-----    18    -----
Posrednje cepljenje.
Omenjal sem uže ob drugih prilikah, da na šolskem vrtu najbolj kaže pritlikavce vzgojevati, Dajo nam namreč raznovrstnega finega sadja, potrebujejo le malo prostora ter ne ovirajo drugih kultur. Imamo pa na vrtu tudi lahko toliko vrst, kolikor je debel. Torej lahko natanko opazujemo, katere vrste se v dotičnem kraji najbolj sponašajo, in jih potem lahko priporočamo z dobro vestjo.
V ta namen cepimo jabolka za veče oblike na dušenj, za manjše pa na ivančke. Hruške cepimo pa na kutino. A dočim vse vrste jabolčne uspevajo na omenjenih podlogah, vendar pa so hruške bolj kočljive, ter ne uspevajo vse vrste na kutini. Vzemimo n. pr. k 1 e r ž e v k o. Če cepimo to hruško na kutino, redila bo navadno že v tretjem htu, a lesa bo delala malo in poginila že navadno pred osmim letom, Kako to? Zato, ker ta, hruška
s kutino ne simpatizuje. Sad njen je izredno lep in tudi dober. Marsikomu bi bilo torej žal, če bi te hruške ne mogel na svojem vrtu imeti.
Da pa to in enake fine hruške vendar moremo na malem vrtu imet', ne da bi jih morali cepiti na lesniko, poslužimo se posredojega cepljenja. Na kutino namreč cepimo najprej tako hruško, ki ž njo simpatizuje in torej na ujej rada in veselo raste. Take hruške so posebno te le: Albertovka, Gelertova maslenka, Dimon-tovka, Angulenka, Godojanka in Pastorovka. Prihodnje leto pa cepimo na to tako hruško, ki s kutino ne simpatizuje. Vzgojujemo jo pa dalje tako, kakor bi bila naravnost na kutino cepljena. Če pa hočemo imeli visoko deblo na pritlični podlogi, cepimi na kutino ž njo simpatizujočo hruško, a na njo pa nesimpatizujočo v višavi 100—150 %,. S kutino ne simpatizujejo te le hruške: Julijska dekanka, hranilka, Viljemovka, Kon-gresovka,   Napoleonova  maslenka,   klerževka,  preziden-
tovka, žlahtna krasana, Marija Lujiza itd.
_________               J. Žirovnik.