p GLASOVA anorama KRANJ, 16. FEBRUARJA 1963 Oz pol me-sfca v sleni Trije mladi nemški alpinisti Peter Siegert, Rai-ner Kausehke in Gerd Uner so eredi letošnje hude zime preplezali 550 metrov visoko severno steno Lavareda, največji planinski zob v Dolomitih. Ta edinstven uspeh v £°odovini alpinizma je bilo mogoče narediti z najmodernejšimi tehničnimi sredstvi in z redno prehrano iz podnožja, česar klasični alpinizem ne pozna. Trije nadarjeni fciitje so bili v steni, v le J u in snegu kr.r 17 dni in 16 noči. Pri štiridesetih stopinjah mraza je bil bivak v ravni steni, kljub topli hrani, ki so jo ple-zavci dobivali po vrveh iz podnožja, pravi pekel. Brez tople hrane, ki so jo možje v steni dobivali v posodah, ki so zadržale toploto, najbrž ne bi zdržali. Dan, preden so trije planinci steno preplezali, so svojemu oskrbovancu v vznožju sporočili: -Hrana zadostuje. — Mi ne zmrzujemo več. — Imamo samo še bolečine.« I Vroča kri v San Reinu ŠTEVILKA 7 i< še preden so se v britanskem tisku polegli prepiri o neuspehu Britanije v Bruslju so na časopisnih straneh sprožili novo razpravo o tem, ali naj zgradijo novo britansko prestolnico. Predlog angleškega časopisa »The Economista« bi bil Verjetno sprejet kot šala, če ne bi izšel v uglednem in resnem časopisu. Pisec predlaga, da bi severno od Londona pgradili novo mesto, ki bi postalo britansko glavno mesto. V novo mesto, 280 km severno od Londona, bi preselili dvor, parlament in vlado. Novo g'avno mesto Razlogi so dvojni: London se neprestano širi, kar povzroča prometne težave in prenaseljenost. Zdaj ima London že preko 12 milijonov prebivaveev. Nasprotno pa severna mesta nazadujejo. Mesto Elisabeth" bi zgradili po najmodernejših arhitektonskih načelih. Mesto bi v začetku imelo 350.000 prebivaveev, vendar bi se naglo povečalo, ko bi se v njega vselila industrija in uradi. Severni del britanskega otoka, ki je sedaj v gospodarski krizi, bi oživel. S tem bi rešili tudi problem 600.000 nezaposlenih, ki bi jih zaposlili pri graditvi. Letošnji festival zabavne glasbe v San Remu je imel poleg popevk tudi druge privlačne točke. Najprej je policija morala razgnati novinarje, ko |e Claudio Villa dobil živčni zlom. Iz garderobe so razen zdravnika in pevcev odstranili vse. Do živčnega ' zloma je prišlo, ker pevcu, ki se vsako leto tolaži z nagrado niso dovolili vokalne spremljave. Po dveh urah razgovorov in zdravniškemu posegu so končno pevcu dovolili, da ga spremlja vokalni kvartet za zavesami. Ker je veliko vrhunskih pevcev ostalo doma, je letošnji San Remo minil trez slavnih imen. Trikratni zmagovavec Dome-nico Modugno ni maral tvegati. Mina, ki se pripravlja za porod, je uradno sporočila: ►►Ne, nikoli več me ne bodo videli v San Remu. Pred dvema letoma sem veliko pričakovala od San Rema, toda doživela sem neuspeh. . Se vedno moram jek-ti, ko se spomnim te krivice.« Milva ki jo vidite na sliki, je ob letošnjem festivalu dejala: »Zdaj ali pa nikoli«. Kot vemo. se ji ta njena želja ni uresničila. SUKANJA Z LJIDMI - SRICANJA Z LJUDMI - Sit( A\ A ZIIIWk\ Mladi jeseniški hokejist Bine Felc je poseben p^jem /a naš hokej. Nekateri mu pravijo, da je bela vrana med črnimi. Njegov način igre izstopa. Po ledu drsa, kakor da bi imel krila, in ni je prepreke, ki je ne A znal premostiti. Z svojimi nasprotniki zbija šale. Ob n e-govih ukanah izpadejo povprečni igravci smešni in nespretni. Felc je v naš hokej vnesel mnogo prvin živahno* sti, postal je mojster, ki s svojim znanjem navduš- e številne pristaše hokejske igre. Neki navijač je dejal, ua igra Felc hokej s takšno duhovitostjo kot Šekularac nogomet v najboljših letih. # Kaj pomeni za vas hokej? — Hokej mi pomeni veliko več kot kakršnokoli drugo razvedrilo. Mojster na ledu # Ljudje govorijo različne stvari. Med drugi m tudi, da so vas snubili v tujini? — Takšne govorice so popolnoma iz trte izvite. Nisem dobil nobenih ponudb iz tujine. 0 Kateri zadetek vam je v letošnjem prvenstvu ostal najbolj v spominu? — V letošnjem prvenstvu mi ni ostal noben zadetek v lepem spominu, ki bi pomenil nekaj izrednega. S preveč slabimi nasprotniki igramo, da bi me lahko kakšen zadetek razveselil. # Kateri nasprotni igravec vas je najbolj uspešno zadrževal pri napadanju? — Najbrž se z uspešno igro ne more pohvaliti prav noben nasprotni igravec. Lažje bi seveda izbiral, če bi me vprašali, kateri nasprotni igravec me je s palico najbolj uspešno tolkel po nogah., Večina naših moštev, ki igrajo v zveznem razredu, igra »grd hokej«. % Kdo je kriv, da se pri nas igra surovo? — Predvsem sodniki. Pa tudi večina moštev meni, da ie hokej mogoče iirrati z močio in ne z znanjem. GLOBUS Nezadostna ocena £ Po vrnitvi iz Pariza so ne.nski novinarji spraševali starega kanclerja Adenauerja vse mogoče stvari. Neki novinar je vprašal: »Ali ste generalu de Gaullu povedali, da nemško ljudstvo želi pristop Velike Britanije k Skupnemu evropskemu trgu*. Kanclerja je to vprašanje zmedlo in je jezen čez nekaj časa odgovoril: »Če bi v kakšni diplomatski šoli postavili takšno vprašanje, bi za takšno neumnost dobili gladko nezadostno oceno.« Politična stava © Britanski fcldmaršal Bernard Monigomerv je dobil stavo s predsednikom Hondurasa Ranion Villeda Morali sem. Za sto ameriških dolarjev sta se namreč stavila i usodi kubanskega predsednika vlade Fidela Castra. Mo* rales je trdil, da bo do 1. januarja 1963 kubanski ministrski Moderna četrt v iraškem glavnem mestu Bagdadu, kjer je bila prejšnji teden strmoglav- predsednik strmoglavljen. Montgomery pa je trdil nasproti Ijena Kasemova vlada. Bagdad je v novejšo iraško zgodovino vstopil kot mesto na- no. Pod enakimi pogoji je sedaj honduraški predsednik prednih teženj, ki je leta 1958 strmoglavilo monarhijo predlagal novo .stavo podaljšano do 1. januarja 1964. Nadaljevanje iraške revolucije GEN JE RAL TE V Letala so se dvignila in odvrgla bombe — Čez dve uri so po radiu sporočili, da je stari režim strmoglavljen — Državni uradniki so po dveh dneh počitka odšli zopet na delo — Vojska nadaljuje z revolucijo Državni udar v Iraku, ki so ga prejšnji petek izvedli v Bagdadu z veliko naglico, je v zadnjem tednu dobil podrobnejšo razlago. Staro pravilo, da je na Bližnjem vzhodu sprememba oblasti stvar vojske, tudi to pot ni bilo ©vrženo. Naprednejši in nezadovoljni oficirji iraške vojske, ki so bili ogorčeni zaradi Kasemove samovolje, so spretno izkoristili priložnost In po neuspelih atentatih na generala Kasema slednjič iztrgali oblast iz njegovih rok. Ni prvič v zgodovini, da je revolucija požrla svojega lastnega otroka. Zdaj je ozadje državnega udara v Iraku ie v takšni meri razčiščeno, da lahko naredimo objektiv-nojše povzetke. Nosivci dr-ravnega udara so bili povečani vojaki, ki jih je Kase-mov režim preganjal, ker se i nJim niso strinjali. Bili so l>a ti ljudje med prvimi bojevniki iraške revolucije, ki je leta 1958 zrušila oblast Nuri Saida. Njih so v odlo-cUnem napadu podprli tudi tiekateri sindikati, študentje in predvsem vojska. Od monarhije do republike V moderno zgodovino je Irak prišel pozno in na zadnja vrata. Ko so ga Angleži v prvi svetovni vojni odtrgali Turkom, je bil za britansko industrijo to dober grabež zaradi bogatih nahajal :še nafte. Leta 1932 je dobil Irak samostojnost s sprejetjem v Društvo narodov. Dinastija kraljev Faisel je vladala v deželi s korupcijo in političnim zatiranjem. Leta 1958 je nezadovoljstvo doseglo višek in skupmi svobodnih oficirjev pod vodstvom generala Kasema je uspelo strmoglaviti monarhijo in zasovraženo vlado Nuri Saida. General Kasom je dobil položaj predsednika vlade in razglasil politiko prijateljstva do arabskih držav in nevezanosti v širšem, svetovnem obsegu. Prva leta je to politiko dosledno izvajal z naslonitvijo na ZAR in z izstopom iz bagdadskega obrambnega pakta. Kmalu pa je Krsem kurz svoie politiko do arabskega sveta spremenil. Najbolj do izraza so prišli njegovi politični odkloni na primeru Kuvajta in Sirije. Nemalo nezadovoljstvo je Kasem povzročil med arabskimi državami, ko je sprožil svojo zahtevo o pripojitvi Kuvajta k Iraku. Štrene političnih interesov so se začele mešati tudi v zvezi s Sirijo. Se preden je prišlo do odcepitve Sirije, je Kasem na nekem vojaškem zborovanju govoril: >-> Diktatorske oblike oblasti so v Siriji dosegle svoj višek. Mi ne bomo stali z rokami v žepu, ko vidimo, kako zatirajo .naše brate v Siriji. Do popolne uskladitve 6tališč med Sirijo in Irakom bo prišlo šele takrat, ko bo Sirija dobila popolno samostojnost in neodvisnost.« Hiša se je vnela pri tleh Pri izpeljavi svojih političnih stališč Kasem ni prizanašal svojim nasprotnikom. Nasprotnike je preganjal brez usmiljcnia. Veliki .-turih sodelavcev mu je za- radi njegovih samovoljnih prijemov in diktatorskih teženj obrnilo hrbet. Na Kasema so v tem času poskušali več atentatov, vendar je takrat, ko je bil že zapisan smrti, preživel hude telesne poškodbe. Nad nasprotniki, ki so bili vmešani v atentate, se je surovo maščeval. Kasem je moral zatirati tudi dva odkrita upora. Najprej So se proti njemu dvignili uporniki v Mosulu na severu Iraka, od leta 1960 pa je moral voditi odprto fronto proti kurdskim plemenom. Kasemova vlada je ostala tudi na notranjem torišču samo pri obljubah. Osnovne težnje revolucije iz leta 1958 so bile zanemarjene. Ne samo vojaki, temveč tudi mnogi ljudje so bili razočarani. Nova doba Po uspelem udaru je oblast v rokah ljudi, ki jih je Kasem preganjal. Iz zaporov so izpustili številne politične zapornike, pa tudi begunci, ki so se zatekli v sesednje države, 6e vračajo. Irak stopa v teh dneh v novo obdobje svoje zgodovine. Sporne točke, ki so zastrupljale odnose te dežele s svojimi sosedi, so v kratkem času odstranili in dežela bo ubrala tudi povsem drugačno pot v svoji notranji politiki. Rekli so... »Vojni je edina alternativa sodelovanje.* Džavaharlal Nehru, predsednik indijske vlade »Blazen je tisti, ki klepeta o vojni in r.e ve. o čem govori.* Nikita Hruščev, sovjetski premier »Če nekdo pove resnico, se začudi ves svet.* Ch.ii les de Gaullc, francoski predsednik »Politika je podobna šahu. Prva poteza navadno odloča o zadnji.* , Amintore Fanfani, italijanski premier »Če želim nadaljevati studije na »beli univerzi*, delam to bolj za Ameriko kot zase.* James Meredith. črnce na univerzi v Mississipiju »Nisem cvet, ki se je slučajno razcvetel v komunističnem cvctličnjaku. Sem samo normalni pripadnik mlade generacije v Rusiji, ki misli enako kot jaz.« Jevgenij Jevtušcnko, sov.jet.sik pesnik »Edino vmešavanje države v zasebne zadeve, ki. je Francozom všeč, je izplačevanje pokojnine.* Andre Malrau.v. francoski akademik »Ni bog tisto, kar me /.inima, temveč ljudje.j Luis Bunuel, španski filmski režiser »Edino uspešno sredstvo, ki so ga doslej našli, da bi človek dolgo živjl, je staranje.' Otto Tresler avstrijski igravec Vtisi z ulic svetovnega velemesta Veliki Pariz PIŠE: FRANCE ŽVAN V podzemlju Spodaj je silno vrvenje. Reke ljudi lije jo neprestano po stopnicah noter in ven. Hodniki so izkopani tako, da se tudi tam, kjer se križa po šest prog, izogibajo drug drugemu V različnih višinah in po dolgih ovinkih. Metro obratuje skoraj do sekunde točno. Vozovi so stari in bd jih pri nas gotovo uvrstili med do-siužene ali pa bi vsaj na njihov račun beležili »večje ali manjše zamude. Posamezna vozovnica stane dobrega pol franka in le pičlih štirideset ^centov, če jih kupiš deset naenkrat. Ko ti bilje-Jterka preščipne vozni listek in stopiš mimo nje, 'Jte nihče več ničesar ne vpraša in lahko se voziš, jdokler te je volja. V vsakem vlaku so vozovi prvega in drugega razreda. Razlikujejo se po ^barvi in udobju. Kljub temu da na vlaku ni nobene kontrole, ni "videti, da bi potniki drugega, j Vstopali v vozove prvega razreda. Biljeterji in Uje posebno biljeterke so v različnih delovnih ihaljah. Le nekateri imajo uniforme. Na vidnem ppiestu pa ima vsakdo pripeto svojo službeno •številko, kar najbrž po svoje prispeva k disci-Hplini, vestnemu opravljanju službe in vljud-'memu ravnanju. i V Parizu se je moč učiti obzirnosti in vljudnosti. Ni mogoče videti primera — ne v metroju ne drugod — da bi moški takoj ne vstal s sedeža, če vstopi ženska in da bi mlajši pri [priči ne odstopih svojega sedeža starejšim. Vsi kažejo vsestransko razumevanje za majhne totroke in mnogo potrpljenja z vsemi otroki. Otroci pa povsod izkazujejo dolžno spoštovanje odraslim. Na precej prometni postaji metroja sem doživel živahno, a ne žaljivo razpravo, ki se je vnela, ker je nekdo v naglici carinil sedem Sili osem let starega otroka, obloženega s šolsko ^torbico in mrežo zelenjave. Kljub temu da se z metroja vsakomur mudi in se ne zamudi bihče niti minute več, kakor je nujno potrebno, se je ob tem dogodku zbrala gruča ljudi in vsem se je zdelo potrebno povedati neolikancu svoj nazor o vljudnosti in spoštovanju otroških pravic. V obleko se ne moreš skriti Ko se prepričaš, da več milijonov Parižanov ni oblečenih nič bolje, kot si sam (videl si jih v metroju, v predmestjih in delavskih četrtih), te tudi eleganca z Elizejskih poljan, Latinske četrti in ulic za Seino ne moti več. Zato sem se, ko sem bil spet zunaj, postavil, isto k zidu na pločniku ob Hotel-de Ville (pariška mestna hiša) in opazoval vrvež. Onkraj ceste je Bazar. To je ena največjih pariških veleblagovnic, kjer je mogoče kupiti skoraj vse, (ikar sodi v do jem človeških potreb (seveda je ; treba imeti denar — precej denarja). V vele-. blagovnicah so cene nekoliko višje kakor na Montmartru in mnogo nižje kot v elitnih trgovinah, kjer kupujejo ljudje, ki se glede svoje 'garderobe posvetujejo s posebnimi strokov-' lijaki. j Po ulici med pločnikom in Bazarjem je silen j promet. Štirje semaforji odrejajo pravice pešcev j in voznikov. Avtomobili se gnetejo tako tesno jdrug za drugim, da med njimi skoraj- ni praznega prostora. Semaforjem pomagajo številni (policisti. Vsi skupaj so komaj kos reki prometa. Dve dami s pričeskami \ Pred Hotel-De Ville se je ustavila črna limu- |Eina — eden pariških luksuznih taksijev. Izstopili sta dve dami. Vse na njiju je bilo urejeno, jivse je razodevalo najfinejši okus in visoko Stopnjo v družbeni hierarhiji. Z njunin oblači- Liom se najbrž sistematično ukvarja poseben modni kreator in najbrž sta bili izmed tistih, ikd že zjutraj vesta, kakšen »krik« pričeske bo zvečer na sprejemu najbolj cenjen. Po natančnem ogledu se da ugotoviti, da taka dama opravi devet lepotilnih postopkov, preden lahko natakne prvi kos »opreme« — saj kar ima na sebi res ni obleka. Skratka na njiju je bilo kaj gledati in, kaj videti. Ob vhodu ju je vratar sprejel s posebno (pozornostjo in ju oddal posebni dami, ki ju je vodila dalje. Jaz pa sem se smukal in se zazrl med avtomobile. Na ulici sem zagledal premoženje. Sredi največje avtomobilske gneče, kamor bi se ne upal za nič na svet.u, je pariški brezdomec vlekel skrajno brezbrižno svoj voziček. Razmajana kolesa so pisala po''cesti osmice, ogrodje in platno pa sta kazala očitne znake razpadanja. Na vozu je bilo nekaj kartonskih škatel, sveženj cunj, stara nočna omarica, nekaj jutasti blazini podobnega in prav na vrhu bicikel nedoločljive barve s potrganimi zavorami, pedali brez gum na stopalih in skriv-Ijenim krmilom. Vse to je vlekel človek petdesetih let, čokate postave, z bledim obrazom in nekaj dni staro brado, v oguljenem in na levem komolcu raztrganem površniku. Najbrž mu je postalo premrzlo pod enim izmed številnih pariških mostov in se je sejil v zavetnejše stanovanje. Ni se menil za avtomobilske blatnike, ki so ga dregali v noge. On, svoboden državljan, svobodne dežele — ima vendar svoje pravice na cesti! Tudi psi utegnejo biti.nevzgojeni »t ekega dne me je prijelo, da bi hodil po Panj rizu brez cilja. Pohajkoval sem sem in tja. Ko sem prekrižaril dve ulici, sem izgubil smer in odtlej sem taval na slepo. Z mano je bila prijetna zavest, da se bo takrat, ko si bom zaželel v svoj štirinajsti okraj, že našel nekje v bližini vhod v podzemno železnico kjer se bom spet orientiral. Pred mrakom sem zašel v ulico s trgovinami pasje opreme. Strmel sem nad tem, kar je v teh trgovinah mogoče kupiti. Vse polno različnih vrst pasje hrane, tisoče oblik, materialov in izdelav ovratnikov, vrvic, bičev, nagobčnikov in ostalega pasjega pribora, pa raznovrstni predmeti za vzdrževanje pasje higiene (glavniki, ščetke, strojčki za striženje, najrazličnejše vrste mila in praškov), pa pasja obleka v najrazličnejših tkaninah,, barvah in izdelavah tja do pasjih krst (spet od luksuznih do navadnih). Iz trgovine je prišla elegantna dama s pre-finjeno negovanim obrazom in do skrajnosti izbrano obleko ter buldogom na vrvici. Tudi pes je bil negovan kot dama in izbrano oblečen. Peljala ga je na vrvici. Bil je pameten in vzgojen pes. Zato je stopal pol koraka za njo, kakor zahteva pasji bonton. Silno grdo je gledal, a na dami je bilo videti, da bi nam bila rada rekla: »Glejte, kako je srčkan!« Z nasprotne strani je prihajala enako skrbno urejena dama, z nič manj skrbno urejenim in oblečenim jazbečarjem. Nekaj metrov, preden sta se imeli srečati, so jazbečarja popadii čudni popadki in videti je bilo nenavadne muhe. Na mah je obstal in ni maral dalje, čeprav ga je dama opomnila na pasjo oliko in pasje dolžnosti. Skrčil je zadnje noge in stal kot vkopan. Po »dopovedovanju« in opominjanju na pasje dolžnosti je postala energična. Najprej je obzirno potegnila za vrvico. Jazbečar se pa tudi za to ni zmenil. Zato je uporabila svojo moč in jazbečar se je zadrsel z zadkom po cesti. Ni kazalo, da ga bodo muhe kaj kmalu popustile. Nervozna dama, napeta vrvica in po z^dku se drsajoči jazbečar so srečali dostojanstvenega buldoga, ki je kazal visoko stopnjo vzgojenosti. Ob srečanju je doživela jazbečarjeva lastnica iz oči in obraza buldogove lastnice ošabni pogled in izraz, ki sta razodevala približno tole: »Kako nevzgojene pse imajo nekateri ljudje. In kako nečloveško postopajo z njimi. Res ni prav, da se smejo takele stvari dogajati na uli- Mojo pozornost pa je tisti hip pritegnilo nekaj drugega. Neka starejša žena se je umaknila vzgojenemu in nevzgojenemu psu prav na rob pločnika. Pri tem ji je padla iz rok precej velika vrečka in po pločniku so se zavalili briketi (stisnjeni premog). In jaz sem tisti večer še dolgo premišljeval, kako bi bilo mogoče uskladiti dragoceno pasjo obleko in pet kilogramov briketpv, ki so se skotalili po pločniku. V brezovem gozdu sredi Pariza Včetrti največjih pariških trgovskih hiš je silno živahno. Pa saj je v Parizu živahno povsod. Grand Magazin je ena največjih veleblagovnic mesta. V začetku decembra je bila že praznično dekorirana. Šestnadstropno vogalno stavbo, katere kraka merita vsaj po stopetdeset metrov, so skrili za tako temeljito ponarejene breze, da še nekaj časa ko si stal pod njimi nisi mogel ugotoviti, da so skaširane. Ko sem se bližal po ulici, sem nekaj časa mislil, da se bližam pravemu brezovemu gozdu. V krošnjah je gorelo nekaj tisoč raznobarvnih žarnic. Zame - navajenega naših dokaj skromnih reklam - je predstavljala ta dekoracija tolikšno pašo, da sem obstal in se zagledal v brezovo idilo. Od nekod, kakor iz gozda, so udarjale melodije. Zazdelo se mi je, da gledam sovjetski film, v katerem se pogosto slišijo poskočni zvoki iz čudovitih brezovih gajev. Gnalo me je za zveki in kmalu sem odkril, od kod prihajajo. Na pločniku ob glavnem vhodu v veleblagovnico je sedel na majavem stolčku fant dobrih dvajsetih let in ubiral tipke na harmoniki. Ob stolček je bila prislonjena bela palica (znak slepih, ot» nogah na tleh pa je imel škatlo, v katero je zbiral miloščino. Hitro sem preštel drobiž v škatli. Okrog dva -in pol franka je nabral in prav tedaj mu je nekdo vrgel cel frank. Ura je bila poldne. Ob enaki sreči bo imel zvečer sedem frankov. Kilo mesa! V idiličnem brezovem gozdu pred Grand — Magazinom sredi Pariza! Tržišče ljubezni Ljubezen prodajajo v raznih delih Pariza. Oblike kupčije in cene so različne od četrti do četrti. Tudi na tržišču ljubezni veljajo zakoni razredne družbe. Najbogatejši imajo svoj trg na Elizejskih poljanah in v okolici. Tam se zbira vrhnjih nekaj tisočev in tisti najbogatejši iz raznih delov sveta, ki obvezno pridejo vsaj enkrat v življenju v to najbolj razvpito mesto greha. Na Pigalu in trgu Clishv se prodaja ljubezen vsem slojem. Sem zahajajo vojaki, študentje, trgovski potniki, turisti . .. Vzdolž glavne ulice se vrstijo kabareti in z vsiljivimi neonskimi napisi vabijo v svoje hrame. Vsaka druga hiša ponuja strip-teas napitek. Na pročeljih so reklamne plošče z barvnimi diapozitivi, ki so ponoči osvetljeni, da si potrošnik lahko ogleda, kaj- bo v hiši videl. Vratarji ponujajo vstopnice kar na ulici in grede hvalijo svoj program. V tej ulici je tudi Folies Eergere. Program je dognan in izdelan do vseh potankosti. Najcenejša vstopnica za stojišče pa stane 12 novih frankov (skoraj 2000 dinarjev). Moulin Rouge je v tem času zaprt. PreurcJa;o ga. Pomočnik srca v žepu »Srčni regulatorji« rešujejo mnogim ljudem življenje Veliko ljudi ima težave s srcem in so v večni nevarnosti, da jim ob prevelikem naporu preneha biti. Doktor VValton Lilehei iz Združenih držav Amerike se zelo uspešno ukvarja s tako imenovanimi »srčnimi regulatorji«, ki uravnavajo utrip srca in ga v določenih trenutkih spodbudijo k pravilnejšemu in močnejšemu utripanju. S pomočjo strokovnjaka elek-tro inženirja je izdelal re- gulator s tranzistorji. Ta aparat črpa energijo iz navadnih žepnih baterij in ni težji od pol kilograma. Zaradi majhnih dimenzij ga bolniki lahko nosijo v žepu in danes ima take regulatorje s seboj že veliko ljudi, ki bi jim bilo življenje brez njih že zdavnaj zaključeno. Že prej so se začeli tudi drugi ukvarjati s temi napravami, vendar pa bolnik zaradi visoke napetosti (okoli 60 voltov) ni mogel dolgo časa vzdržati. Tako je na primer Paul M. Zoll iz bolnišnice Beth Israel v Bostonu izdelal aparat za spodbujanje srca iz mirujočega stanja. To je dosegel tako, da je električni tok usmeril skozi kožo na srce. Takega načina spodbujanja srca so se od tedaj naprej posluževali že pri mnogih bolnikih. V Mesečevi notranjosti Še vse do nedavnega so znanstveniki zbirali podatke o fizikalnih pogojih na Zemljinem naravnem satelitu z opazovanjem svetlobe, ki jo odbija. Na tak način pa so lahko dobili le podatke o značilnostih površine, pa še to le vizuelne. V globini tisoč stopinj Pri svojih opazovanjih z radijskimi valovi so opazili, da 6e je temperatura v globini dvajsetih metrov pod površino povečala za celih trideset stopinj. Tako je mogoče sklepati, da temperatura z vsakim metrom globine pora- ste za stopinjo in pol. Znanstveniki zato menijo, da je koncentracija radioaktivnih elementov 5—6-krat večja od koncentracije na Zemlji. Ce so ti elementi v glavnem tako kot na Zemlji koncentrirani tudi na Mesecu v globini 60 kilometrov, mora tam dosegati temperatura 1000 stopinj C. Po vsem tem so postale mnoge dosedanje teorije o nastanku Meseca manj verjetne in jih bodo morali na novo preveriti in dopolniti. ki jim je srce zaradi različnih vzrokov nenadoma prenehalo biti. V mnogih primerih je bil ta način zelo uspešen. Da bi se izognil preveliki napetosti, je doktor Lilehei poizkušal, da bi pritrdil elektrodo neposredno na srce. S tem je dosegel uspešnejše spodbujanje srca z napetostjo od 1,5 do 2,5 voltov, približno toliko, kolikor ima žepna baterija. Ta napetost je tako šibka, da jo bolnik niti ne čuti. Med operacijo je dr. Lilehei uporabljal srčni regulator predvsem zato, da srce zaradi raznih nevarnosti ne bi »obmolknilo«. Po operaciji je žico brez težav lahko izvlekel. Na univerzi »Johns Hop-kins« so preizkušali aparat za obujanje mrtvega srca, ki spodbudi srčni utrip, s pomočjo pritiska z roko na prsni koš. Ko so utripi dovolj močni, se aparat avtomatično sinhronizira z njihovim ritmom. Pri tem pospešuje delovanje srca in mu s tem omogoča, da z vsakim utripom načrpa več krvi. Na tak način se povečuje cirkulacija v tistih trenutkih, v katerih določen krvi pretok pomeni vprašanje življenja ali smrti. Proučevanje infra rdečih žarkov Ze v tridesetih letih na-Sega stoletja so začeli astronomi proučevati infrardeče žarčenje Meseca. Pri tem so priišli do zanimivih podatkov predvsem o temperaturi, ki se giblje v veliko širših mejah kot na Zemlji. Na površini Meseca so zasledili temperaturne razlike od plus 120 stopinj C do minus 150 stopinj. V zadnjih desetih letih si astronomi prizadevajo, da bi prišli do novih podatkov s pomočjo radijskih valov, predvsem pa bi radi prodrli globlje pod površino. Prvi tak pomemben rezultat je bilo dognanje, da je površina Meseca vse do globine enega in pol metra iz iste skupine materialov, vendar pa še niso ugotovili, iz česa naj bi bila ta plast in ali je prah ali trdni material. Pomoč elektronskih naprav Elektronski stroji so omogočili astronomom zelo točne izračune, ki dovoljujejo največ 1 do 2 odstotka napak. Ugotovili so ne samo trdnost lupine, temveč tudi njen kemični sestav in celo svojstva notranjih plasti. Vse do sedaj znane podatke in domneve so prepustili elektronskim strojem, ki so izračunali doslej neznane podatke. Najvažnejša ugotovitev je, da površino Meseca prekrivajo lavi podobni trdni materiali, ki imajo visoko toplotno prevodnost po kemičnih lastnostih pa se od nje razlikujejo. Ker so znanstveniki poznali toplotno prevodnost in trdnost tega materiala, so začeli vzporejati te podatke z že znanimi materiali na Zemlji. Znanstveniki v Sovjetski zve- f zd so potrebovali leto dni, da Prvi sprejemnik v Goonhillv Downsu v Veliki Britaniji, preko katerega so sprejeli tele-so ugotovili vsaj približno so- vizijsko sliko ameriških televizijskih družb za britanske televizijske gledavce. Sliko je rodnost z granitom. nosredoval Drvi ameriški televizijski satelit Telstar v juliju mesecu lani Medicinska sestra priključuje napravo za reguliranje "sto ca. V primeru, če srce neha delati, ga naprava takoj zopet prisili, da začne delati Zanimivosti Tranzistor kot škatlica za vžigalice Tako majhen tranzistor^ skj sprejemnik sta izdjg lala mehanik A. Cejkanov^ in učiteljica Ana Raskina Iz Moskve. Sprejema na valovih od 250 do 1200 metrov. Tranzistor, ki g?, imenujejo >*Maljuta-«, tehta 70 gramov. Žepni radar za slepe Neka angleška tovarna serijsko izdeluje žepne radarje za slepe. S pomočjo zvočnih signalov, ki jih slepi sprejemajo s slušalkami, lahko ocenijo razdaljo, ki jih loči od ovire na njihovi poti. Napravo so preizkusili v mnogih šelah za slepe in dokazali, da je zelo dobra. Proizvajavci trdijo, da bi prodajno ceno lahko precej znižali, če bi bilo ve5 kupcev. Sedaj velja okc-H 210.C00 dinarjev. Glasovni odtisi Neki ameriški znanstvenik je posnel na magnetofonski trak glasove 15 mošk'h in 10 žena, nato pa napravil odtise teh glasov na kartonu. Sam je skonstruiral napravo, ki energijo glasu oziroma izgovorjenih besed spremeni v diagrame, ki jih lažje razločimo kot same glasove. Toskusi so dokazali 97-odstotno zanesljivost. Konstruktor trdi, da bi bilo to metodo mogoče uspešno uporabiti pri odkrivanju 'zločincev. Pri razpoznavanju glasov na sodišču bi s pomočjo dia-< gramov uspešneje ugoto* vili podobnosti kot pa S poslušanjem. / Jeseniški hokejisti so letos zopet osvojili, že sedmič zapovrstjo, državno hokejsko prvenstvo. Neporaženi so ostali v prvenstvenih tekmah. 6e več. Vsaj za razred boljši so po prikazani igri od vseh drugih moštev v zveznem razredu x Sedmi lovor Jeseniški hokejisti so dosegli še en uspeh Primerjanje mestnih značilnosti bi na Jesenicah privedlo do dveh pristnih zapažanj: skoraj vsak meščan je t družinskimi ali službenimi vezmi povezan z Železarno In skoraj vsak meščan, če odštejemo nekaj ljudi, ki jim je hokej španska vas, je na ledenem igrišču pod Mežak-Ijo našel svoj drugi dom. Železarna za Jeseničane pomeni kruh, hokej pod Mežakljo pa razvedrilo. Ko je baron Žiga Zois postavil v jeseniški dolini prve plavže in naselja s fužinarji, pod Mežakljo še ni bilo železnih cevi, ki bi delale led na hokejskem igrišču. Hokej je v mestno kroniko prišel mnogo, pozneje kot plavži in visoke peči. Zdaj sta obe postavki: hokej in železo skoraj enako pomembni za Jesenice in svet. Mnogi ljudje po svetu so Jesenice spoznali prej po hokejskih palicah kot po železnih tračnicah in žlindri. Jeseniški hokejisti, ki so letos sedmič zapovrstjo osvojili državno prvenstvo v hokeju, pa so ime malega industrijskega mesteca na Gorenjskem napravili znano v hokejskem svetu doma in v tujini. Mnoga večja mesta, z več denarja in boljšimi pogoji, se ne morejo enakopravno kosati z jeseniškimi hokejisti na ledeni plošči. Ledeni možje pod Mežakljo Jeseniški hokejisti svojih športnih uspehov niso dosegli brez podpore jeseniškega občinstva. V najhujši zimi so stali vneti navijači ob ledeni plošči in spremljali igro jeseniških fantov, ki je iz leta v leto postajala vedno boljša. S trobentami, zvonci in piščalka- mi so dajali duška svojemu veselju. Zadnja leta pa se je jeseniško občinstvo nekoliko razvadilo in ni več z malim zadovoljno. Slabi nasprotniki postajajo občinstvu nezanimivi in nad igro često godrnjajo. Kljub razvajenosti pa še vedno množično spremljajo 6voje hokejiste na vroča igrišča. Na tekmo z Olimpijo v Ljubljano je z Jesenic odpotovalo 6 avtobusov navijačev, prav toliko pa jih je odpotovalo z vlaki in svojimi prevoznimi sredstvi. V zametih na državni meji Ietošnje državno prvenstvo je bilo za Jesenice izredno-utrudljivo. Dvakrat so morali potovati v Beograd, čeprav bi lahko odigrali vse tekme z enim obiskom. Ta dvojna pot je tudi dvakratno povečala stroške. Zaradi hude zime in zamud na železnici so fantje včasih kar iz vlaka odhajali na igrišče, ker niso imeli časa, da bi se odpočili. Najbolj v škripcih so bili pred predzadnjo tekmo s Partizanom na Jesenicah. Iz Bukarešte, kjer je naša državna reprezentanca igrala meddržavno tekmo, so se odpeljali v običajnih vagonih. Vožnja iz Bukarešte je trajala 33 ur. Vse bi nekako še vzdržali, če bi jim Rumuni preskrbeli spalne vagone. Toda k temu je prišla še dodatna smola. Vlak se je na ju-goslovansko-rumunski meji ustavil v zametih. Tako so nekaj ur preživeli na odprti progi. Sele ko je prišla pluž-na lokomotiva iz; Zrenjanina, so z veliko zamudo nadaljevali pot naprej. Izgubili so najboljšo zvezo in tako so morali z vlaka naravnost na igrišče pod Mežakljo, kjer so odigrali predzadnjo tekmo prvenstva z beograjskim Partizanom. Jeseniški hokejisti tožijo, da je igranje z našimi moštvi vse prej kot športni užitek. Nikjer v tujini namreč ne naletijo na tako ostre in surove nasprotnike kot doma. Zgodi se, da si v prvenstvenih tekmah polomi zobe nekaj igravcev. Pogoste so tudi ^druge poškodbe, da o udarcih sploh ne govorimo. Pretežni del krivde nosijo za iiec to sodniki, ki ne znajo zatre ti grobe igre. j Veselica v Subotici 1 *iubotiški hokejisti so / , ^ letošnjem prvenstvu \ plačali z Jeseničani na j ledu največji račun. Prct;^ peli so katastrofalni poraz. Tudi z ostalimi moštvi se Jeseničani igrajo kot mačka z j miško. Kljub hudemu porazu pa Subotičani niso poka* zali zob. Igrali so brez grcH i bost] in športno. Tudi sicer je bila pot v, Subotico po 6VOJ0 zanimiva. V Vinkovci h so jeseniški ho-, kejisti čakali na zvezo s Subotico nič manj kot osem ur4 Teh osem ur so se s - fija-: kerji« na sankah vozili sr Vinkovcih in si gledovali me* 6lo. ki že več let ni imelo toliko snega kot letos. Tudj veselica, ki so jim 'a. priredili v tovarni mesn hvi izdelkov v Subotici je mini a! v prijetnem vzdušju. Najprf|| so si jeseniški hokejisti ogU^j dali posamezne obrate, po-j zneje pa so jim v prostori'ni tovarne priredili še zakusko nrvpnfitvo ' volj prostora. Dem v PLA- PODAJ ROKO HUDIČU 00 *** državno prvenstvo | NiCi je zaseden, pav pa * smučarskih skokih za mla- j dovolj pr06tih w za_ dince in člane. Mladinci, sebnih sobah v RATEČAH in bodo skakali na 35-metrski: 6 postelj v gost'lni Mojmir. skakalnici v Mestecu (zače-!y GOZ D- M A RT u L J K U ie . , , j kakih 50 prostih oosielj. med- te* ob 10. uri), člani pa na tem ko imajo a^j* prosto- 65-metrski skakalnici ob Vod-1 ra tudi Erjavčeva koča na nikovi cesti (začetek ob 15.). 1 VRSlCU in koča Na gozdu. _ . T . . , , , ._' Mihov dom ie od^rt samo ob Kranj — Jutri dopoldne bo , . , . , T,. . „__, r I sobotah in 00 nedeljah. Ceste ROKO HUDIČU ob Radovljica 16. februarja francoski film UZDA OKOLI VRATU ob 20. uri 17. februarja francoski film! v TorklJi pionirsko tekmova- ^ prevozne do hotela Er.ka UZDA OKOLI VRATU ob 18. uri 17. februarja ameriški barv. CS film STRELJANJE V DODGE SITIJY ob 16. uri in DODGE SITIJY ob 16. in 20. skokih in vele- do doma v Planici in na Korensko sedlo. Žičnice in se-do PETEK februarja RTV Ljubljana 17.C0 Ruščina na TV 17.30 Angleščina na TV RTV Ljubljana 18.00 Kulturna panorama 13.30 Od telefona do telstara 19.G0 Boj za obstanek v morju lASfe T V obzornik 19.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Glasba renesanse Center — španski barv »i film PRODAJALKA VIJO- LIi; ob..16-30 in 19- uri ,M i uri ter matineja ob 10. uri smuku in veleslalomu. Storzic — sovjetski film i , - nje v tekih slalomu. _ ,1 dežnica obratujejo od Cerklje — Športno društvo j7 ure Krvavec bo jutri dopoldne Turistično društvo v KRA-priredilo smučarske tekme v . NJU bo priredilo na pu£\ni ' torek veliko »pustno parado-. SOBOTA - 46. februarja Center — italijanski barvni CS film DRAKUT MAŠČEVALEC ob 16. in 18. uri, ameriški VV film SREDI NOCl ob 20. uri, premiera francoskega filma NOC VOHUNOV ob 22. uri Storžič — španski barvni film ANGEL JE PRIŠEL ob 16., 18. in 20. uri, ameriški barv. CS film STRELJANJE V DODGE CITY ob 22. uri BLODNICA ob 16., 18. in 20. uri Svoboda — am.riški barvni VV film IMITACIJA ŽIVLJENJA ob 19. uri Jesenice »RADIO« 16. do 18. februarja jugoslovanski film KOZARA 19. do 20. februarja angleški CS film EKSPRES BONGO 21. do 22. februarja francoski VV film NAIVNA DEKLETA Jesenice »PLAVŽ« dopoldne 19. februarja sovjetski barv. CS film ALI JE TO LJUBEZEN ob 20. uri 20. februarja sovjetski barv. CS film ALI JE TO LJUBEZEN ob 18. in 20. uri 21. februarja ameriški barv. CS film TRAPER KELI ob 20. uri 22. februarja ameriški barv. CS film TRAPER KELI ob 20. uri Duplica 16. februarja sovjetski barv. film SLEPI MUZIKANT ob KEGLJANJE Kranj — Jutri dopoldne bo na kegljišču v Kranju povratni dvoboj ženskih keg-ljaških ekip domačega Triglava in Ljubljane. NOGOMET Vipava — Članska in mladinska enajstorica Triglava V hotelu Evropa v Kranju in v restavraciji Park bodo imeli pustovanje na pustno soboto in pustni torek. Rezervacije v hotelu Evropa so na razpolago po 300 din. Dom na JEZERSKEM bo priredi', ma-škarado na pustno soboto. Prireditev bo v domu na Jezerskem in v gostišču Grad hrib v PREDDVORU. Najboljše maske bodo nagrajene. Cena za rezervacijo je s pen-zijonom 1.500 din, medtem ko je cena dnevnega penzio- 16. do 17. februarja nemški barvni CS film MED ČASOM 1 19- ^ IN VEČNOSTJO 17. februarja sovjetski barv. 18. do 20. februarja jugo- rum SLEPI MUZIKANT ob slovanski film KOZARA 21. do 22. februarja angleški CS film EKSPRES BON- bceta jutri gostovali v Vipa- na 2.200 din. Na JEZERSKEM vi. Člani bodo v drugi tekmi J« dO sedaj še dovolj prostih .... postelj. Na KRVAVCU je v v pripravah za spomladanski -\ J , , „„.,„.__„ * * j starem domu se ncKaj pro- del prvenstva igrali s tam- 6tora na s;iupnem ležišču in go Žirovnica 16. februarja ameriški barvni w film gusar 17. februarja češki CS film Človek z dvema obrazoma 20. februarja nemški barvni cs fiim med Časom in večnostjo 15., 17. in 19. uri 20. februarja slovenski film MINUTA ZA UMOR ob 17. uri 21. februarja slovenski film MINUTA ZA UMOR ob 19. uri Dovje 16. februarja češki CS film PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju kajšnjim prvakom primorske lige. JUDO Kranj — V torek zvečer se bodo kranjski judoisti v okviru republiške lige pomerili z moštvom Ljubljane. Dvoboj bo v telovadnici gimnazije. HOKEJ Jesenice — Domači hokeji- v sobah, medtem ko je novi dom zaseden. V domu na JO-STU je 28 prostih postelj. V MOJSTRANI je v zdravilišču Triglav 60 prostih postelj, medlem ko je v zasebnih sobah 123 prostih postelj Odprt je lov na lisice. Turisti -no društvo v TRŽIČU prireja v soboto, 23. februarja, plesno zabavo v vseh prostorih tržiškega gradu. V planinskem domu pod STORŽICEM m v domu na - KOFCAH jo dovolj prostih postelj. V Tre-biji v POLJANSKI DOLINI je v domu pod Planino 20 j sti bodo danes zvečer igrali i prostih postelj v zasebnih tu-zadnjo tekmo za letošnje dr-! rističnih sobah pa 16 prostih' NEDELJA - 17. februarja 1 . _ v , I postelj. Nekaj prostih postelj ob 10. uri URA PRAVLJIC.' zavno prvenstvo. Srečal, se, ^ Jj, y v MED ČASOM IN VEČNOST- j osmi program nastopajo tudi bodo z moštvom Kranjske j GORENJI VASI nad Skofjo JO I harmonikarji Tine Rožanc gore. Loko. 6 7 DOM DRUŽINA 9 MODA 9 DOM 9 DRl)Žit\A 9 MODA 0 DOM 9 DRUŽINA 9 MODA m DOM 9 DRUŽINA 9 MODA , Modne novosti v fujioi Pomlad in obleka 1 Velike 11 mladansko-poletne modne revije v Italiji in Franciji, ki diktirajo modo, 60 že mimo Ženski svet radovedno prelistava modne revije in rad prisluhne modnim poročilom. Nekaterim v veselje, da lanskih oblek ne bo treba dosti spreminjati, drugim zopet v razočaranje •♦Moda 63« ni prinesla dosti novega. Krilo pokriva koleno, pas je poudarjen in celotno oblačilo podčrtava ženskost. Modna barva za poletje 1963 je bela. Lani tako cenjena črna je še vedno v kombinaciji z belo priljubljena, prav tako vsi rjavkasto-rumeni odtenki. Tirkizna barva je spet prišla na plan, to pot v kombinaciji s črno in zelena z belo barvo. Tkanina, potiskana z orientalni-mi vzorci — prejšnjega stoletja tako cenjena — je zopet modna. In zopet pike, videti je, da bodo tudi v letošnjem poletju uživale ugled. Kakšne so modne tkanine? Platno vedno bolj konkurira svili, lahke tkanine kot sifon, organdi, muslin in organca si delijo dominantno mesto pri večernih oblekah. Spomladanski plašč, raven ali v redingot stilu z vstavljenimi ozkimi rokavi, majhnim odmaknjenim športnim ovratnikom je vedno bolj zapostavljen, izpodriva ga kostim. Poudarjeni vertikalni šivi pri plaščih in kostimih so letos še pogostejši kot lani. Kostimi z rahlo tai-lirano kratko jopico ali padajočo daljšo se zapenjajo z enim srednje velikim gumbom ali z večjim številom manjših. Klasičen kostim ima tudi v letošnji pomladi vidno mesto v garderobi žene. Popoldanska kot večerna oblačila želijo poudariti vitki ženski pas in sploh učinkovati zelo damsko. Nam že znani hrbtni dekolte je še vedno moderen, pred tremi leti upeljani čašasti rokavi, ki so po eni sezoni izginili, se spet uveljavljajo. Diorjeva hiša ljubi tunike in tudi za spomlad in poletje jo pripravila več takih modelov, in sicer s poudarkom na hrbtu. Pričeske v letu 1963 eoaelo naravne, lasje skoraj niso Žitni kosmiči v različnih oblikah Brale smo že in slišale, kako važno je, da obalno za j trk u-jemo. Žitni kosmiči, ki vsebujejo mnoge naravne vitamine in rudninske snovi žitnega zrna, naj bodo osnova zajtrka. Okrepil in nasitil nas bo za več ur. — Kako pripravimo kosmiče, je odvisno od našega okusa ozir, okusa družine. Priporočljiv recept je: zvečer namočene kosmiče zme-iamo zjutraj z nekaj medu, smetane, orehov in sadja. Ovseni kosmiči z mlekom in sladkorjem so zlasti otrokom zelo priljubljena hrana. Moškim bo verjetno bolj teknilo, če bodo dobili kot dopolnilo ovsenim kosmičem klobaso, gnjat ali slanino. Marsikatera gospodinja bo zmajala z glavo, češ kje naj dobi denar za obilen zajtrk. Vendar je pametno pripravljati izdatnejše in obilnejše zajtrke na račun kosila in večerje. topirani in r»£vsem gladki. Črtalo za ustnice in lak je koralne ali tople rubinaste barve, ten pa naj bo rahlo zagorel. ocvrti možgani Možgane iz dveh telečjih glav prcplakni v vodi in pre-vri. Poberi jim kožice, razrezi na prst_ debele kosce, potresi s solio in poprom, povaljaj v moki, jajcu in drobtinah ter ocvri v vroči masti. Da se koščki ne lomijo, si pomagaj z lopatico, ne z vilicami. Lahko pa ocvreš tudi surove. krvavica 1 kg slanine, 21 sveže pra-šičie krvi, pol litra svežega mleka, 4 jajca, malo česna in pobra ter sol. Kuhano ohlajeno slanino zreži na kocke, primeša) kri, mleko, jajca in ostale pridevke ter s to zmesjo napolni čista gove'a čreva, naredi dolge ali okrogle klobase, kon^e dobro zaveži z vrvico in jilj v slani vodi počasi kuhai 1 uro. Ohlaiene nareži na kolesca in serviraj z oljem in kisom alimlimono. navadna majoneza Mešaj kavno žličko francoske gorčice, Pol kavne žlice soli, nožev vrh belega Popra in primešaj polagoma f rumenjakov med nepretrganim mešanjem v tankem curku oll*. Namesto nivadne°a kisa lahko pr'U'eš nekai Prehtrano-vetra. 1 drl kisa lahko nadomestiš z limoninim s/Jkdni, ki naredi majonezo svetlo. Pust je pred vrati. Morda si že belite glavo, kakšna naj bi bila vaša maska. Ce nimate še primerne zamisli, bi vam morda naš predlog pomagal. Rokoko dama je prikladna maska za tiste, ki se nagibajo k romantiki, in še eno prednost ima, lahko si jo same izdelate. 1'ulahop nogavice in ozek črn pu Iover. Na zapestju in pod kolenom si pritrdite čipke, prav tako je jabot izdelan iz belih čipk. Težje bo le dobiti lasuljo, morda jo boste dobile v izposojevalnicah. Nekaj pa na uho — preveč okrogla mamica si ne sme zbrati take maske, primerna je le za vitka mlajša dekleta Starši in šola Med starši je še vedno nekaj takih, ki jim je med šolskim letom malo mar, kaj počne otrok v šoli in kako uspeva. Ko pa ob polletju prinese domov slabe ocene, potem se — navadno vpričo otroka — zlije »huda ura« večinoma na vzgojitelja. Izgovorov tedaj ne manjka. »Mojega razredničarka že od nekdaj ne more videti, pa mu je »pritisnila« enojko, čeprav fant trdi, da vedno zna.« »Naš ima pa slab red v matematiki, seveda, saj ni čudno, ko pa profesor sam ne zna dosti!« Take m se dosti bolj žaljive očitke mora poslušati vzgojitelj. A ne le za učne uspehe, tudi, če je učenec nereden, če se potepa, če dela škodo ali čc zagreši celo kako manjše kriminalno dejanje, so ta take starše krivi vzgojitelji. »Seveda nič pa- metnega jih ne uče v šoli, zato pa so otroci taki.« Res je, da današnja šola še ne nudi vsega, kar bo otrok v življenju potreboval. Res je tudi, da so vzgojitelji, ki svoje delo ne jemljejo dovolj resno, da nimajo še potrebne kvalifikacije, toda takih primerov je zelo malo in vedno manj. Gotovo je, da si pretežna večina naših pedagogov resno prizadeva, da bi nudili otroku v šoli vse, kar je v njihovi moči, čeprav materialno stanje ponekod v naših šolah ni tako, da bi otrok imel idealne pogoje za delo. Otrok je v šoli 4-5 ur na dan, ves svoj ostali prosti čas pa prebije doma — ali na cesti. Ali se nekateri starši pozanimajo dovolj za to, kaj počne otrok v času, ko ni v šoli? Ali ga navajajo k učenju in nalogam? Ali so odnosi staršev do otroka marsikje vzgojni? Okolje, v katerem otrok živi doma, v katerem dorašća, ima nanj največji vpliv. Ali more šolnik v nekaj urah popraviti škodo, ki jo je otrok utrpel dom~ ~*"-roma v okolju, y katerem živi? Seveda je včasih nadziranje ptrofca težav:: •. posebno tam, kjer sla oba — oče in mati — zaposlena in ni bližnjih sorodnikov, ki bi v tem času prevzeli skrb zanj. Res je pa tudi. da je slabe vzgoje otrok marsikje krivo hlastanje staršev za materialnimi dobrinami (televizor, avto, hiša itd.). Tako ni časa ne za otrokov nadzor in ne za njegovo vzgojo, niti za obiskovanje roditeljskih sestankov niti za posvete z razrednikom Le kadar so mnenja, da se otroku v šoli godi krivica, tedaj gotovo najdejo čas za pot v šolo in za kritiko. Dokler ne bo povsod primernih ustanov, kamor bi se zatekali učenci v svojem prostem Času, je dolžnost staršev, da posvetijo vzgoji svojih otrok kar največ časa. Zavedati se morajo pač, da je škoda, ki jo utrpi otrok zaradi zanemarjanja, neprecenljiva in se ne da primerjati z materialno koristjo, ki si jo starši pridobijo, medtem ko ga prepuščajo samemu sebi. V. Rozman oce spremeni C y ^ "J I 10 let italijanskega filma Italijanski film je prestopil prag petdesetih let z zelo ugodno bilanco prejšnjega desetletja. Njena glavna postavka je bil neorealizem, ki kot celota predstavlja enega najvišjih vrhov svetovne kinematografije, čeprav je neorealizem vsaj v čisti obliki v preteklih desetih letih našel srdjo končno dopolnitev in zaključek, pa se vendar njegovo idejno jedro kot rdeča nit vleče skosi vse to obdobje in še naprej. Lahko bi rekli, da je na njegovih temeljih zraslo vse, kar je najboljšega dal italijanski film od leta ser De Santis po Zavattinije 1950 do danes. vem scenariju, najbolj po- gumen pose; toda siromašnih Parmi. Nadalje je Zavattini z omnibusom »Ljubezen v mestu-« združil nekaj obetajočih mladih režiserjev (to namerava zdaj ponoviti s filmom »Skrivnosti Rima«). »Ljubezen v mestu« ni popolnoma uspela, zato pa pomeni »Rim ob enajstih« (1951), ki ga je posnel re?.i- »BLODNTCA« sovjetskega režiserja Ivana Kava-leridze je tragična zgodba podeželskega dekleta, ki se sama prebija skozi življenje v domači vasi in v mestu. Največja odlika filma je igra nadarjene mlade igravke Ljudmile Gurčenko v glavni vlogi, pa tudi sicer je film za- »NOČ VOHUNOV« je vohunski film z nekaj psihološkimi potezami. Režiral ga je v tej zvrsti priznani francoski režiser Robert Hossein, ki v filmu tudi igra glavno vlogo razen Marine Vlady. Film je napet in zanimiv. jem režijskem debutu v pa- svoje obliko\-ne rešitve in se italijanskega rodiji »Beii šejk« (1952) po- tako uvrstil v sam vrh itali-,l£«|«e£ toaa siromasnin«. Razen vse- neorealizma v problem neza- snel film o podeželskih po- janskega filma. k*V*711c ga tega pa seveda ne smemo poslenosti. stopačih »I Vitelloni« (1953) in Pietro Germi je prav tako neoreallZITia pozabiti tudi na tisti del rim- Roberto Rosselini, ki ga z njim osvojil svojega prve- ustvaril nekaj odličnih del — Vzimi 1951/52 je bila v ske filmske proizvodnje, ki imenujejo očeta neorealizma, ga beneškega Srebrnega leva. »Železničarja«, »Slamnatega Bologni svetovna pre- ie vse bolj amerikanizirano je izgubil svoj stik s svetom Popolnoma pa se je uveljavil moža miera filma »Umberto nadaljeval tradicijo italijan- že v filmu »-Evropa §1. leta« šele 6 »Cesto« (1955), huma- ; ID« s katerim je režiser Vitto- skega zgodovinskega spek- in ni ustvaril po tem nič po- no in poetično zgodbo o po-Vio' de Sicca v sodelovanju s takla s serijami raznih Her- sebno pomembnega, razen tujočih artistih. Potem pa je 'scenaristom Cesarom Zavatti- kulov in drugih staroveških pogumnega »Generala della pfeko »Cabirijinih noči«, ki Wjem zaključil svojo veliko ter biblijskih junakov. Toda Rovere« (1958). imajo že ostrejšo družbeno 4etralo«ijo (Čistilci čevljev, čeprav so tudi ta dela v ne- Luchino Visconti je po le kritičnost, prešel v odkrit m VTSta mladih kem smislu značilna za ita- deloma uspeli »Najlepši« z napad na moralno propada- | azen teh najpomembnej-1 ših ustvarjavcev, ki so najvišji možni vrh in zato v umetnostjo zelo malo mo iz časov boja za Združe- gov najnovejši film, ki mu * imen najVeč zaslug za nekem smislu nujno tudi ko- °Praviti. Tu štejejo samo no Italijo, s katero pa je raz- zaenkrat pravijo kar »Fellini preporod italijanskega filma nec _ »Umberto D« zazna- umetniki, še predvsem pa- bil nekatere ideje o tem ob- osem in pol«, obetajo, da bo leta 196o (ko ^ nastali: »Prekleto sleparijo« m pa izvrstno komedijo Italijansko ločitev«. Leto preporoda (Tatovi koles, Čudež v Mila- kem smislu značilna mi Umberto D). Z njo je hjansko kinematografijo, pa Anno Magnani posnel sloviti' jočo buržoazijo — »Sladko mu, 'dosegel neorealizem 6VOj imajo z italijanskim filmom »Senso< kot umetnostjo zelo Velikani dobju in tako izzval ogorče- vsaj tako oster. »Sladko življenje« nje vladajoče buržoazije. Po Michelangelo Anlonioni je njegovi bratje »Rocco in »Avantura« in De Sicova »Ciocara«) so se ves čas pojavljali novi, mladi filmski ustvarjavci. Ti so prav tako pripomogli Ifi treh letih odmora je. nato sicer ustvaril tudi dramo de- Teh, to se pravi velikih prenesel na platno Dostojev- lavca »Krik« (1957), loda v umetnikov in močnih skega »-Bele noči« (1953), ki prvi vrsti je odličen pozna-osebnosti, je dal i tali- so romantična medigra v vavec in upodabljavec barjanski film v preteklem de- njegovi ustvarjalnosti. Svoj žoazije. O tem pričajo že silnemu umetniškemu"pre-' se tlet ju kar precej. novi vrh pa je Visconti do- njegove »Prijateljice« (1955), navijanju italijanskega fil-Idejni vodja neorealistov je segel šele v prerodnem letu predvsem pa trilogija »Avan« ma Med njimi naj omenimo bil scenarist Cesare Zavatti- 1960, ko je posnel nadaljeva- tura« — »Noč« — »Mrk« Francesca Rosija (s »Smrtjo m, ki je leta 1953 tudi po- nje svojega filma o bedi ita- (1960-62), s katero je nepre- prijatelja« in »Salvatorom — njegova družbena kritič- skusil doseči poenotenje ita- lijanskega juga »Zemlja drh- kosljivo razčlenil problem Giulianom«), Valeria Zurlini-nost in aktivnost v borbi za lijanskega filma z zborova- ti« — ».Rocco in njegovi odtujenosti ljudi v sodobni ja 2 1 1 i i [K « i I ?5 33 I e i s § Mlada dekleta pri ročnem dem Smučarski tečaj v Lescah Pisali smo že o novo ustanovljenem šolskem športnem društvu v Lescah. Ena izmed nalog tega društva je poškodb, ki pa niso bile nevarne, in zlomljenih smučk, kar pa navdušenih smučarjev ni zbegalo. Pet dni tečaja je preteklo hitro in prijetno, šesti dan pa so priredili tekme, da bi videli uspehe tečaja. V »soboto, 26. januarja, so odšli na Jezerco, kjer je nekoliko težji teren. Vaditelji so pripravili progo z 12 vratci. Vsi so dobro vozili, posebno dobri pa so bili: 1. Rozman (7. raz.). 2. Toikar (8. raz.), 3. Vrhuoc (8. raz.). Popoldne so se pomerili mlajši, ki so imeli lažjo progo. Najbolj uspešni so bili: 1. Mulej (2. raz.), 2. Bcc (2. raz.) in 3. Kovač (3. raz.), med dekleti pa: 1. Jakopič (4. ra/.), 2. Ljubic (5. rat}. Darko Torkar, učenec 8. razreda , bil tudi smučarski tečaj, ki je trajal od 21. do 27. januarja. Prvi dan tečaja se je na Čebelnjaku zbralo okrog 100 navdušenih mladih ljubiteljev smuka obeh spolov. Vaditelji Boris, Peter in Janez so razdelili mlade smučarje v šest skupin in začeli z osnovnimi vajami, ki so jim nato sledile zahtevne i-e. Seveda pri tem ni šlo brez osnovne šole Lesce f\ Nagrada vest lim učencem Učenci csnovne šole -Simon Jenko - v Kranju so bili prijetno presenečeni, ko so zvedeli, da jih je Komunama banka v Kranju nagradila z orodjem za opremo šolske deki vnice v vrednosti '94.000 dinarjev kot priznanje za var- čevanje. Mladi varčevavci se Komunalni banki najlepše zahvaljujejo. Nagrada pa obenem pomeni spodbudo tudi vsem tistim učencem, ki do.sedaj niso sodelovali pri varčevanju. Družinica na pogorišču Nekje na Barju je osamelec, nizek, z listavci obrasel griček, kjer stopa med drevjem tu in tam skalovje na dan, poleti najboljše son-tišce, po/imi pa primerno skrivališče kačam, kuščarjem in drugim živalim. Kraj griča je vasica, vredna, da jo omenim /uradi kupa hiš, ki stojijo v neredu, kakor da jih je velikan nameta] tjakaj, vzdolž holma počez v presledkih nekaj bajtic, ki so se — kakor da jih je bilo sram — ločile od onih večjih na kupu. Za bajticami na vznožju grička sameva tik gozdička pogorišče s kupi kamenja .opeke in ožganega tramovja. Med kupi se je z leti naselilo drevje in grmovje, ki cveti, zeleni in služi v veselje žuželkam in pticam. In na tej razvalini je začelo nekoč v pozni jeseni strašiti; tako vsaj sta povedala fantička ki sta mimogrede slišala visok glasek, kakor da bi lesena os v lesnem ležišču zaškripala ali pa končnica boleče zacvilila, čez kupe pa je smuknilo nekaj nerazločnega — svetlorjavega. Vse ptice, ki so prej rade posedale na vejevju nad pogoriščem, so izginile in niti vedno prepirajočih se vrabcev ni b ilo več semkaj, pač pa so psi pogosto vohljali okrog razvalin. Bilo je okrog novega leta, ko se je na pogorišču pokazala skupini ljudi postavica v belem kožuhu, na repku pa je imela črno ornelcc kakor dimnikarček. Zdaj se je potuhnila, izginila, se spet drugod pojavila, zaostala, in če je stopil kdo za njo, je že ni bilo nikjer več. V začetku marca je prišlo dekletce z grička, kjer je stikalo za telo-hi in opazilo pri belem dnevu dve vitki svetlo rjavi prikazni, ki sta se podili okrog pogorišča. Bila je svatba. Odtlej jc minilo več mesecev in bilo je konec junija ali v začetku avgusta, ko je isto dekletce zagledalo ▼ sadovnjaku domače hiše, ki jc blizu pogorišča, zopet eno tistih drobnih prikazni, ki ju je srečala v marcu, a okoli deset, kakor veverica dolgih, le bolj vitkih mladičev. V sadovnjaku je pasla tedaj tudi domača koklja svoje piščance. Nič hudega sluteč je brskala pod grmom, ko sta skočila odrasla žival in neki njen mladič na piščance. Dekletce jc zakričalo, roparska svojat, pa jc smuknila v žito onkraj pota. Odslej so pogostoma izginjali piščanci, golobi in kunci. Polovico teh kraj je bilo sicer pripis-ati ujedam, pa tudi srakam in vranam, drugo polovico pa omenjeni tolpi, saj jc bila mnogoglava družina lačna ,tako lačna, da je na vrtovih in bližnjih njivah uničila vse miši in tudi podgan ni bilo več videti. Po pripovedovanju redkih očividcev je urila stara svojo mladež v lovu na manjšo divjad, pernato in štiri-nožno. Tudi tisto, kar jc tičalo v luknjah, ni bilo varno pred njimi, odlični minerji so bili. Neki deček, ki se je rad kopal onstran v potoku, nedaleč od mostu, in se na bregu zabaval s tem, da je ščegetal s slamico murne v luknjah in jih, ko so jih zapustili, zamašil, jc opazil, kako je prišla vročega dne k potoku tatinska lovska družina, to pot le s šestimi — tisti, ki so manjkali, so verjetno podlegli v boju za obstanek. Stara je planila v vodo, za njo pa mladiči; samo za trenutek je i/minila med koli pod mostom, pa jc že držala v gobcu vodno miš, ki sta si jo nato privoščila dva mladiča. Ko je deček hitel za njimi, se je stara obrnila ter mu šla s togotnimi kriki nasproti, če se ne bi umaknil, bi se prav gotovo pognala vanj in ga s svojimi ostrimi zobki pošteno ogrizla. Med redkimi je videl družinico tudi vaški ribič in potem v krčmi pripovedoval o ljubkih mladičih. In tako so se vrstili dnevi, tedni, meseci. Na polju so se /e rdečiie buče, zorela je koruza, listje se je že posulo z dreves, začelo je primanjkovati hrane za sedem-člansko družino, življenjski prostor jim jc postal premajhen in nagonsko je zapustila mladež vvoj domek na pogorišču in se m/šia na vse strani. In ko je v decembru močno snežilo, se je videla tamkaj le še ena sled. V januarju je prišel posestnik mimo pogorišča in se srečal s svojo najemncio — ve i i ko podlasico, ki ji pravijo tudi her-meiin. Tedaj jc bila spet v belem kožuščku« le na koncu repa je bil črn čopič. Ko je naslednje leto kmet kopal na podrtiji in odvažal kamenje, jo pod ognjiščem našel prostoren, mehak domek hermelinov, a brez stanovavke. Pozneje, pozimi, pa so mu je nekoč primerilo, da je za* gledal v gozdičku na griču posta* vieo, dolgo blizu 40 cm s črnim omelcem na repu. Ko ga je zagledala, se je usedla v sneg, ga premerila s črnimi živimi očmi. n?to pa izginila. — T. J. Zabavna stran 9 Zabavna stran 9 Zabavna stran 9 Zabavna stran 9 Zabavna stran 9 Žabama stran Malitt Št 7 HOROSKOP Velfa od 16.do23.V. NasmučanJu ..... i* ! * 7 • 8 * 10 j ti 12 1 1J m" u tr -1 Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično: 1., I. risana zgodba z besedilom, 6., 2. rok, 8., 13. veliko elektrotehnično podjetje v Srbiji, 9., 12. tolmun, 11., 4. imetje, 13., 5. uživati tekočino, 14., 16. karnijski simbol za iridij, 15., 17. prestolica starodavne Asirije, 17., 10. strojnica. Rešitev križanke št. 6 Vodoravno: 1. svarilo, 8. literat, 9. ar, 10. vino, 11. Vis, 12. Efez, 14. do 16. kanonir, 18. Spartak. O VEM (21. 3. — 24. 4.) — Svoje narte skušaš uveljaviti s pomočjo drugih. Veselje bližnjih zajame tudi tebe. Podtaknjeno ljubimkanje. Sestanek ne bo brez posledic. Bik (21. 4. — 20. 6.) — Reševanje življenjskih problemov te velja nekaj živcev. Čustveni odnosi bodo deležni kritike. S hinavščino ne uspeš. Resnost narašča skupaj z zdravjem. Brani svojo čast in po- DVOJČKA (21. 5. — 20. 6.) Vznemirila te je novica o dragi osebi. Ne obupava j in. razumno pomagaj po svojih močeh, vendar premisli. Uspešno potovanje. Pismo. RAK (21. 6. — 22. 7.) — Poklicno delo bo terjalo več tvojih pobud. Finančno stanie se izboljšuje. Ob dolgih nasvet ih prijetno kimaš. Nevarnost grioe. LEV (23. 7. — 22. 8.) — Vedeli popoldnevi in otožna nedelja. Prizadevanje za osvojitev neke osebe bo popolno. Navdušenje za čustvene šoekulacije še ne ponusti. Obisk. DEVICA (23. 8. — 22 . 9) — Izpolnile se ti bodo davne žol'e. Nepričakovano srečanje sproži zaljubljenost, v slu/bi pa se neha ljubosumnost. V kroju rodbine uživaš. Zajame te predpustnj val. TEHTNICA (23. 9. — 22. 10.) — Izogneš se vplivom slabe družbe. Zveš zanimive novice iz sosedov h ust. V soboto poljubi, v nedeljo dolgočasen obisk. Zobobol. ŠKORPIJON (23. 10. — 2!. II.) — Posrečilo se ti bo izpeljati težavno nalogo. Doma se razburjaš zaradi čenč. Skušaš uveliaviti svoj temperament. Večji stroški. STRELEC (23. 11. — 21. 12.) — Boriš se z novostmi na poslovnem področju. Malomaren odnos do doma se izboljšuje. Nekdo ti je nevoščljiv, nekdo pa hrepeni po tvoji nežnosti. Potovanje. KOZOROG (22. 12. — 20. 1.) — Majhne napake v poklicnem delu bodo izpostavljene širši kritiki. Zadoščenje ti nudi draga oseba in družina. Izlet v garavo. Pismo brez posledic. VODNAR (21. 1. — 19, 2.) — Večje spoštovanje na poslovnem področju. Rahlo pretiravaš v ljubimkanju. Nekdo te ljubosumno nadzira in opazuje. Nekaj te bo strašno vznemirilo. RIBI (20. 2. — 20. 3.) — Delni uspeh bo terjal še precej truda. Snrejmeš nove obveznosti na po-s'ovnem in čustvenem področju. Denarnica se napolni in se hitro prazni. Nekdo hrepeni po maščevanju. Mimobežna ljubezen te pripra-pravi do razmišljanja. Skupno branje ■ mm- T®: A — Danes bo šlo brez padcev Vzela sem verige! Tovariški nasvet — P©Jn»l še malo. Ugasnil bom luč, ko preberem to knjigo! — Gospod Peter, kako dolgo vas bom moral še opozarjati, da me ne kličite »gospod«, ampak »tovariš«. dokumenti % dokumenti # dokumenti • dokumenti # doki.menii * dokumenti * dokumenti « dr-kumentl #» • .Vumenti Sprva sem se prestrašil, kajti pomislil sem, da je hudo ranjen. Težko napišem vse, kar je povedal očka. Začenjam s pričetkom njegovega pripovedovanja, najhuje je bilo prvi teden, potem se je privadil, delo ni 6trašno, le disciplina, kdor ne poje ali pravilno koraka, jih Iskopi z bičem. Prebujanje je ob štirih zjutraj in ob petih popoldne prenehajo delati. Trinajst ur ne sme nihče sesti, kdor sede, ga grozno pretepejo. Pripovedovanju ni bilo konea, sedeli smo do dveh ponoči in tega sploh ni mogoče popisati. Očka ni videli posebno slab, saj je jedel, kar potrebuje. Od samega veselja sem pozabil napisati najvažnejše in najgro-zotnejše. Davi sta od'-li dve Židinji na deželo, mati s svojo hčerko. Nesreča je hotela, da so se Nemci prav tedaj peljali po krompir iz Rudkov proti Bodzentvnu in tako so srečali ti dve Židinji. Er/ ko sta zagledali Nemce, sta zbežali, toda ti so ju dohiteli in pograbili. Hoteli so ju ustreliti kar v vasi, toda schulze ni dovolil, tako so odšli na rob gozda in ju tam ustrelili. Židovska policija se jc takoj odpeljala tja, da bi ju pokopala na pokopališču. Po po-vr.'lku je bil voz ves okrvavljen. Kdar TV SF KONČA DNEVNIK DAVIDA RUBINOVVICZA. O USODI ŽIDOVSKEGA PREBIVAVSTVA IZ BODZENTYNA Septembra 1912, najverjetneje med 15. in 21. septembrom, so vse židovske prebivavce Bodzentyna odgnali peš proti 25 km oddaljenemu Suchedniowu. Za starce, ženske in otroke je bilo nekaj vozov. Kolono so spremljali policisti in orožniki, ki so se živinsko znašali nad golorokimi nesrečniki, jih pretepali in silili k nagli hoji. katerem smo že pisali. Vlak z deportiranimi Židi je odpel Jal prek Malkinia v uni'evrlno taborišče Treblinka (Treblinka ID. O kr?.»u. kjer so umorili židovsko prebivavslvo iz Bod/enlvna, Suchednioua. Zasn'nska, Samso-nova itd., ni nobenega dvoma. Vsi transporti deportiranih Zidov iz okrožja Kielce so brez izjem** vozili v Treblinko. Pa ne le ti! Z:d'> iz podrorja Radom (nad 350.000) so vsi končali v plinskih DNEVNIK Davida Rubinowicza V Suchedniow, ki ima kolodvor, so sočasno prignali Zide iz Bli-zvna (600), Samosonova (350), Za-gnaska Itd. Tako so zbrali približno 5000 Zidov. V okrožju Kielce so zbirali židovsko prebivav-stvo na dveh točkah: v samem Kielcu in Suchedniowu. Nacisti so te žrtve, določene za plinske celice, pognali 21. septembra 1942 v posebej pripravljene vagone, posute z apnom. V Suchedniowu je ostalo le kakšnih 250 Zidov, ki so morali pospraviti geto, zbrati zapuščeno imetje in ga urediti. Po končanem delo so 14. oktobra 200 ljudi odpeljali v delovno taborišče Blizyn, 50 pa v taborišče Hasag v Skarzyskn, o celicah tega strahotnega taborišča. Združene protifašistične organizacije varšavskega geta so 15. novembra 1912 poslale poljski emigrantski vladi v Londonu poročilo, ki govori o uničevanju židovskega prebivavstva na Poljskem. V poglavju -Provinca« pravijo, da so okupatorji židovsko prebivavstvo iz Suehcdniovva poslali v uničevalno taborišče Treblinko. Se važnejša je ugotovitev, da se je ohranil dopis židovske socialne samopomoči iz Krakova, namenjen njeni delegaturi v Bod-zentyou: na kuverti tega dopisa stoji ob datumu 30. oktober 1942 naslednja pismonoeva opomba: ► Nazaj. Židovska dol??aiura je odpotovala iz B*>dzentyna.~ TREBI.INK A II. MNOŽIČNO UNIČEVALNO TABORIŠČE V OKROŽJU SOKOIOVSKI (VARŠAVSKO VOJVODSTVO) V času od julija 1942 do septembra 1943 so v plinskih celicah Treblinke uničili nad 800.000 ljudi, večinoma Zidov. Pomorili so jih s plini, ki so jih motorji dovajali v plinske celice. Zanesljivo je mogoče ugotoviti, da so Zidje, ki so jih 21. septembra 1912 naložili v Suchedniowu na vagone, prispeli v Treblinko. Poljaki so našli nemški vozni red štev. 587 s 15. septembra 1942. kjer piše, naj bi vlak r Zidi iz Suchcdniovva preko Skarzyska in i Radona prispel 22. septembra ob 11. uri 24 minut na kolodvor v Treblinki in se prazen vračal istega dne ob 15. uri 59 minut popoldne. Računati je treba, da so nacisti poslali ljudi v plinske celice večinoma že nekaj ur po prihodu v Treblinko. Tako lahko z dokaj-šnjo zanesljivostjo sklepamo, da so malega Davida z ostalimi nesrečneži Iz transporta umorili 22. ali 23. septembra 1942.