med 876 in 880 MHz.
Prevladujoče znanstveno mnenje, ki ga podpira tudi Svetovna zdravstvena organizacija, je, da na voljo ni znanstveno potrjenih rezultatov raziskav, ki bi potrdili preobčutljivost na VF EMS in s tem nespecifične simptome. Konsenz stroke je strnjen v izjavi Svetovne zdravstvene organizacije, ki pravi, da pregled najpomembnejših razpoložljivih znanstvenih raziskav ne daje prepričljive podlage za sklep, da bi lahko VF EMS baznih postaj na človeku dostopnih mestih v okolju negativno vplivala na zdravje.
Svetovna zdravstvena organizacija tako navaja, da vsi pregledi znanstvenih raziskav jasno kažejo, da sevalne obremenitve v celotnem frekvenčnem območju od 0-300 GHz, ki so nižje od mednarodnih smernic Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP), slednje so pri gradnji baznih postaj dosledno upoštevane, ne povzročajo poznanih negativnih vplivov na zdravje.
Več informacij o projektu najdete na spletnem mestu: www.gsm-r.si
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013; razvojne prioritete: železniške infrastrukture KS; prednostne usmeritve železniške infrastrukture.
*
JESENSKA RAZVAJANJA
V WELLNESS CENTRU AMALIJA
VINSKA KOPEL V DVOJE (60 min) Promocijska cena: 39 € (redna cena: 49 €)
MILNA MASAŽA Z ORGANSKIM MILOM (30 min) Promocijska cena: 27 € (redna cena: 30 €)
MINI NEGAOBKAZA (30 min): 20 €
SPA PEDIKUKA (45 min): 24 €
UGODNEJŠE CENE KOPANJA IN SAVNE:
večerno kopanje (po 18. uri): 6 € večerno savnanje (po 18. uri): 8 € 4-urna vstopnica savna (pon- pet): 13 € 4-urna vstopnica bazen (pon-pet): 9 €
13. 10. 2015 - BABOR DAN
Vabljeni na "Babor dan" s promocijskimi brezplačnimi negami obraza (20 min) in svetovanjem. Hkrati vam na ta dan nudimo na vse BABOR prodajne izdelke 20% popust.
JESENSKA PONUDBA
MEDICINSKEGA CENTRA VALETUDA
TERAPEVTSKE MASAŽE
20 minutna terapevtska masaža: 18 € 30 minutna terapevtska masaža: 25 € 40 minutna terapevtska masaža: 31,50 €
Imate težave s hrbtenico? Vas boli križ? Se težko gibate?
Samoplačniška zdravstvena posvetovalnica v Rimskih termah Z vami bodo priznani specialisti medicine
Informacije: 03 574 2070 | zdravstvo@rimske-terme.si Rezervacije: 03 574 2011 | booking@rimske-terme.si
DALMATINSKI KULINARIČNI VIKEND Z ŽIVO GLASBO 23. 10. 2015 - 25. 10. 2015
Izbirali boste lahko med različnimi morskimi specialitetami ob spremljavi dalmatinske glasbe. Število mest je omejeno.
MARTINOVANJE Z ŽIVO GLASBO 6. 11. 2015 in 7. 11. 2015
4-hodni martinov meni z dobrodošlico: 28 €
RIMSKE TERME
Toplice 10, 3272 Rimske Toplice, Slovenia
www.rimske-terme.si info@rimske-terme.si 03 574 2011
RIMSKE «TERME
MDCCCXLVII
54
Thermana vas
MARTINOVANJE
13. 11. 2015 ob 19. uri v Hotelu Thermana Park Laško.
Veselo Martinovanje se bo odvijalo v Veliki dvorani Kongresnega Centra ob glasbeni spremljavi ansambla UNIKAT.
Z vini se bo predstavila Vinska klet VIPAVA.
Vstopnina z večerjo in s pokušino vin znaša 39 € na osebo.
Rezervacije na 080 81 19 ali info@thermana.si
razvaja
ansambel
SILVESTRSKA ZABAVA »PIRATI S SAVINJE »
v Termalnem Centru od 20. ure dalje.
Bogat samopostrežni bife z vključeno pijačo, pester animacijski program s plesom, igrami, skratka zabavo, ki bo na kožo pisana tudi najmlajšim oz. celotnim družinam.
Vsak udeleženec prejme darilo!
Vstopnina z večerjo znaša 100 € na osebo.
DOM
STAREJŠIH LAŠKO
Zagotavljamo prijetno in kakovostno preživljanje tretjega življenjskega obdobja.
Cena osnovne oskrbe že od 590 € dalje.
U THERMANA laško
www.thermana.si info@thermana.si | 080 81 19
r)

KRMI
TRIPLE BEER, FIRST BREWED IN 1985
STARI JUNAK ZA NOVE CASE!
Slovenski značaj odlikuje moč. Prav to je vodilo razumnika Levstika, ko gaje poosebil Martinu Krpanu in nas, ko smo ob svoji 160-letnici predstavili takrat najmočnejše pivo na svetu.
Danes, ko praznujemo častitljivih 190 let, legendo predstavljamo na novo. Po podobi in okusu specialen, ustvarjen v skladu s svetovnimi trendi, ohranja naše tradicionalne vrednote: ponos, skromnost in moč.
Pijte ga med prvimi.

1825-2015
WWW.LASKOSPECIAL.EU
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!