s Odilo OFM 'Srečnica Mas spominja, kako sta Marija in Jožef Jezusa darovala v templju. Tega ljubkega družinskega dogodka se ne spominjamo samo pri p prazniški maši na Svečnico, temveč še posebej z blagoslovijenjem sveč dn s sloveanfcoprocesijo po cerkvi, ki naj nam živo predstavi Jožefovo in Ma¬ rijino pot v tempelj, Ta praznik je praznik luči, ki nam sveti na pot življenja z marsikatero koristno mislijo. Poskusimo ujoti nekaj žarkov iz. božje luči. Prvi žarek nam prižiga'prastaro ime, ki ga je včasih nosil ta praznik* Rekli so mm s r e č a n j e. Kakšno srečanje? Srečanje star¬ čka Simeona z obljubljenim Odrešenikom, Saj zna vsak izmed nas ono zgo¬ dbo, ki se bere na 8večnico pri evangeliju? 3-kakšnim hrepenenjem je ta stari, verni mož čakal na to srečanje. 1 Lepo je, kadar ae človek sreča^ z Jezusom. Ali smo se tudi mi že kdaj srečali z Jezusom? Seveda. Kdaj pa? Takoj po rojstvu, prijav. krstu. Takrat smo si z Jezusom podali ro¬ ke, takrat smo se tckorokoč vcepili v Jezusa, Jezv.s, to. •/ i' -*' ' • mi mladike t v o u da bi iahko rekli in peli: 2 - • # * Takrat pri krstu smo postali jezuaovi bratje in sestre. Od Od takrat lahko ros po jemo : n Je«u£č*k>^tgL si nas. bratec postal* w Ker se je takrat v nas vžgalo noy <9 § Q ' naln ? 2 roko' luč, krstno svečo* Še lepše se srečamo z Jezusom pri sv* obhajilu* TD srečanje je pravzaprav združenje* Ko smo šli prvikrat k sv* obhajilu, smo nesli pred obhajilno‘mizo svečo in smo rekli gospodu: Jezus, ti 3 i- luč, ki boš razsvetljeval vse naše življenje* Ali ni pomen¬ ljivo, da pri sv* maši, pri delitvi sv* zakramentov - torej pri v3ukom srečanju z Bogom - gorijo .sveče} Srečanje v cerkvi, pa se inora nadaljevati v vsakdanjem življenju* Vso pot našega živijo' nja mora razsvetljevati Jezus in njegova luč, luc, ki sije iz bo¬ žjega očesa, kar so tekomlcpo znali povedati naši 3tari: Bog^ vse vidi* Bo, grefh se delati n< Drugi žarek* Druge ime za Svečnico je d a r o v a~ n j e Gospodove* To ime nam pošilja žarek svetlobe in luči iz cerkve prav na naše domove* , Blagoslovljeno veočo nesemo iz corkvo domov* in doma potom to svečo večkrat rabimo: ob hudi uri, ob smrtni uri in še ob mnogih drugih prilikah* Mnogokjc jo bila v naši stari domovini navada, da so na Svečnico matere doma otroke n o;bavetilo n z blagoslovijeno wv* 60. Mati posadi prod vsakega otroka in mu;gro.e prižgano, svečo okrog glave, okrog ži¬ vota, o Izbo g sklonjenih rok, okrog stopal 'in nog. Nato narodi o- troku z blagoslovijenim .svečinim plamenčkom križ prod čelom, pred ustmi in pred prsmi* Pri tem mati goreče prosi in moli, da bi bil otrok obvarovan V 30 ga hudega na duši in na telesu* • Takrat mati otroka popolnoma j G -Bogu, kot -jo Mari ja darova¬ la Jozuoa v templju* • • vse.ve, sme* v . Tretji *žarok. Saj to pa ni žc več samo zarok, i temveč prava toplota,*ki jo razliva na nas Svečnica, ki jo zadnji božični prazni-k* Škoda, da toga bolj no izrabimo! Ponokod-so na Svečnico'-tako ’ lopo in prisrčne poslove od jaslic, ki so vca božični Čas ..v družini, v krščanskem domu oznanjclefvoli- ko veselje”,- ker” Zveličar -nam se A je rodil”* Jaslice na ta dan ma* lo popravijo ?* uredi jo/ .prižge lučke in svSčko, potom pa za«alovo prepoje vso'božične pasmi, kar jih znaio c Kaj, če bi letos tudi pri Vas doma napravili tako slove? . Pred razsvetljenimi- jaslicami bi lahko ponovili krstno obljubo, potom bi pa molili družinski^ rožni venec* Še lepšc^ ti bila ta slovesnost> če bi imoi vsak o- trok v roki krstno svečo* V tej luči bo tudi križ, ki nas morda že drugi dan čaka, cli^pa norda^žc donos teži in tlači, postal^lažji« Tako nam bo zadnji "božični 11 večer: Svečnica tudi oddih na križevem potu življenja, kakor tudi Jezuščka tolaži božična uspavanka: Počivaj, milo Detoce, zapri sladke ocij Trpljenje hudo čoka te in ne po $a j noči. 1 Špavaj Dete, 3pavaj Dete. 1 V jaslicah oe odpočijj ♦ \ • • Breda Svetlič -_# Oh N V • v ' • ;{ ! L WA U K E E v—j /V v f < ■ ‘v 1 # % V f¥* - K ' '' \ * V f 1 4 \ / f j v ) y / ™ 4 Moj opis jc nekoliko kasen - saj so jo vršil vsakoletni narodno« stni senen j ali tako zvoni Polk Fair dva dni V novembru že preteklega lota# Ker pa je. prireditev zelo lepa-gotovo najlc-psa v naš e a mestu in važna tudi za - nas Slovoncc, bi bilo res škoda, da bi Vam .je vsaj na kratko ne o pisala# Semenj se vrši pod okriljem Intornationalnega instituta za Milv/au- koo« No enoto si sedaj predstavljati tega semnja, kot so naši živinski semnji ali oni pri že gnan j ih* |f c , ta semenj skoro ne bi 3nel nositi tega .naziva« Celo prireditev bi lahko razdelili na štiri delo: narodnostno ‘razstavo, narodnostni semehj, , glcdališke^plo3ne nastope i n gostinski del« Pri vseh dolih nastopajo skoro vsi narodi, ki tvorijo prebivalstvo Milwaukco-ja« • Lo redki so izostali«’ Na razstavnem prostoru pokažejo ti narodi vso ono, kar je značil¬ no za dotični narod# folklorne izdelke iz lesa, tkanine, lončevine, vezenine, slike in diagrane« Tudi mi Slovenci smo bili častno zasto— peni kot nerod, pa tudi v oddolku^oKco-cr* - jev, kjer jo moj očka razatavil pastelne slike Triglava, Ilartuljka, Karavank, Koroško lcape- co in-Prod-cerlrvijo* člani društva Sv, Janez?, v Milwaukcc 30„rozatavi- li .lepo vezenine in locne izaclko iz domovino, Celo ribniškega pu¬ šči jca” ni manjkalo• Za letošnji oononj jo izdelal novodošlcc £oepod Strus g k velik »štajerski klopotce in štajersko zibko. Tudi drggi a eni strani našo ko je so narodi so razstavili krasne produete • n \s bili Srbi, na drugi Hrvati, pa Cehi, Poljaki, Ukrajinci* Kas Slo¬ vane so dali skupaj • Lian j kali so fcusi, Slovaki in Bolgari, Razstavni seuenj pokaže skoro isto, kot sena razstava, verA,-r tukaj lokho kupiš, cesar si poželiš# Kupcev in radovednežev cc tre okoli ko j, tako da;razstavijonoga natančno pregledati niti ne norca* llnogo jo onih, ki kupijo pri H štontu n vsake narodnootiivcaj majčken spominek, in si teko nabčrc jo kar pestro* zbirko ničnih predmetov za razne*ona nal denar* V stojnicah prodajajo v narodno noše obleče¬ ni prodajalci, pa tudi ned obiskovalci mrgoli noš vseh narodnosti# oeši- * x r? n tj- *- *-> J v. i loto v jo lepša od druge* iudi mo j a. i.ia.—ic e. i v li narodni noži# Prvikrat v življenju sciu ideala nas .narodni kroj ** dečvo# Dokaj trufia jo bilo z izdelavo kostuma, še več 'z zavij&čko* v zlatu izvezeno# Med ornament nagcljčkov, makovega plodu in zvon¬ čnic sem uvezla tudi letnico 1951* -Moja nema pa je imqla havbo in je bila edine, z njo pol prireditvi'*' Menda še niso videli na tej prireditvi nikoli havbo, ker so njeno'sliko priobčili časopisu# Prav posebno lop dol Foifaira go gledališki rajniki nastopi, kjer nastopajoči narodi dva popoldneva nepretrgano kažqjo svogc plesne nastope, rajanja ter druge narodno običaje* Program sc vrsti za pr o gromom, eden lopši od drugega* Slovenci smo letele po zaslugi go spe•S ormškovo imeli zelo lep nastop* Skupino štirinajstih parov jo tako lopo izvcžbala, da so nastopili s svojim- rajanjem d vinski 4 trgatvi brezhibno# Tudi vseh štirinajst slovenskih krojev jo šeši— • la in v zlatu izvezla vseh štirinajst navijačic za dečvd# Koliko truda je bilo v tem. Pa no zaetonj-saj sc jo naša skupina res le¬ po odrezala* Dekleta, -no pozabite, do. ste Slovenilo in'jsi sošijte svoje narodne kroje. Me stano toliko denarje., kot potrpežljivosti. * Kot ze.dnjo bi morala šo omeniti gostinski del# Pni vsaki vočji prireditvi te '.m vrsto sc v. človek kaj kue.lu utrudi in izčrpe. tor je potreben odpočitke. in okrepčila# Z c. tal:© je namonien-ta' oddelek, Tu se lahko okrepčaš s slovensko potico ali sj. ;nar o č.iš ^kronska klo— •basa pa kisu zele n , ‘nasre.ba se domačih vin - če pa rajši je p* - vseh .običajih več .kot tridesetih razstavljajočih narodov.- ^ • • Tako sem Vam na kratko opisala to prireditev, katere bi se »ravzaprav lahko tudi Vi udeležili s tem, da bi~ pod oddelkom za ovence^drugo leto^ razstavil*! kaj našega narodnega blaga 'i r t s tem povečali naš slovenski ugled# Škoda, da ste tako- daleč in si vsega ne morete sami ogledati, tisti pa, ^ s ^° v Milv/aukee aii - 5 - # njega okolici, no zamudite drugo leto te lepe prireditve« ”Koja” - jo navadna lesena pastirska bajta« Franci Medved SiO Ho, to zo vsi .veste, da tiskamo Zvon sami« Ampak tega, kako namreč to delamo kakšne sitnosti in ovire imamo, to varn pa' r.iv znano« Gotovo vas zanima, zato vam bom prav na kratko to jpopi-Gol«. • Največ sitnosti ima, saj boste'to že 'sami uganili, naša slovenska učiteljica« Koliko prerekanja je pri izbiri tvarine, ki našim izbirčnim šolarjem vcčicrat ni.vscc«* Ho, pa .tokrat se s^-oro vsi ooljubijo« A ko je čas,-da sc naloge oddajo, takrat pa navadno nihče nima nič« Vse vrste izgovori pridejo na dan:”Jaz oem moral prinesti dfva in v hlevu po- agam, a vedno nagajajo,” zopet — 0 —, ”ali: Saj som mi31 i ~ napisat i, ko mi .u tretjat”Rcs mi ni^prišlo nič pravega na misel w -i«t«d« tisarju, ali če hočete,, k nekomu, ki zna prerisovati ter umetnost drugih kvariti, gredo matrice«. Risar, popravijo, na matricah morebitne napoka- in riše naslove/ Ko je to končano,, bd morale matrice zopet nado.ljovati pot do tiskarja, - 6 - A imajo veliko srečo, ker je tiskar v isti osebi kot riaarrin zato ostanejo matrice kar pri njem# To pomaga# da izide list en dan prej, nego bi, Če bi bil tiskar drugod# Na stroj da matrico in list za listom leti ven# Ko je to končano,j e na vrsti pripogibanje# Časih so oskrbele to večje deklice v šoli, kjer od pod varstvom učiteljice vse prebrale in popravljale nekatere nedostatke# Zadnje čase pa si s pripo¬ gibanjem krajša Čas Bine Medved# Zopet poroma list k naši potrpežljivi učiteljici, ki še vedno najde napake# Pa ne samo eno, kaj šo#Tu bi se morala j e- žiti na tipkarja, korektorja, a^se ne, rajši potrpi# Nato ovi¬ je posamezne izvode, nojjje napiše naslove, prilepi znamke in k ▼am se Minh# Zvon lepo pripelje, ali ga pa poster prinese# Teko le je 11 Zvon w narejen in x popisan od repa do glave ali pa od glave do repa, kar vam je bolj všeč# Povedati pa moram še td: Če bi ne razmnoževali sami, bi o prvi številki ne sanjali ali pa bi propadli#* A sedaj se nam tega za enkrat še ni treba ba±i# . Tebe, draga slovenska mladina v A merilci pa vabim k sode¬ lovanju in naročilu# v se Goričan: ,1^7 \v> //si n /V' !%\ y Ko vedomec, volkodlalc, š kr at in vešča, suhi spak, tudi grdi Belcebub, s čelom črnim, polnim gub, deco malo straši mi, JV rž Jurček ko j ga napodil In če Pikec, mali vrag, ki rdeč tje, kakor mak, deci bi nagajal rad, lcoj požene ga v prepad# Rolcus, pokus, saperlot, čarovnij Še drugih sod njemu je ros mola . stvar^ Odilo OFN ki mu ni prav nii za mar# Če iz grajskih : razvalin jok princese sliši mil, - ki zakleta v kačo tam čaka, da. rešilni dan ' ", -' % • « tudi zanjo pride lep in da kačji ta oklep . ~ čtrga vitez ji junak, * Jurček v s meri tja korak« (Dalje Prihodnjič) n v ^ —— M — . — j ^ ^ ■ —— » w — • ' - # • trah, da bon postal deklica; lasje so mi vstajali .a glavi od samega str eku in oči so ni skoraj izsto— Horda bi bilo ,boljše reci:fantiček, ker fant je :e bdl j odrastki« Kaj: pa je a r fantičkom? Saj to je ravno:kaj je s fantičkom? Nekdo je tako le premi¬ šljeval o- fantičku: ' •. * % # • Ha vsem božjem 3ve,tu bi ne hotel biti nič druge¬ ga, kakor fc^nto« Pa"*je samo slučaj rojstna, da sem fant* Juhejy"juheji Ako obstanem in pomislim, da sem si včasih belil glavo in mo je bilo neizrečeno s n; pile — toda, hvala večnemu Bogu:' f ant s c mi Sa¬ mo pomislite, ljudje božji, koliko veselja' jo združe— nega s tem, če lahko rečeš: fant s.e-muJ Povem vam samo to: če si fant, imaš vedno polno dola: Zidati moraš poči in ognjišča na pr ra- ni l.o*ti, ali ha vrtu, groš sc kopat in če znaš celo plavati, joj* 1 kakšno /veselje in koliko » • % zabave, ko se premetavaš po vodi in po pesizui Vezati moraš skupaj raztrgano obleko in delati vozle na narcmnzcc* ko pri igranju vse raztrgaj Pločevinaste skati jo jo treba px irezati psh. na rep in pes potem beži kot 'Elijaj .Mački jo treba nalepiti orehove lupine na vse štiri noge in potem ne zna hoditi in se lastnega koraka boji — jo j / ^ Človek bi počil od smeha. 1 Vsi dnevi so več kot polovico prekratki, c če si f a n t. To ti jo colo kupe ljudi, ki bi radi bili samo eno: fantje* Nekateri pravijo, da ne dobe dela in da so brezposelni, - 8 - fant pa ima vodno dola.preveč: jo treba nasekati drv, je tre¬ ba prinesti premoga, jp troba iti po krompir, pa po mleko* Stori to, pojdi tja, prinesi o no J Kot bi bili samo ni fantje na svetuj In kar jo najhujše: Saj so tudi deklico tu, toda por nejdunedj, le zakaj? Ali jo* to zločini, ali pa 30 samo igra., samo šala* Sa¬ la nad f;.aGn^-t o m. Vodno je nekdo tu, klopota* in stresa čeljust nad menoj, ki sem f* a.v-n t. Nekateri govore tako, kot bi vedeli vse najbolje in to pripovedujejo meni f a n t u. Poberi suknjo, gl^j, kem si vrgol svoj klobuk, zakaj nimaš svojih šolskih knjig v'redu in vedng na istem prostoru? .Ne, meči kr... .mja za psom, ne draži ga, nikar ne cukaj vodno uboge mačke ; pa :n dirjaj venomer okrog hiš^i 0 vsi božji svetniki in mučeniki, saj vi' niste toli¬ ko trpeli, kot moram trpeti jaz — f a n ti Kaj vse pride n:, tobo, če si f at n ti Toda no mislim, da bo v'ten oziru zdaj kako 'druge— če* za nobenega fanta n oj Sncja.ti so moraš, jokati moraš, poti moraš, da si lahko f a n tj Pri vsem brezmiselnem kričanju, pri vsem brezskrbnem igranju, pri vseh britkih preizkušnjah, pri vsem fantovskem upanju in strahu bi rad živel več kot tisoč • let na- svetu, t cn.d a,- t k o t f a n ti . : • • Prihodnjič bom napisal o : deklicah« Ker petajo, bo članek veliko daljši. Morda celo % » pa deklico rado klo^ za dve številki. Mleko Potom gre- a*. iri t-*v sede nanje, mm pa pomaga— no 1 - K* r 1 i ~ 9 - J Vsi sneženi priden^ po dolgem Sasu k non # Šole poten, ko oc od— .o g no 9; a in sczuj eno enežko, eneno v kuhinjo. Navadno co ono uro lahko igrano. Ko . pa nastane nrcK, domov. Kalco hodijo, V on do opisal p eponnijo Skor janceyi, do. nor a jo Jožko. Ivanka Kr Pineville A - r* najrajši IL-J- t * Pozimi sme ponavadi vsi otroci najrajši zunaj. Nekateri- se 4 ’~'“ N/ pajo, sankajo, smučajo, drsajo, vsakdo ima svoje veselje. G zimskem veselju vem je napisala moja sestra, jaz bom pa povedala, kaj delom o prostem času« Kadar je ves naš "drobiž” zunaj, ostanem s svojo najmlajša sestri« co v sobi. - * Želo rada bojrvom slikanice. Te smo debili od mamine sestrične iz Loraine.. iCriotinca sedi pri. meni in mo gleda. Vedno me izpjrašuje, kako bom pobarvala to in ono ih pripoveduje, kolesno barvo sem Vzela. 5o so mi slika posreči, 30ln ..prav vesela. ‘. * . * •; Zveccfc pride ata z dola. Ko pojemo in po s pravimo, sc vsi otroci vse demo okoli mize in barvano ali pa so igramo .razne igre. Lorda se vam bo zdelo čudno, .ko vam ob koncu šole odkrijem svoj najljubši opravo!:: šivanje r;a šiva.lni stroj. • P© lc Vidic, da ni nihče zaposlen pri njem,' smuknem tič. Dolso sem časih ne. tihem gledale., koko so gr. pripravi, da se zapodi ;v dir. Nekoč so ni jo posrečilo in zdaj poiščem koko strgaijo cunjo .ter zrcnom šivati. ;: Ko bom starejša, bon smola ve či er rt šivati in komaj čakam, da si bon zndlr srna aašiti kaj potrebnega, predpasnik ali celo obleko. • • • * • * % A m niuiTui;«. j \ 4 . Minka Krulc Pineville se Kas gospodar, gospod Matrin Sever je inel več sanic, dal jih jc Vidmarjevim, • Vidmar¬ jev ata je V3C peavicno razdelil in dali'ene nam, ene pa.perčičeviri# Če le ni preveč mrzlo> so sankamo« Naj¬ večkrat ,se postavimo v vrsto in so vozimo« Pri ton se skregano, kdo sc «o; pbl-Jal prvi, Nase sankališče jo blizu hišo. ali na bližnjem hribčku« Golo na CCS v v to se spravimo, četudi nas avto in ata kregajo, ceo, da 1 oliko pridirja :.nao povčzi«-- Tisti, lji se radi sankate, žo ve s to, ka- • ko to‘ gre« Kaše'mlajše vozimo navadno na’- san¬ kah, .eden vleče, drugi poriva« Tudi po dve .se ..peljemo, najprijetneje pa j c , kadar leže¬ mo -ria sanke in se Ji©!jqpovmh; i *' Časih smo pa tako predrzni, ati gremo na klanec, ki drži- do avtobusne postajo« Joj, kako gre ‘tam« Zadnjo soboto je šla naša* slov« učiteljico, na avtobus« Pa zagleda našoga Prangota, Medvedovega Mirota in Perčičevega Petra« Vsi s sanicami« "Kom pa zdaj? "Spremili vas bomo do postajališča", so .sc hitro-odrezali in cel viole jo hitel po Jdonau« Ko ae jo zdelo učiteljici le preveč, jih je oštela in nagiala domov« i Zakaj sem vam opisala vse o sankanju, vam pa skrivnostno povem«. V soboto dopoldne je učiteljica učila Mattina in Petra, pa, je zagledala mene, ki sem oe sankala po vrtu in kazala 3 vojo umetnost v tem« Ko nam je pozneje dajala naloge za naš Minn« Zvon, je prav zadovoljno rekla:"Hinka, ti so znaš pa res dobro sankati, napiši nan kaj otenj" O o - 11 - Nada Medvod Pincvillc i * / IC c Spet bo xreba nekaj napisati, za nas mesečnik. Moj brat Franci nas vedno priganja k^pisanju* Pa je težko izbrati kaj primernega« "Za februarsko številko gg, nudij! pravijo vsi. Pa vam bon to pot opisala 3Vojc prijateljico# Kar soden jih je, to se pravi vse večje deklice na Pinovillu i- nan rada« Pri Krulčcvih oo kaf štiri. Najlajšp. je Joži. Je zelo ni: na in potrpežljiva, prav reflo jo zebe. v naši šolski sobi cedi v plašču in z ruto na glav}., četudi je časih kar prevroče. Zdi sc ni, da je rada pripravljena za igranje, da se bo hitrp odškodovala za tisti čas, ki ga prebije v šoli. Druga je ninka, klicon9 jo"ldicka n . Zelo rada sc enojo, je vedno prijazna z v s eni. Do novega lota jo bila v šoli ned srednjimi. Ker je pa dobro odgovarjala, jo je naša gospodična pomaknila v višji raz¬ red. Tretja je Ivanka. -Ta hodi z mano v isti razred in sc dobro uči, zlasti dobro bere. Je pa zelo radovedna in če le kaj ne razume dobro, takoj vpraša učiteljico, kaj to pomeni. Njena starejša sestra, ki je bila nekaj časa z nami, se je vedno jezila, naj sama malo misli. Učiteljica pa je vodno vesela, če vpraša, a časih so ji le zdi, da je Ivaniča malo hudomušna. Četrta jc Ančk si— Ta jo stara 14 let in hodi v 8.r. Zna že bere knjige. Njo jc'uvrstila gos~ dvrkrat izostala in hodi na Auroro, vati na šivalni stroj in~zelo rada podična med največ je, a zdaj je že da si bo kaj zaslužila. v « Pri Vidmarjevih sta Mila in Ančka. Obe imata zelo radi triletne¬ ga bratca Janezka. Mila zna prav lopo pisati, ina dolge kite in pasih se pro?poredno” nasmeje, kadar uganemo njono misli. Sedma je pa Strupi jeva Marija, ki hodi v 7*r.*cnor. šole. Časih prido na Pineville, z vsemi so dobro razume. Vse te prijateljice iam rada, a največkrat 3en v družbi Ivaniče, ki je moje starosti in pa Ančke, ki ne ima rada. Časih se zgodi,, da se na Id sporočeno, a no traja dolgo, pa smo.; zopot "dobre 11 • t l 12 - ; Vika Bajd fclcor / 'A 1 - Ni še ninil en teden, odkar se ni je pripetilo nekaj ze¬ lo neprijetnega, ki ne je spravilo v ncnalo zadrego* Preden sen. ao pelj&ia zjutraj o šolckin bucon v šolo, sva sc zmenili z. nbno, da bova šli popoldne na Virginijo, ki jo precej večjo no.to od Gilbcrta*. Mana^ je imela več potov in nekaj roči bi bj.la uorala kupiti* Mopc je želola vzeti z seboj za tolmačko* Preden scij odšla., som ji naročila,naj pazi, da. no bo pre¬ pozna in da 09 bova srečali na Gilbcrtu*. Ko sen y.Bolilpokooila, con šla k upraviteljici šolo, da bi ni dovolila iti pravočaono iz šole* povedala, con ji vzrok. Hitro je dovolila* . t Prišla con do avtobusa* V noj je .bilo polno ljudi, neka¬ teri so morali še -stati. V gneči ničen ncgla bidoti, ali je no- na*notri#, '• Izotopili ono* Čakala cen, da jo^zadni potnik izstopil, nano pa nikjer« Kaj naj naredim, koko bon šla nazpj? Nič de¬ narja za avtobus, sond M cen inala.v žepu, vožnja do Jlcotja pa stane 25^*. Hvala Bogu, da sc v kmoriki lahko sprehaja človek po trgo¬ vinah in ogleduje razno"robo";. Tako sen šl$fod trgovine do trgovine v nadi, £a bon kje našla nano* Ugibala acn, da jo mor¬ da prišla, s kakšnim sosedom. * Nič. Kaj naj naredim? Sklonila 'sen, da bom šla kar poč do doma. . Od Virginijo do Elcorja jo soden milj*. Nihče me ne poz¬ na., zato c cip. sc že kor sprijaznila o to mislijo. Čim prej, tom boljcJ - v . Ravno pen prišla iz neke trgovino, pa zaslišim ovoje ime# Joj, nama jo bilai Tako acn bila vcecla, da acn jo. našla kot žc malokdaj. Pa tudi ona jc bila crocrfa, da no je našla# Zgodilo gg jc pa tako, ^cot con oc zjutraj bala. Mama jo zamudi¬ la aytobus#. ii^t preveč okrbi in dola z otroki# Na Gilbcrtu io ola k Skrbccvxn in goopod jc bil tal;o prijazen, ‘ da jo jo Peljal Ali vcctc zakaj cen vem to povedala? V slov. šo¬ li ono zo razgovarjali z učiteljico, kako efta morija in sv* Jožef a Virginijo# X* - 15 - iskala Jezusa, *> '»C. SCm e opomnila tega dogodka Marijan Kosca Gilbert res/ \ ^ ✓ v /\ / •V K 7 V (Provedono iz Angleške knjigo "Famous Fairy Tales” s J Nekoč jo živel fant, ki jo služil pri vo jakih* Ni imel no o c at a, ne matere« Napotil go je po* cvetu« Srečal je človeka, ki je ravno ruval drevesa« Vojak gc je začudil« Vprašaj, ga je če hoče biti nje¬ gov služabnik in če hoče potovati z njim« ”Rad bi”, je rekel, "odpele preje nor con nesti norci to butp.ro«" Vzel je drevo in ga ovil okoji pet drugih dreves« Dvignil je drevesa na rano in odšel« Ki.ialu gg je« vrnij« Oba cta potovala nekaj čas p., ko cta srečala lovca, ki je klečal t in oreljal« Voj i r* 1 • n* je vpjrašal kaj strelja« Levec jo odgovoril: "Dve milji od tu cedi muha na bijdovi veji, in bi ji rad izstrelil levo oko«" u 6) 9 potuj z nema,” Qc jr okel vo jele« Lovec je privolil in potoval z njima« . f •• T ; Knalu so videli sodom f .linov,’ katerih vctcrnicc go go za vrtilo zeld hitro, čeprav ni bilo jnič vetra«- Ko jo voj ali to zagledal je re¬ kel*" Rad bi vedel, kaj poganja to klino, saj ni nič vetra«” Potovali so naprej« Komaj co prehodili dve milji so zagledali človeka, ki je mašil eno nosnico, in z drur^o je pa pihal« "kaj pa delaš tukaj?" Jjo vprašal vojak« "Ali niči videl sodom, mlinov ki so 30 vrtil ham, da oo tisto vet Pihaš je privolil in go pridružil« Čez nekaj Časa go* zagledali človeka, ki je stal na oni nogi« Druga noga jo ležala zraven njega* Vajde jo rolccl:"Ti ci to naredil gotovo zato, da oi go odpočil* "• j "da," je rokol človek,* 1 jaz con tekač«" ven, bi tekel kakor ptič«" tukaj? " Jjo vprašal vojak« "Ali niči videl Godom, ili dve pilji od tukaj?" jo rekel človek« "j*oz pi- tornico vrtijo«" "O, pojdi z nami", je r&kol vojsk« n x co bi pripel nogo zra- (Dalje prihodnjič«) - 14 - Milene. Dolenc Gilbert Staro loto je jcnalo olovo: "Nič več ne ne bo, prišlo bo novo loto in vr norda prineslo srečo. ti 0 . 1 1 srečo, nihče te ge. vsak pa so n bo žo , bo Mnogi ec ga vesc16, nekateri pa boje, ker ne vodo, kaj princ c lo jii_i bo, al 1 nesrečo, neve, . tolaži: ^ i n zg; s 8. g. p.Odilo OBJ SV. Sveti oče papež živi v Rinu ih sicer v ovojen lastnem mestu# ki 3 C inonuje Vatikan« Papež je vrhovni .poglavar cerkve# Naslednik cv. Petra jo« Zastopa pa s enega Jezusa# Jci je nevidna glava 0er- kve« Kalcer sv« Peter, tako jo tudi papež skala, na kateri stoji Oorlccv# Svo r ti oče ina botrove ključe, ki odpirajo nebeško kralje¬ stvo » w Sedanji ov. oče so inonuje Pij XII« Daleč od nas živi, toda enkrat pa jo žo bil v Ameriki in sicer tokrat, ko se ni bil papež# Potoval je z acroplanon po sirni Ameriki ter je obiskal nnoga na¬ ša no3ta« # Papež je vrhovni učitelj sv« Cerkve« Mnogokrat prenašajo .dno pa papež jin imenujemo papež- ke okrožnice, razpočijo s ko fon vsega ovetcu Škofje razglasijo te okrožnice# duhovnilcou, ki jih poten ljudstvu raz lože« ^Vook katoliški kristjan goji v ovojen orc^ želje, da bi videl papoža voaj^enkrat v življenju. In zato je v Rinu vedno toliko romarjev« ^In ravno od tega je boso da" romar" dobila ovoje ine, ker »asMjvJBteA r 1o v ov. ocotd m poseben odpustek, ko poliubiio nino-nv jv viau Vlil O V« UviiMU« iiIDJgU.K.1 U.0 njegove govore vb» .radijsko postaje na svetu. Navad ovoja naročila pico, natiska in ta pisna, ki jih ino - 15 - a tudi Aue ti kunci pnpoza zelo spoštuje j o in zc.to ga radi obiskujejo* II svetovno vojno so 'a po 3 eb :'jq radi obiskovali amerikanski vojaki, nekatoliceni. Vsi so bili prevzeti pred njegovo r osebno3tjo.in pred nje¬ govo veličino. % Sveti o čo 1 ljubi vse narode sveta in jih vse vklepa v svoje molitve# v v Njegovo srce je žalostno, ce vidi/ da narodi trpe* Z miloščino, m jo dobiva od V3eh ptrani, podpira one* ki,so v stiski, ih potrebi. Koliko je sedanji papež storil za nase slovenske izšeljenceJ Papeži zadnjih pet- desetiMlot sc posebno trudijo, da r bi izboljšali in uredili delavsko vprašanje. Zavedajo sc naročila, ki ga jc dal Jezus sv. Petru: n Pasi moja jagnjeta] 11 * ... ' - * " . Sodanji papež Pij XII. obhaja ta nesoč obletnico., kar je bil^izvo¬ ljen za poglcvarja sv. Cerkve, kadi molimo za. svojega snupnjga* oco^ci# ul ul J ■« JZ TV 0 r • J J E Z.U S . - V..nekom.kitajskem mestu 30 aretirali sestro redovnico in jih pori- nili v ječo.. Zaprli so jih slrupaj ,z drugimi jetniki. . Najstrožo jše so • • - . _ 1 “> • 1 • f • “ V r • • • ' v n 1. v . 1 . . . . . . . . v ... jim prepovedali moliti, pet izpraševali: 11 Uje e a bi n r\ jih so bolj mučili, so jih stražniki zo~ ^ x t _ o n zc.ai vas Jezus? so jo ponudila, da bi nosi n jo začela, strahovito kriŠa¬ he ka stara hitaika jo sla k škofu tor ^ i/ ubogim sestram sv- obha.iilo.v ječo• Svoto podobo so'priredili kot maj¬ hno kolobarčke zavite v žepni robe. • Stara Kitajka, jo šla prod jetnišnico -i ti in surovo sestre znorjati in zahtevala ie> da jo takoj peljejo pred sestro, šaš da jih hoče pošteno ošteti in jim resnico pQVcdati narav.ost v obre.z. -Te "zločinko 11 niso drugega.vredne. Z veseljem so jo stražarji pustili k sestram in uživali, ko-jih jc tako mojstor 3 ko zmerjala. Joj, kakšno grdobijo so prišlo iz ust : stare Kitajke] Uporabila pa jc srečen trenuten, fco.se. -jc straža..malo odstranila, da jo-neopazno stisnila, sestri žepni robec z dragoceno vsebino* ... Potem jo stara. žena. še eni mr at ozmerjala tor jim "zažugala", da jim ne bo dala miru in so 4 * bo še večkrat vrnila. . Na te, način jo bilo rešeno vprašanj-, ki so ga jotniški stražarji stavili sostrrjn:K jc jc vaš Jezus?". Tudi v Kitajski ječi jo. Žc na i de priliko, da p®ide tudi v komunistično jočo. Stara Kitajka pa jo res ora- va misijonarka. * JL6 - J C2\ ! I 1 'xi •--v ^ V. r! t U N ' - n Lj \ L L J t CA “ t— Po izidu 1« letošnjo številke jo dobila naša šola,lopo kafc- tico cerkve sv. Lovrenca od Prevzvišenega* Obljubil je,da bo pi¬ sal iz Argentine Minn. Zvonu in vso mladino blagoslavlja« Mi vsi bomo molili, da bo njegovo delo v Arg. uspelo*- Ste videli, da napredujemo, Skoro bi rekla, da smo zadeli srečko« Ko boste prebirali 2« št« Minn« Zvona boste zagledali novega dopisovalca - č.g.p.Odila. Ga poznate? V Ameriki mu pravijo po¬ joči misijonar. Zakaj? Povsod kamor pride ima risijom, privadi ljudi s petjem. Slov« pesem seže do 3rca in z njo pridobiva duše. Tu na Gilbortu nedomestuje obolelega g. župnika in takoj je bil pripravljenm nam napisati nekaj lepega, za list« Pa bo še na¬ daljeval, Za enkrat: Bog plačaj. 1 jo isal, ča dobro poznate po "Kofondožu" in zdaj po "Jurčku ", rkitokt Dušan Svetlič jo velik prijatcli mladino in v lotošni Vam io všoč naslovna stran? Meni jc zelo. Gospoda, ki nam : je. l zd ormiaeicTi jjuson Svetlic jo velik prijatelj mlaaino in v ±oaosnjcm Zvonu nam bo pridno pomagal. Prvo številko Zvona, smo razposlali somo onim, od katerih . upamo, da bodo plačali naročnino, ki res ni velika. Vsem, ki so jo poravnali, pa lopa hvala.’ ^Ta mocec so so pridno oglasili Knapovi iz Vobcrvilla, njim bon so odgovorila. Kune jeva Marija pa piše, da jc bila njona ma¬ mica bolna. To jo pa res najbolj hudo in vem, da si pridno poma¬ gala ta. čas, Kaj pa Švica iz Argentino in drugi', ali boste kaj pisali. Mala Francka Cvetka Tomaziva ac pridno oglaša. Ta mesec jo tvoj % roj d c ji* Joj, kako lepo jo bilo sc takrat, ko smo to nesli h krstu* Vsi bližnji ojproci so bili v cerkvi in glodali obrod sv* krdteu .Vero smo vsi molili mesto Tebe* Tebi, draga Helena Kovak Bom odpisala prav kmalu* Vesela sem, da so zanimaš za nas list# Vso olovenslco mladino v Ameriki pa vabim k dopisovanju* • * * Minnesotski Zvon izdaja slovenska mladina na Gilbortu in Pinevillu o pomočjo prispevkov vse slovensko mladine v Združenih Državah Riše in razmnožuje: Pfanci Medved Tipka : Marjan Kosom * G*