CELJSKI TEDNIK SLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DEL0VNE6A LJUDSTVA ; E L J E , 4. JUNIJA 1965 — LETO XV. - ŠT, 22 — CENA 30 DIN Velika slovesnost ▼ Marija Gradcu pri Laškem RAZVITJE PRAPORA v POČASTITEV DAVJSETLETNICE OSVOBODITVE BO KRAJEVNA OR- GANIZACIJA RDEČEGA KRIŽ\ V MARIJA GRADCU PRI LAŠKEM RAZ- VILA SVOJ PRAPOR. ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA JE V LASKI OB- CINI ENA IZMED NAJDELAVNEJSIH. ŠTEVILO ČLANSTVA IN HUMA- NIH AKCIJ SE JE V ZTDNJE.Vl OBDOBJU PODESETORILO. Na območju laške občine bo to že peti prapor, ki so ga raz- vili v zadnjem času. Z razvitjem prapora, ki bo povezan z razni- mi kulturnimi prireditvami, kot so nastop pevskega zbora iz La- škega, nastop pevskega zbora podmladkarjev iz Radeč, mo- škega pevskega zbora iz Celja, nastop godbe na pihala in reci- tatorjev, bodo manifestirali po- men organizacije Rdečega kri- ža. 2e dopoldne bo svečan spre- jem gostov na železniški posta- ji v Laškem, ki se bo nadaljeval s povorko, v kateri bodo sode- lovali krvodajalci, podmladkar- ji in tečajnice. Povorka bo šla skozi mesto v Marija Gradec, kjer bo svečanost ob razvitju. Manifestacije se bodo udeležili med drugim tudi predstavniki glavnega odbora Rdečega križa in predstavniki občinskih odbo- rov s področja nekdanjega celj- skega okraja. Za to svečanost, ki bo trajala ves dan, so priprave že v teku. Po predvidevanju organizator- jev se bo razvitja prapora ude- ležilo več kot tisoč občanov iz bližnje in daljne okolice. Prire- ditev se bo odvijala pod pokro- viteljstvom laške pivovarne. Razvitje prapora bo 20. junija. 10 KRAJEVNIH SKUPNOSTI Občinska skup.ščiiia v Sevnici je odobrila ustanovitev krajevnih skup- nosti v Loki, Zabukovju, Blanci, Bo- štanju, Krmelju, Sentjan/u, Studen- cah. Bučki, Primožu in v Sevnici. Pri ustanovitvi so upoštevali izje- men položaj Primoža, ki nima vseh pogojev, vendar si želi preko krajev- ne skupnosti in uvedbo krajevnega samoprispevka izboljšati gmotni po- ložaj. Skupščina je predvidela, da za za- četek prejme vsaka krajevna skup- nost po 300 tisoč dinarjev. Delam in bom delal (RAZGOVOR Z NEKDANJIM IN- TENDANTOM BOLNICE ZIIUA ANTONOM OFICEM-PAVLETOM) Svet se je stisnil v ozko do- lino, ki so jo obkrožali hribi in po njih razmetane domačije. Dramije so ostale že daleč za mano, in Križ pod njim, pri katerem je padel v nemSko za- sedo. Mogoče je ravno za tem gozdičem hotel pozdraviti kolo- no, ko je ob srečanju spoznal, da ni prava in ne naša. Vreča, ki jo je nosil na hrbtu, je padla na tla. on pa jo je ucvrl. Ko je pritekel do gozda, ni mogel do sape. Znoj mu je curljal iz ro- kavov suknjiča, on pa je začu- den, kot riba na suhem hlastal za zrakom. Le zakaj niso stre- ljali? Hoteli so ga živega. Pu- stil jim je le vrečo, dragoceno vrečo moke, ki jo je nesel v bolnico. Mogoče je tisto noč prav pri oni domačiji splašena mula, ki se je iztrgala iz partizanske ko- lone, pregnala Nemce, da so po- zabili na ujeto žensko, ki je bila slučajno njegova žena. Dan za dnem, noč za nočjo je švedral po tem blatu, ujet v trenutku, ki je pomenil večnost ali JUTRI, ko je na hrbtu pre- našal ranjence v bolnico. In ko je doktor Hrušovar Gabrijel- Drago nemočno dvignil pogled — zgodilo se je tudi to — si je ponoči znova oprtal mlahavo te- lo na hrbet. Z rokami je zrav- nal zemljo — praprot in smreka je bilo na grobu edino cvetje. Ko sem pridrsal na hrib, je bilo pred mano PLETOVARJE. Tam na oni strani je SOHTA, pod Cirovcem in v njej nekda- nja partizanska bolnica ZIMA. Tu spodaj pa je njegova doma- čija. In pred domačijo ogromna lipa. In on, nekdanji intendant PAVLE, Sedela sva ob kmečki mizi ob žganju, ki je sililo tudi — skozi nos, V hlevu se je poskušal postaviti na noge teliček, ki se je ves slinav zazrl v dan nekaj trenutkov pred tem. V zmečka- nem zavitku je ležala pred na- ma na mizi MEDALJA ZA ZA- SLUGE ZA NAROD. Prejel jo le pred štirinajstimi dnevi. Zrl sem v še bolj zmečkan papir, na katerem je pisalo: "PREZIDIJUM NARODNE SKUPŠTINE FLRJ izdaje uve- renje, da je drug ANTON OFIC- PAVLE nosilac MEDALJE ZA- SLUGA ZA NAROD. Beograd. 21. januarja 1950 godine.« Zgoraj je nekdo s svinčnikom pripisal: KLO Dramije. In vendar je medalja potova- la v Pletovarje 15 (petnajst) let! »Bi! sem med jsrvimi partiza- ni v Dramljah. visi tisti, ki sem jih jaz mobiliziral, imajo razna odlikovanja, jaz ga do pred pet- najstimi dnevi nisem imel. Bo- lelo me je pri tem najbolj to, da so nekateri trdili, da sem ga zatajil. Ali razumete, zatajil?! Pred dvajsetimi leti so vedeli zame vsi iz brigad, ki so se bo- rile na tem terenu. Medalja je potovala k meni petnajst let!« Anton je v službi pri zava- rovalnem zavodu. Ob nekem ob- hodu ga je srečal človek in ga lepo prosil, naj sprejme to ku- verto in manjšo kuverto. ME- D.-VLJO. V Šentjurju so mu jo dali. naj mu jo izroči. In ko jo je po dolgem prigovarjanju sprejel, si je človek oddahnil, kot da bi uspešno končal ne- hvaležen posel, •Zadnjič mi je nekdo dejal: Tona, kdaj boš zaprosil za pen- zijon, ko moreš tolikokrat v Šentjur za pričo pri uveljavlja- nju posebne dobe za borce? To je dober, vendar žalosten vic. Jaz ničesar ne zahtevam in ne prosim. S svojimi rokami sem si zaslužil to. kar imam. Delam in bom še delal, toda mnogi skušajo uveljaviti preveč. Pravi, da pogreša MILICO G.A,BROVEC-LENKO, Nekoč, pred več kot dvajsetimi leti ga je mobilizirala in bila na tem področju sekretar okrožja. Njegove besede so trde in trpke. Odprl je vrata in mi sko- zi dež pokazal na njive pred hišo. Lani je bila kategorizacija zemlje. Slo je predvsem za po- moč višinskim kmetom, bjjive, ki jih je pokazal, so bile raz- vrščene v četrto kategorijo, to- rej oproščene davkov. Tiste nji- ve pred hišo niso njegove. Tudi svet, ki se dviga v hrib, je uvrščen v četrto kategorijo. Ra- zen njegovega vinograda, ki je tik pod vrhom in je v tretji. "Ne razumem, ali mora biti to danes res tako, ali to nekdo de- la za nalašč. Zakaj mora nek- danji borec v Marija Dobju še danes nositi vodo iz mlak na hrbtu do domačije? Rekli so: pomagajmo kmetu- borcu. Kombinat je ponudil manjše stroje v nakup s trilet- nim posojilom. Sosed je naročil motorno kosilnico in vložil 100 tisoč dinarjev. Ko bi jo naj pre- jel, so mu povedali, da s poso- jilom ni nič in da naj priloži še pol milijona v roku desetih dni. Povejte mi, kje naj ga vza- me? Lani je občina odpisala davek nekaterim kmetovalcem-dolžni- kom. Med njimi so nekateri, ki imajo lepša posestva. Jaz, če- ravno težko, plačujem v redu. Zato nisem bil deležen te bo- nitete. Mnogi med njimi niso upravičeni. Ob takih primerih človek izgubi veselje in sčaso- ma zaupanje. Pred več kot dvajsetimi leti mu je neko noč na hrbtu, ko ga je nesel v bolnico, izdihnil ranjeni partizan. Pred nekaj trenutki se je pri- kobacal na svet v njegovem hlevu teliček, katerega del bo šel za odplačilo vinograda, ki je v tretji kategoriji. JANEZ SEVER Posvetovanje predsednikov občinskih sindikalnih svetov SINDIKATI - MOBIIIZATORJI REPUBLIŠKI SINDIKALNI SVET JE ORGANIZIRAL V SO- BOTO V CELJU BAZENSKO POSVETOVANJE PREDSEDNI- KOV OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV, PREDSEDNIKOV OBČINSKIH ODBOROV SINDIKATA STORITVENIH DEJAV- NOSTI IN PREDSEDNIKOV SINDIKATA DELAVCEV INDU- STRIJE IN RUDARSTVA. POSVETOVANJE SO SKLICALI Z NAMENOM, DA BI UGOTOVILI, KAKO SE NA TEM OBMOČJU REALIZIRAJO STALIŠČA III. IN IV. PLENUMA SZJ. Na območju celjske občine so v zadnjem obdobju ugotav- ljali, da samoupravljanje ne na- preduje tako hitro kot bi pri- čakovali. Zato so v delovnih or- ganizacijah resneje začeli pre- našati na samoupravne organe v obratih ne le dolžnosti, tem- več tudi sredstva, s katerimi bo svet samostojno razpolagal. V tem obdobju se je večina de- lovnih organizacij resneje loti- la nalog za stabilizacijo gospo- darstva. Povečali so izkorišča- nje notranjih rezerv, okrepili disciplino itd, O gos-podarski situaciji v Slo- venskih Konjicah je govoril Vlado Pratnemer. Poudaril je, da je zavoljo pomanjkanja re- produkcijskega materiala in su-? rovin situacija v Slovenskih Ko- njicah kritična. Kljub temu je proizvodnja v prvem tromeseč- ju letošnjega leta za 10,7 od- stotkov višja kot v istem ob- dobju lani. Vsa podjetja pldn zpolnjujejo, izjemi sta le LIK in opekarna. Težave pa ima tu- di Konus, kjer so surovine od tri do štirikrat dražje od usnja. Po izčrpni razpravi so na po- svetovanju formulirali stališča, ki naj bi jih sindikalne organi- zacije zavzele v tem novem po- ložaju. Le-te bi se morale tesno povezati s kolektivi in delovne ljudi vzpodbujati k večjemu in boljšemu delu in k odločnejše- mu odpravljanju pomanjkljivo- sti in slabosti v našem gospo- darstvu. • i Obisk v Bački Palanki Med občinama Žalec in Bačka Palanka v Vojvodini se že več let razvijajo prija- teljski odnosi, ki se odražajo v medsebojni izmenjavi iz- kušenj. Lanske jeseni je prišla sin- dikalna delegacija iz Bačke Palanke v 2alec kot gost žalskih tekstilnih tovarn TT Juleks, TT Prebold in TN Polzela. Pred dnevi pa je žalska delegacija vrnila obisk. Delegacijo so sestav- ljali predsedniki sindikalnih podružnic tekstilnih tovarn in predsednik občinskega sindikalnega sveta Janez Meglic. Delegacija je sodelovala tudi na letni konferenci sin- dikata v Bački Palanki in iz- menjala izkušnje pri sindi- kalnem delu. Gostom so raz- kazali številna podjetja: in- dustrijski kombinat Bačka Palanka, Vunoplet in Merkur ter druge, kjer so spoznali vzorno urejenost, primerne delovne pogoje ter skrbno gospodarjenje. -ez V NASELJU OTOK III V CELJU GRADI CELJSKO GRADBENO PODJETJE IN- GRAD LETOS PRVA MON- TAŽNA STANOVANJA. LE- TOS BODO PO MONTAŽ- NEM SISTEMU GRADNJE, KI JE ZELO HITRA ZGRA- DILI PREKO 400 NOVIH STANOVANJ. Foto: J. Sever SKUPŠČINA OBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA STORITVENIH DEJAVNOSTI mm INTEGRACIJA Pretekli petek je bila v Celju druga skupščina sindikata storitvenih dejavnosti Celja. Člani sindikata naj usmerijo aktivnost v intenzifikacijo gospodarstva ter v razvijanje in krepitev samoupravljanja. Zanimivo Je, da je v celjski občini v storitvenih dejavnostih zaposlenih 23,5 odstotka vseh zaposlenih, da pa je v tej panogi trikrat več delovnih organizacij kot v industriji. Ta raz- drobljenost ima seveda slabe posle- dice, kajti stroški so v takih prime- rih visoki. Zato bi bilo prav, če bi določene dejavnosti integrirali — na primer nabavno službo v gostinstvu, knjigovodsko in računovodsko službo itd, V preteklem obdobju se Je pokaza- lo, da so samoupravni organi in sin- dikalne organizacije v storitvenih de- javnostih posvetile premalo pozorno- sti racionalnemu gospodarjenju, po- slovnim stroškom itd. Podobno bi bi- lo tudi pri zaposlovanju. Čeprav Je v terciarnih dejavnostih za zaposlo- vanje še veliko možnosti, pa bo treba zagotoviti predvsem primerno stro- kovno izobrazbo. Zavoljo tega so na občnem zboru sindikata storitvenih de- javnosti poudarili, da Je ireba do- končno usposobiti poklicne šole in odpraviti zastarel vajeniški sistem, hkrati pa Je treba več pozornosti po- svetiti tudi dopolnilnemu izobraže- vanju strokovnih kadrov, V celjski občini so mnoge delovne organizacije v storitvenih dejavnostih v neenakopravnem položaju z ostalimi panogami gospodarstva. Predvsem gle- de na pravico upravljanja z osnovni- mi sredstvi. Marsikje lokalov ne upo- rabljajo neposredni proizvajalci, zato bi bilo prav, da bi to nasprotje ure- dili, V razpravi so udeleženci občnega zbora govorili o fluktuaciji, ki Je po- sledica neurejenih osebnih dohodkov, o rekreaciji, o delu sindikata itd. Na občnem zboru so izvolili tudi nov ob- činski odbor in sprejeli smernice za nadaljnje delo. OBVESTILO Cenjene naročnike in bral- slavnostne številke, posve- ce obveščamo, da smo da- čene dvajsetletnici Celjske- našnjo številko natisnili na ga tednika. Hkrati prosimo osmih straneh zaradi pove- za razumevanje, čanega obsega prihodnje IGRE BRATSTVA m EMOT^OSTI l-etošnje igre bratstva in enot- 5'^sti bodo v tem mesecu v '^'^njaninu. Iz celjske komune bo iger udeležilo nad 120 j^'adih ljudi, športnikov, recita- '"rje^v in glasbenikov. Na pobu- ObK ZM Celje je bil že letos j 'io spremenjen koncept Vedno večji poudarek bo j'*' sodelovanju na področju ^Uurno-zabavnega udejstvova- j^''' miculih, športni del iger pa ^ Vedno manjši. Letos bodo mladi tekmovali v atletiki, od- bojki, košarki in rokometu. V kulturno-zabavnem tekmovanju pa se bodo pomerile folklorne skupine, narodno-zabavni an- sambli in mladi literati. VREME '^o konca tedna še nestalno vre- n f; Večkrat padavine. Večjih oto- •^•-tev al pričakovati. KONCERT SLEPIH Prejšnjo soboto je priredil moški pevski zbor zveze slepih Maribor koncert v Narodnem domu v Celju, Zbor je pokazal solidno umetniško znanje in ga lahko primerjamo z že prizna- nimi slovenskimi amaterskimi zbori. Zahteven program je zelo zadovoljivo izvedel. i Kljub temu, da se je organi- zator zelo potrudil, je bil obisk izredno slab. Sprašujemo se, ali je vzrok v nerazumevanju za našo slovensko narodno in umetno pesem, kar je obžalo- vanja vredno, ali pa v podce- ujevanju slepih? j-^ y v ŽALSKI OBČINI VEC NOVIH INVILIDOV LETNO KOT PRIUCITEV INVALIDOV ALI DELA MANJ ZM02NIH OSEB MI MORAMO SKRBETI ZANJE Dandanes je z zaposlovanjem invalidov in oseb z manjšo dela- zmožnostjo vsekakor težko. Tako ima tudi zavod za zaposlovanje v Žal- cu težave, saj je kljub navezovanju stikov z zavodom za rehabilitacijo invalidov v Celju, komunalnim zavodom za socialno zavarovanje in predvsem s samimi gospodarskimi organizacijami, zaenkrat še nemo- čen in ne more ugodno rešiti vseh primerov. žal imajo delovne organizacije premalo razumevanja za zaposlitev invalidov ali manj zmožnih oseb. Običajno naletijo na številne izgo- vore in vse skupaj zaide v slepo uli- co. Pri utemeljitvah pa botrujejo tudi realne zadeve, in sicer pomanj- kanje stanovanj v bližini delovnih mest in podobno. V gospodarskih organizacijah do- slej še niso proučili, na katerih de- lovnih mestih bi lahko zaposlili in- validne osebe, ki bi lahko opravljale delo z enako storilnostjo kot zdrave. Gre le za pravilno razumevanje ka- drovske službe in številni socialni problemi bi bili ugodno rešeni. Vse- kakor je kljub temu razumljivo, da bi še ob takšnem razumevanju ni- kakor ne mogli zaposliti vseh, pose- bej tistih, ki so se v vse večji meri vdali v pasivni odnos do dela. Doslej so uspeli zaposliti v lan- skem letu 8 invalidov, medtem ko je v istem obdobju bilo prijavljenih enajst novih invalidov. Zavod sicer pomaga invalidskim delavnicam na Vranskem s tem, da daje posojilo ali pa kupi potrebne stroje za od- piranje novih delovnih mest. Tako je zavod lani dal invalidskim delav- nicam na Vranskem tri šivalne in en prikrojevalni stroj v last ter po- sojilo v vrednosti treh mihjonov. Podjetje je v lanskem letu pričelo tudi s ključavničarsko dejavnostjo, kjer se je s pomočjo danega poso- jila priučilo pet invalidnih oseb, medtem ko so v konfekcijski delav- nici priučili dve osebi. Žal kljub številnim opravičljivim težavam, ki jih ima dandanes naše gospodarstvo in prav tako ostale or- ganizacije, pa je vendar treba v do- doče posvetiti vse več pozornosti ljudem, ki so tako ali drugače izgu- bili možnost opravljanja dotakrat- nega dela. Nedvomno je naša dolž- nost, da jim to omogočimo. Pred dnevi je Tovarno emajlirane posode obiskal generalni sekretar zveze sindika- tov Gane in predstavnik sindikatov iz Siere Leone. Gosta sta si ogledala proizvodne obrate in se nato dalj časa zadržala v pogovoru s .predstavniki sindikata in drugimi družbenopolitičnimi delavci. Po ogledu Tovarne emajlirane posode sta visoka gosta odpotovala v Velenje. Posnetek prikazuje visoka gosta med ogledom proizvodnega obrata Foto V. David SAVINJSKA DOLINA SPREMINJA SVOJ OBRAZ r KONČAN PROCES PODRIIZABLJAIVJA TIPIČNA PODOBA MONOKULTURNE KMETIJSKE PROIZVOD- NJE ZASEBNIH PROIZVAJALCEV V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI SE JE ZADNJA LETA BISTVENO SPREMENILA. PRO- CES PODRUŽBLJANJA KMETIJSKIH POVRŠIN JE V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI ZAKLJUČEN. SEDANJE RAZMERJE BI RADI OBDRŽALL Tipična podoba monokulturne kme- tijske proizvodnje zasebnih proizvajal- cev v Spodnji Savinjski dolini se je zadnja leta bistveno spremenila. Pro- ces podružbljanja kmetijskih površin je v Spodnji Savinjski dolini zaklju- čen. Sedanje razmerje bi radi obdržali. Govoriti o Spodnjesavinjčanih kot zgolj hmeljarjih, ni več mogoče, saj so se v zadnjih letih bistveno preusmerili v živinorejsko proizvodnjo. Ta nujna preusmeritev je posledica krepko zastavljene politike kmečke proizvodnje v družbenem sektorju (kmetijski kombinat Žalec), kjer so v zadnjih letih na 700 hektarjih podružb- Ijenih površin uveljavili najmodernej- še proizvodne procese in dosegajo tako v kakovosti kot v količini zavidljive uspehe, obenem pa je to odraz zdravih in zanimivih oblik proizvodnega sode- lovanja med kombinatom in zasebni- mi kmeti. Letos ima kmetijski kombinat v Žal- cu proizvodni odnos z zasebniki na 908 hektarjih površin. Ta kompleks se je zadnja leta manjšal. Kot na lastnih povV-šinah, tako kom- binat tudi obnavlja in rnndernizira hmeljišča v kooperaciji. In ker je do- slej to obnavljanje bilo vse prepočas- no (23—25 hektarjev!), bodo prihodnje leto šli smeleje v to, in sicer od 80 do 90 hektarjev letno. In če si pobliže ogledamo pogodbene odnose sodelovanja, se srečujemo s po- godbeno zagotovljeno ceno hmelja, z zagotovljeno zaščitno in strokovno službo ter z zavarovanjem pridelka. Poleg tega pa se kombinat pogodbeno veže, da da vsak kilogram pridelka za 66 dinarjev strojnih uslug in za 36 di- narjev umetnih gnojil. Poleg tega daje kombinat avanse za proizvodne stro- ške kooperantu. In razrnerje vlaganj v pogodbenem sodelovanju je 45 odstot- kov kombinat, 55 odstotkov pa zaseb- nik. Kmet pa je pogodbeno vezan z normativi. Kombinat je v zadnjem času smelo krenil v opremo kmeta kooperanta z lažjo mehanizacijo (v nekaterih dolin- skih primerih pa celo s težjo). Doslej so dali že 98 kmetom motorne kosil- nice (s pogojem, da letno spitajo naj- manj štiri goveda). S tem bodo še na- daljevali tudi v nižinskih predelih, kajti kombinat je zainteresiran za po- večano proizvodnjo m.Ieka (tam, kjer je zbiranje mleka zanimivo!). Tako imajo že sedaj izrazite mlečne proizva- jalce z 10 do 14 kravami. In v kratkem bodo 15 specializiranim kooperantom za mlečno proizvodnjo priskrbeli molz- ne naprave. V dolinskem predelu pa so dali tudi že sedem traktorjev sku- pinam kooperantov proti letnemu pla- čilu amortizacije in s pogoji, da na 1 hektar obdelovalne zemlje spitajo 1,5 goveda ali 5 prašičev ali da letno od- dajo do 2000 litrov mleka. Ti ukrepi pa imajo za posledico rast staleža živine. Tako je na žalskem področju poraslo število živine za 12 odstotkov (čeprav so se zasebne kmeč- ke površine zmanjšale!) Največ je po- rasel stalež telet (kar za 47 odstotkov), medtem ko pri kravah še vedno bele- žijo 2 odstotka manj (to pa je spričo mnogo večjega padca staleža krav v Sloveniji vsekakor napredek!). Težava je v še vedno slabem pasemskem se-' stavu.'Kombinat je sicer lani z naku- pom rodovniških živali (lani 380 in le- tos 105 za kooperante!) in z uvedbo selekcijske službe uspel vsaj delno iz- boljšati stanje, vendar je doslej še vedno le 15 odstotkov čisto pasemske živine na žalskem območju. Kombinat je v zadnjem času izvedel organizacijo odkupne mreže mleka. Lani decembra so odkupili do 15 tisoč litrov, sedaj pa že odkupujejo mesečno do 60 tisoč litrov ali dva tisoč litrov dnevno. Z novimi cenami od doseda- njih 18 din na 20 din po tolščni stopnji pa bodo dosegli najmanj do 3 tisoč li- trov mleka dnevno od kooperantov. S proizvodnjo brojlerjcv so tudi uspeli, saj sedaj že tedensko dajejo na celjski trg od 3 do 4 tone. Torej, če govorimo o sodobnem kme- tijstvu, potem moramo govoriti o kme- tijcih-kooperantih krpetijskega kombi- nata v Savinjski dolini. Izbolj.šanje po- gojev za kmete-zasebnike pa bo vse- kakor v neki meri omejilo dosedanji forsirani migracijski proces, kjer smo iz kmeta-proizvajalca ustvarjali čiste- ga proletarca ali pa polproletarca, ki sta v svojem novem položaju več bre- menila družbo, kot pa ji dajal. J. Klančnik OB SPREJEMIH V ZVEZO MLADINE POVSOD SLOVESNO Že nekaj dni prej, zlasti pa pred samim dnevom mladosti, je bilo v osnovnih šolah celjske komune spre- jetih v ZM nad 800 pionirjev. Vse- povsod so bili sprejemi nadvse pri- srčni in lepo pripravljeni. Mladinci, ki so pionirjem sprejeme organizi- rali, so med drugim poudarili po- membnost prehoda iz organizacije najmlajših v Zvezo mladine. Zelo lepe sprejeme so pripravili na III., IV. osnovni šoli in v osnovni šoli Frankolovo, pa tudi drugod ni bilo nič slabše. Mladinci III. osnov- ne šole, kjer je zelo prizadevna kot mentor aktiva ZM tovarišica Šlan- drova, so mlajšim tovarišem, ki so napolnili dvorano Narodnega doma, posredovali prijeten in skrbno pri- pravljen kulturni program, popol- dne pa skromno zakusko. Na IV. osnovni šoli, kjer so spre- jeli okrog 140 pionirjev, je bil spre- jem tudi skrbno organiziran. Skrat- ka, z organizacijo, s pripravami, s samo vsebino letošnjih sprejemov smo lahko zadovoljni, četudi bodo ponekod razdelili izkaznice šele ob letnih konferencah v začetku junija. Toda — edino prav je, da smo temu dogodku posvetili nekoliko več po- zornosti kot v preteklosti. Čeprav je to šele začetek seznanjanja in spoprijemanja novih članov ZM z nalogami, pa se moramo zavedati, da je začetek silno važen. Pri spre- jemih smo uspeli, redne letne kon- ference pa bodo lepa priložnost, da temu dodamo še pravo vsebino in obliko nadaljnjega udejstvovanja. J. V. PLODNO DELO Pred dnevi je bila v dvorani go- spodarske zbornice redna letna kon- ferenca aktiva ZM ekonomske šole, ki se jo je udeležilo 120 mladincev in mladink. V poročilu je bila naka- zana celotna aktivnost mladine v preteklem obdobju. Dijaki ESŠ so razvili bogato dejavnost prav na področju idejno-vzgojnega dela, v okviru mladinskih ur, ki jih je bilo 390, v klubu OZN, v marksističnem krožku, v svobodnih aktivnostih in drugod. Že kar tradicionalna nede- javnost na kulturno-zabavnem pod- ročju se je letos umaknila nekate- rim lepim uspehom. Litcrarno-dram- ski krožek je organiziral nekaj uspe- lih proslav in pripravil igro »Svet brez sovraštva«, s katero so sodelo- vali na reviji dramskih del v Voj- niku. Tudi delo športnega društva je bi- lo pestro. Poleg tega, da so se naj- boljši športniki udeležili raznih ob- činskih in okrajnih prvenstev, je športno društvo organiziralo tudi medrazredno tekmovanje v košarki, ki je odlično uspelo. Na konferenci so v referatu in v razpravah naka- zali mnoge probleme, ki onemogoča- jo dosego še boljših delovnih rezul- tatov. Opozorili so na nekatere ab; straktne oblike idejno-vzgojnega de- la, na pomanjkanje predavateljev, na premajhen interes mladih, na probleme vozačev ipd. Poudarili so tudi, da se sodobna stvarnost v šo- lah vse preveč idealizira in da se je še premalo uveljavila težnja pa real- nem obveščanju mladih o vseh pro- blemih in protislovjih naše družbe. jv VEC SKRBI MLADINI Občinska zveza prijateljev mladine Celje je sklicala posvetovanje, kjer so se predstavtiiki socialno varstvenih komisij pri krajevnih skupnostih, predstavniki centra za socialno delo ter predsedniki in tajniki društev pri- jateljev mladine pomenili o skladnem sodelovanju. Društva prijateljev mla- dine naj bi opozarjala socialne delav- ce na pereče primere, ki se pojavljajo na terenu. Gospodarske organizacije se še vse premalo zavedajo, da so ure- jene socialno varstvene razmere tudi člen, ki vpliva na produktivnost. Prav bi bilo, da bi tesneje in konkretno so- delovale pri reševanju socialno var- slvenih problemov. Na drugi strani so ugotovili, da pri delu različnih orga- nov in društev, ki obravnavajo ta vprašanja, ni mladine. Mladinske or- ganizacije naj neposredno sodelujejo s komisijami pri krajevnih skupnostih ter z društvi prijateljev mladine. Ma- terialnih sredstev pa je tudi tu veliko premalo. 1. PROBLEMI OBČINSKE PLESNE ŠOLE S preureditvijo OF doma bo ostala občiii- ska pIFsna šola brez prostorov za vaje. To pomeni, da bo ostalo letno 500 do 600 mladjh ljudi iz celjske komune brez prepotrebne plesne vzgoje. Začetnih, nadaljevalnih in iz- popolnjevalnih plesnih tečajev, ki so jih vo- dili znani plesni profesorji iz Maribora in Ljubljane, tako ne bo več. Vendar je vpra.ša- nje, če ta problem zadeva samo občinsko plesno šolo. Zato je prav, da vsi odgovorni faktorji v komuni f)oiščejo najbolj ustrezno rešitev tega trenutno težko rešljivega proble- ma. Saj imajo mladi v Celju zelo malo mož- nosti za kvalitetno in kulturno zabavo. Pora- ja se tudi vprašanje, kako bo s plesi v letni sezoni. Nadvse potrebno in prav je, da sedaj, ko so se porajali nekateri problemi občinske plesne šole, vztrajno in premišljeno rešujemo sploh vprašanje j^Iesne vzgoje, z njo pa tudi razvedrila mladih v naši komuni. j. r. JUBILEJ DR. FRANCA KOKOLA TRIDESET LET DELA Preteklo soboto je kolektiv gi- nekološko porodniškega oddelka celjske bolnišnice priredil prisrč- no slovesnost v čast dr. Francu Kokolu, zdravniku, ki je pred 30. leti svoje prvo službeno mesto nastopil v celjski bolnišnici in ji ostal zvest vse do danes. Kolegi, prijatelji in sodelavci so se dr. Kokolu zahvalili za njegovo pri- zadevnost, skrb in sodelovanje, čestitali so mu k doseženim uspe- hom in mu zaželeli še veliko let plodnega dela. Dr. Franc Kokoj si je v tride- setih letih svojega dela v celjski bolnišnici pridobil sloves izkuše- nega in dobrega zdravnika. V tem dolgem, plodnem obdobju je pomagal pri okrog 50 tisoč po- rodih, opravil nič koliko zahtev- nih porodniških in ginekoloških operacij in prebedel veliko noči. Doktor Kokol je prav gotovo odločilno vplival na razvoj gine- kološko porodniškega oddelk^ v Celju. Njegovo delo je pripomo- glo, da je oddelek pridobival na pomenu in doktor Kokol je v njem vsa leta vračal ženam tisto, kar najbolj potrebujejo — zdrav- je. Trideset let dela na istem de- lovnem mestu je lep jubilej. Tem iepši je, ker gre za zdravnika, za poklic, ki prav gotovo sodi med najtežje. Tako se čestitkam ob lepem prazniku dr. Kokola pri- družuje vsa celjska javnost, ki želi slavljencu še veliko delovnih uspehov in osebne sreče. 6. RIBIŠKO TEKMOVANJE OB SOTLI Iloijer pri m Ribiška družina »Sotla« v Podče- trtku šteje vsako leto več članov. Poleg domačinov so se vanjo vklju- čili mnogi ljubitelji ribolova še iz Štor, Celja in drugih krajev. V ne- deljo so se že šestič zbrali k tradi- cionalnemu tekmovanju. V mrtvici-blizu »atomskih toplic« so vztrajno namakali trnke, čeprav je bila voda gosta ih kalna. V motni vodi pa ni dosti uspeha! Predsednik družine ing. Vlado Tkavc je vihtel dolgo palico: »To je najboljši oddih, veste, prava blažilna masaža za živ- ce. Pusto sploh ni, pač pa vznemir- ljivo! Glejte, kačo, kako se zvija na veji. To že vzburka kri!« »In res je dolga belouška zaplava- la mimo vrvice navzdol po mrtvici, kot bi si hotela ogledati čudno pred- stavo, petinštirideset palic, ki potr- pežljivo lebdijo nad vodo. Takrat pa je zapel ribič na sosednjem sto- jišču. »In to! Glejta Pelka, zdaj bo nekaj!« Ribič je vrtel kolešček, ke- past linj je otepal po vodi. »Hej, kdo ima podmetalko!« je vpil ribič. »Čakaj, samo počasi, utrudi ga«, so svetovali od vseh strani. Še malo in na travi se je premetaval zavaljen rumenkasto rdečkast kilogramski linj. »Zdaj pa bo nekaj«, je vzpodbujal predsednik. »Jaz imam dolgo palico, še težjega ujamem. V takih mrtvi- cah so ribe, samo ščuk ne moremo iztrebiti. Ti, Petan, ne boš danes do- sti natrnkai. Vidiš, pod dračjem pri tvojem stojišču čepi velika ščuka.« Pa res ni imel sreče! »Ribolov ni samo zabava, šport, je tudi velikega pomena za turizem. Na Tekačevem bi radi uredili še drugi ribnik, pa na sredi zemljišča, ki ga nameravamo zaliti, stoji drog električnega omrežja. Upamo, da bo DES z razumevanjem prepreko pre- stavil in nam omogočil, da borno dobili blizu Slatine svoj ribnik. Hop! »Ribica na trnku je prekinila pogo- vor. Tekmovali so tri ure. Člani in mla- dinci. Najbolje se je odrezal tova- riš Maks Šoba iz Celja, ki je uplenil najtežjega linja, za njim sta se zvr- stila Polde Pelko in Ivan Bergoč iz Rogatca. Med mladinci pa so najbo- lje uspeli Janko Verdel, Tone Kokol in Jože Majc^nič iz Rogaške Slatine. Prejeli so lepe ribiške nagrade. Tekmovanje prirejajo vsako leto. Kmalu bodo priredili prav tako žc tradicionalno meddružinsko tekmo- vanje hrvaških in slovenskih ribičev, tokrat v počastitev 20-letnice osvo- boditve, ko so odstranili krivično mejo ob Sotli. LASTNIKI ENPSTANOVANJSKIH HIŠ Dobavimo in montiramo: 1. Kompletno ceneno toplozračno centralno kurjavo v enodružin- skih hišah. 2. Kompletno klasično centralno kurjavo na vodo z rndiatorskim ogrevanjem. Kotle vgrajujemo po želji naročnika. Fiksna cena je odvisna od števila vgrajenih radiatorjev. 3. Izvajamo tudi inštalacijo vodovodnih naprav po konkurenčnih cenah. 4. Vršimo čiščenje bojlerjev izven garancijske dobe. Možnost plačevanja s kreditom — kratkim in dolgoročnim. Vse potrebne informacije in strokovna navodila dobite pri upravi podjetja, tel. 36 2alec. Se priporoča »Cev montaža« Žalec. RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM MLADINSKEGA AKTIVA GRIZE — ZABUKOVICA FORSIRANJE NI USPEŠNO Mladinski aktiv v Grižah je po svojem delu že tretje leto najboljši v žalski občini. Mladina se je s svojim delom in življenjem vzrasla z občani, tako da si Grižani ne mo- rejo zamisliti nobenih prireditev brez mladine. Ob našem srečanju smo naprosili za razgovor pred- sednika aktiva inženirja MARTI- NA GORSKA. Zatopljen v šahov- sko igro, kot ostalih devet igralcev je za trenutek dvignil glavo iznad mize, ko smo ga zmotili. — 2eleli bi zvedeti, kako vam je uspelo že tretje leto zapovrstjo osvojiti naslov najboljšega vaške- ga aktiva v občini? # Vsekakor z delom. Aktiv se sestoji iz dveh generacij, ki živita venomer skupaj, žc od šolskih let naprej. Tako je lažje, saj se zelo dobro poznamo. — Mladi ponekod tožijo, da na; vasi ni razgibanega in zanimivega; življenja. Mladi Grižani trdijo na-^ sprotno. i # Življenje in delo si moraš sam urediti. Nihče ne bo organizi- ral za drugega. Mi si naše življe- nje sami poživljamo z raznimi ak- cijami in prireditvami, ki so posta- le že del nas samih. Pri nas ni dolg- čas. Vedno imamo kam iti in kaj delati. Pozimi v klub«, poleti smo pa povečini na igrišču. — Omenili ste klubsko življenje. Tudi drugod imajo klube, vendar jim ne uspe pritegniti mladino. 9 Verjamem. Mladi imamo svo- je življenje in svoje probleme. Ce to uspešno strnemo in o tem govo- rimo, bodo mladi zadovoljni. Od programa je odvisno, ali bo klub poln ali prazen. Nekoč sem slišal, da mlade ne zanimajo razni dogod- ki v kulturnem in družbenem do- gajanju. Naše klubske debate td trditev zavračajo. Na naših debat- nih večerih govorimo o političnih dogodkih, o gospodarskih dosežkih in problemih ter o kulturnem do- gajanju. Zdi se mi pa, da bi'ta trdi- tev držala za mlade v večjih kral- jih, kjer imajo več prostega časa, ki ga nekoristno izrabljajo. Naša mladina dela ves dan. Kljub temu se zvečer zberemo v klubu ob te- levizorju ali ob razgovorih. — Kako ste pridobili pomoč ob- čanov pri svojem delu? % Mladi moramo biti prvi v ak- ciji. Z delom moramo pokazati, da smo enakopravni člani družbe. Še- le takrat lahko tudi kaj zahtevamo. Delo mora biti vsekakor pestro, da mlade pritegne, toda ne sme biti forsirano, ker praksa kaže, da for- sirane stvari .niso uspešne. — Pogosto slišimo, da mladi tež- ko prodro v organe samoupravlja- nja, oziroma njihovo delo v teh organih pogosto ni uspešno. Kaj mislite vi o tem? % Verjetno ne bom povedal nič novega, ker sem še premalo časa v službi. Smatram pa, da delo mla- dega samoupravljalca ni odvisno od njega samega. Ce organizacija ne predlaga najboljšega kandidata, ali da se za volitve ne pripravi te- meljito, ne more pričakovati tudi Uspešnega dela. Po moje bi bil tak upravljalec uspešen, če bi že prej na seji aktiva predelal skupno z ostalimi člani predložene materia- le. — Ali pri vas ni problemov? # Edini problem — kjer se ču- tiin sokrivega — je v tem, da še do danes nismo uspeli navezati sti- ke z mladimi rudarji, ki stanujejo ^ zabukovškem samskem domu. To so mladi ljudje, doma iz raznih l^fdjev države in se težko vključu- jejo v naše delo, in življenje. Mi 'ri uprava Montane smo premalo Naredili zanje. Tu mislim med dru- 9im tudi na izboljšanje življenjskih Pogojev. J. Sever V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH NA ŠMARSKEM POVEČAM DOHODEK Po nepopolnih podatHih je gospodarstvo šmarske občine v prvili treh mesecih ustvarilo blizu 2,5 milijarde celotnega dohodka. V primerjavi z istim obdobjem lani se je celotni dohodek povečal za 35 odstotkov. Večji padec beleži le kmetijstvo pri odkupu govedi, mleka in jajc. Zmanj- šanje odkupa govedi je pripisati več- jemu povpraševanju po kvalitetni ži- vini. Popustil pa je za preteklo ob- dobje značilen odtok živine v sosed- njo republiko. Cene na Hrvaškem so se izenačile s cenami v občini in je zaradi ugodnejših cen večji le še od- tok telet. Zamrznjenje cen na šmarskem ob- močju ni povzročilo večjih problemov. Kljub temu je pričakovati, da bodo skladi ob koncu leta nižji kot preteklo leto. Kolektiv trgovskega podjetja namreč gradi novo trgovsko hišo v Rogaški Slatini. Poskusi, da bi podjet- je zagotovilo dolgoročni kredit, niso uspeli, kratkoročni kredit — na eno leto — pa bi bil za podjetje preveliko brenie. Tako se zna zgoditi, da bo v najslabšem primeru dograditev trgov- ske hiše preložena na konec leta 1966. Dokaj neugodna situacija je v obrt- nem podjetju »Rosla« v Rogaški Sla- tini. Delovni kolektiv je zadnji dve leti zaključil z izgubo, kot kooperan- ti pa tudi ne prejemajo rednih plačil za svoje izdelke. Pomanjkanje ustrez- nega materiala pa povzroča še dodat- ne težave. Delovni kolektiv »Oblačil« v Roga- ški Slatini je zaradi letošnjih gospo- darskih ukrepov, odstopil od gradnje proizvodnega obrata. Rezervna sred- stva so uporabili za obratna sredstva in tako nemoteno in uspešno poslu- jejo. V ostalih delovnih organizacijah poslovanje ugodno poteka. Gostinstvo in turizem sta dosegla razmeroma ugodne rezultate. V prvem četrtletju je šmarsko občino obiskalo liad ^.000 gostov, ki so ustvarili 46.000 nočitev. Ker se je glavna sezona šele pričela, bodo rezultati ob koncu leta še ugod- nejši. pk SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE ŠENTJUR KLJUB TEŽAVAM ZADOVOLJIVO v četrtek je bila tretja redna seja občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti občine Šentjur, na kateri so odborniki razpravljali o gibanju go- spodarstva za tri mesece letošnjega leta. Iz poročila je bilo razvidno, da so ukrepi IS kot restrikcije glede obratnih sredstev povzročile težave glede normalnega poteka proizvodnje. Ob sprejemanju družbenega plana je obstajala tendenca, da bo naloge in smernice ter predviden obseg proiz- vodnje v danih razmerah možno do- seči. Začasni pokazatelji poslovanja v I. četrtletju sicer to potrjujejo, ven- dar obstaja bojazen, da bodo omejitve obratnih sredstev predvsem v trgovini bistveno vplivale na znižanje prometa. Industrijska proizvodnja je v prvih treh mesecih povečala vrednostni ob- seg proizvodnje za 20 odstotkov v pri- merjavi z istim obdobjem lani. Po- javlja se problem glede normalne oskrbe z repromaterialom v kovinski industriji in nekoliko nižje zaloge hlo- dovine v lesni industriji. Izvoz je v prvih treh mesecih znašal okoli 240 tisoč dolarjev ali 30 odstotkov letnega plana. Glede na.specifičnost kmetijske pro- izvodnje je težko dati točno oceno poslovanja kmetijske organizacije, vendar je kmetijska organizacija v pr- vih treh mesecih dosegla realizacijo v višini 30 odstotkov letnega plan$ iz- voza. Odkup kmetijskega blaga v pr- vem tromesečju letošnjega leta je bil nekoliko višji kot v enakem obdobju lani. v nekoliko bolj kritičen položaj je zašlo trgovsko podjetje Resevna, ven- dar so sedanje spremembe glede vpla- čila obratnih sredstev (po zaključnem računu OS) nekoliko izboljšale obsto- ječo situacijo. Iz razprave bi povzeli to, da bo naloga gospodarskih orga- nizacij v letu 1965, da kar najskrbneje gospodarijo, da upoštevajo sedanje stanje in da stremijo k izpolnjevanju nalog, katere je postavil družbeni plan. ' V nadaljnjem se je razvila živahna diskusija o stanju cest III. reda, kate- rih vzdrževanje po novem sistemu fi- nanciranja pade v breme občinskega proračuna. Ker je na območju občine 89 km cest 111. reda, je občina za njih vzdrževanje namenila 53 milijonov di- narjev. Odborniki so bili mišljenja, da je vzdrževanje cest s strani cestnega podjetja nezadovoljivo in da bo mora- lo cestno podjetje posvetiti več pozor- nosti pravočasnemu krpanju cest in ostalim delom. F. S. Griže, nekoč majhna vasica na desnem bregu Savinje iz leta v leto spreminjajo svoj zuna- nji videz. Po ureditvi stanovanjskega naselja rudarjev, ki stoji na najvišjem koncu vasi, bodo letos začeli z gradnjo individualniti hišic, ki jih bodo gradili rudarji. Podjetje Mon- tana je letos odobrilo iz svojih skladov sredstva za posojila rudarjem pri gradnji indivi- dualnih hišic. Prvih osem bodo zgradili pred kulturnim domom, v centru Criž. Foto: J. Sever ŠOšTAMSKI UPOKOJENCI PROSLAVILI 20-LETNICO OSVOBODITVE STANOVANJ NI, TODA... Preteklo nedeljo so se šoštanjski upokojen- ci sestali na redni letni skupščini v dvorani glasbene šole v Šoštanju. Uvodoma je pevski zbor upokojencev zapel pesem »Zaslužen po- koj«, ki jo je spesnil predsednik društva Fra- njo Stanovšek, uglasbil pa tajnik Naraločnik. Največ so člani razpravljali o novem pokoj- ninskem zakonu, ki žal ni prinesel zaželeniji teženj po izenačevanju starih z novimi upo- kojenci. Vsekakor so najbolj prizadeti upo- kojenci z minimalnimi pokojninami. Posebno ostra pa je bila razprava na račun občinske stanovanjske skupnosti zaradi pomanjkanja stanovanj za upokojence. Prav tako boleče je pomanjkanje klubskih prostorov za nujne po- trebe tako močne organizacije, kakor je DU Šoštanj s svojimi 700 člani. Pri tem je vse- kakor zanimiva ugotovitev, da v Šoštanju uporabljajo primerne stanovanjske prostore za drvarnice in skladišča, medtem ko je sta- novanjska stiska znana. Primeri so očitni: v hiši na Koroški cesti št. 1 služi bivša kavar-. niSka soba za drvarnico, bivši gostinski pfo- stop v Mravljakovi hiši služi za skladišče, medtem ko bivša posebna soba za goste (v »Haukcjcvi hiši«) služi za drvarnico itd. Društvo upokojencev je svoje zborovanje povezalo tudi s proslavo 20-letnice osvobodit- ve, kar je za Šoštanjčane posebej pomemb- no, saj jc bila prav v Topolšici pri Šoštanju 9. maja podpisana brezpogojna kapitulacija nemških Oboroženih sil na področju Jugosla- vije. Upokojenci so z cnominutnim molkom po- častili spomin vseh med letom umrlih članov društva, zatem pa položili venec k spomeni- ku zmage na Trgu svobode. . S. F. ALI ŠE PROSVETNO DRUŠTVO V TABORU? Kdo jim bo pomagal? če govorimo o dejavnosti prosvet- nega društva v Taboru, potem žal moramo povedati, da tu že nekaj" let ne deluje več prosvetno društvo. Pri tem je žal to, da je nekdanje delo prosvetnega društva v Taboru bilo zelo bogato, danes pa se vse delo društva »Partizan« omejuje zgolj na nekaj vadb v domu Parti- zana. Tako se v Taboru srečujemo le še z malo aktivnejšo mladinsko organizacijo, ki pa je zaverovana v družabne, klubske oblike dela. Upravnik obrata kmetijskega kombinata v Taboru, predsednik krajevne skupnosti Edo Omladič je v razgovoru dejal, da imajo družbe- ne organizacije vse možnosti za svo- je delo v klubskem prostoru. Po nje- govem mišljenju je med mladimi velik interes za kulturno prosvetno dejavnost, toda nimajo potrebnih kadrov, ki bi vodili posamezne sek- cije. Upadanje družbene aktivnosti je prišlo do izraza tudi v razgovoru, ki so ga organizirali v času predvo- lilne aktivnosti. Večina navzočih se je spominjala preteklih let, ko je bil Tabor poznan pq Savinjski dolini po izredno razviti prosvetni dejavnosti. Ne bi mogli trditi, da je izključna dolžnost prosvetnih delavcev, da skrbe za delo na tem pomembnem družbenem področju. Res pa je, da so prosvetni delavci za tovrstno de- javnost vendarle najbolj odgovorni. Upajmo torej, da bo dela voljna mladina v. Taboru našla pri njih ra- zumevanje in s tem tudi vodnike za kulturno prosvetno delo. —an SLOVO MATURANTOV Nekdo i/, prve klopi odpre vrata in pogleda na hodnik. »Že gredo!« nam ves nasmejan pove. Zaslišimo glas harmonike in veselo pe- sem. Maturantje z rdečimi nageljni v gumbnicah hodijo, drže. se za roke, iz razreda v razred. Srečni so, veseli, polni vere v življenje in ne boje se svoje bodočnosti. Ti fantje in dekleta so bodoči učitelji. Nam je kar tesno pri srcu. Pogoltnemo sol- ze. Pozdravljeni šolski tovariši, srečno opra- vite maturo! Vaš poklic ne bo lahek, vendar vemo, da boste stopali vedro v bodočnost. Za slovo še enkrat — prisrčen šolski zdravo in še enkrat — srečo v življenju! Dijaki učiteljišča Uanj matičnih uradov? Svet za notranjo politiko pri skup- ščini občine Šmarje je predlagal, naj bi se zaradi premajhne zaposlenosti matičarjev nekateri matični uradi uki- nili. Skupščina predloga ni sprejela in je naložila svetu, naj na zborih voliv- cev reši to vprašanje. V občini sta v matični službi polno zaposlena le dva matičarja: v Šmarju pri Jelšah in v Rogaški Slatini. Velja namreč, da je matičar polno zaposlen, če ima matični okoliš od 6 do 7 tisoč prebivalcev. Na tej osnovi so ugoto- vili, da je uslužbenec, ki apravlja ma- tično službo v Rogatcu, zaposlen 50 odstotno, v Podčetrtku 30 odstotno, v Podsredi-20 odstotno, v Polju ob Sotli pa samo 10 odstotno. Svet za notranjo politiko je zatega- delj predlagal, naj bi bilo od sedanjih 10 le 6 matičnih uradov. Nespremenje- na bi ostala matična območja Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina in Roga- tec. Matično območje Pristava naj bi poleg dosedanjega območja zajemalo še naselje Podčetrtek oziroma doseda- nje matično območje Podčetrtka. Ma- tično območje Bistrica ob Sotli bi za- jemalo dosedanje območje in Polje ob Sotli, matično območje Kozje pa bi se povečalo še s Podsredo in Lesič- nim. Svet meni, da bi bila glede na kra- jevne razmere in oddaljenost posa- meznih vasi od predvidenih sedežev matičnih uradov, razdelitev primerna. -pk SE O STRAHOTNI TRAGEDIJI V TRNOVEM NAD LASKIM OB POGORIŠČU so OSTALI OTROCI ' GRACNER se je za svoj PEKLENSKI NACRT MORAL DOLGO PRIPRAVLJATI. KLJUB TEMU, DA OKROG GRACNERJEVE DOMA- ČIJE ŽIVI VEC SOSEDOV, NI NIHCE PREDVIDEVAL IN VEDEL KAJ SE DOGAJA. OTROKA JE GRACNER POSLAL V ODDALJENI SEDRA2. Alojz Gračner se je iz Ostrožnega .priženil na kmetijo v Trnovem. Naj- prej sta z ženo Terezijo živela dve leti na Ostrožnem, vendar se zaradi več- nih prerekanj in prepirov z njegovimi starši niso razumeli in je Terezija pre- prosila svojo mater, da ju sprejme na Trnovo. Po nekaj letih so tudi tu na- stali prepiri in celo pretepi. Gračner je bil grob človek. Da bi hčerki po- magala, se je mati odselila in pustila mlada, da sama gospodarita. Nekaj časa je bilo med zakoncema znosno življenje, toda Gračner je zaradi lju- bosumnosti in pijače začel sčasoma greniti življenje svoji družini. Letos sta se razvezala. Zaradi živine, ki sta ^si jo razdelila, je Terezija ostala z otrokoma na Trnovem". Dan pred tragedijo, v nedeljo, je bila Terezija z otrokoma v Hudi jami pri svoji materi. Pred odhodom jo je Gračner prosil in rotil, naj se pobo- tata in znova začneta skupno življenje. »Hiše stojijo blizu, zato se z mojega dvorišča vidi na Gračnerjevo. Zjutraj smo videli Gračnerja,-kako hodi okrog hiše. Nato je šla Terezija v hlev molst,« pripoveduje sosed. »Bilo je kot druge dni. Vsi smo opravljali svoje delo. Pozneje smo videli Gračnerjeva otroka, ko sta šla po cesti v Sedraž.« Toda to jutro je Gračner izbral za uresničitev svojega peklenskega na- klepa. Po rekonstrukciji in predvide- vanjih je Gračner že prejšnji dan po- vezal vse vozove in kmetijske stroje z debelimi verigami in žico. Zjutraj so ga sosedje še videli, kako je odšel v hlev kmalu za ženo. Ker ni nihče pri- . čakoval kakšnih dogodkov, niso temu -posvečali nobene pozornosti. V hlevu je'moral imeti spravljen cepin, s ka- terim je najprej ubil ženo in nato po- bil še ko.nje. Nato je z debelimi žeblji .zabil vrata na hlevu. Iz hleva je odšel k sosedu Karlu Golobu. Z Golobom ' sta bila dobra znanca, saj je bil Golob eden redkih v vasi, s katerim je Grač- ner občeval. Goloba je Gračner to jutro prosil, naj mu posodi tisočaka. Verjetno je bila to samo pretveza, ker -je Gračner imel denar. Med razgovo- rom je Golob Gračnerja povabil v klet Vina kozarček. V kleti je Gračner iz ne- • pfojasnjenih vzrokov nenadoma s kla- divom udaril Goloba po glavi. Ker je bil prepričan, da ga je ubil, se je od- pravil domov, kjer je v svoji sobi za- žgal posteljne vložke. Okrog ognja, ki ■je tlel, je nanosil polne čebre masti, da bi se ta vžgala. Nato se je odpravil v svinjski hlev. Sosedje pripovedujejo, da je hlev po ; vsej verjetnosti polil z bencinom, ker je ogenj, ki je bruhnil, ko je Gračner ..kmalu za tem zažgal hlev, zajel nena- ' 'doma celoten hlev. Po požigu svinj- skegah leva je zanetil še na hlevu za 'živino. ,,• .Najbližji sosed je opazil goreči svinjski hlev in tekel gasit. Z vpitjem je priklical še ostale sosede, ki so vi- deli Gračnerja, kako je zažgal še ko- zolec in se nato oprtan z vrečo 6d- > .pravil mimo hiš čez travnike proti Sa- vinji. Malo pod vasjo si je z enim koncem žice prevezal roko, drugi ko- nec pa je zagnal na vod visoke nape- tosti, ki ga je v hipu ubil. Pred zažigom, po uboju žene je Gračner iz hleva odgnal dve kravi in ju privezal k drevesom. Sosedje, ki ■ so pritekli gasit svinjski hlev, niso vedeli, da je zanetil tudi stanovanjsko hišo in tudi ne, da je v hlevu ubita Gračnerjeva žena Terezija. Ognju, ki se je hitro razširil po poslopjih, so po- skušali iztrgati živino, vendar so vsa vrata bila tako trdno zabita, da jim to v celoti ni uspelo. Med gašenjem so gasilci v hlevu odkrili zoglenelo truplo in šele takrat ugotovili, da je to Tere- zija. Sosedje so namreč mislili, da je Terezija odšla v Celje, kot je to po- vedal njun U-letni sin preden je od- šel v Sedraž v trgovino. .»Ko smo zagledali ogenj,« pripove- dujejo sosedje, »nismo niti predvide- vali, kaj se je zgodilo. Ker se Gračner ni zmenil za klice in vpitje, smo uvi- deli, da je poslopje namerno zažgal. Nihče pa ni mogel predvidevati, da je v hlevu žena. Kaj se je zgodilo po tem, ko je Gračner kmalu za ženo od- šel v hlev, nihče ne ve. Nenavadno je sicer bilo to, da je Gračner to jutro zaprl za sabo hlevska vrata, toda kdo je lahko predvideval kaj takega.« »Hčerko sem rotila, naj pride z otro- koma k meni,« pripoveduje njena mati Marija Pavčnik. »Bila je navezana na posestvo in živino. Vedno znova mi je zatrjevala, da živine ne more pustiti. Prejšnji dan je bila pri meni. Med razgovori ni niti z besedico omenila, da bi ji Gračner mogoče pretil, ali kaj takega, iz česar bi lahko sklepali na njegov naklep. Dogovorile sva se, da bi v ponedeljek šle v Celje. Ona je v nedeljo popoldne odšla v Trnovo na- hranit svojo živino. Za to strahotno nesrečo sem zvedela šele pozneje, ko so gasilci pripeljali k meni njuna otroka.« Sosedje pripovedujejo, da je bil Gračner grob človek, vendar dober in delaven* gospodar. Med sosedi zaradi svojega značaja ni imel mnogo prija- teljev. Sosedje so večkrat slišali, da se zakonca prepirata. Prejšnja leta baje ne toliko. Prepiri so bili pogosti pred- Vvsem zadnji čas, ko je Gračner po- gosto pil. Na sodišču je ob razvezi zakona Gračner obljubil, da bo pod pogojem, če Terezija umakne tožbo za ločitev zakona, šel na zdravljenje zaradi pi- jančevanja. Toda Gračner to ni storil. Odločil se je za drugo, strahotno skrajnost, ki je zahtevala dvoje žrtev. Ostala so pogorišča in dvoje nedo- letnih otrok. Enajstletni sin Lojze se stiska k stari mami, ki mu je edina ostala. Na pogorišču je ostala golida na mestu, kjer so gasilci odkrili Terezi- jino zoglenelo truplo. Tekst in slike J. Sever MLADI DEI AVEC SKUŽAL OROPATI BLAGAJNICARKO NEVERJETNA PUSTOlOVŠClM v TOREK ZVEČER, NEKAJ MINUT PO OSMI URI JE VISOKORASEL MLADENIČ ILIJA TRIVIC STOPIL PRED BLAGAJNIŠKO OKNO KINA UNION TER POGRA- BIL DENAR, KI GA JE BLAGAJNICARKA PREŠTEVALA. Z DENARJEM JE PO- BEGNIL NA ULICO. Za zamudniki zadnje kinopred- stave v Unionu je biljeterka rav- nokar zaprla vrata. Čakalnica se je izpraznila, le visokorasel mladenič je postopal po njej. Blagajničarka OLGA JENKO je začela preštevati denar. Tako kot je to delala dan za dnem od osvo- boditve, ko je pred dvajsetimi leti prvič sedla za blagajniško okence. Ko je mislila oblepiti zavitek ban- kovcev po petsto — bilo jih je 75 — je skozi odprtino nenadoms šavsnila roka in zgrabila denar. Blagajničarka Olga je imela še to- liko prisotnosti duha, da je posku- šala roko zadržati. Zarila je nohte v tujčevo roko, vendar jo je ta z denarjem izmaknil. Pogledala je kvišku in zagledala mlad obraz vi- okoraslega mladeniča. Zakričala je, vendar je tujec že skočil k vra- tom. Krik je slišala biljeterka ter sko- čila iz dvorane. Videla je mlade- niča, kako preskakuje stopnice. Pognala se je za njim, vendar je le-ta že skočil med sprehajalce in občane, ki so bili pred vhodom ho- tela Evropa. Na njene krike so po- stali ljudje pozorni. Trije študent- je, ki so stali v bližini, so skočili za tatom. Ta je uvidel, da ne bo mogel pobegniti med ljudi, zato je zavil v Razlagovo ulico in nato čez dvorišče Merxa poskušal priti pro- ti Slomškovemu trgu. Trije zasledovalci so se vse bolj bližali tatu. Na koncu so ga kljub otepanju ujeli. Tudi miličnik se jim je pridružil, in ko so ga ujeli, so ga peljali nazaj pred blagajno. Pred kinom na ulici se je zbrala radovedna množica ljudi, ki so opazovali čudno dirjanje po uli- cah. Varnostni organi so tatu legiti- mirali in ugotovili, da je to 26 letni delavec celjskega gradbenega pod- jetja Ingrad. ILIJA TRIViC, doma iz okolice Knina. Trivič je bil pri tem podjetju zaposlen šele od 15. aprila letos. Kot nam je povedal njegov delovodja v podjetju, je Trivič rad pohajkoval in izostajal z dela. Mladeničem, ki so tatu ujeli se je zahvaliti, da je storilec bil prijet in da so mu denar takoj odvzeli. Vsekakor je ta rop dogodek za raz- mišljanje predvsem zato, ker'se na območju celjskega okraja vse po- gosteje dogajajo razne tatvine in vlomi. Kot smo izvedeli, bo celjsko ki- nopodjetje vse tri, ki so ujeli tatu, nagradilo z dvajsetimi brezplačni- mi kinopredstavami. ILIJA TRIViC je v priporu in bo v kratkem pre- dan sodišču. -ez Komisija za delovna razmerja trg. podjetja Tkanina-galanterija Celje razpisuje prosta učna mesta za šolsko leto 1965/66 2 vajencev za mešano stroko 2 vajenk za mešano stroko Pogoj: uspešno zaključena osemletka. Prošnje sprejema kadrovski oddelek podjetja do 10. junija 1965, JAKA SLOKAN: OD ŽALCA DO CELJA, PA SE KAJ DLJE! jNe, zadnjič nisem zbijal prav nobenih šal, zares pravi znan- stvena zgodovina, da so »pravico za prvi ples« na semanjih dneh V zgodnjem srednjem veku — po- nekod tudi še pozjieje — proda- jali »deželskosodni gospodje«, na slovenskem Primorju pa celo — župniki. »Proščenja« na kmetih — s sej- mom ali brez njega — so prenes- sla skoraj »obvezne« nerede iz srednjega v novi vek, da, prav v XX. stoletje. Zavoljo tega so se pravila zaostrovala, pozneje pa so morali »žegnanja« marsikje in pogosto prepovedovati, kajti še malo, pa bi obveljalo, da »žegna- nje« ni dobro, če ni vsaj — eden mrtev! Zakaj to poudarjam? Tudi v »Hmeljariji«, to je v Spodnji Savinjski dolini, ni bil redek primer, ko so »proščenja« (vseh vrst!) zaključevali z divji- mi kriki »Kri v lujt! čreva na plot!«; ko so se pobliskovala re- zila nožev in je prenekateri oble- žal za vselej... Sicer pa — k stvari! Samo nekatera »žegnanja« so se uveljavila kot redni sejmi, en- krat letno, od tod — letni sejmi. Kraji z letnimi sejmi, ki so zaslo- veli kot pomembnejši trgovski centri, so se zlagoma razvili v tr- ge in nćlprej v mesta, seveda, go- vorimo — o desetletjih in tudi stoletjih! Zlasti je obveljal kot trg kraj, ki si je kakorkoli pribo- ril pravico tedenskih sejmov. Zdaj smo na cilju! Kolikor je znanstvena zgodovi- na doslej uspela preveriti listine, drži, da se ŽALEC omenja kot kraj s trškimi pravicami PRVIČ leta 1265! Ta pa hkrati pomeni, da je Ža- lec veljal kot zelo pomembno na- selje ob »jantarski cesti«, po ka- teri so namreč že od nekdaj pre- važali dragoceno trgovsko blago iz severnega Baltika v Italijo, ne- dvomno mnogo mnogo poprej. Vsaj za letos pribijmo, da pri- znava (je doslej nesporno ugoto- vila) znanstvena zgodovina Žalcu trške pravice 58 let pred trškimi pravicami sosednjega Celja! »Živio Žalec!« Zares »živio«? Kako se je moglo zgoditi, da je celjski grof Friderik II. podelil Cciju »mestne pravice« že leta 1451, Žalec pa je nanje čakal — do lani? Ali natančno — polnih 513 let! Ali ne bi bilo pojasnilo na vpra- šanje, kako da je Žalec potrebo- val »do Celja«, s čemer hočem reči »do statusa mesta«, zavoljo tega je med drugim tudi naslov temu sestavku, »Od Žalca do Ce- lja, pa še kaj dlje!«, nadvse hva- ležen predmet posebne žalske monografije?! Saj jo ima že Mot- nik (1940)! Verjemite, da ne bi rad nergal, vendar ne morem drugače, kajti znova in znova zardevam ... -Nedavno sem v upravi žalske občinske skupščine povprašal za spiskom žalskilk županov, z imeni in priimki ter z letnicami njiho- vega »vladanja«, od »nekdaj« do »dandanes«... Kot odgovor sem slišal: »Obr- nite se na referenta za kadre!« Nekdo drug mi je — pravtako še ni dolgo tega — razodel »ob- novljeno« in »izboljšano« zgodo- vino. Izboljšano? Niti za pedenj se nismo pre- maknili — mi vsi, ki se kakorko- li ukvarjamo s prikazovanjem preteklosti naselja Žalec, od raz- lag pred — 100 leti! Od kod krajevno ime »Žalec«? Naš veliki jezikoslovec, dr. Fr. Miklošič, je »suvereno« zapisal, da je »Žalec« nastal iz staroslo- venskega »ial-a«; ki pomeni »breg«. Potemtakem bi na enak način nastala krajevna imena Breg, predmestje Celja, pa Brežice ob Savi? Meni se ta razlaga upira- Kot se mi pravtako upira raz- laga Nemca Andreja Guba, ki je v svoji ZGODOVINI MESTA CE- LJA (iz leta 1909 — seveda v nemščini) »razsodil«, da je »... (Celje) spadalo (v srednjem ve- ku) v cerkvenem pogledu k SACHSENFELDTU, ki da je na- stal iz naselbine SAKSONCEV pod Karlom Velikim, tako, kot SACHSENWART pri PRAGWAL- DU ...« Kajpak niti ne omenja ne ŽALCA in ne PREBOLDA! Ko sem pred leti začel »vrtati« po starih arhivih in knjigah, sem med drugim postal pozoren na ta-le odstavek v Ignaca Orožna ZGODOVINI LAVANTINSKE ŠKOFIJE iz leta 1880 (na 348. strani): »...Leta 1256 (!!!) je škof Oton iz Pedene podaril stiškemu samo- stanu tudi vinograd ,in monte, qui dicitur SALZ (Žalec?) sitam apud Saxenfeldt' (je na gori bli- zu Sachsenfeldta, ki jo imenujejo Zale) ... Beri, kakor so takrat — brali! Torej Žalec od »Žalca«? Mor- da!? Ob nedavnem razgovoru mi je neumorni znanstveni raziskova- lec preteklosti celjske pokrajine, Janko OROŽEN, vlil žarek upa- nja, da bo prodrl globlje v vir krajevnega imena Žalec! Prav tako je v temo zavito vprašanje žalskega »grba«! Foto- posnetek v prejšnji št. CT prika- zuje sicer vredno umetnino aka- demskega kiparja Franca BER- NEKERJA (1873-1932), ki jo hra- ni 8-letka v Žalcu, in — nič več! Tak je bil Žalec z drevoredom POPRAVEK v I. stolpcu »Od Žalca do Celja, pa še kaj dlje-« je treba popraviti v 4. vrsti od spodaj ». . . grobišč latinske kulture« v pravilno: ». . . grobišč latenske kulture«! Človekovo preteklost je namreč znan- stvena kultura razdelila v razna obdobja, dobe in poddobe, od katerih se ena med njimi imenuje po najdišču La-Tene ob Neuchatelskem jezeru v Švici — latenska! »Razne gomile« pri Šeščah v Savinjski dolini so torej po dr. J. Klemencu iz »latenske« dobe! Iz »latinske« to je sko- raj enako »rimske« pa so — šempeter- ske izkopanine! V 11. stolpcu se je tiskarski škrat po- igral nekoliko prehudo, kjer je iz »pra- župnij« na dveh mestih napravil »pražu- panije«, čeravno je razumljivo, da prve župnije nimajo prav nobene zveze z žu- pani!. V IV. stolpcu je v 3. odstavku izpuščen pretekli deležrtik »razvila iz glagola 'se — iti' = skupaj iti«! Sicer nam je tiskarski škrat Se mnogo- kje poprej ponagajal, kar pa namerava- mo objaviti po zaključku vseh teh pri- spevkov. OB Z A K L J U C K U ŠO L S KEG A LETA OTROCI PIRED IZRIRO POKUCA prosvetni delavci so pomagali mladim pri odločitvi - Omejene možnosti xa vpis v srednje šole - Število prostih učnih mest še ni znano - Nova do- ločila zakona o nagradah vajencev znižujejo število razpisov. Zadnji tedni pouka za učence, ki le- tos končujejo osemletko, prav gotovo jjiso rožnati. To so dnevi, ko se ti šele štirinajst oziroma petnajstletni otroci odločajo o poklicu, o svoji bodočno- sti. Ta odločitev ni lahka. Težka pa je tembolj, ker imajo mladi omejeno iz- biro — premalo je prostih učnih mest v delovnih organizacijah, pa tudi ve- čina srednjih šol ima omejen vpis. Otrokom pomagajo pri izbiri pokli- ca starši, pedagogi, pa tudi zavod za zaposlovanje — oddelek za poklicno usmerjanje mladine. Letos je ta od- delek vpeljal v svoje delo precej no- vosti. Tako so že decembra preteklega leta izvedli med vsemi otroki, ki bodo letos končali osemletko, zanimivo an- jteto o izbiri poklica. V njej so otroci povedali, kateri poklic jih najbolj ve- seli, kdo jim je pri izbiri pomagal, kakšne možnosti imajo, kateri pred- meti jih najbolj veselijo itd. Besede otrok so potem primerjali še z mne- njem njihovih pedagogov in si tako ustvarili sliko o otrokovih željah in sposobnostih. Prve mesece letošnjega leta je za- vod za zaposlovanje delavcev prire- jal po "šolah obiske in razgovore, predvajanje filmov o poklicih, rodi- teljske sestanke in podobne oblike, na katerih so mladim ljudem, pa tudi nji- hovim staršem in pegagogom govo- rili o možnostih izbire poklica. Zal pa niso mogli postreči s popolnimi podat- ki o letos prostih učnih mestih v de- lovnih organizacijah, kajti v mnogih kolektivih namreč še danes ne vedo, koliko mest bodo sploh potrebovali. Razumljivo je, da je ta njihova odlo- čitev težja zaradi novega zakona o delovnih razmerjih, ki pravi, da bi morali učenci v gospodarstvu dobiva- ti v času svojega uka nagrado 50 od- stotkov osebnih dohodkov nekvalifici- ranega delavca. Ne glede na to pa je zavlačevanje odločitve o prostih uč- nih mestih do otrok, ki letos šolo kon- čujejo, ne vedo pa, kam se bodo lahko vključili, krivično. V teh dneh je zavod za zaposlova- nje delavcev pripravil novo analizo. Le-ta se od decembrske sicer dosti ne razlikuje, poskuša pa ugotoviti, kako je pri dokončni izbiri poklica otrokom pomagalo delo pedagogov in oddelka za poklicno usmerjanje mladine. Če- prav anketa še ni zaključena, pa na zavodu za zaposlovanje vendarle ugo- tavljajo, da so se prosvetni delavci v minulem obdobju bolj zanimali za poklicno usmerjanje in da so otrokom pri izbiri poklica resnično pomagali. No, zavod je najbolj prizadevnim raz- delil tudi primerne nagrade. Zavod je pripravil še dve akciji, ki jih velja omeniti. To je tekmovanje v poznavanju poklicev in pa anketa med mladino, ki se je po končani osemletki vključila v neposredno pro- izvodnjo. Prav gotovo bo zlasti sled- nja, ki bo povpraševala po strokov- nem izpopolnjevanju mladih nepo- srednih proizvajalcev, zanimiva. Poklicno usmerjanje je v minulem obdobju torej precej napredovalo. Zal pa uspehe tega dela zmanjšujejo še neizdelane analize o potrebah v go- spodarskih organizacijah in omejen vpis na srednjih šolah. Otroci, ki le- tos zaključujejo obvezno osemletno šolanje, torej prav gotovo niso v rož- natem položaju. ŽETEV MA JAPONSKEM (RAZSTAVA GRAFIKE V NAPOTNIKOVI GALERIJI V ŠOŠTANJU) Bojan Golija je končal študij na ljubljanski akademiji, nakar pa še spe- cialko na oddelku za giaiiko. Na Ja- ponskem je živel leto dni, tamkaj spo- znal japonsko življenje in kulturo. Pritegnil ga je zlasti japonski barvni lesorez starih mojstrov. V domovino je prinesel lepo kolekcijo teh moj- strov in risb japonskiti otrok. Sedaj deluje kot likovni pedagog v Mari- boru. V Napotnikovi galeriji je bilo videti okoli 30 njegovih listov. Po motiviki bi jih lahko razporedili na japonsko, domačo in obmorsko. Po Jakčevi šoli so inspirirani sledeči listi: Težka mi- sel. Človek z ulice, Zavržene roke. Ce so ti listi še iz dobe specializacije, je treba ustvarjalcu čestitati. To je gra- iika, ki jo človek vedno z zanimanjem ogleduje. Slovenski timpanon imenuje avtor skupino listov, ki so pretežno erarmentolno dekorativni in le šibko izpovedni. Pristno občutena je njego- va japonska grafika, grafično prikup- no izražena. (Japonski čolni. Japonska vas. Budistični svečeniki, Povratek z riževega polja in dr,ugo.) Njegov iz- raz je barvno pretehtan v dobrem gra- fičnem zapisu. Enako je pripomniti k listom, ob katerih je prejemal inven- cije ob naši obali ali Pohorju. Zelo za- nimivo je tihožitje Drač je z limono in steklenico. Naša akademija v Ljublja- ni se lahko ponaša s krogom dobrih mladih grafikov in v to vrsto spada tudi Bojan Golija. A. S. Jakob Rebernik 75 - letnik Te dni slavi 75-letnico svojega živ- ljenja mož, ki je mnogo let smotrno gradil bazo, na katero se danes opi- ra važen del široke zdravstvene skr- bi za človeka v celjskem območju. To je dr. Jakob Rebernik, Celjan od leta 1923 dalje. Rodil se je 8. junija 1890 v Grad- nicah pri Celovcu. Leta 1911 je pri- čel študirati medicino na univerzi v Gradcu. Udeležil se je prve svetov- ne vojne in leta 1919 dosegel dokto- rat. Kot zaveden koroški Slovenec se je tudi politično udejstvoval. Na- sprotniki so mu to zamerili in ga prisilili, da je zapustil mesto sekun darnega zdravnika v bolnišnici v Be- ljaku. Odšel je v Ljubljano. V začetku leta 1921 ga je ministr- stvo za ljudsko zdravje v Beogradu poslalo v inozemstvo na specializa- cijo v basteriologiji in epidemiolo- giji. Dve leti si je pridobival znanje in prakso v petih evropskih institu- tih. Leta 1923 je bil imenovan za šefa hakteriološko-serološke postaje v Celju z nalogo, da ustanovi še na- daljnje oddelke preventivne medici, ne v Celju. Takoj je upostavil bak- teriološko-serološki laboratorij, ki je služil diagnosticiranju nalezljivih bolezni, ter venerološko ambulanto, ki je zdravila po vojni močno razšir- jene spolne bolezni. Za pravočasno spoznavanje in zdravljenje jetike je uredil protituberkulozni dispanzer. Da bi zatrl eno naj grozljive jših nalezljivih bolezni — steklino, je dr. Rebernik leta 1924 ustanovil Pasteur. jev zavod v Celju za vso Sloveni- jo. Za pridobivanje cepiva proti ste- klini se je specializiral v Pasteurje- vih zavodih v Nišu in Parizu. V istem času je za zdravstveno za- ščito šolskih otrok in tudi najmlaj- ših organiziral šolsko polikliniko Z zobno ambulanto in posvetovalnico za matere in dojenčke. Vsi navedeni oddelki so bili do le- ta 1930 nameščeni deloma v stavbi stare bolnišnice, deloma v treh ba- rakah. Leta 1929 pa je ministrstvo dalo na razpolago zgradbo bivšega invalidskega doma v Celju, da se ta preuredi v skupni dom vseh ustanov preventivne medicine. Hkrati je bil dr. Rebernik imenovan za višjega zdravstvenega svetnika in upravnika novega zdravstvenega doma v Celju, ki je zaživel leta 1930. Tu je delala tudi šolska kuhinja z dnevnim zave- tiščem, kjer so varstva potrebni učenci osnovnih šol dobivali hrano in nadzorstvo. Na opuščeni kmetiji pod Tovstom je dr. Rebernik z odobrenjem mest- ne občine, s prostovoljnimi prispev- ki podjetij in zasebnikov sezidal okrevališče za šolsko mladino. Iz- bruh vojne je preprečil dokončno iz- vedbo umestne zamisli. Nemški okupator je dr. Rebernika v maju 1941 izselil v italijansko za- sedbeno cono. Našel si je delo v zdravstvenem domu v Novem tne- stu. Tu je partizanom pošiljal -po- moč v zdravilih in sanitetnem ma- terialu. Od prvih dni po osvoboditvi pa do maja 1946 je bil v ministrstvu za ljudsko zdravje Slovenije načelnik oddelka za zatiranje nalezljivih bo- lezni. Nato je spet kot upravnik zdravstvenega doma v Celju delal do svoje upokojitve. Ob koncu svoje aktivnosti je bil leta 1959 odlikovan z redom dela II. stopnje. Naš slavljenec se je mnogo udej- stvoval tudi izven svojega poklica, zlasti v humanitarnih, narodnih in športnih društvih ter v klubu koro- ških Slovencev. Vedno je dajal zgled nasehično delavnega moža, ki je Z bogatimi sposobnostmi in močno zavestjo odgovornosti nadvse uspeš- no služil svojemu ljudstvu. Celje, Slovenija mu dolgujeta veliko hva- ležnost. še mnogo sončnih let — plemeni- temu človekoljubu! F. R. IZID NAGRADNEGA NATEČAJA Na nagradni natečaj, ki sta ga razpisala uredništvo CT in komisi- ja za razvijanje tradicij NOV pri občinskem združenju ZB NOV Ce- lje, objavljen v 14. štev. CT z dne 9. aprila letos, je prispelo skupno 18 prispevkov petnajstih avtorjev. Žirija je v celoti upoštevala razpis- ne pogoje in po daljši razpravi sklenila, da prve nagrade ne pode- li. Eno od dveh drugih nagrad prej- me prispevek »Moj prijatelj« Jože- ta Klančnika, dve tretji nagradi (od skupno treh) prispevka pod naslo- vom »Doživljaji« I in II Milke Šu- sler ter prispevek »Povratek iz Be- gunj« Cilke Banovšek, eno četrto nagrado (od skupno štirih) pa »Spo- min na 1. maj 1945« Marije Koz- mus. Od sestavkov, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, a so po svoji te- matiki tehtni in pomembni, pripo- roča žirija uredništvu CT v odkup »Akcijo« Rika Presingerja ter »Mi- nuto pred dvanajsto« Marice Frece- Zorkove. »BILA SEM V GROBI...« »No, k sreči gre za sneženi jrob,« mi je pojasnila znanka, io sem jo ob novici, da je bila v »grobu«, presenečeno pogleda- la. Sneženi grob, ki se je meni zazdel tako nenavaden in groz- ljiv, pa je za ljudi, ki v gore ne hodijo samo zaradi razvedrila, temveč marsikdaj rešijo tudi kakšno dragoceno človeško živ- ljenje, nekaj povsem običajnega. Celjska gorska reševalna služba že nekaj let prireja visoko v go- rah tečaje, na katerih se njiho- va lavinska skupina vadi in utr- juje. Pretekli teden je bil na Okreš- Iju letos že drugič tečaj za gor- ske reševalne službe. Tokrat se je tečaja udeležilo šest tovarišev, ki pa so s sabo pripeljali tudi svo- je zveste spremljevalce — pse, ki pri reševanju ljudi izpod plazov opravijo glavno delo. Na našem območju imamo šest lavinskih psov, ki tvoi-ijo skupaj s svojimi vodnikL zares vigrano in dobro skupino. To jim omogočajo te- čaji, za katere pa nimajo toliko pogojev, kot na primer Jeseničani, ki so našim lavincem vzor. Ena izmed vaj, ki jih morajo opraviti, je reševanje ljudi izpod snega. Tokrat sicer ne gre za plaz kot v resnici, samo človeka zakoplje- jo v snežni grob, ga skrbno zagr- nejo in zabrišejo sledove, potem pa pustijo pse, da prostor, kjer je človek zakopan, sami poišče- jo. »Kako pa si se počutila v grobu?« »O, odlično!« se je veselo za- smejala znanka in se začudila, zakaj pripisujem temu dogodku tolikšen pomen. Celjski lavinci bodo letos ver- jetno še kdaj odšli na tečaj. Že- limo, da bi bili takrat, ko bo šlo zares, dobro pripravljeni. Na sliki: Skupina vodnikov in psov se vrača v dolino. V POMANJKANJU DRUGIH BAKRE- NIH ZAŠČITNIH SREDSTEV OPOZARJA- MO KMETOVALCE IN KMETIJSKE ZA- DRUGE NA NAŠ PROIZVOD CUPRABLAl • CUPRABLAU ima odlične fizikalne lastnosti - se ne seseda, ne maši škropil- nih šob, se počasi izpira, intenzivno mo- dro barva liste. Uporabljamo ga lahko s tlačnimi škropilnicami in s pršilniki (molekulatorji). • Priprava škropiva je zelo enostav- na. Apno ni potrebno. • CUPRABLAU je preizkušen prepa- rat za zatiranje peronospore na vinski trti in hmelju, krompirjeve plesni in cer- kospore na sladkorni pesi ter za zatira- nje ostalih glivičnih bolezni. Navodilo se nahaja na vrečkah. CINKARNA metalurško kemična industrija CELJE VABIMO VAS NA IZLETE: 1. »2.000 MILJ PO SREĐOZEMLJir«. V časM od 26. oktobra do 3. novembra 1965 organizi- ramo tradicionalno 9-dnevno krožno potova- nje z luksuzno motorno ladjo »JUGOSLAVI- JA«. Relacija potovanja: Benetke — Split — Hvar — La Valetta (Malta) — Palermo — Ca- (anla — Taormina — Krf — Dubrovnik — Be- netke — Reka. Obširne programe potovanja »2.000 milj po Sredozemlju« prejmete v poslovalnici »KOM- PAS« Ceije, oziroma Vam jih dostavimo ua Vaš naslov po pošti. 2. 8-dnevno potovanje z avtobusom in vla- kom v PARIŠ v času od 15. 7. do 25. 7. 1965. Prijave do 10. junija 1965. 3. 5-dnevno potovanje na ogled PRVE SVE- TOVNE RAZSTAVE PROMETA V Mt)N- CHEN-u. Vrši se v času od 25. 6. do 3. 10. 1965. Prijave do 1. julija 1965. 4. Stalni dvodevni izleti TRST — BENET- KE. PRODAJAMO ŽELEZNIŠKE VOZNE REDE! KOMPAS Celje prodaja vse vrste vozovnic za tu- in inozemstvo; organizira izlete in po- tovanja, posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in vizumov, menja devize in daje vse informacije za Vaša potovanja v tu- in inozemstvo ter Vam posreduje rezervacije za Vaš letni oddih v vseh turističnih krajih. KOMPAS CELJE obvešča vse stranke, da je v času sezone poslovalnica odprta od 7.31) do 18. ure ter ob nedeljah od 8. do 13. ure. Pred vsakim potovanjem ali izletom obišči- te turistično podjetje KOMPAS CELJE, Tom- šičev trg 1, tel. 23-50. Se priporoča KOMPAS CELJE, Tomšičev trg 1^ Telefon: 23-50 • KUPIM Manjšo rabljeno kuhinjsko kredenco kupim. Naslov v upravi lista. V Celju kupim garsoniero ali enosobno sta- novanje, tudi nedograjeno. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Dogovor«. Kupim posestvo z dobro vzdrževano hišo (elektrika, studenec), vinogradom, sadov- njakom in dohodom z avtomobilom. Zaže- len kraj s studencem, primeren, za vikend. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Goto- vina«. # PRODAM Posestvo, 7,62 ha, vseh kultur prodam. Naslov v upravi lista. Skoraj novo otroško posteljo z vložkom, gra- mofon s ploščami za 25.000 din prodam. Naslov v upravi lista. Žago za razrez hlodovine — železne konstruk- cije prodam. Naslov v upravi lista. Prodam 1000 kosov opeke »Bobrovec«. Naslov v upravi lista. Fiat Topolino C prodam. Naslov v upravi lista. Mlado (9 mesecev) brejo kravo prodam. Za- grad 102, Celje. Štiridelno okno s kromiranim i','odjem pro- dam. Naslov v upravi lista. Dobro ohranjeno spalnico proda'- Ogjed vsak dan od 15. ure dalje. Naslov \ t .7ravi lista. Takoj vseljivo hišo prodam za gotovino. Lor- ger. Ulica bratov Kresnikov 2'.. Celje. Prodam hišo (soba, kuhinja in urvarnica) v Celju, Partizanska 17. Resni kupci z goto- vino se naj javijo na naslov: Kronovšek, Parižlje, Braslovče. Hiša jc bila že prodana, pa je vsled neizpolnjene plačilne obveznosti bila prodaja razveljavljena. Skoraj nov pralni stroj »AIba Cygmus« šc z garancijo, ugodno prodam. Vprašati: od 15. ure dalje. Dobrova 23, Celje, Zelo dobro ohranjen »Volksw£