URN_NBN_SI_DOC-EDAUA7IF

PLENUM DRUŠTVA BIBLIOTEKARJEV SLOVENIJE 2e ustaljena je navada, da Društvo bibliotekarjev Slovenije vsako pomlad pripravi širšo sejo oziroma plenum društva, ki se ga udeležujejo poleg članov upravnega odbora tudi vsi predsedniki podružnic in knjižničarski delavci z bližnjega območja, kjer plenum zaseda. Letošnjega plenuma sta se udeležila tudi predstavnik sekretariata za prosveto in kulturo ter predstavnik SZDL Slovenije. Plenum je bil v Ljubljani dne 20. maja v Narodni in univerzitetni knjižnici. Program je bil sestavljen tako, da je bil prvi del posvečen nekaterim aktualnim vprašanjem knjižničarstva, v drugem delu pa je bila plenarna seja z informacijami o dosedanjem delu upravnega odbora društva in podružnic. V uvodu se je predsednik društva Janez Logar dotaknil najbolj pereč problemov, ki tarejo knjižničarstvo v zadnjem času, in se zavzel za jasnejši program razvoja knjižničarstva pri nas. Slab materialni položaj knjižnic in splošna nezainteresiranost za njihovo intenzivnejše uveljavljanje pri izobraže­ valnem in vzgojnem delu zlasti javnih knjižnic sta pripeljala do težav, ki se zde danes skoraj nerešljive. Referenti so nato v podrobnejših analitičnih pre­ gledih osvetlili vrsto problemov, ki jih je v uvodnem poročilu omenil pred­ sednik. O financiranju knjižničarstva v zadnjem letu je govorila Ančka Korže- tova, ki je omenila med drugim, da zgubljajo posebej javne knjižnice tla pod nogami, ker se nekatere občine po reformi postavljajo na stališča, da financira­ nja knjižnic ne morejo v celoti prevzeti same in zahtevajo pri tem udeležbo drugih organizacij. V razpravi se je pokazalo, da so bile že letos nekatere velike knjižnice na tem, da nehajo delati oziroma da skrčijo svojo dejavnost na minimum. V takem položaju je velika Goriška knjižnica, kjer letos ne bodo nabavljali nobene literature, občinska knjižnica na Jesenicah, ki je dobila denar samo za polletno poslovanje brez jamstva za naprej, potem velika Mestna knjižnica v Mariboru, kateri so zmanjšali dotacijo za 3 milijone starih dinarjev v primerjavi z lanskim letom itd. Avgust Vižintin je ponovno govoril o poslovnem združevanju knjižnic. Ker sedanji položaj terja od knjižnic čimbolj racionalno gospodarjenje, je bilo sklenjeno, da republiška matična služba skupaj z Društvom bibliotekarjev imenuje komisijo, ki bo pripravila konkretne predloge za ustanovitev poslovne skupnosti knjižnic. Predlagano je bilo tudi, naj si nekaj članov komisije ogleda delo skupnosti matičnih knjižnic v Vojvodini, kjer — kakor je slišati — z uspehom sodelujejo. Zelo pregledno in izčrpno je o stanju in perspektivi šolanja knjižničarskih kadrov poročal prof. Bogo Pregelj in so bili navzoči izredno zadovoljni z raz­ vojem bibliotekarskega šolanja na Pedagoški akademiji. Predlog, naj se društvo zavzame za končno ureditev naziva knjižničarja, ko diplomira, je bil z zado­ voljstvom sprejet in bo moralo društvo o tem odločati v bližnji prihodnosti, saj bodo že letos prišli iz šole prvi diplomanti. 169