2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 9. septembra 2010  Leto XX, št. 36


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 9. septembra 2010

Porabje, 9. septembra 2010

»OČA« JE ŠEU 
V BENETKE
STR. 3
 
TAK SMO MI ODLI
V ŠAULO
STR. 5

PA SMO SPET V ŠOLI!

 Nekaj dni pred začetkom šolskega leta me je poklicala kolegica učiteljica in mi rekla nekako takole: »Veš, letos bom učila slovenščino v 1. razredu, a me je malo strah, ker že nekaj let nisem poučevala slovenščine; sicer sem se že nekajkrat sestala s kolegico, ki je 1. razred poučevala lani, vse sva pregledali, intenzivno se pripravljam, a kljub temu prosim, da mi tudi ti še posebej pomagaš…«  Na dolgo in široko sva se pogovarjali in priznam, da me v zadnjem času ni nič tako prijetno presenetilo, namreč njen čut odgovornosti za to, kar bo počela, ker, kolikor jo poznam, bo delala dobro. Agi, vso srečo in mnogo uspeha ti želim! Ja, zelo redki so taki klici, zato so toliko bolj dragoceni…
Tudi v porabskih narodnostnih vrtcih in šolah smo torej začeli novo šolsko leto. Prvi dan je bil prazničen: svečano oblečeni učenci, pozdravni nagovori vodstev šol, potem pa po razredih obujanje spominov na pravkar minule počitnice. Za učence, ki se učijo slovenščino, so tudi letošnje bile pestre in zanimive. Veselo in letos brez disciplinskih problemov so porabski šolarji preživeli 8-dnevne piranske, že 4. jezikovne počitnice, vsebinsko bogate in dobro organizirane. Seveda pa je bila tudi ponudba številnih drugih taborov pestra in učenci so aktivno sodelovali. Ko pa pride september, smo spet v šoli, Porabje oživi, lepo urejena in čista šolska poslopja se polnijo. 
Ne le šole, tudi vrtci; odslej bomo govorili le o petih narodnostnih vrtcih v Porabju, saj slovenskoveški nepreklicno zaprt sameva in bo, tako kot nekoč šolska podružnica, tudi ta utonil v pozabo. Pozitivno v zvezi s to žalostno zgodbo je, da 6 slovenskoveških malčkov obiskuje po novem vrtec na Dolnjem Seniku, kjer je prav tako odslej prisotno več slovenščine, saj bo ob torkih ves dan tam tudi vzgojiteljica asistentka iz Slovenije. Dolnjeseniški vrtec napolnjuje sedaj kar 16 malčkov, 7 izmed njih bo naslednje šolsko leto prvošolcev, in tu je mogoče priložnost za gornjeseniško šolo, da se potrudi in ponudi nekaj več – namreč kvaliteto pouka, številne jezikovne in druge možnosti za otroke, domačnost in prisrčnost. Po drugih vrtcih je število malčkov približno enako lanskemu, nekaj manjše je v Sakalovcih, vsekakor pa bo spet dobrodošla strokovna pomoč vzgojiteljice asistentke iz Slovenije. 
Že od lanskega leta lahko v Porabju govorimo o dveh narodnostnih dvojezičnih šolah, gornjeseniški in števanovski, in monoštrski osnovni šoli, ki izvaja narodnostni pouk slovenščine, letos v 1. in 2. razredu. Z zadovoljstvom lahko zapišemo, da je tudi letos v monoštrskem 1. razredu 6 učencev, ki obiskujejo pouk slovenščine 5 ur tedensko, 9 lanskih učencev pa s slovenščino nadaljuje v 2. razredu. Veliko zamujenega in izgubljenega v višjih razredih glede učenja slovenščine je že stara zgodba, žal, nepopravljiva, čeprav bo tudi tokrat število učencev v slovenskem krožku ali pri fakultativnih urah predvidoma visoko. A tudi tokrat bo vse ostalo le pri kvantiteti, ker so nekateri učitelji, čeprav nevredni tega naziva, v tej sredini večni in zaradi dobrega političnega ali funkcionarskega zaledja pač nedotakljivi…
Gornjeseniške šolske klopi je letos napolnilo 57 učencev, od tega 7 prvošolcev, in vsi se bodo učili slovenščino. Šola bo gotovo tudi letos morala veliko delati na kvaliteti dvojezičnega pouka, predvsem predmetni učitelji, ki slovenščine ne obvladajo dovolj dobro, pa se bodo morali le-to še intenzivneje učiti. Resno in odgovorno delo novega vodstva pa že daje pozitivne rezultate, kar nas lahko izjemno veseli. Prav nič veselega pa ni v krutem dejstvu, da šola v Števanovcih letos nima 1. razreda. Za dvojezično osemletko z vsega 26 učenci, kjer upokojene dvojezične učitelje nadomestijo z madžarsko enojezičnimi, kjer se nekateri starši že nekaj let odločajo, da svoje otroke vpisujejo v monoštrsko šolo, kjer poučuje (namerno ne bom uporabila pravilnega slovničnega števila) nekaj izredno dobrih učiteljev z odličnim znanjem slovenščine, a svojih talentov ne morejo izkoristiti – za tako šolo težko predvidimo svetlo prihodnost. Ne bomo razmišljali o krivdi, a odgovorni, bivši in sedanji, naj se le malo podajo na zahtevno pot samospraševanja…
Seveda so oživele tudi srednje šole, nekaj bodočih študentov bo spet odkrivalo čare slovenščine v beli Ljubljani, o vsem tem pa v eni od prihodnjih številk.
Ob začetku vsakega šolskega leta si zelo želim vsem skupaj, učiteljem in učencem, položiti na srce kaj lepega. Pozitivnega. Saj še vedno verjamem v moč pozitivnih misli in dejanj. Torej, dragi učitelji in učenci, želim, da tisto, kar počnete, delate iskreno. Učitelji – hoteli ali ne – učencem ste vzor. Česar sami ne delate, ne zahtevajte od njih. In potrudite se, da se bo na šolah slišalo več slovenske govorice, tudi to je namreč odvisno zgolj in samo od vas. Odgovorne naloge so pred vami, sprejmite jih kot darilo, saj ste poklicani, da jih opravite. Ker vsi vemo, da je preživetje porabskih šol odvisno od vašega dob-rega dela in pouka slovenskega jezika. 
Vse dobro v novem šolskem letu vam želim!
Valerija Perger


Vredno premisleka!

POSLEJ BO – RES? – DRUGAČE

Pred začetkom pisanja sem razmišljal, ali ne bi kazalo za uvod uporabiti pregovor in misel, in sicer: »Osel gre samo enkrat na led.« in »Osel gre samo enkrat na led, baš to je oslovstvo, danes sem padel, jutri bom plesal na njem,« kakor je znan pregovor »dopolnil« pesnik Oton Župančič. Lotevam se namreč pisanja o tem, kaj vse je madžarski veleposlanik v Ljubljani dr. István Szent-Iványi sogovornikoma akademiku dr. Boštjanu Žekšu, ministru za Slovence v sosednjih državah in po svetu, in dr. Borisu Jesihu, državnemu sekretarju zagotovil, da bo storila nova vlada premiera Viktorja Orbána za Slovence na Madžarskem. Glede na to, da sem po naravi optimist (nemara zato včasih tudi naiven) in poskušam na zadeve gledati s pozitivne strani, želim verjeti, da bosta »enobarvna« vlada in ták parlament pokazala nekoliko več naklonjenosti vsem manjšinam in potlej tudi Slovencem. Iz osebnih, natančneje novinarskih izkušenj sicer vem, da je bilo že doslej zagotovil, tudi na najvišji ravni, dovolj, celo dovolj zavezujočih, rezultatov pa mnogo mnogo manj. 
Skupne seje madžarske in slovenske vlade, na katerih je ob premierih sodelovala večina ministrov, zagotovo sodijo med najpomembnejše politične dogodke med Madžarsko in Slovenijo. Do zdaj sta bili dve skupni seji, prva uvodni del v Lendavi, drugi del v Monoštru, z vmesnim postankom na Gornjem Seniku, druga v Keszthelyu ob Blatnem jezeru. Poleg skupnih sej je bilo več srečanj na različnih ravneh in povsod so »padala« zagotovila, kako sta državi pripravljeni razreševati problematiko in naloge med Slovenci na Madžarskem in prekmurskimi Madžari. V tem kontekstu imajo vsaj formalno zelo važno vlogo zasedanja mešanih komisij, kajti obravnavajo uresničevanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic Porabskim Slovencem in prekmurskim Madžarom, ugotavljajo, kaj iz zapisnika prejšnje seje je bilo uresničeno, katere naloge vladi v Budimpešti in Ljubljani še čakajo. 
In zdaj k uradnemu sporočilu Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu o pogovorih med veleposlanikom, ministrom in državnim sekretarjem. Minister dr. Boštjan Žekš je izpostavil vprašanje neizvajanja sklepov, sprejetih na zadnjem zasedanju mešane komisije, vprašanje medijev (krčenje slovenskih oddaj na televiziji), zaprtja vrtca v Slovenski vesi, zagotovljenega zastopstva v madžarskem parlamentu in vprašanje zamenjave slovenskega duhovnika v Porabju. Kot piše v sporočilu za medije, je veleposlanik István Szent-Iványi ministru pojasnil, da do vidnejših napredkov ni priš-lo zaradi novih volitev in da je pred dvema mesecema pričela z delom nova vlada, ki naj bi vprašanje slovenske manjšine obravnavala odgovorneje kot dosedanja vlada. Po besedah veleposlanika naj bi nova vlada čim prej izpolnila obljubo, dano leta 2007, in pričela z gradnjo ceste med Gornjim Senikom in Verico ter poskrbela za ponovno oddajanje (pripravljanje) prispevkov za oddajo Slovenski utrinki. Glede premestitve slovenskega duhovnika pa, da so z zadevo seznanjeni, da gre za vprašanje cerkvenih pristojnosti, da organi obeh cerkva iščejo skupno zadovoljivo rešitev. Dodal bi: lepo, da lepše ne more biti. A žal pogosto slišano. In potem preslišano.
Madžarska je pogosto prelagala uresničevanje dogovorjenega zaradi finančnih težav. Kar je tudi res, da jih ima. Ampak tudi Slovenija nima ravno preveč denarja, kar je veleposlaniku in še komu na Madžarskem dobro znano. Toda kljub temu tiste najpomembnejše obveznosti do prekmurskih Madžarov in Porabskih Slovencev (ter Slovencev v ostalih državah) zagotavlja in uresničuje vsaj korektno, če res ne idealno. Čeprav mi v pisanju nikoli ni šlo za dilemo ali vprašanje, kaj in zakaj prekmurski Madžari nekaj imajo, marveč čemu tega nimajo tudi Porabski Slovenci. Zgolj za primer z medijskega področja: kljub temu, da je prejšnji premier Gordon Bajnai v Keszthelyu povedal, da bo država zagotovila denar za nemoteno pripravljanje TV oddaje Slovenski utrinki, se to ni zgodilo. In oddaji sta le mesečno dve po 25 minut, medtem ko Slovenija in RTV Slovenija financirata štiri polurne tedenske dvojezične oddaje Mostovi-Hidak iz narodnostnega RTV centra v Lendavi. Madžarska ni zmanjšala denarja samo za TV oddaje, enako je ravnala pri našem tedniku Porabje in nikakor ne »najde« denarja za »skromno« širitev slovenskega radijskega programa iz Monoštra. Naj ponovim: ni narobe, kaj in koliko imajo prekmurski Madžari, zelo narobe je, česa Porabski Slovenci nimajo in bi morali imeti oziroma jim pripada. 
Iz sporočila povzemam, da bo odnos sedanje vlade do manjšin drugačen, odgovornejši. Povedano si kaže zapomniti tudi za področja, ki so manj odvisna od denarja in več, če že ne v celoti od politične volje aktualne vlade in razmerja »političnih sil« v parlamentu. Kot »večno zelena pesem« se vlečejo razprave o zagotovljenem zastopstvu vseh trinajst manjšin v parlamentu. Politične volje doslej ni pokazala ne »desna« ne »leva« vlada, ali bosta potegnila potezo in spremenila volilno zakonodajo sedanja vlada in parlament ter uresničila napoved o formuli dvesto in trinajst, bomo videli, pomeni počakajmo. Zadevo bo mogoče izpeljati šele pri naslednjih volitvah, ko bi štel parlament namesto sedanjih 386 poslanskih sedežev le 200 in 13 zraven, ki bi pripadali toliko manjšinam. 
Izkušnje po demokratičnih spremembah kažejo, da so Madžarom v sosednjih državah in po svetu bolj naklonjene »desne« vlade, kamor se umešča tudi sedanja. In če bodo namenjali pozornost rojakom po svetu, potlej in za politično »ravnotežje« lahko kaj dobi tudi trinajst manjšin v državi. Tako iz programov, ki so povezani z denarjem, kakor onih, ki temeljijo na političnih odločitvah. 
Torej, če se povrnem k začetku: manjšine ne bodo padale, ampak plesale na ledu ali raje, na političnem parketu … Kdo skrbi za glasbo, je tako ali tako znano.
Ernest Ružič


Posnetek z zadnje skupne seje madžarske in slovenske vlade v Keszthelyu

Kak se leko glasite za delegata ali člana
predsedstva Slovenske zveze?

»Oča« je šeu v Benetke

V Benetkaj (Velence) v Italiji se té dni godi 67. mednarodni filmski festival, na sterom se je notpokazo eden slovenski, eške bole povejdano prekmurski film tö z naslovom Oča. V 71 minut dugom cejlovečernom filmi, v sterom sta glavni vlogi zašpilala v Porabji dobro znani Miki Roš, pouleg njega pa eške 13-letni učenec 8. klasa soboške prve osnovne šau-le Sandi Šalamon, se čüje samo prekmurska rejč. V filmi so se notpokazali tüdi delavci fabrike Mura.
S filmom Oča si Vlado Škafar v Benetkaj želi dobiti dvej nagradi (díj), najprlej v tistoj kategoriji, gde so režiseri (rendezők), šteri so napravili prvi celovečerni film, pauleg toga pa eške za nagrado »za filmsko odličnost.«
Vsi tisti, ka so lani geseni film v Prekmurji gordjemali, so pred par dnevi prišli v Dobrovnik, ka se zahvalijo domanjim lidam, steri so jim fejst pomagali, tak tö, ka so njim mesto za spati dali, pa so poskrbeli eške za gesti, piti, pa za tau, ka je v autojaj bencina nej sfalilo. Pouleg zahvale so s sebov v kufri prinesli film tö, steri je nikoga v dvorani nej njau hladnoga, domanjoga žüpana Marjana Kardinara tö nej, steri je na konci filmarom dau za dar simbolična srca iz gline (ridjajce). 
Miki Roš se je vsem domačinom eške gnauk zahvalo za njino gostoljubnost, fejst pa je pohvalo režisera tö, s sterim je ekstra rad delo. »Že od vsega začetka je ekipa vörvala v té projekt, Vlado se je že pred samim snemanjom dosta pogučavo z menov pa s Sandijom, pa je te vido, kak müva gučiva eden z drügim, tak ka so najini dialogi v filmi pravi, istinski dialogi. Mislim, ka je tüdi zatau té film tak prepričljivi (meggyőző) pa iskreni (őszinte), ka glavniva igralca gučiva vö iz sebé,« je povedo filmski »oča«, njegov »sin«, Sobočanec Sandi Šalamon pa je tüdi biu navdüšeni. »Film je ovakši, kak so moje dosedanje izkušnje s kamero, zato je bilau njegvo snemanje istina nekaj eksternoga, fejst lejpo doživetje.« 
Vlado Škafar je rejsan napravo eden takši liričen film, gde je notpokazo pretresljivo ljubezensko zgodbo med očom pa sinom, sterima je nej dano, ka bi vküp živela. Scenarij je napiso že pred sedmimi leti, pa je že te planejro, ka bi v njem pokazo protest dalavcov tö. »Ščeu sam soočiti (szembesíteni) nedelo pa pondejlek, prvi liričen, meditativen, nežen den, den za familijo, in pondejlek, šteri je ponavadi tisti, da se moraš srečati z resničnim živlenjom, s svojim delom, s tistimi rečami, kaj jih ščeš v nedelo malo pozabiti. Fabrika Mura se je tü zgodila slučajno ali pa tüdi nej, kak vzememo, vej pa je dojzavertivala ranč te, gda smo mi svoj film gordjemali. Tak je nika ekstra nej trbelo premišlavati, kak mo tej prizor (jelenet) posneli, vse je prišlo samo od sebe. Na tej način je ta prekmurska düša lepau zaokraužena, nej samo s temi nežnimi, liričnimi toni, liki z bole sirauvimi tö. «
Vlado Škafar se je rodiu v Ljubljani, samo ka sta njegva oča pa mati iz Prekmurja doma, zatau je, gda je mlajši biu, vsakše počitnice preživo v Murski Soboti pri babici pa dedeki. »Ta moja prekmurska düša ali baukše povedano ta panonska melodija düha pa misli je neka, ka je vsigdar bilau v meni, ne vejm, če samo zavolo starišov, ali je tau od pokrajine, od té ravnice, od stvari, štere tü rastejo, s šterimi smo mi kak deca gorrasli. Lidgé so že prlej vidli, ka ge v Lublano nekak ne pašem,« je povedo režiser, šteri je svoj dom, »svoje Prekmurje« najšo v Beli krajini, gde zdaj živi. 
Že v Dobrovniki pa je malo premišlavo o Benetkaj. Tak nam je povedo, ka gda se je té film nekak pred leti vrto samo eške v njegvi glavi, si je brodo, ka bi leko tau biu film glij za té festival. »Tak se mi je vidlo, ka je tau takši melanholičen film, ka bi nekak najbole paso na Lido (o.a. tau je otok pred tem znanim varašom, gde festival v resnici poteka).« Škafar tüdi vörvle, ka do lidgé, »šteri do se tam srečali z njegvim filmom vse vküper tak lepau doživeli, kak so ga tü gledalci v Prekmurji.«
Silva Eöry

Slovenska zveza v svojom Statuti (Alapszabály) naprej ma napisano, ka vsakšo štrto leto vküper mora pozvati občni zbor, da se znauva voli 18-člansko prededstvo, predsednik pa nadzorna komisija. Zveza de 6. novembra 2010 mejla svoj 6. volilni občni zbor (közgyűlés) v konferenčni dvorani v Slovenskom domi v Monoštri.
Šteri kraj, kelko delegatov leko ma?
V Statuti je napisano, ka: „Delegate občnega zbora delegira slovensko prebivalstvo (50 slovenskih prebivalcev 1 delegata), oziroma jih delegirajo krajevne organizacije, kulturna in ostala društva, inštitucije.” 
Tričlanska kandidacijska komisija se je tak odlaučila, ka na letošnjom djilejši mo meli vsevküper 79 delegatov: Gorenji Senik 17, Dolenji Senik 4, Sakalovci 7, Slovenska ves – Monošter 21, Števanovci 12, Verica 3, Andovci 3, Sombotel 6, Mosonmagyaróvár 2 pa Budimpešta 4. 
Pri tem smo upoštevali podatke zadnjoga ljudskoga štetja, leta 2001. Upoštevali smo vsa slovenska društva, kulturne skupine pa šole. Vse slovenske civilne organizacije se majo pravico odlaučiti od svoji delagatov pa delegatov za svoj kraj. 
Člani kandidacijske komisije do osebno vküper brali delegate, zvün toga delegati se leko glasijo po telefoni ali v pismi pri komisiji na Zvezi (94/552-596) do 1. oktobra 2010.
Šteri kraj kelko članov leko ma v predsedstvi Zveze?
Predsedstvo ma vsevküper 1 predsednika pa 18 članov: Gorejnji Senik 3, Dolejnji Senik 1, Sakalovci 1, Slovenska ves 1, Monošter 2, Števanovci 2, Andovci 1, Verica-Ritkarovci 1, Mosonmagyaróvár 1, Sombotel 1, Budimpešta 1, šolsko področje 1, športno pa gasilsko področje 1, medijsko področje 1.
Če se stokoli drügi Slovenec ške glasiti, tam mora biti na djilejši in se tam sam glasiti. Delegati občnoga zbora se z javnim glasovanjom odlaučijo, če leko gor pride na lišto ali nej. Drüge potrejbne informacije vam sledkar damo na znanje.
Gyöngyi Bajzek
članica kandidacijske komisije


Po predstavitvi filmasejedobrovniškižupanMarjanKardinar (pred mikrofonom) zahvalo filmskiekipi:(odleve)Frenk Celarc (producent), glavna igralca Miki Roš in Sandi Šalamon pa režiser Vlado Škafar 


zveza.hu

OD
SLOVENIJE…

Nej znala odpistiti 

Cankova – Potrna – Szombathely

Pavlovo leto 2011

»Tistomi, steri ne more odpistiti, je živlenje vekša kaštiga kak smrt,« pravi kitajski pregovor. Ema Sukič je edno takšno zgodbo prejknapisala v našo domanjo rejč, v steroj dva človeka v cejlom žitki nosita v sebi britkost samo zavolo toga, ka eden od nji ne vej odpistiti.

Na rojstni den Avgusta Pavla – 28. augustuša – so pod njegvi kip pred Muzejem Savaria obejsili venec z držino vred Slovenci iz Slovenije, Avstrije in Madžarske. Pred tem so gorparšteli edno kitico ene Pavlove pesmi v madžarščini (Judita Pavel), v slovenščini (Branko Pintarič) in nemščini (Susi Weitlaner). Po tistom so se v iži sombotelske Slovenske samouprave pogučavali o tome, kak do leta 2011 svetili 65. oblejtnico smrti in 125. oblejtnico rojstva Avgusta Pavla. S Cankove so bili navzauči: predsednica Turističnega društva Hilda Vogrinčič, predsednik Kulturnega društva Avgust Pavel Branko Pintarič in župan Drago Vogrinčič. S Potrne je prišla predsednica štajerskega slovenskega društva Susi Weitlaner, iz Muzeja Savaria je biu navzauči Péter Illés, od držine pa Judita Pavel in Pavlova vnükinja Veronika Simon.
V mladosti je živo Pavel na Cankovi in Potrni (gnes Laafeld pri Radkersburgu v Avstriji). Návčo se je tri gezike, spozno je tri kulture. V šaule je odo v Monoštri, Somboteli in Budimpešti. V Somboteli je včiu na gimnaziji in delo v Muzeji Savaria. Pavlovo leto 2011 bi začnili svetiti v Somboteli. V Muzeji Savaria bi na razstavi (in DVD filmi) nutpokazali njegovo živlenje in delo. Razstavo bi od tec prejkodpelali v Potrno in Cankovo. Na literarnom večeri bi ništerne Pavlove pesmi spejvali pa na gitari igrali cü. Tau bi tö kaulivrat šlau. Pesmi bi recitirali v madžarščini, slovenščini pa nemščini. Na slejdnje bi je vödali na CD-ji. 25. juniuša bi se pesmarge s Sombotela, Cankove in Potrne srečali v Pavlovi hiši v Potrni. Do junija de gotova nauva razstava v Muzeji Avgusta Pavla v Monoštri. Slovenci na Madžarskem bi se spomnili oblejtnice na Porabskom dnevi augustuša 2011.
Marija Kozar

Strateški forum Bled
Na Bledu je pred dnevi potekal 5. Strateški forum, ki sta ga organizirala slovensko zunanje ministrstvo in Center za evropsko prihodnost, na njem pa je sodelovalo 400 udeležencev iz 40 držav. Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je bil zelo zadovoljen s potekom dvodnevnega foruma, ki po njegovem mnenju dokazuje ugled Slovenije. Kot najpomembnejše udeležence letošnjega foruma velja izpostaviti nekdanjega ameriškega državnega sekretarja Colina Powella, belgijskega premiera Yvesa Leterma in generalnega sekretarja Arabske lige Amra Muso, pa tudi nekdanjega španskega premiera Felipeja Gonzalesa, ki je vodil skupino za razmislek o prihodnosti EU, ter namestnika generalnega sekretarja OECD Richarda Boucherja. Prisotna sta bila tudi zunanja ministra Hrvaške Gordan Jandroković in BiH Sven Alkalaj ter številni drugi. Forum je bil tudi priložnost za dvostranska srečanja, ki so jih slovenski politiki dobro izkoristili, tako minister Žbogar kot premier Borut Pahor in predsednik republike Danilo Türk, ki sta prav tako prišla na Bled. 
Kazni za prometne prekrške se zaostrujejo
Namesto enega zakona bodo varnost v cestnem prometu v Sloveniji odslej urejali štirje zakoni - zakon o pravilih cestnega prometa, zakon o cestah, zakon o motornih vozilih in zakon o voznikih. Zakon o pravilih cestnega prometa predvideva strožje sankcioniranje voznikov, ki jih policija zaloti pri prekrških, ki so neposredno povezani s hujšimi posledicami prometnih nesreč. Vožnja po nasprotni strani avtoceste, prekoračitev hitrosti za več kot 50 kilometrov na uro v naselju, pobeg s kraja nesreče, odklonitev alkotesta ali vožnja pod vplivom alkohola oziroma drog bo kaznovana z 18 kazenskimi točkami, odvzemom vozniškega dovoljenja in 1.200 evrov globe. Na drugi strani bodo znižane globe za prekrške, ki ne vplivajo bistveno na varnost cestnega prometa. 

Pred dosta dosta lejti nazaj je Janoš pri žüpani lagvo numero potegno, tak je mogo rutjivati k sodakom. Tak pravijo, ka je preveč lejpoga zraska legén bijo. Gnaki kak svejča, lejpoga obraza pa močan. Do kraja vesi sta ga sprvajala mati pa edna dekla. Obadvej sta ga jočeč sprvajala, vej sta pa vejdla, ka de mogo titi v tihinski rosag. Janoš je mater za šinjek stisno, go je küšno pa ji pravo: »Draga mati, zbogom ostanite.« Od svoje drage, ime ji je bilau Lidi, je tö slobaud vzeu.
Za sedem lejt je Janoš domau prišo. Mati ga je kuman spoznala, ka si je takše velke badjüsi (brke) dau zrasti. Na rejklini je emo tri zvejzde, bijo je že sodački prejdjen, mati ga je kumin spoznala v toj obleki. Na kauli, s sterimi se je pripelo, sta sejdla edna ženska pa edno malo dejte, liki obadva s takšnimi črnimi očami kak črni diamanti. Mati pita sina, sto je ta ženska.
»Tau sta moja žena pa moj sin,« pravi Janoš.
»Baug daj, pri nas,« pravijo mati.
»Tej vi leko gučite, mati,« pravi sin. »Ta eno rejč ne razmej.« Te se je k ženi obrno, pa njej je nika talanjski pravo, na tau je ona rokau küšnila tašči.
»Ka pa bau z Lidi?« se je obrnila mati k sinej.
»Lidi,« gleda z bejlimi očami Janoš na mater, »ona je ešče itak dekla?«
»Tebé je čakala,« pravi potiuma mati. Sin glavau strausi, kak steri se zdaj iz spanja prebidi, migne z rameni, ženo pa sina prime za rauko, pa dejo v ram.
Talanjska sneja se je navčila njino rejč, samo gvant je nej obrnaula, dokeč je živala, je talanjski gvant nosila. 
Janoš si je prvo nedelo potistim, kak je domau prišo, badjüsi počeso, tri zvejzde na njegvom rejklini so se svejtile, vsikšoma so se oči stavile na njij, kak je v cerkev išo. Lüstvo je kaulek cerkvi stalo, čakalo je Janoša.
»Že dé!« so kričali mlajši. »Dapa zakoj je sam?« se je spitavalo lüstvo. »Zakoj je nej pripelo s sebov ženo pa dejte? Vej pa leko, ka ji pripela zadvečerek, gda bau večernica,« so prajli tej edni, »leko ka je tam takšna šega.« Janoš se je poklanjo na pravo pa na lejvo pa je zraven k dejklam staupo, stere so na ednom küpi stale. Tam so ma stopaji negvüšni gratali, kolena so ma trpetala, gda je Lidi zagledno, ma je obraz blejdi grato kak bejla stejna. K Lidi je staupo pa ji je pravo: »Lidi, me ešče spoznaš?« Sto ji je rokau dati, dapa ona je nej vzela njegvo rokau, liki od pet do glav ga je poglednila. »Sčisti se vkraj od mene, ti slejdjen, nežitaven pa nesramen!« je sikala v njega.
Od tiste vöre mau so tak živali, kak če bi se nigdar nej poznali. Če so šli po pauti, so se vkraj obrnauli pa brezi rejči šli tadale.
V vesi je vleta zazranka v šestoj vöri meša. Takšoga ipa nejga lüstva, ka po njivaj pa pri mari delajo, pa vsakdanešnji den ne ojdijo k meši. Samo dühovnik pa kantor sta tam. Pa eden dejdek pa edna stara ženska. On z vrnjoga kraja vesi, ona pa z dolenjoga kraja. Gda ženska staupi v cerkev, dejdek že tam sedi pa raužni vejnec parbira. Tak se vküp vlečé ka ga ranč nej mogauče spoznati. Ženska je v črni gvant zravnjena, na glavej ma črni vacalejg. Samo obraz ma bejloga kak stejna. Njeni obraz je miren, dapa nigdar nej veseli. Nej je vsikša stara ženska takša, samo ta edna. Nigdar nej bila oženjena, je ešče dejkla. Sedemdeset lejt stara dejkla. Sedem lejt je čakala svojoga Janoša, močnoga mladenca, steri zdaj vküppotegnjeno sedi v stolici.
Dva starca lepau potima sedita, vsikši na svojom mesti. Gda je konec meše, tadeta pri ednoma drugoma brezi rejči, brezi toga, ka bi se poklonila, ranč tak, kak če bi se nigdar nej poznala. Eden štejpka na gorenji kraj vesi v prazno ižo, drugi na dolenji kraj, gde ga nišče ne čaka. Samo gospodni Baug vej, ka se v njija srcaj godi.


Hilda Vogrinčič, Branko Pintarič, Judita Pavel, Marija Kozar, Drago Vogrinčič, Vera Simon, Péter Illés

… DO
MADŽARSKE

Tak smo mi odli v šaulo

1. septembra se je začnila šaula, na velko žalost mlajšov pa ranč tak starišov tö. Mlajšom zato, ka bola so radi, če so leko fraj pa nej se njim trbej včiti, starišom pa zato, ka s šaulov samo brigo majo pa sploj dosta pejnez košta. Zdaj tak pravijo, ka eden učnenec, gda šaulo začne, kauli štirideset, petdeset djezero forintov košta držini. Kak so pa te prvin odli mlajši v šaulo, pred šestdesetimi, sedemdesetimi lejti, gda so stariške nej meli telko pejnez? Od tauga mi je Štotjina Rejza pripovejdala iz Števanovec.
• Rejza, šteroga leta ste vi začnili prvi klas?
»Dvadvajstoga sem se naraudila, pa osemdvajstoga sem začnila prvi klas.«
• Kama ste vi odli v šaulo?
»Sé v Števanovce sem odla, gde sta me školnik Orbán pa Terézija Fehér včila. V tistom klasi, kama sem dja odla, je 42 mlajšov bilau, tau je prvi pa drugi klas vküper bijo. V cejlo šaulo je pa dosta več kak dvejstau mlajšov odlo, stalno ranč ne vejm prajti. Te je ešče samo šest klasov bilau v šauli. Gda si te vözopodo, te si šaulo taknjau.«
• Zdaj mlajši puno turbo knjig vlečejo v šaulo, kakšne knjige ste pa vi meli?
»Edne knjige smo meli, iz štere smo se včili šteti pa računati, drugo nika nej. Edno tablo smo ešče meli, ka smo vsigdar pod pazge nosili, pa na tau smo pisali s krajdov, če si kaj lagvo napiso, te si zbriso pa si na nauvi začno. Telko je bilau vse, tak smo se včili. Tistoga reda je nej bilau pejnez, ka bi nam stariške vsefele vküpspokipüvali, vej pa ešče bausi smo odli v šaulo, tašo srmastvo je bilau. Črejvle smo samo pred šaulov gorapotegnili, nej ka bi nanikoj prišli. Te so črejvle mlajši, ka so v ednoj držini bili, eden drugoma dali, kak so gorarasli.« 
• V zimi ste tü bausi odli?
»V zimi zato nej. Dapa te so se črejvli bola nücali kak trbej, zato ka smo se vsigdar čujskali na Šolinoj potauki. Oča so nej zandoleli poplate rediti. Dostakrat so me pitali: ’Ka pa ti delaš, ka tak poplate trgaš?’ Dapa dja sem tau nika nej ovadila. Dapa gnauk sem spadnila na ledej pa na čelo sem eden pup dobila. Oča me je pito, ka sem delala, ka sem si glavau nutravdarila. ’Ka bi delala, spadnila sem na ledej’, mi je vö na lampe skočilo. ’Tvojga mlašečoga, zato dja vsigdar tvoje črejvle moram redti, ka se ti čujskaš!’ Tak ka zato mi smo se tö vedli veseliti kak mlajši, če ranč smo srmacke bili.«
• Turbo ste meli, v šteroj ste knjige nosili pa tablo?
»Meli smo, dapa samo tašo srmačko, z domanjoga platna. Tau je naša mati redla s tistoga platna, ka je ona prejla doma.« 
• Gda ste v šaulo šli, v prvi klas, ste vedli vogrski?
»Nej, sploj nikanej sem vejdla, v šauli smo se vogrski navčili. Tak brž sem se navčila, ka ja pa nej, pa sem že vogrski gučala. Dja sem se nej najbaukše pa nej najslabše včila, tak srejdnja sem bila, pa ranč tak so bili moji mlajši tü.« 
• Gda se je začnila šaula?
»Zazranka v sedmoj vöri, dapa nej s včanjaum, liki najprvin smo boga molili. Tau je tak bilau vsakši den, vsakši den se je tak začno. Do podneva smo se včili, potistim smo šli domau delat.«
• Sto je bijo te pop v Števanovci?
»Ištvan Deli so pop bili, pa oni so dosta odli k nam, zato ka moj oča so cejmejšter bili. Gospaud Deli so fejst človek bili, oni so tak predgali na predganci, ka je vse pokalo. Mogo si je poslüšati, če si sto ali nej.« 
• Kak so zdaj lagvi mlajši, te so tö lagvi bili. Školnik vas je kaj kovau?
»Dja sem gnauk nej vedla dolaspisati rimsko numaro osem, Orbán me je z edno tenko šibov tak zosipo, ka se mi je rit vse prašila. Te, če si nej vedo ali si lagvi bijo, te si daubo, nej se je štelo, čiden si, daubo je vsakši. Gda so gospaud pa školnik kaurita brali pa so pri nas bili, oni so sami prajli oči, ka so me naratjivali.« 
• Ka je tau, ka kaurita?
»Tau je namesto porcije (davek) bilau. Te so nej plačali, liki so gospaud s kauli kaulak odli, pa te vsakši dau, ka je emo: sildja, pardivo, pištjance pa tašo. Tau so vsakšo leto vküppobrali namesto porcije.« 
• Kak je bilau te tadala, gda ste šesto leto vözopojdli?
»Nikak nej, gda sem petnajset lejt stara bila, sem üšla v fabriko delat.« 
• Vi ste radi odli v šaulo?
»Mena se je fejst vidlo, pa rada sem se včila, dočas ka sem v šauli bila, dočas mi je nej trbelo delati. Istino, zato sem se veselila, gda vleta nej trbelo v šaulo odti. Te je ešče več svetkov bilau kak zdaj, zato ka zvün leta, gda smo doma bili, gda je krščanski svetek bijo, je nigdar nej trbelo v šaulo titi. K meša smo pa mogli odti, če je bila šaula ali nej. Telko naroda je bilau v cirkvi, ka mi, mlajši, smo naprej v cerkvi mogli stati. Tašo te nej bilau, ka bi mlajši v stolice sedli.« 
• Nejste si brodili, ka bi se tadala včili?
»Nej, zato ka smo srmacke bili, te so se samo tisti tadala včili, steri so pejnezni bili pa so baukše živali.« 
• Ka ste s seuv nosili v šaulo za djesti?
»Eden falat kröja pa dvej djabke, tau je bilau vse. Če gnauk, gnauk, ka so baba pogače pekla, te sem tisto nesla s seuv, ovak nej.« 
• Kak je bilau na konci, gda ste zgotauvili šesti razred, meli ste ballagás (valeto)?
»Bila je edna povorka, rauže smo meli v rokaj pa smo šli v gauško na majališ. Dolejnji Kalman je taprišo pa tam je cuker odavo, za deset, dvajsti filerov smo si tjöjpili, tau je te nam sploj velko bilau. Tak smo te mi s tejm skončali šaulo, tau je bijo naš ballagás.«
Karči Holec 

Predali Center proti terorizmu v Budimpešti
1. septembra so v Budimpešti predali namenu Center proti terorizmu, ki je prvi tovrstni center na Madžarskem. Po mnenju premiera Viktorja Orbána v današnjem času mora vsaka razvita, močna država imeti Center proti terorizmu s primerno opremo in usposobljenimi ljudmi. Ustanovno listino centra, ki bo deloval v vojašnjici Pál Maléter, je predal notranji minister Sándor Pintér. V slavnostnem govoru je premier izpostavil, da smo, devet let po terorističnem napadu v New Yorku, priče globalnih političnih, gospodarskih in vojaških sprememb v svetu. Spreminjajo se tudi osnove in pogoji varnosti v svetu, kakor tudi v posameznih državah. Največji izziv, ki ogroža varnost, je terorizem. Otvoritve centra se je udeležil tudi protiteroristični koordinator Evropske unije Gilles de Kerchove, ki je povedal, da se ne soočamo le z organizacijo al-Kaida, temveč z neštetimi, z njo sodelujočimi organizacijami. Del mladine se radikalizira, odpotujejo na krizna območja, kjer jih usposobijo, in ko se vrnejo v Evropo, sodelujejo v terorističnih napadih. Ta novi pojav zahteva tesnejše sodelovanje med Evropsko unijo in članicami. 
Jobbik za radikalno rešitev »romskega vprašanja«
Desničarska stranka Jobbik bi se odločila za radikalno rešitev romskega vprašanja, in sicer bi osebe, nevarne za javni red, zaprla v varovani »zaselek«. Z načrtom je javnost seznanil Csanád Szegedi, evropski poslanec stranke. »Vzorčni zaselek« bi naredili v kraju Mis-kolc, bil bi obkrožen z dvojnim kordonom, v njem bi ljudje živeli pod policijskim nadzorom, zapustili bi ga lahko le po registriranju. Zvečer ob 10-ih bi začela veljati policijska ura.
Načrti Jobbik-a spominjajo na metode iz časa druge svetovne vojne, zato jih socialisti ostro zavračajo, je povedal član predsedstva stranke László Teleki. Stranka Fidesz je v svoji izjavi opozorila desničarsko stranko, naj preuči madžarsko ustavo. »Ne potrebujemo geta, temveč stroge zakone in močno policijo,« so zapisali.


Štotjina Rejza (Terplán Istvánné)

Murska Sobota: naseljena varovana stanovanja

Zveza Slovencev na Madžarskem in 
Kolesarsko društvo 1896 iz Monoštra organizirata 
25. septembra 2010
„Porabsko-gorički” kolesarski maraton.
Program:
- 9.30-10.00 Registracija pred hotelom Lipa
- 10.00 Start
Proga: Hotel Lipa – Monošter – Števanovci – Verica – Čepinci – Šulinci – Martinje – Gornji Senik – Dolnji Senik – hotel Lipa
- 1. postaja v Čepincih
- okoli 13.00 ure prihod v hotel Lipa
- pogostitev
Tekmovanje je zaprtega značaja in za vse starostne skupine.
 Dolžina proge je 42 km.
 Servisni avto je zagotovljen. 
V primeru pokvare kolesa pokličite številko: 
00-36-30-3499-438.
Turnir, ki se ga udeležujete na svojo odgovornost, 
v primeru slabega vremena ne bo prirejen.
Štartnina: 2 EVRA
Zveza Slovencev na Madžarskem
Kolesarsko društvo 1896 iz Monoštra
Sponzorji: Občina Šalovci 
Herman Ostrič – Čepinci
„Rába-vidéki – Goričkoi”
KERÉKPÁRTÚRA
2010. szeptember 25. 10.00 óra
Találkozás: a Hotel Lipa előtt 9.30 és 10.00 óra között
Start: 10.00 óra
Útvonal: 42 km
Hotel Lipa – Szentgotthárd – Apátistvánfalva – Kétvölgy – Čepinci – Šulinci – Martinje – Felsőszölnök - Alsószölnök – Hotel Lipa 
Tudnivalók:
A túra zárt alakzatban halad, felvezető gépkocsi vezeti. 
Szervizjármű biztosított. 
Sérülés vagy a kerékpár meghibásodása esetén hívja a következő számot: 
0036-30-3499-438
A túra után a résztvevők között ajándékokat sorsolunk ki és vendégünk egy tál ételre a Lipa Étteremben.
A túrát (amelyen mindenki saját felelősségére vesz részt),  rossz idő esetén nem rendezzük meg
Nevezési díj: 500,- Ft vagy 2,- EURÓ
Magyarországi Szlovének Szövetsége
Szentgotthárdi Kerékpáros Egylet 1896
Támogatók: Polgármesteri Hivatal Šalovci
    Herman Ostrič - Čepinci

PRVI CENTER ZA STAREJŠE V SLOVENIJI

Mestna občina Murska Sobota je postala v nečem prva v Sloveniji. Na dokaj primerni lokaciji, domala v središču mesta so na sredini avgusta odprli objekt, v katerem je 21 oskrbovanih najemnih stanovanj, še ta mesec bo v neposredni bližini, takorekoč na skupnem dvorišču, odprt dom za starejše, v katerem bo 66 postelj. Za gradnjo objekta varovanih stanovanj je bilo porabljeno milijon in dvesto dvaintrideset tisoč evrov, denar je prispeval nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije. Ker je bilo porabljenih za kvadratni meter stanovanja le tisoč štiristo evrov, je zasluga mestne občine, ki je prispevala pomemben delež – zemljišče za oba objekta. Ker gre za gradnjo stanovanj z neprofitno najemnino, je občina investitorja oprostila tudi plačila komunalnega prispevka. Zato so imeli pri na-jemu prednost občani mestne občine Murska Sobota, na-jemnine pa so zaradi nižjih stroškov manjše, kot bi bile sicer. 
Zanimanje za varovana stanovanja je bilo precejšnje, saj je bilo na dan slavnostnega odprtja najetih od 21 kar 18 oziroma 19 stanovanj, za ostali dve pa so se že pozanimali zainteresirani. Za najmanjše stanovanje, 32 kvadratnih metrov, je mesečna najemnina 160 evrov, za srednje z 42 kvadratnimi metri površine je potrebno odšteti 180 evrov, za štiri največja, ki merijo 61 kvadratnih metrov, pa 250 evrov. Stanovalci morajo prišteti še plačilo elektrike, vode in še nekatere druge stroške. Varovana stanovanja so v ses-tavi Doma starejših Rakičan, ki bo po želji stanovalcem zagotavljal hrano, skrbel za čistočo, organizacijo zdravstvenih uslug – vsega, kar bodo potrebovali starejši in tudi bolni prebivalci varovanih stanovanj. Stanovanja so bila že ob vselitvi delno opremljena, urejeni so tudi skupni prostori za druženje in dovolj parkrišč za lastnike avtomobilov. 
Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja ima v Sloveniji 3 tisoč najemnih stanovanj za upokojence in starejše od 65 let, med temi je le 170 oskrbovanih najemnih stanovanj, ki so v Celju, Logatcu, Ljutomeru, Mariboru, Novi Gorici, Trebnjem, Trzinu in zdaj v Murski Soboti. Objekt z 21 stanovanji, kot je soboški, gradijo v Krškem in bo zgrajen prihodnje leto, na zidavo pa se pripravljajo v Kopru. Vsa ta stanovanja so namenjena starejšim od 65 let, ki jim zdravstvene razmere še dopuščajo samostojno bivanje. 
Soboška varovana stanovanja so prijetna na pogled, vsa imajo balkone, so na lepi lokaciji, s primerno, ne previsoko najemnino. Varovana stanovanja v Sóboti, že zgrajena in načrtovana kljub kritičnim gospodarskim razmeram, pomenijo konkreten prispevek v skrbi za (nas) starejše, ki s(m)o za marsikoga zgolj breme, ki bi se ga bilo lepo čimprej znebiti. Ni fraza ostarelih, le nekatere slovenske avtorje je potrebno brati. Mladi, tudi akademsko najvišje izobraženi ekonomisti, pogosto pišejo in govorijo v medijih o starejših kot o neke vrste nujnem zlu, pri čemer prezrejo dejstvo, da s(m)o mnogi štirideset in celo več let plačevali v pokojninske sklade, iz katerih so denar porabili tudi za njihov študij in izobraževanje. Zato so govorjenja, da mora sedanja mlada generacija delati za zelo veliko število upokojencev v Sloveniji, nepremišljeno podtikanje in politikanstvo brez podlage, kajti svoje pokojnine s(m)o si vplačali od bruto zaslužka, zdaj jih zgolj koristijo ali koristimo. Za kaj vse je bil porabljen ali zaporavljen (naš) denar, je druga zgodba, v kateri s(m)o sodelovali le redki sedanji upokojenci. 
Varovana stanovanja, ob katerih bodo kmalu (»diši« po predvolilnih aktivnostih župana mestne občine, kajti sicer bi oba objekta predali namenu hkrati) odprli še sodoben dom starejših, za spoznanje kažejo, da v mestni občini Murska Sobota vsaj govorijo drugo govorico, ki ne pozablja na generacije, ki so soustvarjale in soustvarile moderno državo Slovenijo. Če bi šli brat časopise iz prejšnjih desetletij, bi lahko spoznali, kolikokrat so se delavci odrekali višjim plačam samo zato, da je bil del denarja vložen v razvoj, v nova delovna mesta, kjer so delali starši mlečnozobih ekonomistov in drugih psevdoteoretikov, ki kot psi čuvaji čakajo na priložnost, da lahko oblajajo starejšo in najstarejšo generacijo prebivalcev Slovenije. Še kako prav in pošteno bi bilo, da bi v zahodni evropski svet baje zazrti mladi ekonomisti Slovencem povedali, kako spoštujejo starejšo generacijo in kolikšno pozornost ji posvečajo, denimo v Avstriji in Nemčiji. Koliko hočejo in znajo uporabiti njihove izkušnje pri razreševanju aktualnih dilem v družbi. Potlej bi premislili, preden bi se v medijih pojavili s psevdoznanstvenimi teorijami o starih kot nepotrebnem strošku, za katere morajo delati, namesto da bi delali za sebe. Zapisano kot dodatek vzpodbudnemu poročilu o odprtih varovanih stanovanjih ne izhaja iz osebne prizadetosti avtorja, marveč iz zaznavanja in spremljanja mnogih krivičnih ocen o tem, kako so povzročitelji sedanjih nezavidljivih gospodarskih in družbenih razmer v Sloveniji prav starejši oziroma upokojenci. 
Ernest Ružič



Poslopje skoraj v središču mesta, kjer je na voljo 21 varovanih stanovanj za starejše prebivalce. V neposredni bližini, na skupnem dvorišču, bodo še ta mesec odprli oddelek rakičanskega Doma starejših, v katerem bo 66 postelj. Tako bo Sóbota dobila prvi Center za starejše v Sloveniji


PESJI ŽITEK PISA ALBERTA
 Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti.

OTROŠKI

KOTIČEK

GIZDAVA MAMA

Albertova velka lübezen Alina je gé rejsan trno dobra kak v srcej tak po düši. Pa od Pavla ranč tak velka lübezen Miša je tö nej ovakša. Kak sta leko obej takšivi, če pa je od Miše mama takša gizdava ženska?
»Zakoj Albert ne smej biti z Alino? Škem prajti, zakoj ga tvoja mama kcuj ne pisti? Vsigdar pravi, ka je un gé pritepeni pes, njena Alina pa skur kak kakša mala kralica,« je spitavo Pavel Mišo.
Spitavo go je tam pri potoki, Albert pa Alina pa sta se naganjala zmejs med drejvami, skakala prejk potoka pa delala takše pa ovakše norije. 
»Vejš, moja mama je nej vsigdar takša bila. Mi smo prva v varaši živeli. Depa una je dun nej iz varaša. Una je gé z vesi. Na, nej s té vesi, v steroj smo zdaj,« je pripovejdala Miša. V tistoj njenoj vesi, gde se je narodila, je spoznala mojga očo. Un je gé pilot, fligere vozi. Kak eške bole mlada ženska je z njim po svejti kauli lejtala. Pa je tak malo po mali vse bole gizdava gratala. Ja, samo tak nagnauk si je začnila broditi, ka je una gé nika več od drugi v našoj indašnjoj domanjoj vesi. Pa se je zatoga volo v varaš odselila. Pa je gratala varašanka.«
Albert pa Alina sta se tadale naganjala kauli potoka. Sta se naganjala, Pavel pa je Mišo gledo pa je nej vedo, ka aj si brodi. 
»Vej je pa zdaj več nej varašanka,« je rejsan nej vedo, ka aj si brodi. »Una zdaj dun na vesi živé, ka nej?«
»Ja, gvüšno ka živé. Pa ge tö živém. Pa Alina tö. Naš ata pa bole na rejdko pride, ka je cejle dneve na pauti. Pa un je škeu, naj sé pridemo. Un si tak leko najbole spočine. Moja mama pa je ostanola moja mama. Una se eške bole za varaško drži, depa dun je šla nazaj na ves živet.«
Na, Pavel je zdaj malo bole razmo. Malo bole je razmo, depa dun nej do kraja. Depa neje več spitavo. Bole sta se z Mišo od koga drugoga zgučavala. Albert pa Alina pa sta se tadale naganjala, kak bi za njiva nika drugoga nej bilau na tom svejti. Pa je tak bilau do večera. 
Vse lejpo gnauk miné. Domau je trbelo titi. Albert pa Pavel sta šla z Alino pa Mišo do daumi. Nejso eške blüzi njivoga doma bili, že se je čülo. Že ji je od Miše mama vpamet vzela.
»Kelkokrat ti eške moram prajti, ka se enjajta s tem pisaum kaulakvrat naganjati!? Naša Alina se od njega leko samo kaj lagvoga pa nika čednoga navči. Pa eške tau je gé, ka leko na njau kakši beteg spisti,« se je korila gizdava mama.
Miša pa je sama sebi prajla, ka zdaj toga dojde. Je sama sebi prajla, ka mujs nika mora prajti, prajti na glas.
»Mama, Alina pa Albert se trno radiva mata. Leko mrgéta, če njiva razpitamo.«
Gizdava mama je od nevaule skur nej vküper spadnola. Blejda je gratala, blejda pa zeléna tö. 
»Takši pavarski pes ma našo Alino?« so se njoj trausile čobe.
»Ja, mama! Takši pavarski pes. Vej pa ti dun znaš, kak je tau gé. Vej si pa ti tö pri pavraj gorzrasla, ka nej?« se je šalila Miša, Alina pa Albert pa sta veselo majütala z repami. Pavel pa je biu vcejlak tiüma.
Vcejlak tiüma je ostanola gizdava mama tö. Tiüma, depa rdeča od vüj pa ta doj do pét. Pa je samo tau velko brigo mejla, ka aj tau niške ne zvej, ka je gé una tö z vesi pa nej ranč iz varaša. 
 Miki Roš

VABILO
MEGHÍVÓ

Vendégek fogadása az iskola sportpályáján
Szlovén szentmise – a szentmisét dr. Peter Stumpf, muraszombati püspök celebrálja, közreműködik a felsőszölnöki Szent Cecília Egyházi Énekkar
A Kühár Emlékház ünnepélyes megnyitója és megáldása
Ebéd
Kulturális program
Gasztronómiai műhelymunka
Filmest – Rába-vidéki életképek
órától a szlovéniai SKOK együttes biztosítja a jó hangulatot.

Sprejem gostov na šolskem igrišču
Slovenska maša – mašo bo daroval murskosoboški škof dr. Peter Štumpf,  pri maši bo sodeloval cerkveni PZ sv. Cecilije z Gornjega Senika
Slavnostno odprtje  in blagoslovitev Küharjeve spominske hiše
Kosilo
Kulturni program
Gastronomska delavnica
Filmski večer – Utrinki iz Porabja
Od 17.00 bo za dobro voljo poskrbel ansambel SKOK z Goričkega.

Program:
10.00
11.00
12.30
14.00
15.00
16.00
20.00
17.00




PETEK, 10.09.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.30 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: JEZA, 10.40 PRAVI VAL, DOK. FILM, 10.55 ENAJSTA ŠOLA: JADRANJE, 11.20 TO BO MOJ POKLIC, 12.10 UMETNOST IGRE, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA: TIMSKO DELO,   14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00     POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI, RIS., 16.00 IZ POPOTNE TORBE: JADRO, 16.20 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, MLAD. NAN., 18.35 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.45 EKOUTRINKI, 20.00 PETA HIŠA NA LEVI, HUM. NAN., 20.30     V DOBRI DRUŽBI PO SLOVENSKO, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 POLNOČNI KLUB: GENOM, 0.25 DUHOVNI UTRIP, 0.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 10.09.1992, 1.10 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL
PETEK, 10.09.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.40 TV PRODAJA, 7.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 10.09.1992, 7.40 ČRNO BELI ČASI, 7.55 ŽOGARIJA - KO IGRA SE IN USTVARJA MULARIJA: BREŽICE, 8.20 SINJE NEBO, NORV. NAN., 9.10     TACEN: SV. PRVENSTVO V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH,  13.05 OSMI DAN, 13.35 MINUTE ZA ..., 14.10 TACEN: SV. PRVENSTVO V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 17.30 SV. PRVENSTVO V JUDU, 18.30 NA LEPŠE, 18.55 ZLATA ŠESTDESETA - NOSTALGIJA Z EDVINOM FLISERJEM, 20.00 VRNITEV SVETOPISEMSKIH NADLOG, DOK. SER.,   20.50 NUJNI PRIMERI, AVST. NAD., 21.40 HANNIBAL, ANG.-AM. FILM, 23.45 ZAROTA, AM. FILM, 1.20 KIFELJC, FR. NAD., 2.50 ZABAVNI INFOKANAL  
* * *
SOBOTA, 11.09.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: JADRO, 7.20  MIHEC IN MAJA, OTR. SER.; ZAJČEK BINE: TELEFON, LUTK. NAN.; RIBIČ PEPE: S ČRKO U OD UNCA DO BUTAL, OTR. NAD., 8.45 ODDAJA ZA OTROKE, 9.15 RAPER RISTO, FIN. FILM, 10.35 POLNOČNI KLUB: GENOM, 11.50 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.10 DUNYA IN DESIE, NIZOZ. FILM, 15.55 UVERTURA, 16.15 ZDRAVJE, USODA, NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU,    17.55 PODJETNIKI, MI SMO FACE, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.30 PODJETNIKI, MI SMO FACE, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 ZAKON V LOS ANGELESU, AM. FILM, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 LJUBEZEN, SLOV. FILM, 0.05     USODNA NESREČA, AM. NAD., 1.00 MATEVŽ LUZAR: VUČKO, KRATKI FILM, 1.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 11.09.1992, 1.50 DNEVNIK, 2.10     DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL 
SOBOTA, 11.09.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 SKOZI ČAS, 7.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 11.09.1992, 8.10 MINUTE ZA ..., 8.40 POSEBNA PONUDBA, 9.00 POGLEDI SLOVENIJE, 10.40 TACEN: SV. PRVENSTVO V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 12.55 VRNITEV SVETOPISEMSKIH NADLOG, DOK. SER., 14.10 SV. PRVENSTVO V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 16.35 SV. PRVENSTVO V JUDU, 17.55 CARIGRAD: SV. PRVENSTVO V KOŠARKI (M), POLFINALE, 22.20     BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.20 SOBOTNO POPOLDNE, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 12.09.2010, I. SPORED TVS
7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; PIKA NOGAVIČKA, RIS., 9.50 ŽOGARIJA - KO IGRA SE IN USTVARJA MULARIJA, 10.15 ANIMALIJA: BEGAVA DEŽELA, RIS., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 V DOBRI DRUŽBI PO SLOVENSKO, 14.40 ORKESTER MANDOLINA LJUBLJANA, GLASBENA ODDAJA, 14.50 PRVI IN DRUGI, 15.15 UMAZANI PLES, AM. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 FOLKART 2010,  18.25 TONI IN BONI, RIS., 18.30 MUSTI, RIS., 18.35 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 FESTIVAL NAREČNIH POPEVK 2010, 22.00 ŽREBANJE LOTA, 22.10 VEČERNI GOST: ALFRED HERBERT, 22.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.25 ČE MAČKI STOPIŠ NA REP, AM. FILM, 1.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 12.09.1992, 1.45 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL
NEDELJA, 12.09.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 SKOZI ČAS, 7.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 12.09.1992, 8.05 GLOBUS, 8.35 MED VALOVI, 9.10 TACEN: SV. PRVENSTVO V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH,   12.50 IZGUBLJENI ZAKLAD TEMPLJARJEV, DAN. FILM, 14.10 TACEN: SV. PRVENSTVO V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 16.30 SVETOVNO PRVENSTVO V JUDU, POSNETEK IZ TOKIA, 17.50 EVROPSKO PRVENSTVO V VESLANJU, 20.00 CARIGRAD: SV. PRVENSTVO V KOŠARKI (M), 23.00 SKOZI TRPLJENJE V SVOBODO, DOK. FILM, 23.40     RIM, ANG.-AM. NADALJEVANKA, 0.40 LUNA NAD PUŠČAVO, AM. FILM,   2.15 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 13.09.2010, I. SPORED TVS
6.30 UTRIP, 6.45 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 10.25 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.35 ŽOGARIJA: POSTOJNA, 11.05 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 11.30 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 UGRIZNIMO ZNANOST, 13.40 CUM GRANO SALIS - SOLINAR, DOK. ODD., 14.25 POTOVANJE V LJUBLJANO, DOK. FELJTON, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 16.10 MALA KRALJIČNA: HOČEM ŠOTOR!, RIS., 16.20 PUJSA PEPA, RIS., 16.25 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: KRESNICE, 16.40 MOZART: GENIJ SE ZALJUBI, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 KLOVN KIRI, RISANKA, 18.40 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.50 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAD., 21.20 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLASBENI VEČER, 0.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 13.09.1992, 1.00 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL
PONEDELJEK, 13.09.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 10.40 TV PRODAJA, 11.10 SOBOTNO POPOLDNE, 13.20 POSEBNA PONUDBA, 13.40 SLOVENSKI UTRINKI, 14.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 13.09.1992, 15.20 UMETNOST IGRE, 15.50 PRVI IN DRUGI, 16.15 TO BO MOJ POKLIC, 16.40 DRŽAVNO PRVENSTVO V SPEEDWAYU, 16.50 SV. PRVENSTVO V JUDU, 17.40 CRANFORD, ANG. NAD., 18.35 ROŽNATI PANTER, RIS., 18.50 Z DAMIJANOM, 19.20 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI, DOK. SER., 9.55 V OSEMDESETIH VRTOVIH OKOLI SVETA: ZDA, DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 BRAT, JAP. FILM, 0.10 V OSEMDESETIH VRTOVIH OKOLI SVETA: ZDA, DOK. SER., 1.10 INFOKANAL
* * *
TOREK, 14.09.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, LUTK. NAN., 10.45 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 11.00 FELIKSOVA PISMA, RIS., 11.10 MOZART: GENIJ SE ZALJUBI, 11.20 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC:  KRESNICE, 11.40 ZGODBE IZ DIVJINE, DOK. NAN., 12.10 VEČERNI GOST: ALFRED HERBERT, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.35 OSMI DAN, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10     MOSTOVI – HIDAK, 15.45 IZGANJALCI VESOLJCEV, RIS., 16.10 SEJALCI BESED: TONE SELIŠKAR, OTR. NAN., 16.25 ZLATKO ZAKLADKO, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZBIRALCI, DOK. ODD., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.20     MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45     POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55     PIRAMIDA, 21.00 GRENKOBA NASMEHA, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 VRNITEV MUČENCA, DOK. ODD., 0.00     PRAVA IDEJA!, 0.25 ZBIRALCI, DOK. ODD., 0.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 14.09.1992, 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL
TOREK, 14.09.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.55 NAPOVEDNIKI, 7.00 INFOKANAL, 11.40 TV PRODAJA, 12.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 12.40 NA LEPŠE, 13.05 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.00 BLEŠČICA, 14.30 STUDIO CITY, 15.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 14.09.1992, 15.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 ČIGAVO JE MORJE?, DOK. ODD., 19.00 NA VRTU, 19.25 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI, DOK. SER., 20.00 GLOBUS, 20.30 MUZIKAJETO: RUSIJA, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.30 MARIA MONTESSORI: ŽIVLJENJE, POSVEČENO OTROKOM, IT. FILM, 23.55 NORINO IZGINOTJE, AM. FILM, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 15.09.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 OBISK V AKVARIJU, POUČNA ODDAJA, 10.15 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 10.50 SEJALCI BESED, OTR. NAN., 11.10 ZLATKO ZAKLADKO, 11.40 ZBIRALCI, DOK. ODD., 12.10 GRENKOBA NASMEHA, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEDNIK, 14.20 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.55 MILAN: NA BOLŠJEM SEJMU, RIS., 16.00 MEDVEDEK, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM: PRVOMAJSKA, INDIJSKI PLES, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 BOJAN, RIS., 18.30 LENI IN ČIVKA, RIS., 18.35 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 VSE, KAR LJUBIM, POLJSKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OMIZJE, 0.25 TURBULENCA, 1.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 15.09.1992, 1.40 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFOKANAL
SREDA, 15.09.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 11.30 TV PRODAJA, 12.00 FESTIVAL NAREČNIH POPEVK 2010, 14.00 KNJIGA MENE BRIGA, 14.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 15.09.1992, 15.20 GLASBENI VEČER: IMAGO SLOVENIAE - PODOBA SLOVENIJE: PEGASUS, GRČIJA/SLOVENIJA, 16.40 MOSTOVI – HIDAK, 17.10 ČRNO BELI ČASI, 17.30 BITKA ZA KEGLJIŠČE, AVSTRAL. FILM, 19.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.20 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI, DOK. SER., 20.00 HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI, DOK. ODD., 20.25 PLESALCI PLESALCEM, MEDNARODNI DOBRODELNI GALA BALETNI KONCERT ZA ČILE, 22.30 FRANCE BEVK: KAPLAN MARTIN ČEDERMAC, TV DRAMA, 23.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 16.09.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.35 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, MLAD. NAN., 11.05 ODDAJA ZA OTROKE, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 PETA HIŠA NA LEVI: LJUBOSUMJE, HUM. NAN., 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI: ČMRLEKOVA TEKMA, RIS., 16.05 LATINA, DOK. FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 SINJE NEBO, NORV. NAN., 18.15 ODPETI PESNIKI, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 DRAGO, DEBELUŠNI ZMAJČEK, RIS., 18.45 KATKINA ŠOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POGLEDI SLOVENIJE, 21.25 NA LEPŠE, 21.50 MINUTE ZA JEZIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNI RAJ, 23.30 GLOBUS, 0.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 16.09.1992, 0.30 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL
ČETRTEK, 16.09.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 10.50 TV PRODAJA, 11.20 GLOBUS, 11.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 16.09.1992, 12.20 FOLKART 2010, 13.30 V OSEMDESETIH VRTOVIH OKOLI SVETA: ZDA, DOK. SER., 14.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 MED VALOVI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.25 MLADIČI V NARAVI: RJAVA REKA SAMBARU, DOK. NAN., 19.25 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI, DOK. SER., 20.00 FINA GOSPA, ANG. NAN., 21.00 NOGOMET, TEKMA EVROPSKE LIGE: PSV EINDHOVEN - SAMPDORIA, 22.55 NEODPUŠČENO, ANG. NAD., 23.45 NOGOMET, TEKME EVROPSKE LIGE, 0.15 KOMISAR IN MORJE, NEMŠ. NAD., 1.45 ZABAVNI INFOKANAL