libsja vsak da« dalj in ne Imudaiij •««•»* 8uudavu •■d Hulidaja. ^ PRGSVETA glasilo slovenske narodne podporne jed note n C rada Uk i In uprav aOkl pro ■tort: 7 U Uandal« Offlca of pubUoaUaa: 2M7 Ho LaandaU iti. TaUpkonrt l*awadaW 4M6. LETO—YEAR XIL Ca»a lista Znur* M •iaaa Mtt« Juurr t«, tli«. at U« tKMt-o«M •« CUa,,. LUmute. ■■4« UM A«i oi C^r«u '•! Msroh S, ins. CHICAGO, ILL., pondeljek, 7. april* (April 7) 1919. 1400 ŠTEV.—NUMBER 82. Publuhed a»d 4itrikt,t,d _u»d.r p»r»it (Na. 14» aalkari-d by tka Acl of Oclabar C, ItlT, — ftfr at lt»a Pont Offia« mi Ckicaga, lllmo«*. af tk« Pr.»H«st, A. l»rt-aa, Paata^.tar Gaaaral. ___Acc«ytaaca ' a^Uiat at »pstisl rata af m*U|« pravM far ia aactiaa 1103. Act a O«!. 1. Iti T. autksriasd aa Juaa 14» ltl». KIJ SE 60DI WILS0N NE 10 ODNE- NA HRVAŠKEM? K»l ■ «»» Nekoliko pogleda za kulise v Parizu. Imperialisti hočejo po vsaj sili pogasiti princip samoodlocevanja. Nemiri in iirgedi po vsej Hrvaški; v Zagrebu ja razglašeno obsedno stanja; Stjapan Radič apelira ia zapora na Son-nina sa "svobodo". Kodanj, 6. apr. — Z Dunaja po rocajo, da je v Zagrebu razlagaše-qo obsedno stanje vsled nemirov in krvaviv izgredov po vsej Hrvaški. Iz Prane javljajo, da se na ogrski ineji vrse I juti boji. Vsi Angleži ro zapustili Budapefito. Pariz, H. apr.'— Baron Sonni-uo,italijanski zunanji mini&ter, je v petek prejel telegram od Stje-pana Radiča, voditelja kmečke stranke na Hrvaškem. Radič je v zaporu, kamor so ga vrgle srbske oblasii in« brzojavko je odposlal njegov prijatelj. Radie apelira na Soiuiina, da naj mirovna konfe- niezne države. Predsednik posku-renea posije komisijo na Hrvaško,j*« na vse načine, da bi ne dosegel ki se naj prepriča, kakšen senti- sporazum, toda popolnega spora ment je med ljudstvom glede nji- j /uma še ni. Včasi ima Nvilson na bbve bodočnosti; dalje pravi, da svoji strani Lloyda (leorga, včaai Hrvalje ne smatrajo Srbov za p,, ('leinenceaua in Orlauda. Ta-hvdje osvoboditelje in da je l>li-|l<0 se vedno vrstijo, kakor le pri-£« Zagreba skrita knjiga, ki vse-lhajajo na površje interesi ene ali buje 200,000 podpisov hrvaških oiuge države, državljanov, ki protestirajo proti VELIKA ČETVdRICA RAZPRAV-LJA 0 MEJAH JUGOSLAVIJE. KAKO SE VPOGNIU AMERl-. ŠKK DELEGATE V WIL-SONt)VI ODSOTNOSTI. Pariz, 5. apr. — (Poroča Paul Scott Movvrer). Predsednik NVilson se sloji pokonci in se z vso odločnostjo bori za svojih štirinajst ločk, katere mu hočejo iniperiali-sli vreči v koš. Ko je Wilson odšel v Ameriko, je bilo v njegovi odsotnosti sklenjenih nekaj zaključkov, kalere je pa on zavrgel. Kakor izgleda, poslavljajo zastopniki zaveznikov svoje narodne interese nad splošne interese miru; NVilson sam stoji na stališču, da ves svet je več, kakor pa posa Slovenci in Hrvatje »o v očeh Italije ie vedno "eovrainiki" entente; Orlando je sapuatil dvorano, ko je Trumbifc govoril. NA- okupaeiji njihove dežele po Srbih in proti ustanovit d kraljevine Srhov, Hrvatov in Slovencev. Končno Radie prosi, da ga naj en-lenta pokliče v Pariz, kjer ho po-jasni! situacijo in apeliral na zavezniške narode za svobodo Hrvatov. (Radič je edem izmed roditeljev gibanju za neodvisno hrvaško re-publiko. Op. ur.) mmu muka na bavarskem, Dunajska vlada je morala odsloviti ogrskega poslanika; Bo-vjet vlada v Dunajskem Novem mestu. NADALNI IZGREDI ČLJI. V NEM Spa, (i. apr. — Matija Erzber-Rtr, nemški premirovni pooblaš-ei-nee, je prejel včeraj brzojavko, da je bila v petek zvečer v Mo-nakovu proklamirana bavarska Sovjetska republika. Razmerje med nemško centralno vlado in 1'avarsko je bilo napeto, že od čast, ko je bil Kurt Eiaiier umorjen, /adnji teden ko pa poročali, da j*: obiskal Motjakovo Bela Kun, komisar zunanjih zadev ogrske socialistične republike in se posvetoval z voditelji bavarske vlade ki so v večini neodvisni socialisti. 1'nifii dan je delevako* vojaški »vet v Augsburgu, tretjen največjem mestu na Bavarskem, izdal "pel na centralni bavarski sovjet, « odredila vae potrebno za so< i-sliz.irenje industrij. Berlin, «. npr. — Včeraj je bi-1« nova bitka med 400 spartakov-in vladnim vojaštvom v Stutt-V»nu. Spartakovei imnjo strelske jarke, v katere ao postavili stroj-"»'•r Vladne čete bombardirajo lz. tega sledi, da postaja Wilwon vedno bolj osamljen v mogočni li.edigri nasprotujočih si ambicij evropskih zaveznikov. Zdaj pa že prihaja kriza. V enem tednu mora konferenca uspeti ali pa razpasti. (lovori se, da so se Amerika, Anglija in Francija zedinile, da dobe Keko .Jugoslovani. Italijaiu so pa zagrozili, da odidejo domov, ako se zaključek ne spremeni njim v prid. Ravnoiako se govori, da je Cleniencenn zagrozil i resijafcjjo, frffUneljn iN* dobi HntrafceAfoli-iu. Moyd (Jeorge se odločnon poteguje za veliko odškodnino na korist Francije in Anglije., VVilsou pa pravi: "Amerika stoji odločno nn principih, za katere so se iztekli vsi bojevniki, preden je bilo podpisano premirje. Bodočnost vsega sveta je odvisna od,teh na cel in zato jih ne amemo zavreči." NVilson ima težak boj za svoje I očke. Njegovi sovražniki so se pomnožili: izgubil je tla ne samo v Ameriki, temveč tudi v Evropi, (irozi nam možnost poraza. Ain pa k NVilson se še vedno drži svojega. Ako se v par dneh pokaže; da imajo biti njegovi principi iz gubi jen i. bo NVilson gotovo apeli ial na ljudstva vsega "vela >'» j'"' povedal, kaj se g<»di v Parizu. Ah bo imel uspeh? Mislim, da bo. Knj je vzrok, da se je sentiment napram NVilsonu tako ohladil, odkar je drugič stopil na evropska tlMf __ 0lavni vzrok je tajna diplomacija. Nihče ne ve. kaj se go di in govori za zaprtimi vrat mi. RAZPRAVA SE DANES DA l JU JE. Pariz. — V petek popoldne je vvlika četverica pričela razprav*, Ijati o mejah Jugoslavije in Italije. Navzoči so bili IJoyd Oeorgr, Cleiueneeau in Orlando; Wibsoira. ki je bolan, je zastopal polkovnik liouse. Jugoslovane je zastopal dr. TrumbiČ. Orlando je zapustil dvorano, ko je prišel notri Truni-bič iu predložil zahteve Jugoslovanov. italijanski delegatje so izjavili, da ne bodo debatirali z jugoslovanskimi zastopniki in protestirali so, ker je zadnje zaslišala ver ika trojica, Češ da so "sovraihu-o«iravno nihče ne verjame v italija«iski bluff, da bodo zapustili konferenci in skleni Ii separatni mir, je kljub temi pričakovati, da bodo Italijani s svojo taktiko prisilili aaveanike za uresničenje svojih zahtev, za aneksijo jugoslovanskega ozemlja ob Jadranskem morju.. Stališče italijanskih delegatov nudi zdaj največjo sitnost. Hali nemške meje, je italijanska kotu« plikaeija situacijo še poilalmnla. Ravno v petek je Orlando pisal predsedniku mirovne konteren-Oemenceaju, da je Italija v ravno takšnem položaju napram Jugoslaviji, kakor so zaps-dni zavezniki napram Nemčiji; italijanski zastopniki pa izjavljajo. tla so koncesije, ki jih je Italija doslej dobila, veliko prema h ne, da bi Kadovoljile javno mnenje doma iu zato zahtevajo da dobijo zahtevano ozemlje iu popolno kontrolo .Jadranskega U(orja brez rezerve. Italijani so dali ultimatum. ' Kon ferenoa je podobna pretepu nigrov v temnem tunelu " FiagTo. Pariz, H. apr. — Čimbolj črna iu neprodorna je tema tajne diplomacije, v katero je zavito vse delovanje velike četvoriee, leni bolj kaotična iu kouluzna so |x>-ločila iu govorice o vsemu, kar se godi za debelim zagriujalom v Quai d'Orsay. Moyd (Jeorge je včeraj izjavil, da ni rea, da je med njiiu iu Clemeuceauom nesporazum iu da jc Anglija pripra vljeua žrtvovati ae več zh neodvisnost iu varnost Francije. ' Neki drugi angleški diplomat je tudi dejal, da bo delo mirovne pogodbe končano prihodnjo n sredo. Z druge wtru»i ne pa ponavljajo vedno močnejši glasovi, da se velika čelvorica nikakor ne more ze-diniti glede novih mej iu odškod niue, da bo NVilson apeliral direktno na narode za podporo svojih štirinajstih točk, du bodo italija-ri zapustili konferenco ild. Pariški "Malin" je piani včeraj, da so v(ia territoHjalna vprašanja ugodno rešena ali pri od-škodulni je ae zmiraj prepad med svoto, ki hc Franciji ponuja in med svoto, katero Francija o|>ra-vičeno zahteva. Dalje grozi "Malin", da Francija ne bo podpisala miru, ki ji ima prinest} bankrot. "Figuro" se norčuje iz kavsa-tija na konferenci in pravi, da je konferenca podobna zmorccm, ki se pretepajo v temnem tunelu. Druga govorica se glasi, da »o NVilson, Moyd Ueurge in Cleinen-ccau 'prisodili Reko Jugoslovanom. nakar so Italijani dali ulti-ntatunr, da odidejo domov, ako omenjeni trij«* ne ovržje zaklju 4 ka do lorka. Zopet drugi govore. Naaadnjaki se pripravljajo za re. revolucijo. New York, N. Y. — Po izjavi Robert Oa.vona, Blan<|uetoccgu tajnika, Ne je Aurello lilaiupiet izkrcal v Mehiki, Oayon pravi, du je Blan«|Uet zapustil dtie Ii. marca Nevv York. da odpotuje v llavano. Kubo je zapustil v motorni ladji, ki se je srečno prerlla skozi mehiške pa truljne ladje. Izkrcal se je bli/.o N era Ortiza. (KI tukaj je tel Blan-«iuet v glavni stan generala Fe-lix Diaza, ki je vrhovni povelj* uik vstasev proti rarrauei, Oa. von trdi ,da ima Diaz 40.00" mož. Oeneral Blaiu|iiet je star ie 72 det in je poznan kot nazadnjak, ki zastopa interese nazadnjaških mehiškin veleposestnikov. Ob času lluertove vlade je bil Blanquet vojni minister in je pobegnil v Madrid na Spausku. ko je ixbruhnila revolucija. Po enoletnem bivanju v Madridu, se jc preselil v New Vork. V letu iHliO, star komaj 15 let je Blaiupict služil v repttblikan ski armadi, ki je operirala iu se bojevala protu Maksiniiljauu habsburškemu, ki je hotel po ai II postati mehiški cesar. Takrat ie bil Blauipiet revolucijouar. (''imbolj se je staral, tuliko bolj se je množilo njegovo premoženje in iz nekdanjega revoldonar ja je postal na zadnja k. ki je po tiiagal držati mehiško ljudstvo k tlom ,dokler ga ni ljudska revo lucija pognala v tujino. Zdaj sr je vrnil zopet v Mehlho, misleč dt| že njegov prihod shere vse ns /atinjušk«* sile. da pmlere z nji mi vae, kar je napredek us-tvsrll i njegovi odsotnosti. Blau<|uH lela tiste napake, ki sp jih delali drugi na/ndnjaki, hoteČ vposla viti stari Diazev režim v Mehiki Washington, D. 0. — Državne mu departiueiitu je došla vest, tli je general Blaiupict dospel v Me hiko, ki je prvi podpoveljuik n Diazeni, 1'radniki izjavljajo, di ne polagajo važnosti tej vesli ker ameriška vlada posluje I« r prijazno mehiško vlado . Mehiški poslanik Bnnillii* j< izjavil, d ii je vlada popolnouu kos položaju. "Mehiška vlada ima rajše ti iu druge revolucionarje v Mehi ki, kot zunanje nje", je rekel po slanik. "<*'* so zunaj dežele, kil jejo vedno zarote iu skušajo dn bili podporo za svoje načrte. (\ pa pridejo \ Mehiko, pa vlada Is iiko z njimi ravna priličuo." !«»dn govoric je polno in čimbolj valovijo govorice dalje in dalje, tembolj se utrjuje med ljudstvom sum, da ni NVilson nič bolji, kakor >o drugi. Drugi vzrok sem že omenil. K« NVilson odšel v Ameriko v fe bruarju, *o ameriški delegatje, k so ga zastopali v Parizu, na red. I ..ar gorostasnih napak, za katere ,„ora /daj on nositi odgovornost. Dokler je bil NVilson lukaj. J'" v se dobro z ameriškega staln a. Po njegovem odhodu se je delo mirovne konference razcepilo .»a /ne komisije, v kateril. so tudi Američani. Evropske države ao imenovale v komisije zvile diplo-„,ate stare šole. ki so namazan, t vsemi žavhami in s katerim, se a meriški profeaorji ne morejo kot luin kakšna di govora, da ne bi Itnl.jaui do akuzija z Jugoslovani glede tega.! «nU Reke in "vse drugo, kar j.. •V^T. čelvorica jc včeraj morajo biti do prihodnje soluKe rešena vprašanjs novih mej iu iHiškmiitine. Vršila ne bo tudi plenarna aeja o mednarodnem de Invskem vprašanju. Predsednik NVilson je dobro okreval, tako Im» lahko navzoč t.a ponddjkovi m'ji, J»rke \r topov. HO rebelev >• hilolbrez kakšlteg.t elit peg. vj^tih. Burioazna protiat.vka v U nolienee. M'*«"«™..... ^ V membtrf„ ae nadaljuje, hpar- siji ^ t -1-re diplo- Iskovei valijo ognjevito kamps čev.njS.Hll''J^ ^kk "jo med vladnimi četami. tU jih .aseije N «emi, as I»idoho no aeeje 1» ^ P1*^";, . ,.;iS prrrtršo- .. ž, nezanesljivih L Za ki j** i ™ ..eevprm ^ Duinsbnrgn je burŽoazija vedno""1 v o jii i z u ji mi iu « jim ^ Ijučlla tako ne govor, mlstopijo Reko, tednj bi lo pome nilo revolucijo v 11 es Ii Ji. Najslabša pa je, da so se Imli-janski zastopniki pred kratkim polnili dinsmita - s katerimi so poslužili trdil. beMHl -- ob tožili riemc.iceaua in l• komaj aa privla ki nfprtn*Homa godr lkll v Inko Bari iu porinili na p* s« k.~ila nI potopil H.Migo vu ALI BODO VRNILI KONZU MBNTOM $10,000,000? Ohioago, 111. Znano je, da j< plinska družba /aračuulln kouzu menlom »I0, a resna beseda' privatnim podjetnikom. Zdravstveni komisar je zagTosil da bo zaplenil veliko ite* vilo vladilnih ladij. New York, N. Y, - Slavka, u- službencev in mornarjev uu pri-slanUčnih ladjah hI bila ie zdav* ne j končana, da niso nekateri privatni podjetniki gluhi za vsako pametno besedo. Tako pu itavka še vedno traja ill uagro* uiadujejo se smeti iu odpatki, ki so jih v normalnih časih odvažali na morje iu potopili. Ker stavke le še ui konec radi odpora od strani nekaterih trmoglavih pri* vatnlh podjetnikov, je zdravstve* ul komisar Royal S. fopelaud podal svojo Izjavo, ki mogoče povzroči, ds bo stavka kmalu končana. Zdravstveni komisar je dejal, če pride gorko vreme, ui?'lj in odpadke ua široko tuur- Je. Tak odgovor je dal zdravstveni komisar ua izjavo Paul Bonin* ga, advokata privatnih ladijskih posestnikov. ('opelHiid je rekel t ' Ko pride gorak val iu potrebuje-mu ladje, bomo komandir«!! lo. Iiko Bonlngovlb ladij, kolikor jih potrebujemo," Podjetniki niso hoteli dati ladij hreit moštva v najem za od-važauje odpadkov in smstl. Ta odklonitev pnkazuje privatne podjetnike v pravi luči. Prav nič jim ni mar xa zdravje mlljoimv iiewyorških prebivalcev, NJim je vseeno, če odpet ki iu smeti »mrle do neba, da la zabranijo vstop irgan is!ranim , ^mrnvejfm »)h ojffi Jijije^ <\ft} \ kt"> Tluuuas L. Delahuniy; pred lednif mornarske organlkiMlje, je brzojavll Franklin D, Rooae* veli u, Mvršujočeiuu morflariškv* nu tajniku, da ladijski posestni* ki, ki imajo monopol ua vlačilue adje, bdhsjajoča na visoko mor. je, nočejo dstl ladij tu. razpolago za «ulvažauje smeti In odpad* kov, ako niso priznani njih po* goji. /drevje mesla je v nevar* nosil, ker se nagromadujejo odpadki iu smeti. 1'nija je ponudi-a mornarje brezplačno za prevajanje odpadkov iu smeli. Seveda morajo biti delovne razmere u* lijake. Delnhuuty, predsednik mor-iarske organizMcije, je kaaiieje v razgovoru dejal, da ao napravili Ive ponudbi, ki so jih ladijski posestniki odklonili. Najprvu so stavili ponudbo, da nsjsmejo la I je iu da mornarji delajo v treh partijah, Podjetniki so rekli, de je taka ponudba nepraktične, daslravho niso mornsrjl za ml' važauje odpadkov in smeti zahtevali nobene odškodnine za svoje delo, Po lej odklonitvi je orga.ilza* elja izrekla, da kupi dve ladji. Podjetniki so tudi to ponudbo odklonili. Organizacija je z nekaterimi podjetniki zopet podpUala po* godbo, tako da %e število trmo* slavili podjetnikov vedno krči, VSE IPIONA2NE TOŽBE BODO ZAVBOLI. nimajo jurMlkcije nad stvarjo H to razsodbo mo m* povišale! Pariza, posla *u njajo. da Italfja aa." Z ozirom na to, da š«me /h konzumente, ds pridejo do denarje, ki «a jl.it je dmlba račun.!a pravčč ys plin. Vprsšs* nje pa ui še rešrno, č# se bo kom panija zadovoljila z razsodbo In na bo akušale na drug na*'-! doee č| ugmlno r«/sodbo zsae VBRMB NNaalilugton. Justlčul de* psrlme.it preUkuje \ae tožne si.I* cuje. izvirajoče i/ prestopkov ta. ko/vauegs protišpioiiežnegN za* koua tekom vojne, iu kakor aa 'nje, bodo v»e te tožbe zavržene, preiskavi in mnogo je že zavrže* j Kakih do ali./ajev je v le I preiskavi in mnogo ja že zavrže o.h Dialnktni zvezni prsvdnikl prejemalo dnevno navodila, da uatavijo tožbe proti tskim oblo* ženeeui, Tako Je bila zadnji le. de.i u»ta vi jena tožba proti aoela* liatoma Johnu Kredo in A. I. Hbipla« offu v Nen Vork«. ni vpošteva b|M „ Ijakov je bilo ubitih Valed akapio oval. Bismarekov d«n. todaU pri«! — da« l« ^|'........ n. fo. da š. ve.lno|'z,jr in ve- «,.«. 10» j» r.nje srtakovei an razbili , elavnoBt.|delekoee«en. - - •Oslje sa t. .os-i. i. kateaa' lOaij* Sa a rtan a. 411 ,„ .lan 1« «'* 1 \ei/premenjano dat.aa; more loti labsk deš In nekoliko hladneje /meriti vzhodni vetrovi. Lovisvtlle, Ky Zvezni »od-uiK Wal«e» Kajna j« podal l/j»-vo. ds je blls vojne v Evropi le-gsino končana s podpisanim premirjem. , —4 PIOSVBTI PROSVETA GLASILO SLOVI-N3KK NAKODNE PODPORNE JEDNOTE % LASTNIMA 8L0VENSKE NAEObWE POltfORNK JKPNOTE_ _oglaaor pu dogovore. Rokspbri — — vtateje. Naročnino: Zedlnjens driars lllt—U._ JOVJETfKA REPUBLIKA KLICANA NA BAVAR "THE ENUGHTENMENT" Or»— »f Sl*re«l« Natlo—l B—ofk >#oUty. Qw—d lap Iko Sl»e— io Malt«—1 Bo—fU>#oW»y. Advortiainf rstss op agresment._------- fobacriptlon: UniUd Btstss (sxcspt Chieaco) ar«J Canada $4 p«r yssr Chlcago $6.60, and foreign countrioa $7.00 por ysar._- •l Data« v okUp.nju pr. (Marck 18-19) pola« Tli««* ii, i« ra« jo a tam daavaaa potoki« aarožaiaa. P»» na. Krogle in bajoneti ne bodo pre magali boljševizma. London. — (Poroča Edward Priče Bell.) Liberulno in rudikul-no, mnenje nu Angleškem odklu-uju stulišče militaristov, du sc boljševizem uli kuterukoli drugn doktrina pot luči z orožjem. Te dni je pu izjuvil tudi neki visok uradnik stare politične išole, konservutivvec skoziinskoz, da on ne verjutuc v poraz boljševi-xmu z nasiljem. Dcjul je: "Dobro se zavedamo, da je zn-mun pošiljati uruiade v boj proti idejuut. Idej ni mogoče prestre-liti h kroglo uli prebosti z bajonetom ; orožje ni pravo sredst vo v boju zoper prepričanju. Ako hočemo poruziti boljševizem, tedaj moramo vporabiti neke druge vrste "izem'v, s katerim je trebn apelirati na razum ljudi — kajti dunes, zapomnite si, so časi, ko ljudje pričenjajo misliti. — Vsak (iun čituiuo r čusopi»uli nasvete, da bi fe našla pot za oborožen nastop proti holjševiški propugundi suj nu Angleškem. Te poti ni. Mi pe moramo zapreti državljanov samo rudi tega, ker imajo druga-čue politične ideje in druge misli o i/.premembi socialnega siste ma. Res je, da sc morda ne strinjamo s takimi idejami in bi rudi- videli; da se ne razdira, kar mi smatramo zs doln-o. sli za rud i tega ne mareiuo potisnili kazalca na uri za sto let nazaj, kajti po-tem bo še slabše za naa." Rusko ukrajinako-qgrska zveza. Kodrtuj. —' Bela Kun, snnanji "Literarni boljše viki" v Nemčiji so napovedali boj klasikom. Berlin. — Hpartušku urtnadu revolucionarjev je dobila novo brigado, ki še nima pura na vsem svetu. Okrog tisoč modernistov (radikulnih slikurjev, kiparjev, pisateljev in pesnikov) se je or-gnnizirulo in izjuvili so, da bodo pomaguli spartakovceni, kakor hitro zopet poskusijo strmoglavi ti Ebertovo vlado. 'Modernisti so izdali letake in plakate, ki napo vedu je jo nemški buržonziji —ka lera je itak že dovolj nervozna vojno nove vrste, vojno proti "neodpustnim banalnostim, ki se skrivajo pod firmo literature in umetnosti". Literarni in umetnostni boljše vi k i enostavno grozijo, da bodo zmetali na veliko grmado in sežgali vse slike in knjige, ki danes še napolnjujejo galerije in knjižnice v Nemčiji. Modernisti so organizirali svoj sov jet, ki je pod vodstveni J. B. Neumanu in Hersuertha uldcnu in ki je formalno pridružen deluvskim in vojnškim sov-jetoni v Berlinu. Voditelji modernistov so Že dvu tednu na delu s sestavijunjem črne listine, ki bo obsezulu vse slike iu knjige ki jih je literurni sovjet obsodil na smrt; skoro vse slike in kipi bivših cesarskih zbirk in galeri. so že na črni listi. Tri četrtine vseli knjig> ki leže v knjigarnah in na policuh faznih knjižnic so ludi obsojene na smrt na grma Kar se pa tiče slik v trgovskih izložbah, je dejal Neumun "Strašne absurdnosti, ki se »ra motno šopirijo na bulevardih ii v oknih, bodo pokončane brez trohiee usmiljenja." V brigadi revolucionargih metnikov so sledeči slikarji in slikarice, znune po svojih moder nih (kubističnili, futurbdičnib itd.) idejuh: Hekel, Kirchner Kubin, Junthur, Kokošk, Stein hurdt, Chumela, Knadinsky VValden in mnogo drugih. "Pro staki" v brigadi so pa bojevit dijaki, ki žc deset let strašijo kritike s poskusi svojih novih 11 motvorov. . » "Našu vojnu proti buržoazni umetnosti in literuturi trnja ž< ilvajset let", jc dcjul Neumen "Pod kajzorjevim nioderniznom jc bil modernizem popolnoma skrušcu. Vsiljeni je bil nnjvečj norec sedanjega stoletja. Kar sc liče umetnosti. Duše Kbertu Scheidemunnu in drugih, ki iio danes na krmilu, imajo 'pa ravuo toliko pojma o umetnosti, kakor vacncmci. Kljub temu, dn jc kuj zcr pudel, bi rudi obdržali umet nost sludkornih škatlic in pofzi jo šolskih deklic. Klasicizem mo ra iti! Kakor ni več mesta za kn ji tulistični režim, tu ko ne sme biti mcatu zu umetnost in poezij* iz srednjega veka. Modernisti s< pripravljeni zu boj in bojevali si bodo za lepoto in svobodo umet nosti. Buržouzno, autrapično u met nost bomo razpršili na vse štiri vetrove in njena abaurdna de l^i sežgali na grmadi. In ko znia gumo, položimo umestuoat v ro ke umetnikov, »ie pa v roke me sarjev iu pekov, ki so *e doslc: šopirili kot kritiki in onečaščali uinrtnost s svojimi umazanimi blodnjami. Zadnji teden so imeli moderni sti sIhhI in po dolgi iu mučni debati so obsodili na kruto amrt komisar ograke sovjetske repu-i\sa knjiAevmi dela llnuptinaiui.!rpie tandem! NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. IZ UBADA TISKOVNEGA ODSEKA 8UZ. — Neveljavnost londonske po. godbe za Jugoslovane. ] ) Ve I javnost vsake pogodbe temelji ua dejstvu nespremenjenih razmer. Pogodbe se sklepujo s stvar-iiim, splošnim samoumevnim pridržkom: rebus sie »tantibus, .'e ostanejo dejstveni oduošaji nes-prsnicn jen i. Londonska pogodba se je med drugim nuiinšalu ua av-stro-ogrsko državo. — taka država pa več ne obstuja, — in « teiu je pogodbeni temelj nespremenjenih * odnošajev — preminol. 2.) Po londonsjti pogodbi — zda-tno poznej «e je zgodilo nekoč povsem novega iu važnega — namreč je VVilson ustanovil in je cela ententa sprejela (vštevši 1-tulijo) načelo zaščita in aamo-vJudunja vseh, zlusti tudi manj-si h narodov. 8 teui se jc prvotna lononska pogodba — povsem spremenila, — fla je -glede svobo. dnosti in saniovladunja vneli manjših narodov — sploh prenehala, — tnko, da se na noben uočin nc more in ne sme izrablja-i in celo zlorabljati — zoper o-svobojene Jugoslovane, — uko naj ne propade glavno v svetovni vojni novoizyojevano načelo vse-strunske neodvisnosti in mir«, dov, in nučelo vsakega tujenuro-dnega nasilja, — ali nuj ne pro-dude čust novo vstulih zuščitni-kov človeštva — NVilsotiu, Amerike in vse entente. 3.) Slovenci, Hrvati in 8rbi — bivše nasilne Avstrije so postali z ujedinje-njem s Hrbi — ena, — enotna dr-žuvu, postuli so somi člun entente, zato je vsaka sovražnost, vsako nasilje in vsaku privie-nost — iu pred vsem luška, nedopustna in izključena. K tem je torej dovolj izkazano, da je londonska laiku pogodba z ozirom na Jugoslovane neveljavna, neobstoječa in da poiuenr laško nasilje v Trstu, Oorici, Istri in na vseni jadranskem Primorju sa niooskrumbo in največjo škodo — za čast laškegu naroda in celo lastno državo. — Dr. Fr. M. — Shodi v Beli Krajini in si-ov Dragutušu, Črnomlju, Metliki in Semiču so bili zelo dobro obiskani. Poročevalcu Milun du. kije in dr. Fux stu podala obširna poročila o našem sedanjem položaju, katerem so belokranjski kmetje in meščuni z velikim zanimanjem sledili. Povsodi je vladalo veliko navdušenje in povsod so hc poslušalci navuuie-110 izrazili o zedinjenju Jugofclo-vunov, dasi razdira divja agitacija Sušteršičcvih priganjačev edinost vdeželi. Sploh se opažu, da so nekateri bolj boljševiško uuvdiibnjeni elementi v Beli Krajini od teh šuštertijunskih ugita-torjev, od katerih nekateri že v ■erkvi agitirajo proti last nem n r, so tukaj zeto slabe. Delamo že tri mesece in pol po dva dni v tednu. In če bi mogel Človek saj v tem času kaj za služiti! Tukaj dobiš največ delovnih prostorov, ki imajo poldrugi do dva čevlja debel kamen in za to delo ti delovodja plača par borih centov vsakih par, tednov. Za premogarje je torej res slabo. No društvenem polju smo pa dobro preskrbljeni. Imamo društva različnih jednot iu zvez. Društvo Edinost št. 13. SNPJ, dobro napreduje, a lahko bi še bolj. Imamo tudi dramatično društvo "Orel", za katero je bil pred enim mesecem izgotovljeo krasen gledališki oder z novimi kulisami. To društvo bo še bolj oživelo, ko se vrnejo še ostali člani od vojakov, ki so dobri i-gralci. Kakor čujemo, pridejo kmalu domov. To društvo priredi dne 10. maja veliko veselico in igro, ki se bo predstavljaja na novem odrti. Začetek igre bo ob sedmih zvečer. K tej predstavi je že zdaj po vabljeno vse občinstvo iz bližnje okolice, ker to bo zadnja "mokra" veselica za naše društvo. Kakor je že vsem znano, postane država Ohio suha koncem maja t. 1. iu zato nas poselite na omenjeni večer, tja se bomo zabavali in po igri plesali poskošuice in jemali slovo od ječiuenovca. Tukaj imamo tudi lokalno or gaulzaeijo S. H. Z., ki napreluje povoljno, dasiravno bi lahko trikrat boljše. Za miljonski sklad smo nabrali $167. Lahko lii bili več, ko bi ne bilo tega nesrečnega "no work tomorrovv", kar jc v modi štirikrat na teden. Mnogi so'pa tudi odrekli prispevek Zakaj, je bilo že povedano od na biralcev narodnega davka. Isgo vorl, da se nabira denar za 'boljševizem' iu druge reči, so bili tu-di tu. Kljub temu smo dobro rešili našo nalogo. Tukajšnji rojaki imajo tudi svojo zadružno prodajalno in ka kor se sliši, tudi dobro uspeva, kakor razvidim, imajo dobre moči v prodajalni, posebno upravi-lelj (uianager) je dober in 1o je glavno. Vendar pa tukajšnji rojaki potrebujejo več tesnejše val sdbavstvsn1 00011,»» na« Dr VsliaMm o notranjih paiaaiub trakalja gUste. OOVUA TK AKTU A — PKA&lfJA TKAKtlJA. ili imamo raaae vrati trakulje kate r« «o naaeljea* v ftloveftkem prebavnem delu tefoaa, »bter »o najdejo aavsdno le dvojo v ui<>/kih: lil t* no goveje traku Ijs iu prelit ja trskulja. Ud. tU* d v ah ja goveja trakulja ve liko bolj radi r jena in veliko navad u*jle od takoavane pralitjegu aieau trakulje kstera je zelo redka v Ame riki, pa precej dobro znana v Kvropl. Trskulja je |k>\m<>iii Urugutua od drugih navadnih gliat in za to, dn jo apoknaiuo n*m ju potrobso opiauti o« koliko njeno zgodovino. Veeiej, ko «o dobe jajca ali zalega trakulje »e te do be, da prihajajo im) ujenegu original nega iioaea in je uavadno plavajoča v vodi ali |>a uii aeiulji poteg kaUpc nu vudno jedilne rastline. Ker |ut je pre e«j trdua v avujem livljenju »e navad no drli enim ali drugim potom pri *l\ Ijenju dokler ae jo na ea uli drugi na 'hi lio Kdvlije potom vodo ali hrane, goveje aH pa prnlltjo Ji vali. V ftslod otaai iivl, ae Holcx uli glava potiane kraju v titu kollrl in tam v prebavnem delu teleea oatane naprej tli rj)lega. NutaiuMio povednim Hob muj hni in ao akoro v obliki niti, ali kadnr ae jih nuliere vetje fttevilo »kupuj ae ob euim tudi veliko povetajo dokler se popolnoma ne r**vijejo in poatanejo od ene tretjine do treh oamink palca dolge in eno polovico do ene tetrtlnke liroke. Pu ae po|H>lnoma ranvije Irakuljs vas me naviidno do dvsniijat tednov, Ako niun je inogote natantuo opaziti si vrhnji atranl, prvi <'8olex" ali gluvo, velikoati navadne male priponke in ae raalegu v dolgoatl do euegu palca v debeloati kot je aavsdna Isa v obliki vori#.iee katero navadno imenujejo vrat" in potem ae nsruAta v dolgo •ti ia oglata. Oblike teh rintle ae apr« ml nja v rn/nih Študijah v avnji raato ti in mlajle ao vetinom Uric nego dalj le. Ns dolgoat dolga, govejaka tmkuljA ae lahko nnrsate db trldeaet tevljev dolga, v veliko alutsjih ae je prijstlilo, da a« je lo v vetji dolgoat i eela apruvila ven ia teleaa: aiear je |»a prslitju trakalja veliko niunjla in je navadno uajvetjl velikosti dolga le |ietnsjat palcev od konea do kraja. Zdravi ae pu na ensk natin obe dve. ^ Trskulja nima nobeuih avojih pre bavnih organov jn »prejemu avojo hra no is trev kjer ona aaiua livi. Dokler 6e ni popoluomu ra/.vita ne dela akoro nobenih aitnoati v teleau kjer Je in IS •lutajno ae opaziti, da ae aploh nahaja v tloveku ampak kadnr ae popoluoma nsraate tedaj pn daje hude |»OBledle# In mnogo boletin ter aitnoati. Navadno ae tlovek ki ima to gliato zelo alalio potu I i ia nima nobenega apetits do jedi. V obt« al »ell vedno drugo hrano obtutl ai precejllnjo telo v apodnem delu trebuha In rdi ae mu kot, da ne kuj plani v lolodru okrog po trevih. posuti ae vetkrut zelo lamuten In ma nekako mrtve roke in noge. Keveda l*o/itivno arodatvo za gotovoet, dn Je taks gli»ta v tloveku, je le to ako pri hajajo deli tnke (Hale iz tlo\eka aa mega. Kar ae navadno gotovo /godi, kadar ae taka gliata popolnoma nsraate, in da pritne ksssti le H**K tegs tudi gori navedena znamenja. I.aftcarin ae-Je itnsklo, da je relo do bro sdravllao aredalvo in unitevalee o Uh teh gllat. Da a« otem prepritamo na gori navedenu rnuiuenja, le«laj ale , - i . ^ lahko prapritasi da mora biti nekaj zvese in več zanimanja za napre- v„tPBl .......»o ta- ^lek. Mlade fante, katerih vaoaliL 1|MiV,rotraa po trnkuljl, dramatika, vabimo na pristop k |<(t(|VO ,^,,,.«„1,-» Hii pa druge našemu dramatičnemu društva. 1aoradsoati. Vae|>skor pu p* Seje društva se vrše vsak zadnji umeelno, d« ei rapomnlte, da j.- niiili lazearln precej ir.vrefno ^Iravilo ra od lin pravo takih nen^lev. Za alutaj trakulje ae J« proaaftlo, da ae mora taka oaeba izdrfati pre.I ravAivanjam vaak« hiaae, ,U»kUf M fti iliio nekaj laiearina I'" treba trga Je, da «e otuti raature le hrsne ki mogot* pokriva take gli»tc JosephineČemsžar, Hkidmorejm d.ti pnliko, d. lasearia pr-v i«*u Kanu /Mladinski Lb-t Im prinašali™ - .vojn ndr./etvesa eaergi ■Salevanak« čtivo v vsa >»*»> " aa val pra/aa »elod« , ko »e Je pregna I lo gliat e ia M je tielo irpralo vae o •make, katare naj bi m tadt natanko SUfcukt Narodna GUAVMI STAN. SSST-SS SO. LAWNDALK A VE., CNICAGO, ILLINOIS GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1022. Igvrftavalni odbor. i UPRAVNI O OSI. K. raaasaONIKi Vt«««M Caajhar. SSSI-SO Sa. U«r4ale A »a, Chtoa«*. 1B eOOeakOStDNltCi Aatoa Hr»«l. Om 140, CaawWwf, Pa. TAJNUC• Jaka V«HU«W, STOS Sa. Lavadale Ar^. Cktoaa*. m , TAJNIK SOLNIŠKEOA OODKlJCAi Paul l*«|.>. SSST-SS U. UvaSale »v, Chteaga BLAGAJNIK« Aataa J. TarhavM. Bea I, Clcer*, IU. UMAVITKU GLASILAi FUm OaStaa. SOST-SS So. UaaSala Ava, Chlea^ m POROTNI OnSSK. toš* liSrrftl,tpr»S»»Salk. a«n Ml, Caaaaahara. K Jake Ua«aw.A «00 Hav S« . SfrlaglMS, IS i Martla 1>IimIIw, Iu STO, BarWrt«a, Okla. Jaa. SaStlak. Baa Ul, Smllktaa. Pa. Fnmk šmmrmk, ssoo Praaaar Av«., CI«v%laaO. Okla. BOLNIŠKI OOSkK. osa SONJE oaaoŽJEi Paal B«r««r, »r^MUlk, SSST-SS Bo. Uva4«le iv, CM«*ae.M VZHODNO OKJtOŽJCi Ru4.ll Platartoh, Bea 4M. BrtSa.rOK Pk, < Aataa Ba4U«k. Baa VB, Wtak Mavaa, Pa. SAPAONO UKaoftjBi Aataa šalar, Baa 104, Umi, Kaaa* aa ju««aapM. Uo KoSar, Bea B4B, OUhert, Hina, aa ••« Nadzorni odbor. Malt PalrovM. anSiiiam. 14S1I Hale Avoh C.lltawe>4. Okta. JabaS lllialll, 4IS Ptarw BL, Kvatalk, Mlaa. Jea. Kalaa, SI SI li Clair Av*, CI»v*Wa4, Okla. Tiskovni odbor. VmsaH GSaJbaf, JsSa BoSMrtMi ^^JJ^^JJjmmiSi SDBUtlTVKNI OOBpa. PaanaaONIKi Praak IM, SIB4 Bo. CvaataN Ar*. Cktea«^ UL Jaha TH.U. Jaa. Bkak. VRHOVNI SDRAVNlKi^Dr^P. J. Kara. SSOS Si dJS^Tv^^Skt^A ODGOVORNI UREDNIK "paOBVBTBMi Jele Zaeerlnlk. POBOBI — Vea Seaame patiljatve te atvarL U aa Meja gL tovrlevalaata aJkva ta Maota apleh. aaj so M«Uajo aa aaatavi Jaka Var««rkar, SSST-SS Be. UvaBale Ava, MaMk. aaBeare aaj m aaUjaje Paal B«rm|a, Vea pHkat gtaBa o |L k»d»il»ia b •a naj MU«!* M. Patra* VM Coajkarla. Val Seola! ta Om«t aptaL tUmm ki »Bitk va«, Sar |e « Cemu biti bolan in slab? KO STE LAHKO ZDRAV IN KREPAK. 1'ridlts k meni, jas »etn Ipsola-Ust s trldoeetletno Iskulnjo v nekaterih nujvetjdi bolnllnlash, Jsz acin usdrsvll lo tlaoAa bolnikov is tom v atinju ludl vsm pomagati, N« trpite dalje. F rldita k n»e nI lil Bledita m nji nt nsavetom, 1'regledba • X ray Jarki bre«. plut it o. • J a« imam najnnvejle eleklrlt. ao apsrstn Iu moju akulnja mi onn>golujs uapoh, kjer dragi zdravniki »lan napeli. , ZA KRVNE B0LBEMI "»U" Ako trpite valed krvne bolecul. alaboatl, krvi, ali obiatne n«icdno»tl, kotne bolezni, aH kaklns tajne boler.nl, prldit* v moj urnd In jas vnm po m^lnoati pumagmn. PROFESSOR DR. MOORE'S 407 rOUKTH AVBNOB riTTSDUROn, PA. Prtko valih« polt«. - Nad rtstavrsntom. Priaeait« ts oglsa • seboj. laoooooao« oaiao aoaoaoaoao« ' Pošll|alev denarja se spre|ema za Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Istro, Primorje in Kranjsko s popolnim lamslvom pondeljek v mtmeeu ob svečerv društveni dvorani ltoydsvillu. — Joaeph Hnoy. LiranOA UMMnlTVA: angleško in ki številki. Za vsa nadaljša pojasnila piiite na John Nemec State Bank 1957 Second A ve., New York, N. Y. j»o«omo0o«o«i«oto«o«o*o«oi NAPREDEK $1,000 v NOOI nekako prerojenega p»m v bodočnost <'eprav v reaniel ni pričak<»vati boljšega, kakor je bilo pred letom dni, ker takorekoč opravljamo svoj po«ul •\over and over". Pliee se vračajo ic gorkih krajev in popravlja jo tnoja »t ara domov ja med pri-jetnim Ivrgolenjem; še calo iaui- ■ ■ f dajaleem, nsrods je zelo pri aren stsr* fHWhmlška^]WtaSNo ^Hog O kvark K«* ohrani". . P« jo radi le nekoliko popravili, to je Npreineoili Imena in ostala bi še v rabi. (Jovnrntk nam Je aajde re« .mo papal noaia taapko laeu p^l"*'«" *'t ia »e jo ia aaiaataej* pregleda, ae o|«arl nekako okroglo glavi ppdOkna elvsrro, kar «nsJi, da f ja vreaalrl pregnalo iz t* B leaa tega paraeita. v I i««raiia a« prodaja pfi ,M"Ufvajci aamL Mi n« sprejmemo dO pr«d«*ta Ce., Itapt. g rMt.havfk. l gm^nt odgovoraiHI. Ts^l Po. Oas >• en dolSr r«»aj - p"l»" » 1 J RADA BI IZVEDELA /a dni/n io TgTTflc Haberja iivečo. tx več v lti|lle, Mmitsua. IV-njene rojake prosim če kdo w /n njih natančen naslov naj mi ga naznani, /li kar bom relo hvale* Ha. Ako bodo po nami čil sli l> pu nirki kdor kaj kaui U oglasov in 6a mu al všat naj sam cabi prtpUe Vsa ko odgovornost in posltdia« naj eetd. Ako ki i« pool rootu Pri Boni vsak Uprsvaištvo U«U. u*. lastnik u , 4'ld<'«g» April rite I i i' upi'i risal osebno ^ Msodin 7 H.tn. W F SF VERA CO. l O A H K APIDS, IOVVA Ontario je dovolil« $8.000,U0<>. K«nad« potrebuje delavske domove, ie večje je pa pomanjkanje ua delavskih domovih v Združenih državah, v katerih potrebujejo najmanj 500,000 hiš, da zadoate potrebam. Odkar »o bile Združene države potegnene v vojni vrtiuee, ao v dvajsetih mestih pričeli s kampanjo za gradnjo domov. Mesto Manchester v državi Conneticticut, v katerem je zelo razvila »vilna industrija, je sklenilo, da /gradi štiri sto hiš. Hiše gradi> Hristol Healty kompanija in jih bo prodala na obroke, ki jih bodo stranke lahko odplačevale. Odkar je bilo podpisano premirje, se dosti piše in govori o gradnji delavskih hiš ,eest, javnih poslopij in drugih stavbin-skih delih. Zdaj je tukaj že spomlad, najprimernejši čas za začetek s siavbiuskimi deli, kljtrb temu pa še ni opaziti tiste aktivnosti v stavhiustvu, ki obeta dobro atavbinsko sezono. Privatni podjetniki in mestne občine preveč odlašajo in čakajo, kedaj pade eena stavbinskemu materija-lu. To odlašanje pa zadržuje tudi drugo industrijo ,kajti jasno je, če delavci ne delajo, ne zaslužijo denarja, če ne zaslužijo denarja, nimajo sredstev za nakupovanje potrebščin. Na ta način se ustvarja kriza v industriji. Kadar prično pohajati naročila tovarnam, se prične ustavljati tudi delo v rudnikih, ker potrebujejo tovarne in železnice manj premoga. Industrija je velik stroj in če v stroju zastane eno kolo, občuti učinek tega z/tstan-ka ves stroj. Če se hoče industrija res spraviti v normalni tir. potem ne sme osiati samo pri obljubah, da se prično stavbinska dela. ampak je treba nemudoma pričeti z njimi. vladne komutije v Združenih drevak je pričelo dobivati defird-tivno obliko. Mr. L. Marlens, »ovjeuki zastopnik, je imenoval i ur. A. A. Hellerj« šefom trgovskega departioenta komisije. Kakor hitro bodo ustanovljene trgovske zveze z K unijo, tedaj bo ta departmeut kupoval za rusko vlado iu prodajal ruske produkte. Ker je ruska vlada edini kn» pee za tujezemske produkte, ki jih potrebuje Kunija. tedaj bo trgovski departmeut po ustanovitvi trgovskih zvez z Kusijo nadzoroval ogromno izvozno trgovino, ki bo presegala več sto miljonov dolarjev. Mr. Heller je bil blagajnik in glavni ravnatelj "International Ozigen kompanije v Xew Jerseyju, velikega podjetja. Dne 1. januarja se je mr. Heller odpovedal službi z namenom, da se posveti znanstvenim študijam na harwardski univerzi. Pristal je na upre menite v svojega načrta, da porabi ves svoj č-as kot trgovski zastopnik sovjetske vlade. Mr. Heller je rojen Kus. Prišel je v Ameriko v letu 1891. "Profesor G. V, Lomttozov, šef ruske železniške komisije v 'Združenih državah, je bil potrjen od sovjetske vlade po njenem zastopniku mr. Martenau za isto službo pod sovjetsko vlado. Profesor Lomonozov vživa mednarodni glas kot ekspert v železniških stvareh. "Profesor 1. Ilourvič je postal Šef štabnega departmenta . "Komisija bo obdržala pisarniške prostore za informacijski biro sovjetske Kuftije. ua štev. 2119 Droad\vay, toda splošno delo ae premesti v večje pisarniške prostore v notranjem mestu. Department za publicistiko ostane pod vodstvom mr. H. Nuorteva, ki je obenem tudi tajnik, komisije. Začasno bo štab obstal iz 2.r> oseb in se pomnoži, ko se ustanove trgovske zveze, tako da bo odgovarjal velikim potrebam trgovine." KANADSKA VLADA BO POSODILA DENAR ZA GRAD. NJO DOMOV. Torronto, Cen. — Peter Bryee, član kanadske komisije za gradnjo domov, izjavlja, da je Kanada določila $26,000.000 za grad-njo delavskih domov. Provinca Ameriške vesti. AMERIŠKI KAPITALISTI I SČEJO TRGOVSKE STIKE S SOVJETSKO VLA-DO. New York. N Y. — Santeri Nuorteva. oficijelui boljševiški poverjenik za publicistiko, je iz-juvil na socialističnem shodu, da je šest »to iu dvajaet največjih ameriških kapitalistov tw "približalo" zastopnikom ru*ke sov-jeuke vlade v tej deželi z namenom, da se ustanove trgovski Kliki z Rusijo. Dejal je, da je neka tvrdka ponudila naprodaj strupen plin, ki je ravnotako sinrtno-noaen, kol ao ga Nemci rabili v vojni. Nuorteva je govoril na soeijli-»tlčnern shodu, da pozdravi I. C. A. K. Martensa, oficijelnega zastopnika ruske sovjetske vlade. Marteus je nedavno izjavil, da položi dve sto miljonov dolarjev v zlatu v evropskih in ameriških bankah, da plača z njimi produkte. ki jih kupi v tej deželi. Sovjetska komisija naznanja svoje trgovska načrte. New York, N. Y. — Informacijski biro ruskega sovjeta, ki i-iiih svoje prostore na štev. 2M ltroadwayja, je podal prvo ofi-cijelno izjavo z ozirom na trgov-ske stike z Združenimi državami. Po tej izjavi bo ustanovljen trgovski departmeut ruske sov-jetake vladne komosije, ki bo vo-dil vso trgovino za Rusijo, presegajoč več sto miljonov dolarjev. L t'. A. Martens je imenoval A. A. Ilellerja šefom tega depar • merita. Imenovan je tudi profesor lomonozov, šef železniške komisije ob času Kereuskijeve vlade, članom tega departmenta. Vsa trgovina z Jiusijo pojde skozi ta departmeut, ker se bodo vse kupčije z Kusijo izvrttfle V imenu ruske sovjetske vlade. Informacijski departmeut meni. da je holjie čakati mirno ua priznanje sovjetske vlade, kot se pa aillii v ospredje, in pričakuje. da to priznanje kmalu pride iz Wu»hingtona. Santeri Nuorteva. šef sovjes tkega informacijskega depart-menili je dejal: "Organizacija ruake sovjetske PONESREČEN NAPAD MEHI-SKIH BANDITOV NA AME-' ARISKO OZEMLJE i Marfa, Tex. — Mehiški bandit-je so prišli če/, mejo med Ruidodo iii Candelarijo. Vk radii so več glav goveje živine in konj in v temi iii viharju gnali ukradeno čredo čez mejo na mehiško stran. Takoj ie bilo alarmirano vojaštvo iti uve četici konjenikov sta 4ledili banditom. ki sta jih dohiteli po kratki gonji, preden so se >;krlli onstran meje v divjih prepadih. Pet banditov je bilo ubitih v boju in konjeniki so jim odvzeli ukradeno čredo. Cenjeni rojaki pozor! Cenjenim rojakom naznanimo, da mi kupujemo vte Liberty Bon. de ter jih plačujemo t gotovem denarjn po dnevnem &URZU (njih vrednosti). Rojaki, katerim je nemogoče priti osebno v n&i nracl, naj poiljejo »voje BONDK v priporočenem pismu (registriranem), ker na drug način mi nismo odgovorni ▼ sluČajn izgube po pofttni ali drugi poliljatvi. — Pošljite na naalov: Mr. John B&horich, 139 Bakt-w«U Bldg., Pittibnrgh, Pa. PROHIBICIJA IN PROTIPRO-HIBICIJA Milwaukee, Wls. — V Wiscon- •consiuu je pri zadnjih volitvah igralo prohibicijoniško vprašanje veliko vlogo. Prdti prohibieiji so glasovala sledeča mesta: Madison, * Superior, Stoughton, Ashland, Spooner, Beloit, Mel-leti, Osceola. Sarona. Kdgertonr (Severov KriSlstilee) je treba to^j vzeti vsako spomlad, pravzaprav vsok los »kozi loto, če jo vola kri nečista ah oko znoki kažejo, da vaša moč pol«. Prinolo moč, čisti kri in jo vdržujo v zdrovom stanju, kakor moro biti. Noprodoj v vseh lekarnah Cono $1.26. RU8SEL IN DRUGI NA DELU ZA FOMILOS0ENJE DEBSA Wa«hiBgton, D. 0. — Charles Edward Kusscl, Frank P. Walsh in Alan Hensoti so vložili peticijo na justičnega tajnika, da dovoli Debsu odlog za nastop kazni. Svojo peticijo so vtemeljili s tem, da predlože predsedniku Wilaonu prošnjo za pomilofičenje. Justični tajnik ima pravico, da odloži nastop kazni, če je vložena prošnja za potuiloščenje. POMLAD SE BLIŽA. Sejati bo treba NAJRAZN0 VR8TNEJŠA ZELIŠČA, da nc bo Čez leto v kuhinji pomanjkanja. Pa tudi vrt bo treba okrasiti s RAZNOVRSTNIM CVET JEM—kajti vrt je kinč vsake ga doma. Kdor hoče biti preekrbljen i rasnimi zeližči in z najrazno vrstne j žimi ^emeni za vrt, naj piie po brezplačni cenik. V zalogi imam vsa poljska semena, semena večinoma vseh tukajinih in gtarokrajskih cvetlic, trav, detelje itd. MATH. PEZDIR, N E W Y O R K, N. Y. Box 772, OITY HALL STA- Poslovenil POZOR ROJAKI! (Nadaljevanje.) " K j tega ne mislim. Saj vem. da niste strahopetec; vprašam pa le. ker lil rud odpeljal stari-šcui to, kar sem nabral; potem pa bi šel /.novic z vami. Ne mara se mi le posreči, da poplačam Hotnimi storjeno mi krivico. Kje ga naj iščem drugje, kakor na bojišču.." "Tako drzen sit" "Treba ootali mož beseda. Ko sem enkrat za prihcuel, šel bi sedaj celo v Turčijo za njim. Ne more biti drugače. Sedaj pa pojdem z. vami v Tarnopol in potem ua svatbo, ('emu pa areste gospod. strani ml Itara v Tarnopol T S tem si le podaljšate pot." "Ker moram I je peljati vojsko." "Razumem, moj gospod!" "Kvo, sedaj sem gotov. Doricsi mi kaj pri-grlzulti." reče gos|Htd Skretuskl. "Tudi sam se mislil na to. Želodec je tc melj "Takoj po zajuterku odrinemo," "\u. hvala Bogu, dasiravno je moj konj vreden milovanja .' ' "Naročim 11 dati boljega, ki bo vedno tvoj ' "Pokorna vam hvala, gospod", reče zadovoljno s<' smehljaje Kedzijau, »ves* si. da aa doleti že t ret je darilo. XVII Skretuski vendar ni otlšel. kakor je namera-val v Toriio|»ol, ker je dobil |mvetje. da mora lle-uiu<1muiii prili v Zbaraž. Potoma je pripovedoval svojeton zvestemu strežaju svoje dogodke, kako je prišel na Siču v sužtiost. kako dolgo je bil tam, koliko pretrpel, predno ua je i/pustil Hmeluieki Toitivnli s«t počasi, daniravno vo/ in tovorov niso imeli, morali so vendar hoditi po krajini tako o pust (Mene j, da so le / največjim rudom mogli dobiti It r« ti«- /n%r in rn konje t'asih so srečali tol |m toienioglih ljudi, /lasii žensk io otrok, ki so prosite Itt»t|n smrti ali celo sii/nosvt. da bi imeli v »aj k«j jesti Hil je čas fetve v lilijnej deželi |m. kateri j je teklo mleko in med »oda Krivo oos4iv e ogledne čete so |Mikoneole \ »e. kar «e r le ugonobili dnlo in gindni narod s«* je živel« dir tratiu skorjo. Somu v okolici JiLUipoijskej je bi». bi pri/auesi« nekoliko prebival- « tn in tam tu •li voinKi y«.eli urnejše je/diti l>; ik*' dni so dospeli v /tiara/ Tu s«i %r ibrol» krdela vojaštva injilcui«:vm Inui se je i^««!ntiil tudi knez Jeremb n «\.»io v»»jsko Vojsk« je viselii na losu in vsi le •• njej govorili Mesto lu okolica »ta bili polni oboroženih ljudg. *traoko mitu v Voršovi, Ali ste si kupili Delnice od American Amunement A Theotre Co., ko no »o Vam nudile po $1.00 vsako od katerih j« danes cena $1.25 zakaj zato ker Družba sedaj vlastuje 4 Gledališča In ker »tem Družina vrednost raste in zatoroj seveda ni Delnice ne morejo ostati na eni ceni. I Toroj oll boste *e čakali da kupite Delniee ko bodojo so dražje, ne od-laAajte na jutrf ker bode mogoče prepozno naročite ie danes. Rojake, kateri so v bližini Pittsburga, vabimo d« »i stvor osebno ogledajo in prepričajo o vsem za pojasnila pišite na JOHN BAHOR1CH, 129 B*k«w U bldc„ PittobtVfh, Pa. EKSPLOZIJA JE ZAHTEVALA DVOJE ČLOVEŠKIH ŽIVLJENJ. PeoriA, HI. — V tovarni West-ern Powder Manufacturing kompanije, ki se nahaja 14 milj od mesta, se je dogodila razatrelba, ki je ubila delavca KeUy Hinesa in tleorge Kraucata. Ob času eksplozije sta bila sama v delavnici. Moč razstrelbe je bila -tako silna, da jo je bilo občutiti v Peoriji. r DELAVČEVA USODA. Munoie, Ind. — Ora Moore je pri nopravljanju električnih vj» dilnih žic prijel za živo žieo. Dobil je ue obeh rokah tako težke opekline, ds ho ga prepeljali v bolnišnico in mu odrezali obe roki pri komolcih. Zdravniki izjavljajo. da okreva. Skozi njega je Šlo 2.M0 voltov električne sile. Osebam ki niso neprijatelji ali zavezniki neprijateljo vi lahko peiljeU tedaj denar v Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo in Bosno Poiljite naročilo » točnim naslovom in svoto na E MIL KIS S, Banker and Steamship Agent 133 SECOND AVE., NEW YORK. N. Y. (Banka je vstonovljeno 1. f8t*8> ČITATELJEM "PROSVETE" SE PRIPOROČA Dr .VV.^Ia Osborne, Specialist za Slovence. iIIjiLjA I1S Srollhlleld SI reci. Plttnburgh, Pa. IIIMIP^ • .-Ql Drug« m<«irof|» K« U«k «4 »«lllwin In OkS OuT i7j\ (Drugikrat pulU M ynvl •••!■«). ^B^TaJjV mlV AS« Mit« »W»« 4§fMll S4htM Mm«« Sm» t«4«) prMIl« k mmm\, 4m «M Hg fV^rCa rm 1l\ m X ttmr t*»k*rHmnm «tr«|u • h«i«etw M uoa« mtmmtmšm «•< cmk **** iha. mu m b »■•«'•) »>•« •»• a««l M««i ni < rab« «|q»| IuMm mtai Hm i« u« t« 0«l«i« ^■^p K^SJUgKa 4ru«l BtfravaOI hI «tm)« tak««« ««r«m aa *tlml gr*«u0 tm |k««Om dudju)* ■J JTr^ffHil K9 »atoli. r«t«m M rOravlM o.k««*' Nt tr«W H««O. ai»a>i prMU* MM II lir H M tVPfBEJ Ja« MTM kala.ka aaa»aa «ta«taOall I* ial« h»m m lahka pml|> sOrevt*. ^^■D I 1JJ f Mri IJIIUlffMi Dr. OtSsi■ I I« 4a«»a NMtraa prva ia MfMS« MiilaHu« « fllOlirdf ^^M | ffB Iffl Bm aVNu Src «3 ^^fj-f**1** ummm Salo« mmu tm »m. k ■*«•« p, flnjf LmH I \Q m^^r Dr rwh«W »Orav, ia|«0<— »«la—1. |«trm tm mmttmtm hrt. h■!■»«< Mbw|> W -1 h iT aru *» »m tm *§«■>«. ■ njlsMUJ w1B TO . Ako »lllHl, 4m tmmtm *r«hul|« « hliln. prt4M« aa MfrUalto I« aha >« IV □t^MiRfJr III h e Im«. Mml« tajM h.l«— i, «U««M. ar to« MimI kiW, MK Mm ^^^ I a4U utaa« i« grW ■Lt^fe-^^LT^ \H /a *—tm Mms km blMM m Whh« »««p«a »ruti 4* Dr. Q»hama. N«av«t Im /»»Kal K»|ki lfii|klii> Mak mw m hSM OsnO m de