239 Kotiček gospoda Doropoljskega ^m Ljatsi gasp&d Docagatinki l ^B Zdaj sem že tri tcdne na počitnicafi. Ves ^B skačem okolo, časih sc tudi peljeni z Kjsm v Radavljico. Tudt ena mo].i soutenka ^Buluj na počitnicah, tako da sva In^ko Hij skupaj. Zadnjič je biJ mnj god. Doma ^ftQi spekli veliko pogačo. Na večer pred Hpn so mi napravili godbo ?. lonci, s sltle-^nfl, s kuhinjskim možnarjctn, s kravjim ^Racem in z orglicami. To jc bilo veseije. ¦ Pozdrnvlja Vas Vaša H[ Anica. Kfiovor: ¦P l.juba Anica! Hi Kosinata kapa, to je bila lepa muztka! Hstari očak Triglav )e nemara malo popk-sal ^fcjMskočnl godbi, ki so jo napravili v po-Hpv Tvojega godu. — E, lepe so počitnk-e, Hno eno napako imajo: prehitro mincjo, Hfnc? No, pn tudt v 5oli jc lepo, seveda Kio za Uste. ki iiotiijo radi vanjo. Upntn, ^ffsf tudi Ti med temi. H SoJnce in luna. V Solnce dol potnika se ¦ in sc skrije za gorž. H Luna sredi neba sije, H tnir po žetn!|i se raziije. H^ BlL'da luna krasno sijc, ^M da se 2a obLik ne skri;e- ^L In ko zjutraj se zdani, ^ft več o luni sleda ni. B Rudoli GuUIn, ^T učencc 4. razreda v Metliki. BhPVot: J Ljubi Rudolfl H^Frav veseli tne, da sl zakrožil tako lepo ^^¦nnco o snincu in Itini. Maio sem jo po-^^piil, da tcče bolj gladko. l.c naprcj se urj tn Tikaj pa nam utegneii napisati kaj fcpžega. Čestiti gospod Doropoljski! Pri nas je lctos Iiuda zinia. Sneg leži že trez 70 dni. Ako bo ležal še 30 dni, nc bo nii strni. Jaz rnenini. da ne bo sila tnlati^ev drago plačcvati, ker misJim, da bomo cepc v knij deli, ker ne bodo letos morcbiti rabili. Prejmite srčen pozdrav od Pavlinc Majzljeve, ufenke JV. razreda v Melliki. Odgovor: Ljuba Pavlina! Malo pozno prihaj.i moj odgovor. Toda ne zameri. Doropoljski dobtva toltko piscm. ¦ da ne more na vsako takoj odgovoriti, pa tudi preTualo prostoa je v ,ZvonLkaM. — No, sedaj ni več sncga. Pa tudi cepcev ni treba stavljati v kraj, kcr je vkljuh su5i vcndarle ttek&i pšenice, kt /o /e trcbs omlatiti, o kdaj veljk umetnik. Zahvaljam se ta. pozdrave in jih vračam z isto piesrCnostjo'. Dragi gospod Doropoljski! Brala sem v .Zvotičku", da Vam smemo pisati. Sem učenka IV. razrcda. Rada bi biia učlteljic.1. Imam vse učenka riide. NajrajSa pa imam Mici Lassbacherjevo. Stara sem 10 let. Brez zamerel Drugikrat več. Lepo Vas pozdravlja Mira ArrniČeva, učenka v Ljubljani. Odgovor: Ljuba Mira! TudiTi bi bila rada učiteljka! Lepo je to! Ko boš stara Še enkrat toliko. pa boi fo. lahko to, kar želiš biii. A treba je enega: bodi vztrajna in pridna! Lepo je tudi, da ittiflS rada vse svoje součenke. V tnladem srcu ne sme bili nobenega sovrašiva, potem ni tudi nobene zamure. Lep pozdrav! Predragi gospod Doropoljski! V šoli se ufimo krščanskega nauka, in tisti gospod, ki nas uči, je jako priden. Pri nas je bil tudv velik sntg in močan vctet. — V zgodovini se učimo, da so se Ijudje nekdflj oblačili v kože. Tudi se učimo pisali, risati, raiunati, ženskih ročnih del in zcmljepisja. N^jrajša imam svoje prijateljice in součenb. pa ludi botra in botro. ma* Marija VogTinčeva Sedaj pa z Bogom, Doropoijski gospod! Odgovor: ^ Ljuba Marija! Vse si naštela, ki jih imag tada očeta in mater pa pogrežam. Morda si raislila ¦ ta se razume samoobsebi, da imam oittš ln mater najr,i>ša; tega Še spioh povedati ni Ucbn. Prav prnvj^ če je tako. — Ako sia Ti pa Že pomrla skrbni oče in dobca matnica —. tedaj bi pa bila res velika sirota. Tedal pw ne pozabi, da jmamo Še drugega dobim oteta, ki ne umrje nikoll. — Res je, j| so se v starodavnih Časih Ijudje ogcfnM v kožc, ker si šc niso znali pripravljati prt diva in volnt;, niso inah ne prtsti ne tfctfl tudj hiŠ 5e takrat niso imeli, atnpak v w-plinah in podzemskih jamah so prebiv<8 kakor ubuge živali. To so bili p,ič Žalo^oi iiisi, tn ne moretno biti dovtilj vcsfcU, ds Živimo v sedanjcm fasu, ko si Knamo ponip gati na vse načine v križih in težavah« -* Pa vse to vclikansko izpremembo na bolje ft provzroiil malopomalem pouk. StarŠi so učift otrake, starejši Ijudje mlajše. Vcndar je Sto jako počasi. Sedaj pa, ko imamo šole, gtL vse lažje in hitreje Samo (o je treba pamnjtL| da pametna in ufena glava še ni vse, snip^B še več je vredno dobro in pošteno srce. ^l * Čestfti gospod Doropoljski! Lepo Vas pozdravljam in Vam naznanjam, da je zapadel velik sneg, da nismo mogli ne v Šolo nt v cerkev. Hodlrn v 111. razred tis Hajdini, kjer se učimo pisanja, risanja, ra-čunanja in petjji. Najrajša imam očeia in mater. Kadar bom velika, bom se 5la učit za Slviljo. Z Bogom, gospod Doropoljski! Odgovor: Draga Otilijat Glej! Vfsok sneg je zapadel, ko si m\ pisala svojc pismlce, a seda), ko bereS rno) odgovor, kje je, kam je izginil? Ni ga veS, arapak je vse lepo v zelenju in c\retu, in namesto mrzlega severa je zaviadalo prijazno solnfece, ki Te greje tako toplo in prijetno. — Glej, tako mine vse na svctu. Ce boS kdaj žalostna, spomni se tega mojega pisma. Kakor je izginil debeli sneg in je prišla pri-jazna poralad in za njo toplo poletjc, tako preide iudi Tvoja 2alost, in tudi Tebi zasijc prijazno pomiadno solnce. Mnogo odgovorov smo morali žaradi tesnega prostora izpustiti tudi danes. Prosimo potrpljenja. Vse pride polagoma na vrslo.