Poštnina plačana v gotovini Številka 34 Maribor, 10. septembra 1937 Posamezna številka Din 1.50. Leto II : OD VI izhaja tedensko — Velja po pošti dostavljen : na mesec Din 6'—, za tujino na mesec Din 10*— — Oglasi po tarifi Tednik za vsa javna vprašanja Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova 47 — Telefon 26-16 — Rač. poštne hran. 17.160 — Rokopisov ne vračamo Iz uredništva. Demokracija je kakor luč In zrak; ne cenimo je, dokler jo uživamo. Šele, ko jo izgubimo, Spoznamo, da se brez nje ne da živeti, Giacomo Matteotti. Izkušnje..izkušnje... Dobri dve leti se že vršijo pogajanja združene opozicije. Dobri dve leti tekajo kurirji od skupine do skupine, vršijo se sestaki, konference, toda uspehi so prav majhni. Ljudstvo čaka demokracijo, težko prenaša vsa bremena današnjih težkih časov. Toda voditelji oklevajo. Dogovarjajo se že dve leti o poti k novemu življenju v državi, toda branijo se zvez z delavstvom in s čakanjem ovirajo gibanje svojih lastnih ljudi. Ali nas trpke skušnje iz naše preteklosti niso nič naučile? Od l. 1926 je nezadovoljstvo delavcev, kmetov, malomeščanov in vseh narodov v državi zaradi nerešenih osnovnih vprašanj vedno bolj rastlo. Reakcionarji pa niso hoteli rešiti teh problemov v prid ljudstvu, ampak so se pripravljali, da ljudsko voljo zadušijo. Začeli so vta namen izpodkopavati ugled parlamenta in zbirati najbolj reakcionarne in kompromitirane sile iz vseh strank. Že takrat so začeli pripravljati diktaturo. Kaj je bila tedaj dolžnost vseh demokratičnih strank? Njihova dolžnost je bila, da se naglo združijo in se skupno upro grozeči nevarnosti. Res so se sredi l .1927. združili H. S. S. (Radič) in samostojni demokratje (Pribičevič) v kmetsko demokratsko koalicijo. 22. oktobra sta poslala Radič in Pribičevič pismo demokratskemu voditelju Davi-doviču, da sklenejo vse tri stranke koalicijo (zvezo), ki bo spoštovala in resnično izvrševala vse zakone v korist ljudstva. Davidovič je to sprejel, toda kmalu odbil sodelovanje pod vplivom nekih činiteljev izven njegove stranke. Ker Davidovič ni poslušal glasu ljudstva, ampak je podlegel raznim drugim vplivom in ker ni videl, da je enotnost 'demokracije edini resnični jez za diktaturo, je demokratski tabor ostal razbit in sovražnikom ljudstva je bilo lahko proglasiti diktaturo. Vse ljudstvo cele Jugoslavije je dolgo moralo ječati pod jarmom diktature, ker voditelji niso ob pravem trenutku spoznali nujno potrebo enotnega odpora. Danes po desetih letih grozi zopet nekaj podobnega. Ali bodo voditelji v zadnjem trenutku spoznali veliko nevarnost, ki nam preti, da bodo lahko zatrli malenkostna osebna nasprotja in se popolnoma vdali volji ljudstva, ki noče diktature, noče fašizma, noče vojne in ki se hoče enotno boriti proti vsemu zlu? V ljudskih množicah raste volja za boj, ljudstvo hoče svobodo govora, svobodo tiska s svobodo združevanja, ljudstvo hoče demokratskih svoboščin, ker ve, da so le te demokratske svoboščine tista tla, na katerih je mogoče izbojevati srečnejšo bodočnost delavcu in kmetu, trgovcu in obrtniku ter svoboden razvoj vsem narodom, ki se danes ne morejo izživljati po svojih sposobnostih. Ljudstvo ne zbira grenkih skušenj zato, da nanje pozablja, temveč zato, da se iz nji huči. Zato nas mora nauk, ki smo ga preskusili na lastni koži pred desetimi leti, strniti v eno samo mogočno vrsto v boju * a svobodo, demokracijo in kruh ! Tot Pred sredozemsko konferenco Evropski politiki in diplomati, ki so v zadnjih mesecih poskušali z gnilimi kompromisi rešiti ali vsaj ublažiti španski spor, bodo te dni postavljeni pred še težavnejši in za nje še kočljivejši problem zasiguranja mirne trgovske plovbe v Sredozemskem morju. 10. septembra se bo namreč sklicala na predlog Anglije v Nyonu v bližini Ženeve konferenca evropskih velesil in vseh sredozemskih držav z edinim dnevnim redom, kako zopet vzpostaviti varnost trgovske plovbe po Sredozemskem morju. V Sredozemskem morju so se namreč •y zadnjih dneh v zvezi z italijansko-nem-ško intervencijsko vojno v Španiji dogajale stvari, ki nas močno spominjajo na razbojniške napade, običajne v Srednjem veku. Pred mirne trgovske parnike, ki vozijo življenjske potrebščine, sirovine ali petrolej v republikansko Španijo ali pa tudi drugam, se iznenada pojavljajo daleč od španske obale »tajinstvene« podmornice ali »neznane« vojne ladje ali hidroavioni, ki začenjajo brez obotavljanja obstreljevati trgovski parnik! Tako se je zgodilo blizu Sicilije s španskim parnikom »Conde de Avila«, ki ga je torpedirala in potopila neznana podmornica. Blizu Korzike je bil torpediran angleški parnik »Romeo andjulia«. V Dardanelah je neka neznana podmornica potopila parnik španske vlade, ki je nosil žito v španska pristanišča. V grških teritorijalnih vodah so potopili sovjetski parnik natovorjen z živili za Španijo. Neznani hidroavioni so bombardirali blizu Barcelone angleški parnik, ki je vozil petrolej za Grčijo in končno so napadli in poškodovali angleško vojno ladjo. Sicer pa bi mogli to listo bombardiranih, torpedira- nih in potopljenih ladij še nadaljevati. Sredožemsko morje, ki je za Angleže in Francoze najvažnejša zveza z njihovimi kolonijami, za Italijane pa celo »mare nostro« postaja bojno polje brez formalne vojne napovedi, kakor je to danes že običajno. ko je že tako očitna laž. še zadnjo na obilne in drage duhovniške bankete, |stvar je poskusil veliki duhovnik. Vprašal ker so bili preveč preračunani in so se lje Kristusa, če je sin božji. To je Kri-drug drugemu hlinili in lizali, čeprav s0|stus potrdil. Nato je veliki duhovnik v se med seboj sovražili radi napredovanja. svojj peklenski pobožnosti raztrgal svoja Vsaka taka pojedina je bila za lajika ne- Ioblačila in rekel, da je to zadosten dokaz verjetna tekma v hinavski pobožnosti, | proti Kristusu. In zbrani obcestni potepuhi nekakšna razstava najbolj zlobne hinav-|jn pjjanc; v službi klerofašističnih zločin- ščine. cev, ki so z lažjo in s krivimi prisegami Zato so se v svoji satanski zlobi in za- branili »vero« in »Boga«, so enoglasno visti sestali vsi višji duhovniki in ljudski I zarjuli, da je Kristus zaslužil smrt. Zače-starešine, tedanji predsedniki pobožnih ju So mu pljuvati v lice, ga biti in se nor-društev in profesorji, učeni pismouki na I čevati iz njega. dvoru velikega duhovnika in so sklenili Veliki duhovniki, največji in najbolj po-Kristusa z zvijačo prijeti in usmrtiti, ^er|kvarjeni brezbožci, so obsodili Kristusa na so se bali naroda. smrt, ker ni hotel lagati; ker ni hotel va- Ni bilo treba dolgo čakati. Juda Iška- I rati in je gledal v pokvarjeni protina-rijot se je zopet hotel »spraviti z Bogom«, rodni duhovščini vtelešene satane na me-Hotel je postati »pravoverni« in »zveliča- sto »Boga«; ker je sovražil tisto vero, ti svojo dušo«, kotel se je prikupiti ve- kjer duhovnik v ime božje izkorišča in te-likim duhovnikom, ker je vedel, da bo s rorizira svoj narod; ker je sovražil ti-tem nekaj denarja zaslužil. Res ni bila sto suženjsko vzgojo, kjer zatirani narod velika vsota, vendar za verskega požreš- I gleda v svojih božjih tlačiteljih nekaj neža boljše kot nič. Na nesramen način, višjega, kjer mogotci gledajo v narodu pod poljubom prijateljstva, na res moj- nekaj nižjega, gotov materijal za »pekel«, sterski način, vreden podle duhovniške Duhovniški teror je obsodil Kristusa na Sestanek poverjenikov in sodelavcev socialističnega lista »Delavska politika« je razveselil vse, ki se zavedajo, da je danes treba združiti vse sile v boju proti fašizmu in preteči novi svetovni vojni. 22. avgusta so se v Celju izjavili tako voditelji socialističnega gibanja kakor preprosti delavci za demokracijo in za mir in so v boju za dosego demokratskih svoboščin in za ohranitev miru pripravljeni sodelovati z vsemi skupinami, ki imajo iste cilje pred seboj. Prav isto pa so socialisti podčrtali tudi v svoji resoluciji, v kateri so »za mir, kolektivno organizacijo miru, pobijanje vojne nevarnosti in fašizma ter za zvezo demokratičnih in miroljubnih držav sveta«. Nadalje zahteva naše socialistično delavstvo vse tiste demokratske svoboščie, ki si jih je nekoč meščanstvo priborilo s svojo meščansko revolucijo, ki pa jih danes prav isto meščanstvo odpravlja, da bi si zagotovilo svoje gospodstvo nad malomeščani, delavci in kmeti. Pristaši kmečko - delavskega gibanja vidijo v teh pojavih nove možnosti za zbližanje vseh skupin, ki so še pred kratkim sodelovale v kmečko-delavskem gibanju. Prepad med socialističnim delavstvom in kmečko-delavskim gibanjem izginja in ob dobri volji vseh prizadetih bo lahko ta prepad kmalu izginil popolnoma. To pa je nujno potrebno, če nočemo, da nas ne bo reakcija strla in nam onemogočila sploh vsako svobodno delo. Zato želimo, da bi šlo socialistično delavstvo po poti, na katero je tako zavestno stopilo, dosledno dalje in da bi v zvezi z vsem slovenskim delavstvom postalo odločen vodnik slovenskega naroda v njegovem bolju za nacionalni obstoj ter neumoren združevalec vseh demokratičnih sil v Sloveniji. Le tako bo mogoče izpolniti težke naloge, ki se postavljajo danes vsemu slovenskemu narodu in slovenskemu delavstvu še posebej. smrt, ker je čutil in se boril za pravico, ker je njegov nauk izviral iz naravne demokratične enakopravnosti otrok božjih Dr. Povše Tinko. duše, je izdal Kristusa. Hlapci velikih duhovnikov so ga zgrabili, zvezali, zasramovali in peljali k velikima duhovnikoma Ani in Kaifu, kjer so se sešli profesorji, pismouki in starešine. Slednjič so le imeli pred seboj zvezanega Kristusa. Veliki duhovnik je v sijaju svoje duhovniške obleke vodil zaslišanje Spraševal ga je, kaj je govoril, kaj je učil. Vse je dobro vedel, ničesar mu ni ■ „ bilo neznanega. Toda kot vreden duhov- srf^a^ me ' ( t nik, kot dostojen svojega inkvizitarskega | prevelikih davkih^ ce srec r m , dostojanstva, se je moral pokazati kot Naj plačajo bogataši pravičen mož, ki o vsemu nima pojma, ki ga mora preslišati le radi drugih, ki mu ne dajo miru. Odkar stoji svet, ni nobeden kakor Kristus globoko poznal vso neizmerno brezdno zlobe in nepoštenja, bo tožil o prevelikih davkih, če srečaš uradnika, ti bo tožil o premajhnih plačah, delavec se bo pritoževal nad beraškimi mezdami — vsak se ti bo danes potožil In pri tem ne bo tožM zaman, kajti Slovenci smo vajeni trpeti in ne tožimo za ki jo je imela velikoduhovniška duša. Po- | prazen nič. nosno in mirno je odgovoril, da je očitno govoril svetu, v shodnici in v templju, kjer so se shajali vsi Judje, da naj duhov nik vpraša tiste, ki so ga poslušali. Že takrat se z duhovnikom ni smelo odkrito in pošteno govoriti kot z drugimi pošte nimi ljudmi. To je bila že žalitev duhov Vprašajme se tedaj, kje je vzrok tem tožbam? Ali ne v neenakomerni razdelitvi davčnih bremen? Nedavno smo brali v časopisju o ogrom nih dobičkih nekaterih industrijskih družb Slišala so se imena Bor, Majdanpek Trepča itd. Rudnik Trepča v Južni Srbiji niške »nezmotljivosti«, to je bil že atentat L. je y angleškega kapitala, izka- na vse tiste izredne »milosti«, ki jih je Bog dajal duhovniški duši, ki je bila »najbliže« Bogu. To je pomenilo dvomiti v božje poslanstvo od Boga razsvetljenega duhovnika zuje n. pr. v zadnjih letih sledečo bilanco v poslovnem letu 1933-34 38 milijonov 1934-35 73 milijonov, 1935-36 96 milijonov 1936-37 pa predvidoma 220 milijonov Din dobička. Drug primer: Ko je pred krat Služabnik je opral čast in dostojanstvo kim 0tvoril ministrski predsednik Stoja velikega duhovnika na ta način, da je I dinovič tovarno aluminija v Dalmaciji udaril Kristusa po obrazu in rekel: »Ta- pri kateri je udeležn nemški kapital, smo ko odgovarjaš velikemu duhovniku?« Vsi braJi 0 ugodnostih, ki jih je vlada dovolila so bili besni, ker se Kristus ni tresel pred I tej ,jružbi. zlatim in srebrnim nakitjem velikega du- bj bi,0> ge fe. se tem družbam (da hovnika, ker m hotel lagati m se pomia- . pri nas že brez števila), karte ti, m priznati za pravilno svinsko metodo | *ri1ct(Vm stnni,n na nrcfip in r.ft ih velikih duhovnikov. Ničvredni duhovniški mrcini se Kristus ni hotel pokloniti. Saj je tudi duhovnika vezala dolžnost pravice in resnice. Če je kdo vezan na dokaze, je to duhovnik, ki hoče bit in se vsiljuje kot učitelj verskega življenja, kot vzor poštenja. Odgovoril je: »Če sem napak govoril, spričaj, da napak; če pa prav, kaj me biješ?« Višji duhovniki in ves veliki zbor, to je vsa duhovniška sodrga, ni imela ničesar proti Kristusu, kar bi se moglo dokazati. Iskali so pričevanja zoper Kristusa, da lom in trustom stopilo na prste in če bi jim z davki odščipnili nekaj od njihovi milijonskih dobičkov. Kaj bi bilo, če bi nekoliko bolj obdavčili recimo rudni1 Trepčo z njegovimi 220 milijoni letnega dobička, dobička, kakor ga slične družbe ne zaznamujejo niti v kolonijah. Naj si vsak izračuna, koliko bi še plačal davka, če bi šel ta denar mesto našega v dr žavno blagajno! Delavec, Sirite „NEODVISNOST“ Starostno zavarovanje na Češkem Po orisu preskromnih začetkov starostnega zavarovanja pri nas ne bo odveč, če zaradi primerjave na kratko pregledamo, kaj so dosegli glede starostnega zavarovanja delavci češkoslovaške republike. (Podatki po: Internationale Rund schau der Arbeit, Geneve, sept. 1936.) V češkoslovaški republiki velja starostno zavarovanje že od 1. 1926. Zavarovanje je obvezno za vse delavce, ki so zaposleni na podlagi službene ali vajeniške pogodbe. L. 1935 je imelo starostno zavarovanje 1,692.100 zavarovancev. Krog upravičencev, ki imajo pravico do podpor starostnega zavarovanja, pa je — če prištejemo še družinske člane — mnogo širši in obsega tri in pol milijona delavcev. Do konca maja 1936 je izplačalo zavarovanje 221.000 rent, in sicer 136.560 invalidnin, 29.853 starostnih, 25.000 vdovskih in 29.500 sirotinskih rent. Do lanskega leta je izplačalo starostno zavarovanje skupno 871,800.000 Kč, in sicer 633,600.000.— za invalidnine, 120,200.000 za starostne rente in 118,000.000 Kč za rente preostalim svojcem. Višina mesečne rente znaša povprečno od 111 do 1585 Kč. Poleg tega plačuje zavarovanje novo poročenim članom premijo 400—600 Kč ter je na ta način izplačalo do maja 1936 že za 144 milijonov premij. Starostno zavarovanje izdaja ogromne vsote za pobijanje »ljudskih bolezni«, kakor so jetika, revmatizem, bolezni prebavnih organov in krvnega obtoka, ki vse povzročajo večjo ali manjšo invalidnost. V ta namen je izdalo zavarovanje do maja 1936 že 234 milijonov Kč. Zaradi velikega števila zavarovancev je finančno stanje tega zavarovanja nad vse zadovoljivo. Milijardo in 167 milijonov Kč je zavarovanje vložilo v državne papirje, 970 milijonov Kč je vložilo v javna dela, občinam je posodilo 789 milijonov Kč od te vsote je bilo porabljenih 217 milijonov za zidanje novih bolnišnic in kanaliziranje, 388 milijonov pa v prometu, za električne in vodovodne napeljave. V hipotečna posojila je vložilo zavarovanje 611 milijonov Kč, 143 milijonov posojil pa je bilo odobrenih za zidanje družinskih stanovanj. Za izboljšanje poljedelstva je izdalo zavarovanje 170 milijonov, posojila za pospeševanje obrti pa dosezajo vsoto 276 milijonov Kč. Takšno velevažno zdravstveno, socialno in gospodarsko funkcijo vrši starostno zavarovanje v demokratični češkoslovaški republiki. Pri nas pa gospodarski krogi že pri tako skromnih začetkih, kakor jih uvaja uredba, začnejo krik, češ, da takih bremen ne morejo nositi; in odgovorni krogi se temu pritisku uklonijo, kar najbolj dokazuje skromnost uredbe same. Ko si pridobi namreč starostno zavarovanje zadostno finančno podlago, postane glavni posojevaleq cenenih kreditov, kar skuša seveda na vsak način preprečiti finančni kapital, ki daje posojila na oderuške obresti. Proti le-temu so pa naše vlade brez moči. Primer češkoslovaškega in našega starostnega zavarovanja jasno govori o pomenu demokracije. Dr. Vito Kraigher. Beležke ŠPANSKA ŽENA. Za ostalimi Evropejkami, ki jih je svetovna vojna kolikor toliko osvobodila, je španska žena capljala skoraj za celo stoletje. Državljanska vojna pa je sedaj špansko ženo v kratki dobi osvobodila. že doba republike je dala par svetlih imen: borilko za ženske pravice Klaro Compeamer, socialistinjo Margarito Nel-ken, radikalno socialistinjo Viktorijo Kent. že 1. 1934 špaska žena ni več slepo verjela besedam duhovnikov. L. 1936 so proletarke in intelektualke volile skupno ljudsko fronto. Od začetka državljanske vojne pa se bore z možem ramo ob rami proti fašizmu. Španska žena je danes vojak, je bolničarka .propagandistinja. Dela strelske jarke, meče bombe, pomaga v vojaških kuhinjah, dela v mehaničnih delavnicah. Vodi radio postaje in pomožne vojne organizacije. Federica Montseny je minister v sanitetnem ministrstvu, Matilda de la Torre je tajnica v trg. ministrstvu Tako rekoč preko noči so bila dekleta in žene odtrgane rodbinam. Včeraj še služkinje svojih mož in rodbin, danes pa so svobodne nastopile samostojno pot v življenje. M. Postaja »Severni tečaj« stalno išče signale Levanevskega. Koncern avgusta se je položaj na postaji »Severni tečaj«, na katerem se, kot znano, nahaja sovjetska ekspedicija, znatno izpre-menil. Mesto toplega vremena, ki je trajalo nekaj tednov, je pritisnil stalen mraz izpod stopinj pod ni61o. Postajo je zajel snežni metež. Radiotelegrafist Krenkel neumorno lovi isgnale izgubljenega pilota Levanjevske-ga. Toda doslej na žalost ni imel uspeha. Radio-postaja spremlja tudi kretanje Ševelove in Vodopjanove dkspedicije, s katero je v stalni zvezi. Na postaji »Severni tečaj« je vse pripravljeno za ateriranje avijona, ki išče Levanjevskega, kot tudi za osnovanje baze za iskanje za izgubljenim avijonom. Uredil se_ je aerodrom na ledeni plošči, katerega je močno poškodovala toplota prejšnjih tednov. Izravnali so se ledeni okrški ter jame in razpoke, ki so sedaj nabite s snegom. Znanstvena raziskovanja so tako potisnjena v ozadje, člani Popinji nov e ekspedicije se posvečajo znanstvenemu delu, šele tedaj, če jim vremenske prilike ne dovoljujejo urejevati aerodroma. Vzdrževanje aerodroma na ledeni plošči je zelo naporno in težko, kajti z metežem se grmadijo na letališču preko 1 m visoki zameti. Na tečaju piha močan veter in ledena plošča, na kateri bivajo Papanjin in tovariši, se ie ponovno začela pomikati proti jugu. Odhod Ševelove ekspedicije na sever zadržuje neugodno vreme. Načelnik Rudolfovega otočja je opozoril Ševelova, da mu v takih vremenskih prilika ne svetuje poleta na sever, da se stroji in ljudje ne izpostavljajo zaman nevarnosti. Vsa zemlja Franca Jožefa je zavita v gosto meglo. (Oeps). Ua$A ItufouPA VrVrvlf IV9PVVVV IPP „Ein Volk vom Mittelmeer bis zur Adria11 »En narod od Sredozemskega morja do Jadrana« te besede, ki jih govori Gio-vanni, glavni junak nemškega filma Con-dottieri, bi zgodovinar pač preje pripisoval njegovemu nasprotniku Cesarju Borgii. Sicer pa to niti ni tako važno. Glavna stvar je, da se da z '»zgodovinskim« okoljem in snovjo prevariti cenzorja in publiko in vtihotapiti tendenco, ki bi si jo v sodobni obleki publika, pa tudi državna oblast pač ne pustila kar tako dopasti. Film, ki bi kar tako očitno kazal fašistične parade, »pohod na Rim« in navidezna nacionalistična stremljenja, bi pač tudi pri naši prislovični potrpežljivosti zadel na odpor (Ali se morda motim?) Mesto črnih srajc je treba uvesti črne oklepe in sleme ter prestaviti celo zadevo v renesanco in stvar gre. Da pri tem, razen kar se tiče nekaterih kostumov, zgodovina nima ničesar opraviti, dokazuje že zgornja »menjava vlog«, ki je potrebna, da se ohrani današnji (nacionalistični miselnosti tisti čar, ki bi ga pač izgubila, če bi se prikazal precej nepopularni Cesare Borgia kot eden izmed očetov današnje nacistično šovinistične teorije in prakse. lin tako je nemški filmski industriji zopet enkrat uspelo, da nas je za dve uri navduševala za fašistične ideale, fiihrerjevske fraze in gesla ter konjeniške in pešaške parade. Na češkem so, kakor pravijo, film izžvižgali... Jaroslav Dolar. Ob prvi številki »Roditeljskega lista11 Pedagoška centrala v Mariboru je začela izdajati prepotreben list za starše, ki jih seznanja in hoče voditi v vzgojnih vprašanjih. Ko sem dobil list v roke. sem ga dal trem materam, da ga prebero. One so poklicane, da sodijo o njem, saj je list njim namenjen. In kaj so mi povedale? Najbolj jim je ugajal članek dr. Franca 2 g e č a »Poglavje o vzgojni kazni«, ki predpostavlja kazni-vzgojo z ljubeznijo. »Saj je res tako!« »če ga tepem, postane trmast« in slične so bile izjave ob članku. Zamislile so se ob članku dr. Franja Crneka »Šolska umrljivost«, ki obravnava vprašanje repetentstva, v odgovornost, ki jo za šolstvo imajo starši in v potrebo soodločanja staršev v šolskih vprašanjih. Mnogo priznanja in — ravnanja po njih so dosegli članki »Kako pomagati mladini pri učenju« (Albert Žerjav), »Pričetek šole in zdravje otrok« (Dr. Jos. Vrtovec) in »Skbr za obleko« (Jela Levstik). Tako starši. Mi ta mesečnik, ki se naroča pri Pedagoški centrali, uprava »Roditeljskega lista« v Mariboru, drž. učit. šola (letna naročnina 24 Din) toplo priporočamo. Kulturni drobiž Mariborsko gledališče je izdalo za letos repertoarni načrt. Na načrt in posamezna dela se še povrnemo. Prejeli smo: 7—8 štev. »Sodobnosti« z leposlovnimi prispevki Iga Grudna, Miška Kranjca, Lili Novy-jeve, Antona Debeljaka in Toneta Čufarja. Z znanstvenimi razpravami so prispevali Boris Furlan, Fran Zwitter in Albin Prepeluh. Za tiste, ki se zanimajo za politična vprašanja, je posebno pomemben članek Alberta Kosa: Po dveh letih iskanja, ter ostali članki iz Političnega obzornika, Gospodarstva, Naših problemov ter Kronike. O reviji, ki predstavlja ta-korekoč leksikon vseh političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanj, ki se tičejo Slovencev, bomo o Priliki obširneje govorili. Kot (priporočilo za njo 'Omenjamo, da o njej že pet let ose slovenski dnevni tisk — molči. J. A. D. Dela Marxa, Bakunina, Zola-ja, Dickensa in drugih pisateljev je pred nedavnim zažgala fašistična mladina v Bilbau. Vzgled nacionalno socialistične »kulture« vleče. Znanstvenica dr. Marija Lazarsfeldova, ki je znana po svojem delu »Kako žena doživlja moža«, je bila pred nedavnim radi ilegalne marksistične propagande na Dunaju obsojena na tri mesece ječe. Ker je kazen v preiskovalnem zaporu že odslužila, so jo izpustili. Odpotovala bo v Anglijo, kjer bo predavala na univerzi. Znanega proletarskega književnika Georgija Bakalova je bolgarska vlada internirala v vas Drenovo pri Veliki Trnovi (Radnik, 20. avg.) Zveza delavskih pevskih, umetniških in glasbenih društev Jugoslavije, Zagreb, Pod-zveza v Mariboru priredi v soboto, dne 2. oktobra t. 1. ob 29. uri v dvorani pivovarne »Union« v Mariboru veliki koncert, pri katerem sodelujejo pet pevskih in tri glasbena društva. Razstava slovanske mladinske knjige v Ljubljani. Ob priliki II. vseslovanskega pedološkega kongresa v Ljubljani, ki se bo vršil v dneh taboru HSS V krapinskem okraju je pri pe-26., 27. in 28. avgusta t. 1. priredi Mladinska matica razstavo slovanske povojne mladinske književnosti. V poštev pTidejo vse mladinske knjige (brez šolskih) in listi od 1918. leta dalje. Ker se kongresa udeležijo številni pedologi in pedagogi iz vseh slovanskih držav, je velike važnosti, da bo razstava čim bolj popolna. Zato so naprošeni vsa založništva, da pošljejo po možnosti do 1. avgusta vse mladinske knjige in revije, ki so jih izdajala od zedinjenja pa do danes na naslov Mladinske matice v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6/1, kjer se dobijo tudi vsa potrebna po- Nafto iščejo češkoslovaški inženerji v Pod-karpatski Rusiji. Prepričani so, da so tam (v Okolici Luga in Jasine) bogati izviri nafte, ki so verjetni v zvezi s poljskimi v Galiciji. Kaj bosta rekla k temu Deterdingov in Rockefellerjev koncern, ki posedujeta skoro vso nafto na svetu (razen izvirov v Bakumu, ki so sovjetski) še ni znano. Verjetno pa je, da bosta skušala dobiti tudi te izvire v svojo last, posebno, če bi se izkazalo, da so res bogati. Narodna kultura ne visi med nebom in zemljo, kakor so še danes prepričani slovenski kritiki, temveč je produkt časa, njegovih socialnih in političnih razmer. Ivan Cankar. »Ne želi svojega bližnjega jezikovnega in duševnega blaga; naš jezik je 'lep in bogat, napredujemo z znanostjo, bogatimo z umetnostjo, a česar še nimamo, si moramo ustvariti sami.« Masaryk. V 2mi v dtuMi Ženam, materam in dekletom! Koliko trpljenja je v srcih nas katoliških žen, mater in deklet, ki bodo še mogoče mučenice svojih otrok, zbudil nasled nji članek iz »Nove Rieči« št. 40, z dne 5. avgusta 1937. »Vsem ženam, vsem materam celega sveta!« Dolores Ibarruri (Passionaria), poslanica v španskem parlamentu je poslala naslednji poziv ženam celega sveta. »Matere iz Nemčije! Matere iz Italije!« Svetujte Vašim sinovom, da se ne bodo več prihajali boriti v Španijo. Recite jim, da španski delavci, da španski možje in žene ne gojijo nobenega sovraštva proti njim. Recite jim, da se v Španiji delavci, možje in žene bore za svobodo vseh narodov! . . . Katoliške matere, protestantske matere, matere vseh nazorov in struj, matere vseh plemen, matere vseh ver! Pomislite na bolečine vseh španskih mater. Pomagajte nam! Ve to lahko napravite. Ne morete ostati gluhe na vse prošnje, ki Vam jih pošiljajo naši otroci in naše žene raztrgane po fašističnih zrakoplovih, pregnane od svojega toplega ognjišča, ki ga je razrušil fašizem. Borite se! Delujte, da bodo odšle iz naše zemlje vse okupatorske armade, ki plenijo naše vasi, naše pokrajine, ki ubijajo naše otroke, ki skrunijo naša dekleta in posiljujejo naše žene. Pomagajte nam žene in matere celega sveta!« Me žene, matere in dekleta iskreno so-čuvstvujemo in trpimo z nesrečnimi španskimi ženami, dekleti in materami. Naša globoko čuteča ženska duša obsoja nemški in italijanski fašizem, ki je tako strašno neusmiljen s španskimi otroci, za katere so siromašne, katoliške španske matere toliko žrtvovale. Prepričane smo, da bi tudi pri nas z nami ravno tako postopali vsi tisti, ki podpirajo, ki simpatizirajo in ki molijo za zmago krivice in nasilja nad španskim katoliškim narodom. Izredno nas je razočaralo dejstvo, da so med fašističnimi rušilci nesrečnega španskega naroda tudi možje v talarjih, v rdečih in vijoličastih oblekah, z zlatimi križi na prsih. To nam je opomin, kako moramo ravnati z našimi možmi, kako moramo vzgajati v bodoče naše otroke. Ne bomo in ne smemo ostati gluhe na apel in prošnjo ubogih, krščanskih španskih mater žen in deklet. Ravno tako kakor one, tudi me ljubimo svoje otroke, svoje može, naše domove, naša mirna ognjišča, naš narod, našo domovino. Španija je odprla vsem oči in je dokaz, kaj je fašizem, kaj namerava tudi z nami. Zato vse žene naše domovine v boj proti fašizmu, da ne postanete morilke svojih otrok, sovražnice svojih domov, ubijalke svojih mož! Ana Strgar. Kje ji je dom? Starši s Štajerske. Preselili so se tja na Dunaj še za časa bivše Avstrije. Po tamkajšnjem 30-letnem bivanju, torej že pod sedanjo Avstrijo, je njen oče dobil državljansko pravico. Hči pa je bila neko dobo v rojstnem kraju svojih staršev, sedaj v Jugoslaviji. Nato se je vrnila zopet nazaj v Avstrijo, ali žal, sedaj se je začelo njeno žalostno življenje kakor mnogim, mnogim drugim. Ker ni bivala tam 30 let, ni priznana za tamkajšnjo državljanko, zato so jo izgnali ter je dospela v rojstni kraj svojih staršev, seveda brez sredstev. Pristojna občina ji ne more dati zaslužka, še manj jo je dolžna hraniti. In tako je ta ženska začela tavati iz kraja v kraj, povsod osamljena, nikjer poznanega, nikjer svojega človeka. Ker je nadarjena za sjikanje, je začela delati male slike, ter jih prodajati. S tem se je preživljala. Toda kako? Končni iaid njene umetniške karijere je bil ta, da se je nekega dne zgrudila napol mrtva od gladu na ulici nekega dalmatinskega mesta. Zopet se je začel njen križev pot. Oblasti so jo prijele, jo pošiljale iz kraja v kraj, dokler ni nekega dne dospela v spremstvu policijskega organa zopet v svojo domovinsko občino, kjer zopet sedi v zaporu, dokler se ne najde način, da se jo kako preskrbi. Tam premišljuje o svojem bednem življenju v gnevu nad vsem svetom, ter se izprašuje: kaj sem s tem zakrivila, da sem na svetu? Zakaj doživljam preganjanja od vsega sveta? Saj nisem morila, nikomur kaj žalega storila. Torej le radi tega sem jim v napotje, ker nimam svojega domovanja niti sredstev za skromno življenje. Oh, kako rada bi imela domovanje, vsaj skromno, pa še nisem imela možnosti, da si ga ustvarim. Oče kot delavec, četudi je vedno rad delal ter se trudil za vsakdanji kruh, ni dobil nikoli toliko plače za svoj trud, da bi si prihranil nekaj denarja, da bi si mogel postaviti skromno domovanje, katerega bi bila mogoče tudi jaz deležna, ter bi me danes ne preganjali. Kdo je tega kriv? Kdo se je okoristil z žulji mojega očeta? Poglejte, koliko je razkošno-udobnih stanovanj, kjer kraljuje praznina, ter koliko je delovnega ljudstva, ki nočuje pod milim nebom, po živinskih hlevih, po raznih kleteh, po še nedovršenih stavbah, kjer je ves dan dajalo svojo mlado moč ob borni hrani »je-gervuršta«, kruha in vode. Torej kam naj se podam, kje naj iščem in najdem pravico? M. Lord Otrine in »Gospodarska liga«. Pred kratkim je izšla v Londonu 'brošura, ki odkriva delovanje znanega »delavskega« voditelja lorda Citrina v zloglasni »Gospodarski ligi«. Liga je bila ustanovljena 1. 1926. in ima za nalogo razbijanje delavskih organizacij potom špijonaže in provokacij. Financirajo jo angleški kapitalisti, ki nastavljajo v del. organizacijah ogromen kader špijonov in agentov. Liga ima svoje podružnice v vseh industrijskih centrih, izdaja knjige, letake itd., ki so napečeni proti enotnosti del. fazreda. Brošura objavlja tudi pisma, iz katerih se vidi, kakšna navodila dobivajo agenti. V pismih je govora o prodiranju v Strokovne organizacije, o razbijanju solidarnosti, o nadzorovanju del. zaupnikov in o obveščanju centrale o vsem tem. Iz pisem je razvidno, da je zapleten v to delovanje tudi eden od voditeljev laburistične stranke, lord Citrine. Nekateri letaki, ki jih izdaja laburistična stranka, so močno podobni onim, ki jih izdaja »Gospodarska liga«. Iz omenjene brošure se tudi vidi, da je liga tesno povezana s policijo. Lord Citrine, ta ogorčeni nasprotnik politike enotne fronte delavskega razreda in ljudske fronte delovnega ljudstva, pisec antisovjetskih pamfletov in zagovornik trockističnih banditov in špijonov, je v brošuri, 'ki je napravila na angleško delavstvo velik vtis, razkrinkan Ivan Vuk: Reportažni drobci I. »Izgubi se! Delaj...« Bilo je zvečer, ob času, ko gredo uslužbenci trgovin, uradov in obratov z dela. Vrvež na ulici. Dež je pršel, kakor da je dih hladnih ustnic izdihaval vlažno sapo. Ulične svetiljke so kopale svojo svetlobo po vlažnem trotoarju. Tam pri vratih sijajno razsvetljene kavarne stoji deček. Kakšnih 10 do 12 let. Bos je, ves raztrgan. Otroški obrazek je izgubil svojo otroško milino. Upadel je, ustnice blede, iz oči mu gleda glad. Mimo hite ljudje. Dobro oblečeni, z mladimi obrazi, v njih očeh je zadovoljstvo. Hite z naglimi koraki, kakor da se jim mudi. »Prosim, dinar za kruh.« Polglasno, boječe izgovarjajo blede ustnice to prošnjo, oči pa prosijo še bolj. Ali vsak stopi mimo, v naglici se ga celo nekoliko izogne. Le redkokateri seže v žep in mimo hiteč da belič, ki nosi napisano 25 par. Le redkokatera odpre torbico in da ostanek svoje južine dečku. In hiti dalje. Kajti druge misli so v njeni glavi. Ta in oni samo namrši obrvi, ta in oni stisne kakšno tiho psovko skozi zobe. Kaj mu mar otrok, kaj tista njegova lakota, on je ne čuti. »Prosim, dinar za kruh.« Ubožček mali, saj še ne veš, kaj je svet, ne veš, kako težko je dobiti dinar, ko prši dež. Saj še, ko sije sonce in so prijazni večeri, težko odpre ta ali oni, ali ona svojo torbico, denarnico ali seže v žep po dinar. Zdaj, ko prši dež, pa čeprav v tenki prhi, kdo bo odpenjal suknjo, kdo bo tvegal, da si prehladi trebuh, ki je tako prijetno segret. Saj se ne veš, kako se uveljavlja geslo ljubezni, čutiš že, a še ne veš, kajti besede ljubezni so lepe, dejanja ljubezni so pa, kakor jih čutiš. Iz kavarne stopi negovan človek. Tesno je zapeta debela suknja. Vrat omotan s toplim šalom. Deček stegne roko. Tihi glasek zaprosi: »Prosim, dinar za kruh.« človek z debelo suknjo ves nejevoljen obstoji, pogleda dečka, kakor bi imel rezila v očeh. Obrvi so namršene. Iz ust, ki so pravkar še pila sladko vino, spolzi nervozna beseda: »Izgubi se!... Delaj!« Deček ga proseče pogleda in prosi: »Lačen sem, prosim dinar.« Bahati človek, ves užaljen, da ga nekakšna smet moti na njegovi poti in v slasti uživanja tistih zalogajev, ki jih je malo prej bil deležen, se razjezi. Ves srdit in nervozen brcne dečka s tako silo, da se je revček skotalil po mokrem in blatnem tratoarju. Raztrgana in zakrpana obleka, vsa ponošena, je bila zdaj še umazana od cestnega blata. In zgodilo se je, da je ta bahati človek, ki je svoje bogastvo in blagostanje pridobil iz žuljev in s hrbtov ljudi, sličnih temu dečku, še bil pohvaljen. Ustavili so se pri tem dogodku mimo hiteči. Nenadoma se nobenemu nikamor ni mudilo, še dovoljstvo je bilo na njih obrazih, ko se je pobiral deček s stisnjenimi ustnicami z blatnega trotoarja. »Prav je tako. Z vsemi treba tako, da se jih odvadi postopanja in beračenja.« Samo dama v kožuhu je pogledala po vseh, ki so odobravali, stopila k dečku, ga pobožala po licu in rekla: »Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Vzela je iz torbice denar in mu ga dala. Čudovito je spreletelo tiste, ki so odobravali postopek bahatega gospoda. Oči so se jim posvetile. Poizgubljali so se, kakor da jih je udarila sramota. Samo tisti gospod, ki je sunil dečka, je zagodrnjal: »Hudič babji, kaj bi pa rada.« Videl sem še tistega dečka, kako je šel po ulici. Stisnjene so bile njegove blede ustnice, v očeh blesk zatajenih solz, v srcu sovraštvo. »Gorje vam,« sem nehote pomislil, »ki rodite sovraštvo. Zakaj bolje bi bilo, da bi se vam obesil mlinski kamen na vrat, in bi se vas potopilo na dnu morja«. 4 MiOPVISNOST (X) Qtas in MŠik luajev Beda upokojenih rudarjev Trbovlje, v septembru. Slično kot se to dogaja v Braziliji, Kalif or-niji itd., kjer pustijo velekapitalistične družbe uničiti rnssečno tri milijone vreč kave, samo da obdržijo visoke cene isti, — tako se dogaja pri Trboveljski premogoikopni družbi v Trbovljah. Ogromne količine premoga pusti ta družba zasipavati zopet nazaj v po premogu izkopane rove, kjer se zopet uniči, in tako ne služi temu, komur ga narava ustvarja za vse človeštvo. Ničesar nebi ugovarjali vkljub temu, da je tako kot smo zapisali, če bi videli na drugi strani, da se pusti našemu ljudstvu živeti količkaj človeku dostojno življenje. Toda vse okolnosti z ozirom na položaj v naši dolini močno kričijo — danes ko vlada brezdelje in beda, siromaštvo in bolezen, in sicer tistih ljudi, ki so pustili vse svoje moči ravno pri tej družbi, katera jih je fizično izčrpala in slednje, kar je najbolj tragično — vrgla jih na cesto z tako nesramno pokojnino, ki znaša z dokladami 160 dinarjev mesečno. Do pred še nedavnim časom so si družine teh pomilovanja vrednih starih upokojencev pomagale s tem, da so nabirale v nasipih odvrženi premog (kateri je sicer slabše kvalitete, a vendar še uporabljiv) ter ga prodajale privatnikom, to je v največji meri obrtnikom in trgovcem, za kar so dobile to, kar je dnevno neobhodno potrebno pri vsaki družini: moko, sol itd. Toda gospodje pri T. P. D. so ukinili še ta beraški pripomoček tej ubogi pari, in danes ne sme nihče več v nasipe po premog, niti po toliko ne, kolikor ga sam potrebuje. Težko je razumeti vse to, a najmanj člo- veku, ki ima količkaj čuta in misli realno. Mogoče, da jih je vest prignala do tega, — kajti gledati lastne žrtve, ki še komaj hodijo vse sključene od prenapornga dela skozi štirideset let, kot je delo rudarja, in povrhu tega še koš premoga na svojih ramah — mislim da to ni prav prijeten pogled. Saj se mi zdi samo pomisliti na to mnogo prestrašno. Toda dvomim, da bi tudi tak pogled mogel omehčati «roe velepodjetenika, kateremu je predpogoj denar, in zopet denar. In vse to kar ne gre za visoko ceno, naj zgori ali segnije, da tako dosluži — ne naravnim, temveč njih lastnim potrebam. Položaj teh staroupokojencev je nadvse kritičen in neobhodno je ,da se jim za teh par ur življenja, ki jih presloni deloma na palici, deloma v postelji, odpomore tam, kjer so to zaslužili. Torej družba naj poskrbi, da ne ■bodo trpeli pomanjkanja in bede, kakor danes. In še takrat ne bi bila upravičena, preprečiti takšne pripmooke, ki so z trudom zasluženi in nikomur v škodo. Kajti potrebe so različne, in tisti, ki jemlje iz kupa in živi razkošno, tega ne razume, zato ipa tembolj razume oni, ki je lačen samo takrat, ko to določijo drugi, ker njegovi dinarji, ki se sploh ne morejo smatrati kot pokojnina, temveč miloščina, so prešteti. Apeliramo na vso široko javnost, da podpre težnje teh siromakov, a predvsem na družbo samo ,da izbriše madež ki tako močno teži našo dolino. Torej zvišajo se jim naj doklade, kar Je predpogoj za njih obstanek. Naj se jih ne zavira v takšnih ipripomočkih, ki so za nje velike važnosti, a nikomur v škodo. A. Kako ni in kako bi moralo biti Tr b ov 1 j e, 8. septembra. Vsi delavci si želimo samo eno, in to je skupnost. Ta skupnost naj 'bi »bila >v tem, da se vse strokovne organizacije združijo v eno močno razredno stanovsko organizacijo, da se vso delavno ljudstvo združi v eno delavsko kmetsiko stranko, in da se ustvari en veliki delavsko kmetski list, kateri naj bi pisal in borbo vodil v interesu, kakor tudi zahtevah vsega delovnega ljudstva, to is: delavca, kmeta, obrtnika, izobraženca, meščana, nižjega uradnika in sploh malega človeka. Ta Delavsko kmetski list naj ibi imel naslov »Dnevnik za politična gospodarska, strokovna, kulturna, ženska in mladinska vprašanja«. Ako bi se vsi dnes izhajajoči delavski listi (in oni, ki so iza borbo proti fašizmu, proti vojni in za mir), združili v en skupen list, skupen en široki konzorcij, potem ni več vprašanja za čas, kedaj bo kateri tednik izhajal dvakrat adi trikrat v tednu, kedaj bo postal dnevnik, ker s tako združitvijo bi že avtomatično dobili po ceni naš dnevnik, v katerem bi vse delovno ljudstvo črpalo svojo dnevno duševno hrano, katera mu je ravno tako potrebna, kakor telesna ali želodčna hrana, če noče, da duševno in fizično popolnoma propade. Vsak pošten, trezno, prevdarno in socialno čuteč človek, ki je v resnici inteligenten, srčni kulturonosec, -bo in mora potrditi, da si bo delavski razred svoj položaj šele takrat izboljšal, kadar se bodo vse strokovne organizacije združile v eno enotno stanovsko razredno organizacijo, kadar se bo delovno ljudstvo združilo v eno samo delavsko kmetsko stranko in kadar bo delovno ljudstvo imelo samo en veliki svoj delavski list, kateri bo dnevnik in ko ne bo smelo biti delavca, kmeta .obrtnika, izobraženca, nižjega uradnika ali malega človeka ki ne bi bil naročnik istega Lahko se pa pod tem vodstvom izdajajo še drugi listi o drugih vprašanjih in potrebah. Dokler bode pa vsaka grupa imela svoj list, vsaka stranka svojo strokovno organizacijo, toliko časa pa ni misliti na še najmanjše izboljšnje položaja delavsko kmetskega ljudstva, ker več je strank, več strokovnih organizacij in več raznih listov, terrl bolj se razdvaja delovno ljudstvo, tem bolj se razbija skupnost delovnega ljudstva, a pri tem pa ima kapitalizem sijajno žetev svojih dobičkov, a tem lažje izkorišča in zatira delovni narod. Gn—. Listnica uredništva Ljubljana. Za prihodnjič vas prosimo, da nam pošljete gradivo še pred četrtkom, ker mora biti v petek list že metiran. Cez en teden pa že marsikaj zastari. Urednik. Iz uprave Prosimo naročnike, ki niso storili svoje dolžnosti, naj nam zanesljivo nakažejo naročnino za list. Posebej opozarjamo vse, ki so z naročnino v zaostanku, da bomo vsem brez izjeme ustavili list, če do 15. t. m. ne bodo poravnali naročnine. Z rednim plačevanjem si zagotovite redno dostavo lista, upravi pa prihranite mnogo nepotrebnih stroškov. Uprava. Za mir, svobodo in napredek! tkladiM gmti... Nekdaj in danes Nekdaj, že pred leti, sem napisal pesem »Rad bi imel peroti kot bela grlica da soncu bi vzletel nasproti povprašal ga, kaj dela ljubica.« Če se prav premisli, je to bedarija, zelo nepraktična, četrtošolska poezija. Ker, če že enkrat imaš peroti, čemu pri njem o dekletu spraševati? Mar ni bolje kar direkt zleteti k svoji ljubici — in jo objeti in na licu mesta videti kaj dela. (No, pa takrat sem še bil premlad in sem se jo komaj upal za roko prijeti). Danes bom začel pa novo pesem, ki se bo začela prav tako z »rad bi....« toda moja želja niso več peroti no, in končno, to bo nova pesem. Položaj mladine v današnji družbi Mladina živi danes v brezupnem položaju, brez vsakršnih izgledov za prihod-njost. Svoje dni je mogel dobiti vsakdo delo, čeprav slabo, toda dobiti ga je mogel! Danes, ko je doba prosperitete (pro-cvitanja) že za nami, ko prehajamo v dobo vedno hujših gospodarskih kriz, skratka ko razpadajo osnove gospodarskega in miselnega reda, postaja položaj mladine iz dneva v dan slabši: Ne gre tu toliko za mladino tako zvanih boljših slojev, za katerih bodočnost je preskrbljeno že pred rojstvom, gre za mladino iz delovnih slojev, iz tistih slojev, ki jih današnji gospodarski kaos najbolj tepe. Kakšne so razmere pri tej mladini? Kakšni so njeni eksistenčni izgledi? Del mladine si išče zavetja v izobraženih, velika večina pa v ročnih poklicih. Slab je položaj te izobražene mladine. Absolventi vseučilišč in učiteljišč že leta čakajo na kos kruha. Še mnogo slabši pa so izgledi delavske in kmetske mladine. Kmetski fant, ki bo jutri podedoval očetov prezadolženi grunt s strahom gleda na bodočnost. Izplačati bo moral svoje brate in sestre, ki si ne bodo mogli najti, kakor preje kedaj zaslužka drugod. In kaj bo ostalo njemu? In v mestu? Ali gre obrtniškim vajencem in pomočnikom kaj bolje? Tudi oni občutijo na lastni koži propadanje obrtniškega stanu, ko obrtnik ne vzdrži več konkurence s tovarniškimi izdelki. Toda slovenska delovna mladina ročnega in razumniškega dela pa se kljub te- mu zaveda, da ima sama v rokah sredstvo, ki ji pripomore do boljše bodočnosti. In to sredstvo je: složna borba celotne razumniške, delavske in kmetske mladine. Na čigavih ramenih stoji svet? Mar ne na ramenih mladine? Šoch Naš tisk — naše orožje! Kronanje ciganskega kralja Janusza Kwie-ka — opereta. Tudi pri nas se je o tem precej pisalo. Še slike so prinesle nekateri listi, v resnici ja si« z» £aio. Vi pa ie nesla lep dobiček. Prireditelji (ne cigani, ki so bili le statisti), so zaslužili na vstopnicah vsaj 40.000 zlotov. Fraki 17 senatorjev, ki so volili ciganskega kralja, njegov kronanski plašč, kraljevski prestol, bakrena krona — vse je bilo izposojeno iz varšavskega gledališča. Novi kralj je imel tudi svoj prestolni sovor, v katerem je obljubil, da bo prosil Mussolinija za del Abesinije, kjer bi se cigani naselili . . . (Centropress). Žetev v Sovjetski Zvezi obeta ibiti zelo dobra. Že zdaj so nekatere pokrajine v Ukrajini in Povolžju. dale 25 do 30 q žita na ha, kar je prekoračilo vsako pričakovanje, saj n. pr. pri nas na isti površini kmet pridela največ 9 q. Izdaja konzorcij »Neodvisnosti«. Urejuje in odgovarja Stanko Hiti, novinar v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna, predstavnik ravnatelj Stanko Detela. Naša temeljna vprašanja Da smo prišli v to trenje med Srbi in Hrvati tudi mi Slovenci, se je — kakor sem že dejal — zgodilo deloma po naši lastni slovenski nerodnosti, deloma pa po srbskohrvaški, pretežno seveda srbski nevednosti in površnosti gledanja na problem. Samo ta nerodnost in nevednost je namreč mogla povzročiti, da se je glede Srbov in Hrvatov upravičeni spor o enem ali dveh razširil z nami še na spor o enem ali treh. Če je — kakor je dokazano — spor o enem ali o dveh narodih med Srbi in Hrvati utemeljen, je o vprašanju ali spadamo v to enoto ali neenoto tudi Slovenci, popolnoma neutemeljen in nepotreben. Zakaj? V slovenski narodni samostojnosti ni niti enega samega ne temeljnega ne postranskega elementa, ki hi bil glede na opredelitev samobitnosti dvomljiv ali celo le sporen. Nas Slovencev ne izenačuje s Srbi ne zgodovina ne narodna bitnost (narodni značaj), ne vera ne kultura, ne jezik ne pisava in celo ne 'gospodarska in socialna struktura, dočim nas zbližujeta s Hrvati samo vera in pisava. Toda vera in pisava nas v enaki meri zbližujeta tudi s Cehi, mimo tega pa še zgodovina, zahodna kultura in sorodnost iz vsega tega izvirajočega narodnega značaja. Zato smo si Slovenci dejansko bližji s Cehi kakor s Srbo-hrvati (razen po jeziku), pa vendar ni padlo se nikoli na um ne nam ne Čehom, da bi načeli vprašanje o naši narodni »edinosti«. Ker sem dokaze o različnosti vseh temeljnih bitnosti med nami in Srbi ter skoraj istotako Hrvati že prej določneje opre delil, razen glede na gospodarski in socialni položaj, je treba, da se tu dotaknem vsaj mimogrede še tega. Srbi in Hrvati so izrazit agraren narod, mi Slovenci pa to nismo več. Statistika nam dokazuje — in v tem oziru je zopet poučljiva tudi že omenjena M e 1 i k o v a »Slovenija« in Uratnikova študija »Pogledi na družabno in gospodarsko strukturo Slovenije« — da kmet v našem narodu ne tvori več absolutne večine, ako poj-mujemo pod pojmom kmeta tistega agrarnega producenta, ki sam sebi zadostuje, to se pravi, da more živeti le od svojega kmetij stva in ni obenem navezan na agrarno dnino ali zaslužek v industriji, obrti, trgovini, sezonskem delu itd. Ako seštejemo vse industrijske in poljske delavce, viničarje, kočarje ter ljudi neagrarnih poklicev, se nam odkrije, da smo Slovenci že danes bolj delavski in meščanski kakor kmečki narod. Da smo bili torej tudi mi Slovenei po nepotrebnem vpleteni v ta mučni srbsko-hrvaški spor o enem ali o dveh (z nami o treh), smo — kakor omenjeno — krivi v zelo veliki meri tudi mi sami, ker nismo znali ali hoteli Srbom in Hrvatom pravo- časno dokazati svoje popolne neudeleženosti v tem vprašanju. Našli so se nasprotno celo med nami samimi ljudje, ki so nas namenoma ali nenamenoma vmešavali in nas še vmešavajo, kakor Pilata v »Čredo«. Prvi so politični ali bolje povedano strankarski špekulanti, ki si kujejo z našim vmešavanjem svoj trenotni žalostni kapital, drugi so pa hejslovanski slepci, ki ne morejo ali ne znajo vnikniti v stvarno bistvo obstoječega vprašanja. Naloga poštenih in poučenih Slovencev je zato poskrbeti, da se Slovenci iz tega srbsko-hrvaškega trenja umaknemo ter prepustimo njim samim, da ga rešijo po svoji pameti in vesti. Rešujejo pa naj ga podedino pravo firmo, t. j. pod firmo srbohrvaštva, ne jugoslovanstva, ker obsega to kot geogra-ski in politični pojem tudi nas Slovence in Bolgare, ki v srbskohrvaški spor ne spadamo in v njem nismo neposredno zainteresirani! Naj ga pa že rešujejo in rešijo kakorkoli, da ostanejo razdvojeni ali zadinjeni, na nas Slovence ta odločitev v nobenem primeru ne more uplivati: mi smo bili, smo in hočemo ostati Slovenci, to se pravi samostojen slovenski narod z vso svojo slovensko bitnostjo, jezikom, knlturo, gospodarstvom, socialnimi težnjami itd., zaradi tega pa seveda državljani skupne države Jugoslavije, kakor Srbi in Hrvati, zraven pa še z iskreno željo po priključitvi Bolgarov. SLOVENCI NISMO EVROPI V NAPOTO, AMPAK V KORIST. LOČIŠČE IN PRESNOVALIŠČE. USODNI GREHI NAŠE PRETEKLOSTI. NAŠI EVROPSKI PROBLEMI IN NAŠE NALOGE. REŠITEV JE SAMO V DEMOKRACIJI. Iz našega slovanskega porekla, a samostojnega narodnega razvoja, zahodnoevropske zgodovinske in kulturne usmerjenosti ter zemljepisnega položaja se razkriva tudi že sam po sebi naš narodni pomen in namen v Evropi. Postavljeni zemljepisno med Srbohrvate kot Slovane, Madžare kot Ugrofine, Nemce kot Germane in Italijane kot Romane, smo najvažnejše stikališče ter obenem ločišče vseh glavnih evropskih rasnih in jezikovnih skupin. Toda naš geopolitični pomen bi bil tudi brez tega važen že zaradi same geografske lege našega slovenskega narodnega ozein lja, ki tvori zaledje tistega zaliva Sredozemeljskega morja, ki se zajeda najbolj v osrčje srednje Evrope, t. j. Tržaškega zaliva Jadrana. Sledovi predzgodovine, rane zgodovine in vseh poznejših razvojev dokazujejo, da je bila naša domovina vedno najvažnejše križišče vseh evropskih dogajanj, takorekoč seismo- graf bele celine. To križišče je celo tudi v geološkem, orograf-skem, klimatskem in v raznih drugih ozirih, o čemer na« pouči že površen pogled na zemljevid, bolj pa vsaka zemljepisna razprava v širšem smislu. Tak položaj sredi evropske celine daje naši domovini vrednost, ki daleč presega njeno površinsko obsežnost in našo številnost, obenem pa ustvarja tudi nevarnosti, ki smo jih že bridko občutili in se tudi v bodočnosti ne bodo zmanjšale, vse dokler jih sami ne bomo omejili ali popolnoma odstranili, in dokler ne bo Evropa znala izkoristiti našega položaja in pomena v svojo trajno korist, namesto v stalno škodo in nevarnost. Ako se trdi drugod in včasih celo pri nas, da smo Slovenci na tem prastarem križišču vsem v napoto, postavljam proti tej trditvi drugo, nasprotno, da smo tudi lahko vsem v korist in blagoslov! Treba je pojmovanje naše vloge samo pravilno formulirati. Opozarjam pa vnaprej, da moremo to biti samo kot samostojen slovenski narod! Kakšna naj bi bila tedaj naša narodna vloga, da bi postali Evropi koristni in v blagoslov? Odgovor je preprost, a tudi iskren. Slovenci zapiramo Nemcem dostop do Sredozemeljskega morja: to je v življenjskem interesu Italijanov, Srbohrvatov, Francozov in vseh sredozemeljskih narodov, a v nemanjši meri tudi Angležev, odnosno velikobritanskega svetovnega imperija. Zasedba našega narodnega ozemlja po Nemcih bi pomenila porušenje vsega sredozemeljskega in s tem v neki meri svetovnega ravnotežja. Slovenci pa zapiramo tudi vdor Italijanov v Podonavje, kar je enako velikega pomena za Nemce in vse podonavske narode. S tem preprečujemo stik Italijanov z Madžari, ki hi bil lahko enako usoden. Nazadnje pa preprečujemo tudi vdor Slovanov v Italijo. To, kar s svojim obstojem komu jemljemo, mu na drugi strani v enaki meri dajemo. Škoda naše eksistence je torej v popolnem ravnotežju s koristjo naše eksistence. Naš evropski in svetovni geopolitični pomen je torej v tem, da smo ločišče, ki preprečuje neposredni spopad interesnih nasprotij velikih evropskih rasnih skupin, njihovih držav in imperializmov. Naša evropska naloga je _Pa v vlogi kulturnega križišča in prečiščevali^0-8 naštetih rasnih skupin in njihovih kultur. V tem oziru moremo biti filter, ki ločuje zdravo od nezdravega, koristno od nekoristnega, iskreno od neiskrenega. (Dalje)