n DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE' ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJANOVO MESTO OB PRICETKU JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKU REPUBLIŠKE USTAVE Vseljudski dogovor o doseženem in bodočem Predsednik republiške ustavne komisije Miha Marinko je v svojem referatu o osnutku ustave Socialistične republike Slovenije dejal, da mora biti ustava vseljudski dogovor o doseženem in bodočem. Osnutek je tak, kakršen je dan v javnost, dovolj izdelan za javno obravnavo, seveda pa še ni popoln. Nobena ožja razprava ne more nadomestiti široke javne obravnave. V javni razpravi naj občani izpopolnijo osnutek, ga dopolnijo, najdejo boljše in lepše formulacije. Javna obravnava naj poglobi zavest in polet za nadaljnji napredek. Predsednik ustavne ko-rnisije je podrobno razčlenil svojevrstnost problematike, iz katere izhajajo tudi posebne naloge naše Republike. V Sloveniji znaša delež industrije v narodnem dohodku že 60 odstotkov. Družbeni proizvod v industriji je v letih 1951-61 porasel skoro za 139 odst. Družbeno organizirana kmetijska proizvodnja posreduje na trg •* več kot četrtino tržnih Presežkov. Delež nekmečkega prebivalstva znaša že 68,4 odstotka. Toda tudi med kmečkim prebivalstvom je veliko takih, ki r»e živijo izključno od kmetijstva. Samo iz dohodkov °d kmetijstva se preživlja PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI! Objavljamo spremenjen razpored za odvzem krvi, ki bo v našem okraju od 8. do 23. novembra in prosimo vse odbore Rdečega križa, da na spremembo Se posebej opozore vse dosedanje in nove krvodajalce. Krvodajalska akcija bo Potekala takole: 8. nov. — četrtek — METLIKA 9. nov. — petek — METLIKA 13. nov. — torek — TREBNJE 14. nov. — sreda — BREZICE 15. nov. — četrtek — BIZELJSKO 16. nov. — petek — BRESTANICA 20. nov. — torek — KRŠKO 21. nov. — sreda — SEVNICA 22. nov. —, četrtek — KRMELJ 23. nov. — petek — KOSTANJEVICA VSE ZA ZDRAVJE IN BLAGINJO SKUPNOSTI! Pomagajte bolnikom, porodnicam in ponesrečenem s svojo krvjo! OKRAJNI ODBOR RK, Novo mesto le še 24,4 odstotka preoi-valcev. V obdobju dveh popisov je število prebivalstva v mestih narastlo povprečno < za 20,8 odstot ka. Hitro spreminjajoča se socialna sestava prebivalstva je značilna za vso Jugoslavijo, v Sloveniji pa je še posebno izrazita. Absolutna premoč industrije, ki je tako očitna, ni osredotočena samo na nekaj industrijskih središč, ampak pokriva večino površine naše republike. To je ugodno vplivalo na utrjevanje in razvoj komunalnega sistema, imelo pa je tudi slabe posledice. Tudi politika decentralizacije republiških sredstev v prejšnjih letih, ki je prispevala k jačenju materialne baze iomun, je povzročala težave pri kritju potreb razvoja osrednjih republiških institucij. Z razmeščanjem industrijskih obratov po vsej Sloveniji je v zaostalo miselnost prodiral nov duh, a hkrati se je z naraščanjem števila polprole-tarcev, ki živijo z eno nogo na zemlji, z drugo pa v tovarni, večal vpliv mezdne miselnosti pri odločitvah v kolektivih. Pora-imeščena industrija je pokazala prednosti zaradi cenejših investicij, ker prenašanje obratov na podeželje ni terjalo velikih komunalnih stroškov. Ko pa se porajajo zahteve po urejanju mnogih, doslej še ne urbaniziranih naselij, se pokaže, da je račun pora-zmeščene industrije le trenutno ugoden, kasneje pa se zaradi številnih neugodnih posledic sprevrže v svoje nasprotje. K temu pripomorejo tudi lokali -stične težnje vodilnih ljudi v občinah, ki bi naj rije reševali problem zaostalosti tako, da bi vsaka vas dobila svojo tovarno, kmetijstvo pa naj gre staro •pot. Rekli smo že, da so se ob krepitvi komunalnega sistema republiška sredstva decentralizirala do te mere, da republika ne mo Letos: 1200 km novih cest V Jugoslaviji bomo zgradili letos blizu 1200 km novih cest, kar je za 300 km več kot lani. Med najpomembnejše nove objekte sodi odsek avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti«, novi odsek jadranske magistrale od Zadra do Šibenika in moderna cesta Novi Sad— Horgoš—madžarska meja. Z izgradnjo teh cest se bodo znižali transportni stroški za 30 do 50 odstotkov. re več kriti potreb za razvoj osrednjih republiških organizacij na področju visokega šolstva, znanstveno - raziskovalnega dela itd. Osnutek predvideva jasnejšo in določnejšo vlogo republike pri zagotavljanju skladnejšega razvoja v prihodnosti. Močno je poudarjena potreba po intenzivnejšem in vsestranskem znanstveno - raziskovalnem delu, ki ga ni mogoče omejiti le na območje komune ali delovne organizacije. Močnejša materialna osnova bo omogočila republiki večja prizadevanja za razvoj tehnologije, modernizacije oziroma avtomatizacije industrijske proizvodnje in uveljavljanje takih integracijskih procesov v proizvodnji, ki bodo ekonomsko spodbudni za vse udeležence. Večje pristojnosti republiške urbanistične službe pa naj bi zagotovile učinkovitejše ukrepe proti širjenju proizvodnih središč po vsej površini Slovenije, kajti to širjenje ni samo v škodo turizmu, za katerega imamo idealne pogoje, in agrarnih površin, ki jih potrebujemo za modernizirano kmetijsko proizvodnjo, ampak pri taki dekoncentraciji tudi ni mogoče racionalno raz-postavljati industrijska proizvodne obrate. Nadaljnja značilnost osnutka nove republiške ustave je ta, da konkretno, ne načelno, opredeljuje položaj italijanske in madžarske narodnostne manjšine. Osnutek nalaga republiki obveznost, da sodeluje z drugimi republikami in razvija z njimi medsebojne odnose na vseh tori ščih družbenega življenja. Nebistven odstop od splošnih načel o organizaciji samoupravljanja pomeni možnost uvedbe posebnin orgahov strokovnega vodstva pri zavodih. Prvič so postavljeni pogoji za teritorialno oblikovanje občine: sposobnost samostojnega opravljanja nalog gospodarskega razvoja in razvijanja družbenega samoupravljanja. Okraji, ki so imeli pomembno vlogo pri utrjevanju komunalnega sistema, so potrebni tudi še naprej, toda ne le z nalogami, za katere jih pooblastijo občine, ampak tudi z ustavo in z zakoni določenimi pristojnostmi. Podrobneje je določen značaj načrtnega usmerjanja razvoja občine in vloga občinskega družbenega plana. To seveda še niso vse značilnosti osnutka slovenske ustave, ki izvirajo iz nalog republike in še posebej iz svojevrstne problematike v Sloveniji in ki jih bomo razlagali v prihodnjih sestavkih. Za zdaj samo še dve novosti: namesto dosedanjih okrajnih in okrožnih sodišč predvideva osnutek okraj na in občinska sodišča, razen tega pa še možnost, da bi z zakonom uveljavili načelo neposrednih volitev posameznih sodnikov po občinah. In še to: državni organi in organizacije, pred katerimi se vodi postopek, morajo pomagati stranknm ori uresničevanju njihovih pravic. Veiik* oktobrska socialistična revolucija, ki so jo na včerajšnji dan pred 45 leti naznanili topovski streli s kri-žarke A Lit OH K, je prerasla v zadnjih desetletjih v svetovni proces socializma. Spominjamo se Oktobra, velikega Lenina in čestitamo naredom Sovjetske zveze ob prvi zmagoviti socialistični revoluciji, ki je tudi naš praznik! Široko področje deia SZDL V ponedeljek dopoldne se je začel v Dol. Toplicah tridnevni seminar za aktiv Socialistične zveze delovnega ljudstva občin in okraja Novo mesto. Predsednik okrajnega odbora SZDL Miro Gošnik, ki je ob otvoritvi pozdravil rhed gosti tudi podpredsednika republiškega sveta sindikatov Leopolda Kreseta in tov. Pribišiča, sekretarja ideološke komisije pri GO SZDL Slovenije, je razložil pomen seminarja, ki naj oboroži vodilni aktiv SZDL v občinah z novim znanjem, hkrati pa tudi z novimi, sodobnimi metodami dela. Socialistična zveza ima v tako razgibanem času, sredi katerega se pravkar nahajamo, obilo nalog s številnih področij. Smo sredi razprav o osnutku novih ustav, or- S s&uuoarja za aktiv Socialistične zveze naših občin in okraja, ki je trajal od ponedeljka do včeraj v Dol. Toplicah: tovariš Silvo Gorenc je dopolnil svoja izvajanja o nekaterih najvažnejših gospodarskih problemih okraja z zanimivimi grafikoni in risbami ganizacije se pripravljajo na volitve in polagajo pred člani obračune dela. Seminar naj pripomore k mobilizaciji vseh naših sil, da bomo uresničili vse naloge, ki so zdaj pred nami. V treh dneh je nato 9 predavateljev v glavnih poročilih in s koreferati obdelalo tri glavne teme: aktualne gospodarsko - politične probleme okraja, delovanje SZDL v komuni in ustavo, statute ter SZDL. Uvodno poročilo za prvo temo je podal Silvo Gorenc, org. sekretar OK ZKS; govoril je o »Dosedanjem razvoju in perspektivah sodobnega gospodarskega napredka komun in okraja«, ki so temelj nadaljnjega splošnega napredka na našem področju. Gustav Avbar je prebral koreferat tovariša Cvitkoviča o uveljavljanju delitve dohodka po delu, inž. Peter Ivanetič pa je govoril o pomenu znanstvenoraziskovalnega dela in njegovi uporabi v naših razmerah. O nalogah SZDL ob idejno - političnih problemih pri razvoju gospodarstva je v ponedeljek poročal še Miro Gošnik, nakar so udeleženci seminarja razvili živahno in plodno razpravo. V torek so se na seminarju pomenili o delova- Občinske konference ZKS so bile pretekli teden zaključene v vseh občinah. O konferenci komunistov videmsko - krške občine smo poročali zadnjič, danes pa objavljamo poročila s takih konferenc v Metliki, Novem mestu in Trebnjem. O drugih konferencah ZKS bomo poročali v prihodnji številki Dolenjskega lista. nju SZDL v komuni. Sekretar okr. odbora SZDL Miro Thorževski je referi-ral o tribunah občanov kot mestu za uveljavljanje osnovnih pravic do najširše in vsestranske samouprave. Lojze Štih je obdelal organizacijo, načrtovanje, vsebino in metode dela občinske ter krajevne organizacije SZDL in pre-' blem kadrov v Socialistični zvezi. O vlogi SZDL pri usklajevanju nalog in dela s kolektivnimi člani ter drugimi organizacijami in društvi je ta dan poročal še Dušan Zupane. Včeraj pa so na seminarju razpravljali o ustavi ter Socialistični zvezi. Štefan Sini o nčič je poročal o ustavi in statutih kot odrazu naše socialistične stvarnosti, Dušan Brelih pa o nalogah SZDL ter novi ustavi. Sklepi, ki so jih udeleženci seminarja izoblikovali po referatih in razpravi, bodo trden dogovor za uresničitev nalog, ki so pred nami v naslednjem obdobju. Seminar, katerega so se prvi dan udeležili tudi vsi sekretarji občinskih komitejev ZKS, predsedniki ObSS ter občinskih komitejev mladine, sekretar OK ZKS inž. Mar-ko Bule, predsednik okrajne gospodarske zbornice Viktor Zupančič in drugI, bo udeležencem velika pomoč, ko bomo s skupnimi napori v prihodnjih tednih in mesecih izpolnjevali naloge leta 1962 in bližajočega se novega obdobja v letu 1963. VREME OD 8. DO 18. NOVEMBRA Okrog 12. novembra padavine z ohladitvijo, v ostalem suho vreme. Dr. V. M. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED STALNA KONFERENCA MEST V TITOGRADU 0 položaju in vlogi občin v novem ustavnem sistemu V Titogradu se je se-šla v četrtek izredna skupščina Stalne konference mest, ki je . razpravljala o položaju in vlogi komun v novem ustavnem sistemu. Zbralo se je 600 delegatov, predstavnikov 201 mestne občine. Njihova razprava se je odvijala na temelju referata »Občina v novem ustavnem sistemu« in treh kbrefe-ratov. Zanimiv je bil zlasti tisti del referata, ki je govoril o materialnih pogojih občin. V njem je bilo med drugim rečeno, da je koli-' čina sredstev, s katerimi občina razpolaga in ki jih uporablja za razvoj in za zadovoljevanje skupnih potreb, odvisna od njihovega racionalnega izkoriščanja, od delovne produktivnosti, od organizacije proizvodnje in seveda tudi od odnosa do dela. Osnovni nosilci družbene reprodukcije so delovne organizacije, ki so dolžne izkoriščati družbena sredstva s skrbnostjo dobrega gospodarja in ki morajo hkrati spoštovati politiko, določeno v družbenih planih. Komuna je tista, ki usklaja interese posameznikov, delovnih skupnosti in širše skupnosti. To ji daje pravico, da s svojim delovanjem vpliva na delo in poslovanje delovnih organizacij, pri čemer mora spoštovati princip njihove samostojnosti. — Z ustavo bi bilo treba zagotoviti stabilnost proračunskih sredstev in drugih dohodkov občin. V zvezi s tem je zanimiv predlog, da bi bilo treba v primerih, ko se sredi proračunskega leta z zveznimi in republiškimi predpisi nalagajo občinam novi posli, hkrati zagotovi tudi sredstva za izvrševanje teh poslov. Pri gradnji velikih komunalnih objektov bi morali upoštevati njihovo ekonomsko nujnost za optimalno gospodarsko rast in pa dejstvo, da bodo služili več genera- cijam, zaradi česar bremen ne bi smeli nositi le sedanji uporabniki. Za tiste zadeve, ki jih komune opravljajo v imenu vse skupnosti (šolstvo, zdravstvo in javni red), bi morala biti zagotovljena sredstva v proračunih, če jih katera občina ne bi mogla zagotoviti, naj bi po posebnih pogojih, določenih z zakonom, za določen minimum dobila sredstva od širše skupnosti. — Koreferat »Občinska skupščina v sistemu samoupravljanja v komuni« ugotavlja, da je občinska skupščina kot predstavniško telo najvišji organ družbenega samoupravljanja v komuni. Skupščina še ostaja organ oblasti, vendar ima bolj kot doslej in seveda bolj kot zvezni in republiški predstavniški organi vlogo organa, ki je najbolj odgovoren za skladno razvijanje vseh ekonomskih in socialnih procesov v komuni. Glede njene organizacije se večidel zavzemajo za dvodnevni sistem (občinski zbor in zbor delovnih skupnosti). Praviloma naj bi razpravljala skupno, razen v primerih, kadar b' se kateremu izmed obeh domov zdelo koristno zase dati ločeno. Vsaka občina naj bi sprejela take organizacijske oblike za svoje organe in določila njihov delokrog oziroma pristojnosti tako, da bi to najbolje ustrezalo njeni vsestranski vlogi. Jedro aoreferata »Javnost, odgovornost, družbeni nadzor in odgovornost v komuni« je misel, naj se mehanizem komune s svojo celotno aktivnostjo tudi se naprej in se hitreje razvija kot organizacija, ki je odgovorna neposredno občanom in družbeni skupnosti To pa pomeni, da je izpostavljena po eni strani vplivu, kontroli ir. javni kritiki občanov, po drugi strani pa tudi nadzoru državnih in družbenih organov, tednika »Der Spiegel« Je nam-kož, predsednik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. Med drugim je dejal, da je krajevna skupnost predvsem samoupravna enota občanov, nadalje nosilec razširjene materialno-tehnične baze za vsakdanje življenje družine ln posameznika ter naposled urbanistič Kakor smo napisali prejšnji teden, se je svet oddahnil ob razpletu kubanske krize. Oddahnil se je, ko je minilo najhujše. Toda kubanska kriza še ni končana. O tem priča več dejstev. Kakor je bilo dogovorjeno, je V Tant obiskal Havano in se dolgo razgovar-jal s Castrom in predsednikom Dorti-cosom. Rezultat teh pogajanj je bil predlog, da bi mednarodni Rdeči križ določil inšpektorje, ki bi preverjali oziroma preiskovali ladje — na odprtem morju, zakaj kubanska vlada — vsaj doslej — ni hotela nič slišati o inšpekciji na kubanskem ozemlju. ZDA pa postavljajo ta pogoj za ukinitev blokade. Medtem se nadaljujejo v Havani razgovori med Castrom in prvim podpredsednikom sovjetske vlade Anastasom Mikojanom. Celo kubanski tisk ne prikriva dejstva, da obstajajo nesoglasja med sovjetskim stališčem in pogledi kubanske vlade. Popoln molk o teh razgovorih navaja opazovalce k mnenju, da je položaj zelo kočljiv — predvsem zaradi vztrajanja Fidela Castra pri tehle točkah: evakuacija ameriškega oporišča Guautanamo, konec kršitev kubanskega zračnega prostora, ukinitev ameriške pomoči kubanskim emigrantom in ustavitev ameriške blokade. Sam Castro je povedal, da je med sedanjo krizo prišlo do nekaterih nesoglasij med stališči kubanske in sovjetske vlade, dodal pa je, da ne gre za nikakršen razcep med obema vladama. Na Florido še zmeraj prihajajo ameriške okrepitve v vojaštvu in vojnem materialu. Predstavnik za tisk Bele hiše Salinger je izjavil, da je položaj v zvezi s Kubo »nejasen«. Nobenega dvoma ni, da ZDA nadaljujejo svojo politiko pritiska na Kubo. Med te ukrepe sodi tudi izredno sklicanje delegatov Organizacije ameriških držav (OAD), ki so sprejeli argentinsko resolucijo o »skupnem boju proti kubanski nevarnosti«. Temu pozivu utegne slediti prekinitev diplomatskih stikov med Kubo in državami Latinske Amerike, ki teh stikov še niso prekinile.- Ta in podobna dejstva govorijo, da se kubanska kriza zelo počasi in mučno razpleta in da bo treba še dosti naporov in potrpljenja, preden si bo svet res lahko globoko oddahnil, i oborožene od iiulijsiun. i,iuij.,k.i je začela kupovati orožje v razniii državah, da bi bolje oborožila svoje vo> jake. Poleg tega imajo Kitajci še eo° prednost: v zadnjih letih so si v neposrednem zaledju zgradili ceste in letališča, medtem ko morajo Indijo! dovažati okrepitve večinoma na hrbtih mul po težko prehodnem goratem °* zemlju. Tudi v Indiji Je čutiti nove pritiske-Ogorčenje in razočaranje zaradi vojaških neuspehov na »fronti« se je strnilo proti osebnosti obrambnega ministra Dve krizi Na drugem koncu sveta, na indijsko-kitajski meji se je razplamtelo drugo nevarno žarišče, ki grozi, da bo potegnilo v vrtinec še druge sile razen Indije in Kitajske, t c.c. sko stališče je zna-no: ustaviti sedanje boje in se umakniti na dvajset kilometrov od črte, ki jo sedaj drži vsaka stran. Indijsko stališče: Ne moremo se pogajati, dokler so kitajski agresorji na naši zemlji. Medtem je sovjetska vlada obvestila New Delhi. da v bistvu podpira kitajsko stališče, poudarila pa je, da želi pogajanja med Kitajci in Indijci. Peking je zavrnil Naserjevo posredovanje. Naser je predlagal: takojšnje prenehanje bojev, umik čet obeh strani na položaje z dne 20. oktobra letos, ustanovitev demilitarizirane cone med obema stranema, začetek pogajanj o ure-litvi spornih vprašanj. Doslej so kitajske čete napredovale in iz raznih virov je slišati, da so bolje Krišne Menona, ki je predvsem indijsH desnici trn v peti. Da je ta pritisk res močan, dokazuje nedavna razrešitev Krišne Menona kot obranib.iegu nuni-stra. Obrambno ministrstvo je prevzel sam indijski premier Nehru, Krišn* Menon pa je bil imenovan za ministra za vojno proizvodnjo. Toda del Kongresne stranke tudi s tem ni zadovoljen. Nekateri vplivni člani vladajoče Kongresne stranke zahtevajo, naj Kriš-na Menon odstopi in opusti vse funkcije v vladi. Po razglasitvi izrednega stanja v I"' diji se dežela pripravlja na »dolg0 vojno«. Iz izjav premiera Nehruja drugih visokih indijskih osebnosti J* razvidno, da bo vojni napor velja' Indijo marsikatero pridobitev petletnega plana. Toda temu vojnemu naporu je zdaj podrejena tudi življenjska raven indijskega prebivalstva. na prostorna enota. Brez razvoja dejavnosti, ki zagotavljajo splošne pogoje za gospodarjenje, ni razvitega gospodarstva. Zato vprašanje financiranja določenih služb v krajevnih skupnostih ni samo vprašanje dobre volje, ampak tudi eno izmed vprašanj, ki zanimajo gospodarstvo. — Ko se Je koreferat zaustavil pri nalogah krajevnih skupnosti, je med drugim dejal, da na izvenmestnih območjih več razpravljajo v nalogah "ia področ. ju komunalne graditve, v mestih pa o zaščiti otrok In bolnikov tci o organizaciji raznih luzb za preskrbo. Vse naloge pa izvirajo te teženj po ustvarjanju možnosti za povečanje števila aktivno zaposle nlh, za večjo aktivnost v paposlo vanju že razporejene delovne sile ln po razvijanju boljših splošnih pogojev gospodarjenja Krajevne skupnosti je treba ustanoviti na vseh tistih območjih, katerih prebivalci imajo skupne, slrfe, ne enkratne interese. Predloga. Ca bi bilo tisoč prebivalcev primerna velikost za krajevno skupnost, ne bi smeli pojmo rtfi ]• jt nekakšen ihvezen pogoj, ker ga mnoga Kmečka naselja sploh .ie bi r.iogla Izpolniti. Upirati se Je treba sleherni administrativni razdelitvi o-zemlja na kra,evnj skupnosti, ker bi s tem dejansko podprli drloče ne težnje, da se krajevne skupnosti spremene v mikrokomime, in ker to ne bi oilo v skl-idu s pravico občanov, da se sami združujejo v skladu s svojimi interesi. Zaradi tega obstaja mnenje, da ne bi bilo treba določiti števila in območij krajevnih skupnosti z občinskim statuto.n, ampak z odlokom občinske skupiMne. Koreferent je govoril tudi v oo likah financiranja krajevnih skupnosti. Dejal Je, da daleč največ osnutkov občinskih statutov nvrača predlog, da bi z občinskim statutom konkretno določili stalne dohodke krajevnih skupnosti in proračuna, in daje pomembno mesto samoprispevkom občanov. — Vseh bremen namreč nI mogoče prevaliti na občinske sklade. To pa ne pomeni, da ne bo treba še nekaj časa računati 'udi s pro računskimi sredstvi. Nnjbolj je sprejemljiv tisU predlog iz nekaterih osnutkov občinskih statutov. KOSMATINCEV JE ŽE PREVEČ Belokranjci so resno v skrbeh zaradi medvedov: do sedaj so bili namreč le po gozdovih, zdaj pa se približujejo tudi naseljem. Večkrat so jih videli celo pri Dolenji vasi. Pri Lokvah, kjer kmetijska zadruga krči steljniške površine, ni kosmatinca motilo niti brnenje strojev niti ki predvideva letna redna sredstva iz občinskih skladov, iz katerih bi dotirali in kreditirali dejavnosti krajevnih skupnosti po načelu natečaja, v katerem oi vezali dota cijo oziroma kredit na sodelovanje prebivalcev krajevne skupnosti, delovne organizacie in diuglh Zagotoviti bi bilo treba namensko financiranje kot obliko, ki Je najbolj mobilizacijska, tako za posamezne občane kakor tudi za delov ne organizacije. bližina hlevov in živine. Mirno je sedel pod smreko i° brundal, nato pa je počasi odšel čez njive. Tako pridejo medvedje tudi v neposredno bližino Loke. V zadnjih letih se je število kosmatincev tako povečalo, da se občani ne čutijo varne pred njimi. Prav bi bilo, menijo občani, da hi lovske družine iztrebile medvede vsaj v bližini naselij! JOŽE ŠKOF fi/iiid^iiiii lomili lil TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Na izredni skupščini Stalne Konierencc mest v Titogradu, o kateri poročamo v posebnem sestavku, je posegel v razpravo tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj. Med drugim je opozoril na to, da mora biti obravnavanje ustavnega gradiva realno. Ustava ni program, zato vanjo ne smemo sprejeti tistega, česar že danes ni mogoče uresničiti. Ustava ima sicer tudi programski značaj, to je rečeno v načelnem delu, toda tisto, kar zapišemo kot normativni del ustave, kot obveznost za vse, moramo biti sposobni že zdaj uresničiti. Le tako obravnavanje ustave bo vzbujalo zaupanje pri ljudeh, ker bomo ostajali na realnih tleh in se ne bomo odločevali za lepe besede na papirju, ki pa jih jutri ne bi mogli uresničiti. — Podpredsednik Kardelj je nadalje rekel, da ne smemo natrpati ustave s takšnimi predpisi, ki so predmet zakonov in ki bi postopoma lahko ovirali razvoj komunalnega sistema. V zvezni in republiških ustavah zadošča okvir za razvoj komunalnega sistema, ki bo zagotovil njegovo napredno smer in obvaroval komune pred negativnimi težnjami. Vse drugo moramo prepustiti praksi, življenju, občinskim statutom, ki bodo sami po sebi osnovni instrument za ureditev odnosov v komuni. — Ko je podpredsednik govoril o krajevnih skupnostih, za katere je čedalje več zanimanja, je dejal, da njihove ustanovitve ne terjajo samo razlogi pomoči družini in gospodinjstvom, ampak tudi razvoj modernizacije in avtomatizacije naše industrije, ki ne more biti uspešen brez storitvene dejavnosti. Izogibati pa se moramo vsega, kar bi utegnilo sprožiti težnje, da bi iz krajevnih skun-nosti nastale maihne komune. — V ustavi, je dejal tovariš K a rde I i. ni m o so če podrobno določiti meril, po katerih bi financirali komune za rarvoi določenih družbenih ,;uz:j. laiiu določanje meril bi se spremenilo v golo demagogijo. Čim bogatejši bomo vsi skupaj v komuni in v družbeni skupnosti, tem več bo tudi družba dajala komunam. Od uspešnosti gospodarskega razvoja bo odvisna materialna osnova komun. — V nadaljevanju svoje razprave se je podpredsednik Kardelj zavzel za predlog, da bi bila dva zbora občinske skupščine, ker bi več zborov terjalo odpravo svetov, ki- pa so v praksi absolutno opravičili svoj obstoj. Glede družbenega nadzorstva je dejal, da ne more biti samoupravljanja, če družbena skupnost ne poskrbi, da nihče ne more na račun drugih izkoriščati svoje samostojnosti in svojega USTAVA NI PROGRAM samoupravljanja. O vlogi komunalne banke v našem gospodarstvu je menil, da je pomembna, toda le, če komunalno banko pojmujemo kot poslovno organizacijo, ki je sestavni del povezanega bančnega in kreditnega sistema, ne pa kot blagajno občinske skupščine. V odnosu do problema amortizacije pa se je podpredsednik Kardelj zavzel za drugačen amortizacijski režim. Predvsem bi bilo bolje, da bi se družba odrekla delu sredstev v korist povečanja amortizacijskih skladov in da bi zmanjšali proste sklade pod'etii v korist amortizacije. O Na številnih občinskih konferencah Zveze komunistov širom po Sloveniji so v ospredju vprašanja, kaj morajo komunisti Domeniti sredi rarfr^anih ustavnih razprav, ki naj bodo tudi Driln'nost za odstranjevanje vseera. kar ovira hitreiši družbenih razvoj. Večidel so komunisti na konferencah razčlenili, in sicer odkrito, smelo. trpir?«« v bil delež komunistov v boju za premagovanje težav v gospodarstvu, v prizadevanjih po modernizaciji proizvodnje, povečevanju produktivnosti, vključevanju v mednarodno delitev dela itd. £ Ni več daleč čas, ko bodo v Velenju, to bo najbrž že v začetku prihodnjega leta, začeli graditi veliki energokemijski kombinat, ki bo dajal slovenski industriji in mestom plin, industriji plastičnih mas surovine in kmetijstvu krmila. Nerentabilni rudniki, ki so slabo tehnično opremljeni in ki imajo slabe pogoje izkoriščanja, so dobili lani razne olajšave, ki so nekoliko ublažile težave, niso pa odprle trajnega izhoda. Na plenarnem sestanku centralnega odbora sindikata delavcev te panoge so predlagali, da bi bilo treba take rudnike opustiti, pred tem pa urediti problem zaposlitve rudarjev. — Kakor vidimo, se s podobnimi težavami, s kakršnimi se je boril krmeljski rudnik, otepavajo tudi številni drugi mali rudniki. Na srečo v Krme-Iju niso čakali in se zanašali na večne olajšave, ki zares ne pomenijo trajnega izhoda, ampak so si s pomočjo drugih činiteljev .sami poiskali izhod in — zanesljivo prihodnost. d Te dni se je začela razprava o osnutku kodeksa zdravstvenih delavcev. Kodeks se zavzema za humane odnose zdravnika do človeka nasploh, za požrtvovalnost pri delu, za stalno strokovno izpopolnjevanje ter za aktiven odnos do razvijanja medčloveških odnosov in neposredne demokracije v zdravstvenih ustanovah. A Na prvem zasedanju skupščine Republiške skupnosti socialnega zavarovanja so izvolili za predsednico tovarišico Dolfko Boštjančič°vo. V naši republiki imamo 23 komunalnih skupnosti in 12 zavodov za socialno zsivarnvanie. • Alžirski premier Ben Bela J* izjavil, da bo Alžirija ostala zvest* svoji izvenblokovski politiki in d* ne bo dovolila nobeni državi, d* bi ji diktirala, naj opusti politik« prijateljstva bi simpatij do kubanske revolucije. Ben Bela jc tUdI dejal, da je Kuba delala nap»-ke in da se jim bo Alžirija izognila. ■ Ko je novi veleposlanik FI-R-j v VVasbingtonu Veljko Mičunovic izročil poverilnice, je predsednik ZDA Kcnncdv med drugim dejal, da vlada ZDA pripisuje velik pomen prijateljskim odnosom m«" ZDA in Jugoslavijo. ■ V Sovjetski zvezi so Izstrelili proti Marsu medplanetarno ladjo »Mars I«. Proti Veneri pa le** ameriška ladja »Mariner«, ki 1,0 priletela v bližino tega planeta sredi decembra letos. Od obeh vesoljskih ladij si obetajo nove In presenetljive podatke to Marsu ln Veneri. B ZDA so zaključile serijo poskusov v velikih višinah nad U" homorskim otokom Johnstonom. ■ V središču zanimanja zahodno-nemške javnosti je kazenski postopek, ki so ga na pobudo obrambnega ministra Straussa sprožili proti uredniku in sodelavcem tednika »Der Spiegel«. Javnost i'";J vso zadevo za nekakšen dvoboj med obrambnim ministrom in tel" tednikom. »Der Spiegel je namreč kritično pisal o zahodnonem-ški armadi, ko se je ta udeležil* manevrov NATO. ■ Kakor poroča francoska časopisna agencija AFP, nI od 26. oktobra prispel v Moskvo noben pekinški list. Kitajsko časopisje * zadnjem času zelo ostro obsoj* »agresijo ZDA proU Kuh%, čep«** se ni komentiralo predlogov P1** mlera Ifruscova. B Zahodnoberlinski župan Vri"* Hrandl je po vrnitvi iz London*' kjer se Je razgovarjal s premierom Macmuianom ln umanji* ministrom lordom H o me o ni, Javil, da bi bila sprejemljiva ustanovitev mednarodne komisije * nadzorstvo nad berlinskimi dolm di. kateri bi sodelovale tudi vz nonemške obla«** liod- Decentralizacije ne opravičujmo s številom ekonomskih enot! Sobotni plenum okrajnega sindikalnega sveta v Novem mestu je ob navzočnosti podpredsednika republiške Zveze sindikatov Jožeta Borštnarja in sekretarja okrajnega komiteja ZK inž. Marka Bulca obravnaval gibanje gospodarstva v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Ugotovil je, da je bilo to obdobje, v katerem so razen ekonomskih problemov prevladovali tudi drugi razlogi, spričo katerih moč gospodarskih organizacij ni bila in ni ravno na zavidljivi višini. Dejstvo je, da bo to spoznanje opomin pri nadaljnjem jačanju ekonomske moči. Avgust Avbar, novi predsednik OSS Na zadnjem plenumu okrajnega sindikalnega sveta v No-vem mestu je bil na lastno *eljo zaradi odhoda na študij razrešen dosednji predsednik °SS Ludvik Kebe, za nove-8a predsednika pa je plenum ^olil dosedanjega tajnika OSS Avgusta Avbarja. Novi ^jnik OSS je postal dosedanji predsednik občinskega s|ndikalnega sveta v črnoro-iiu Franci Hočevar. Do sprememb je prišlo tudi v predsedstvu; nekaj članov je bilo razrešenih, nekaj pa na novo Voljenih. Novo: komunalno P^etje v Trebnjem V Trebnjem so ustanovili komunalno podjetje, ki bo opravljalo najrazličnejša dela Pri vzdrževanju javnih prometnih poti, gradilo ceste IV. reda, asfaltiralo cestišča in Bradilo vse potrebne cestne objekte Ustanovitelj podjetja Je ObLO Trebnje. Uvodno poročilo je pretreslo posamezna ekonomska področja in gospodarske organizacije, ki so bile najbolj podvržene problemom in pomanjkljivostim. Skoraj za vse lahko velja ugotovitev, da jih tarejo težave, o katerih dandanes razpravljajo v najširših krogih. Med take težave bi prvenstveno prišteli tiste v zvezi z zalogami izdelkov in materiala, ki se je letos v industrijskih podjetjih znatno nakopičil. Ta problem je sprožil vrsto razprav. Segle so celo do republiških organov, ki so poskušali težave premostiti v republiškem merilu. Marsikatera podjetja so prišla na šibke noge zaradi pomanjkanja investicij, s pomočjo katerih bi morala ojačati svoja sredstva. Zelo slab položaj je mnoge gospodarske organizacije spravil pred dejstvo: ali naj napredujejo za vsako ceno ali pa naj se zadovoljijo s tem, kar imajo, s čimer razpolagajo ter začno počasi propadati. Prav zaradi teh razlogov se je tudi v našem okraju pričel proces integracije, ki je zaobsegel mnoge gospodarske organizacije in se še nadaljuje. Seveda je na- Lovci iz Gradca, je to prav? pačno pojmovati združevanje kot modno nujnost, kar se je v več primerih že dogajalo; o združevanju bi se morali predvsem pomeniti delovni kolektivi prizadetih podjetij in se sami prepričati, ali je združitev res ekonomsko utemeljena. Zlasti bi bilo treba združevanje utemeljiti s perspektivo nadaljnjega razvoja in jačanja ekonomske osnove združene gospodarske organizacije. Napačno bi bilo, če bi prezrli tudi druge razloge, ki so vplivali na izpolnjevanje planskih nalog gospodarskih organizacij. Poročilo tajnika OSS Avgusta Avbarja je navedlo nešteto primerov, ki so vplivali na te stvari. Predvsem letos ugotavljamo zastoj v decentralizaciji upravljanja, kar se' znatno odraža v dosežkih proizvodnje. Gre za pravilno razlago in vlogo ekonomske enote, v kateri- ima proizvajalec in upravljavec neposreden vpliv na samo proizvodnjo in nedvomno tudi na vse, kar je z njo v zvezi. 2al je demagoška birokratska miselnost vodilnih ljudi v nekaterih podjetjih povsem izmaličila decentralizacijo upravljanja s tem, da so se ekonomske enote ustanavljale samo zato, ker jih je bilo pač »treba« ustanoviti, ne Gradaška lovska družina nria lep, velik in bogat oko-n^- Pri vaščanih in v okolici si je pridobila lepo zaupanje, ker je marsikomu očuvala p01Je, pridelke in perutnino Pred divjačino. Lovci imajo syoje zakone, pravila in določila, po katerih se ravnajo, *endar je mnogo tudi takih, *i se ne drže pravil. Navedel °i dva primera: Pred nedavnim je neki lo-*ec ranil mlado srno. Privle-Wa se je do rečice Lahin^, °^ koder jo je nepoučen kmet Potegnil ven in jo z lovci razdelil. Lovska družina ga zaradi tega toži. pa zaradi utemeljenih ekonomskih razlogov. Ekonomska enota ni dobila pristojnosti, kakršne bi morala imeti, proizvajalec pa ni postal upravljavec v pravem smislu. V podjetjih je neurejena ali pomanjkljiva notranja zakonodaja. To so največkrat paragrafi, ki se v praksi ne izvajajo. Razen tega se ti predpisi ne prilagajajo resničnim potrebam podjetij, ampak govore o stanju, ki je prevladovalo pred nekaj leti. Razumljivo, da vse to neposredno prizadene proizvajalce, ki ne morejo uveljaviti svojih osnovnih pravic. Ob vsem tem velja podčrtati, da so krive tudi razne službe, ki delujejo v okviru podjetij. Ni redek slučaj, da je zelo težko priti do podatkov, na podlagi katerih bi lahko ocenjevali stanje in spreminjali proizvodne in tehnološke koncepte, če bi se zdelo potrebno. Plenum je pritrdil, da je neizogibna naloga sindikalnih podružnic obveščanje proizvajalcev in upravljavcev. Kot politična organizacija morajo zato zahtevati od upravnih organov, da te stvari uredijo. Ob robu naj sledi še ena važna ugotovitev sobotnega plenuma! Zaradi doslej omenjenih pomanjkljivosti je proizvajalec kaj malokrat posegel v instrumente novega gospodarjenja. Nagrajevanje kot najvažnejši med temi instrumenti je še vedno v mejah tarifnega določanja osebnih dohodkov, čeprav prevladujejo različni dobri točkovni in drugi sistemi. Osnutek ustave te sisteme zavrača kot nerealne in zahteva nagrajevanje po delu. Zato bo ena važnih nalog pristojnih organov in delovnih kolektivov, da izpopolnijo svoje koncepte nagrajevanja in razne druge pravilnike, ki so ponekod uvedli linearna nagrajevanja. 0 Rezultati proizvodnje in 0 urejanja notranjih odno-0 sov gospodarskih organiza-0 cij kažejo, da je bil nare-0 jen velik napredek, • še % vedno pa je premajhen, da £ bi se lahko zadovoljili. 0 Ni odveč, če na koncu po-0 novimo sklep plenuma, da 0 je Se čas popraviti zamuje-% no v proizvodnji in notra-0 nji organizaciji podjetja in 0 izpolniti letne naloge. 0 Hkrati pa bi morali že pri-O praviti načrte za prihodnje 0 obdobje. Drugi primer. Jesenska otvoritvena sezona 14. oktobra letos je kot navadno zbrala gradaške lovce na mostu v Geršičih. Med zbiranjem se je priklatil pes. Po lovskih predpisih je pse klateže dovoljeno ubiti. Tako Je eden izmed lovcev psa ustrelil in ga zavlekel v studenec vasi Geršiči, ,c,er je v bližini tudi spomeniic \i»dl'm borcerr. Tako početje je vredno obsojanja. Kdo je za to odgovoren? Ali je tak lovec še lahko član koristne organizacije? Pomanjkljivi prometni znaki v Hokronoau in na Mirni Li. Opekarna na koncu težav Opekarna Brežice je ime-■* v zadnjih letih nemalo te-*av zaradi nedokončane in-Vesticije. S 106 milijoni dinarjev so zgradili novo krojno peč in stavbo zanjo na-: ravno sušilnico, umetno sušilnico, kupili nekaj strojne Opreme: mlin, mešalec in do-^ajalec, nekaj transportnih sredstev in 3 traktorje. S tem Je bila končana prva stopnja rekonstrukcije. Nova krožna peč in umetna sušilnica sta znatno povećah zmogljivosti, vendar jih kolektiv ni mogel izkoristiti, *er ni bilo strojne opreme ?a izdelavo surove opeke. Končno Je rešeno tudi to, **i bodo s 45 milijoni dinarjev posojil, ki so že odobrena, nakupili vse potrebno. *a 10 milijonov strojne opreme bodo dobili iz krmeljske °Pekarne, s preostalimi 25 rnilijonl pa bodo kupili vse ostale stroje in poravnali stroške montaže. Zmogljivosti obrata bodo zdaj uravnovešene, opekarna pa bo lah-*0 proizvajala po 6 milijonov opečnih enot in se usrnerjala v sodobne opečne ^elke, kakršne zahteva tržišče, v tretji fazi rekonstrukcije bodo potrebovali £ 45 milijonov din za uredi-*v sušilnih naprav za streš- no opeko in za gradnjo objektov družbenega standarda, nato pa bo opekarna popolnoma dograjena. Kljub temu da se vsi zavedamo nevarnosti na cestah zaradi pomanjkanja prometnih znakov, se v nekaterih krajih še ne morejo odločiti, da bi omogočili varen cestni promet. Tudi mesec varnega prometa, ki je pravkar minil, jim ni dal pobude, da bi tu in tam le pogledali, kaj ni v redu. Kaže, da se predvsem Mo-kronožani in Mirenčani niso dovolj temeljito pomenili o teh stvareh, sicer bi že namestili znak ob vstopu novomeške ceste v Mokronog. S tem znakom bi bilo potrebno omejiti hitrost za motorna vozila v naselju, kar je v tem kraju že urejeno ob cestah Trebel- KAJ VEŠ IN ZNAŠ 0 VARNOSTI PROMETA? Občinska komisija za vzgo-go in varnost prometa v Novem mestu priredi v soboto, 10. novembra ob 19. uri, v dvorani kina »Krka« okrajno javno nagradno tekmovanje šolske mladine pod naslovom Kaj veš in znaš o varnosti prometa?« Sodelovalo bo 1? tekmoval, nili ekip iz vseh cbčin novomeškega okraja. Za pester spored pa bodo poskrbeli orkester, pevci in humoristi. Vstopnice bodo v prodaji pri blagajni kina dve uri pred predstavo. Vstopnice bodo izžrebane za nagrade, zato prosimo, da jih skrbno shranite. Vljudno vabljeni! no-Mokronog in od železniške postaje do Mokronoga. Na slabšem so vozniki in pešci na Mirni, kjer podobnih znakov sploh ni, dasiravno teče skozi Mirno glavna cesta Mirnske doline. Krajevni odbor na Mirni je že dvakrat zaprosil pristojni organ pri ObLO Trebnje, naj bi se te stvari uredile, vendar sta bili obe prošnji zaman. Kdo bo kriv za nesrečo, ki se lahko zgodi? V zadnjem času je že bila nesreča, ko je neki voznik osebnega vozila podrl mopedista. Ce bi na določenem mestu stal opozorilni znak, da je treba hitrost v naselju zmanjšati, do nesreče prav gotovo ne bi prišlo. VES OKTOBER BREZ VEČJE PROMETNE NESREČE! 3. novembra so se v Novem mestu sestali člani okrajne tehnične komisije in predsedniki ustreznih občinskih komisij ter razpravljali o uspehih v pravkar minulem mesecu prometa varnosti. Ugotovili so, da je bil dosežen velik napredek v cestnem prometu, kar Je zelo razveseljivo in, za razliko od mesecev prometnih varnosti v prejšnjih letih, tudi spodbudno. Iz- leta v leto namreč ugotavljamo, da doživimo po uspelih akcijah manj nezgod na cestah. Letos so v akcijah za izboljšanje prometa sodelovali posamezniki, podjetja in šole oziroma učenci. Komisije v podjetjih so pregledale nad 2500 koles in večje število motornih vozil. 130 kolesarjev so opozorili na pomanjkljivosti, ki jih imajo njihova vozila, ip poskrbeli za to, da so marsikje zgradili nove kolesarnice. Komisije so povečale kontrolo motornih vozil, ki so se v mesecu varnega prometa pojavila na cestah. V ta namen je bilo tehnično pregledanih okrog 460 motornih vozil. Med njimi 36 motornih vozil ni bilo sposobnih za promet — bila so pomanjkljivo opremljena — in so jim odvzeli registrske tablice. Občinske komisije so pregledale cestno signalizacijo in sporočile pristojnim organom, da občutno manjka cestnih znakov. Nasploh je imela akcija v mesecu prometne varnosti drug poglavitni namen: vzgojiti vse občane v smislu prometnih predpisov in jih poučiti, da je v prometu potrebna vedno večja budnost. Na to so jih opozarjali najrazličnejši plakati, brošure in ostala literatura, ki so jo razpečali v več deset tisoč izvodih. Odrasli občani našega okraja so v tem času obiskali 22 predavanj s filmi o prometni varnosti na cestah, za voznike motornih vozil je bilo prirejenih šest strokovnih seminarjev s testiranjem, šolska mladina pa je imela razen rednega pouka o prometu še oddaje »Pokaži, kaj znaš!« posvečene prometu. Takih tekmovanj je bilo v okraju 16, v Sevnici pa je bilo tudi republiško tekmovanje, ki je po splošni oceni ena najlepših letošnjih prireditev te vrste pri nas. Tekmovanj pa s tem še ni konec, kajti že 9. novembra bo »Pokaži, kaj znaš!« z vprašanji o prometni varnosti v Vidmu-Krškem, 10. novembra pa bo podobno okrajno tekmovanje v Novem mestu. Kaže, da nobena akcija ni šla neopazno mimo občanov. Lahko bi rekli, da so vsi pravilno razumeli pomen poostrenih ukrepov, ki so jih prometni organi izvajali v cestnem prometu. Na ta način so zavestno sodelovali pri zmanjšanju števila prometnih nezgod in se izognili prenekaterim katastrofalnim nesrečam. Dejstvo je, da ▼ letošnjem mesecu prometne varnosti na cestah našega okraja ni bilo težje prometne nesreče! To potrjuje, da je bilo v akcijo vloženega veliko truda in vztrajnosti. Uspehi so, napredek je zavidljiv. To pa še ne pomeni, da je na cestah absoluten red. Ne mesec — leto varnega orometa bi hoteli! Zato nadaljujmo tam, do koder smo prišli! *• Zl Kdor ne oglašuje, nazaduje! Povečana vloga komunista občana Zapiski z letne konference komunistov trebanjske občine Ni bilo prvič, pa tudi ne zadnjič, da so komunisti trebanjske komune ocenjevali svojo vlogo in delo v luči družbenega razvoja. Na občinski konferenci ZK, ki je bila v Trebnjem 29. oktobra in so se je udeležili tudi nekateri republiški in okrajni predstavniki, so temu vprašanju posvetili še večjo pozornost. Popolnoma ustrezen odgovor pa naj bi konferenca dala na vprašanje: kje, kako ter kolikokrat in s kakšnimi uspehi so člani organizacij ZK spremljali družbene in gospodarske premike med dvema občinskima konferencama. Jedro odgovora je udeležencem konference posredovalo že poročilo o delu komunistov trebanjske občine od junija preteklega leta do oktobra letos, deloma je odgovor na ta vprašanja vseboval osrednji referat o bodočih nalogah članov ZK v reševanju perečih gospodarskih in družbenih problemov, o tem pa je govorila tudi razprava, ki je pretežno poudarjala vlogo posameznika in sekretariatov ZK v preteklem delu. Poročilo je navajalo, da so se komunisti dosledno borili za uveljavljanje načel svojega programa, predvsem po IV. plenumu CK ZKJ. Svoje mesto in delo so našli vsepovsod, v pretežni večini gospodarskih in drugih organizacijah. Kot člani organizacije, ki ima avantgardno vlogo v naši socialistični stvarnosti, so si prizadevali, da uresničijo programska načela in vplivajo s svojimi naprednimi idejami tam, kjer je bilo potrebno. Tako so marsikje odločno posegli v boj za uvajanje novih gospodarskih instrumentov, ki jih je v tem obdobju prinesel razvoj v gospodarske organizacije, tistimi področji, kjer so bili komunisti res komunisti, ne zaviralci napredka. Zal so bili primeri, da so v času med dvema konferencama posamezni člani ZK samo formalno pripadali organizaciji. Kaže, da se komunisti trebanjske občine vedno bolj zavedajo, da ZK ni organizacija, v kateri bi bil lahko kdo le formalno član, ampak je organizaciona ko vlogo pa so odigrali na vseh ostalih področjih, kjer je šlo za uveljavljanje novega in naprednega. Posebej velja omeniti vlogo ZK v sindikatih gospodarskih organizacij, kjer so komunisti marsikje pomagali uveljaviti okrnjene pravice proizvajalcev upravljalcev, da so bili seznanjeni z vsem dogajanjem tostran in onstran zidov svojega podjetja. Razumljivo, da moremo tako govoriti le v zvezi s ja borcev za napredek in proti napakam ter pomanjkljivostim, ki napredek ovirajo. Kar zadeva programsko delo komunistov trebanjske občine, bi omenili predvsem glavne naloge članov ZK. Osrednji referat je podčrtal štiri take naloge: vlogo komunistov v programiranju gospodarskih organizacij, boj proti ozkosti v gospodarjenju in boljši odnos do strokovnih kadrov ter vpliv na politiko smotrnejšega zaposlovanja. Jasno je, naj bi se komunisti v prvi vrsti zavzemali za točne in ustrezne plane gospodarskih organizacij ter komune. Ustrezno temu bi morali biti prvi zagovorniki procesa integracije kot posledica ekonomskih razmer. Z vsemi močmi se bodo morali boriti proti miselnosti tistih vodilnih uslužbencev, ki odklanjajo strokovni kader, čeprav vemo, da je prav' to vprašanje šc vedno zelo pereče in ga ne gre obravnavati ločeno od ostalih. Boriti pa se bo treba za dosledno izvajanje na- čela, naj vsakdo dobi zaposlitev, vendar v skladu z interesi komune in razpoložljivimi delovnimi mesti v gospodarstvu, čemur mora biti prilagojena tudi politika zaposlovanja delavcev. Nikakor ne bomo smeli dopustiti, da bi bil Zavod za zaposlovanje hkrati tudi socialna ustanova! V kmetijstvu bo treba jačiti družbeno proizvodnjo in povečevati zemljišča socialističnega sektorja, medtem ko naj bi bil smisel pogodbenega sodelovanja z zasebnim kmetovalcem, da bi dobili čimveč tržnih viškov. Ta vprašanja in podobne probleme t podjetjih bodo morali komunisti reševati z vso odgovornostjo in hitro posredovati tam, kjer bo potrebno. Zdaj, ko razpravljamo o vlogi občanov, je prav, da še enkrat naglasimo vlogo komunistov kot aktivnih družbenopolitičnih delavcev. Zato bodo morale osnovne organizacije pritegniti slehernega svojega člana v naporih za nadaljnji družbeni razvoj. Ste V. 45 (659) DOLENJSKI LIST PISMA UREDNIŠTVU Občani sprašujejo o novi ustavi Kako dolgo bom Se čakal? Tovariš urednik! V Vašem listu sem bral članek o ustanovitvi večje servisne delavnice, ki deluje v sklopu Tehnične srednje šole v Krškem. Nedavno se je pri direktorju TSS oglasila moja iena in ga vprašala, če popravljajo tudi televizorje znamke RR-Niš. Dobila je ugoden odgovor. Ker se~ mi je pokvaril televizor, sem ga 2. oktobra, trdno prepričan, da zares obstaja servisna delavnica za popravila omenjene znamke televizorjev, odnesel v delavnico. Tam sem tudi povedal, da garancija mojemu televizorju še ni potekla in naj zato opravijo redni servisni pregled. Obljubili so mi, da bodo napako kmalu odstranili. Čez nekaj dni sem vprašal, kako je z aparatom. Odgovorili so mi, da naj malo po-trpim, ker nimajo nadomestnega dela, in da so pisali v tovarno Niš, naj jim ga pošlje. Potrpežljivo sem čakal še štirinajst dni. Ker tovarna nadomestnega dela nikakor ni poslala, sem 20. oktobra sam pismeno urgiral. 23. oktobra pa sem prejel od tovarne brzojavni odgovor sledeče vsebine: »Nadomestnega dela ne moremo poslati, ker s servisom TSš nimamo sklenjene pogodbe. Svetujemo Vam, da pošljete aparat v popravilo eni od naših servisnih delavnic« Vsebina brzojavke me je prepričala, da sem nasedel. Odločno obsojam ravnanje vodstva TSŠ, ker z namišljenim nazivom servisne delavnice posluje in zavaja ljudi. Moj televizor Se do danes ni popravljen. Vse, kar so znali v delavnici TSS narediti, je bilo to, da so sneli originalne zalivke in televizor odprli, tako da ga sedaj ne morem več odnesti v drugo, veljavno servisno delavnico, ker so sneli originalne zalivke. Upravičeno zahtevam čim prejšnje popravilo mojega televizorja. Poslovanje delavnice v sklopu TSS je vredno javne graje. ZVONE NUNCIC, Resa 9, Videm-Krško Pretepači v Brežicah V petek, 26. oktobra, se je okoli teste ure popoldne zgodilo v Brežicah naslednje: Dijaki novomeške gimnazije in učiteljišča smo gostovali v Breži- cah, kjer smo tekmovali na rokometnem turnirju v počastitev občinskega praznika. Igralci brežiške gimnazije so nas zelo lepo sprejeli ln tudi tekmovanje Je potekalo v pravem športnem duhu. Vendar je že med tekmo priletela na igrišče žoga in njeni lastniki so zahtevali, naj se je nihče ne dotakne, sicer bodo vsakega pretepli. Po tekmi, ko smo se Novomeščani odpravili na postajo, nas Jo skupina kakih šestih fantov obkladala z žaljivkami, vendar na to nismo reagirali. Eden izmed njih Je članu naše ekipe stopil na nogo, nato pa je zahteval, naj se mu umakne, sicer ga bo pretepel. Nato so obkolili učiteljiščnika Kramarja in eden izmed napadalcev ga je večkrat močno udaril po obrazu. Vsi mimoidoči so se zgražali, neka starejša žena pa nam je povedala ime tega vročekrvnega nesramneža. Bil je Ivan Suša. V pogovoru z ostalimi rokometaši brežiške gimnazije sem zvedel, da to nI bil prvi primer in da je Suša znan pretepač. Ali res ne morejo preprečiti ta kih izpadov Suše in njegovih pajdašev? Mar se bomo, če bomo še kdaj prišli v Brežice, morali bati, da bi ne bil še kdo tepen ali pa naj se oborožimo? Mar mladinska organizacija ne more vplivati nanj? 'Zanima nas, če so na sestankih mladinske organizacije kdaj razpravljali o Sušinih dejanjih? Prav bi bilo, da bi odgovorni športni forumi poskrbeli, da se v prihodnje ne bi več kaj takega zgodilo, saj je to nesramnost brez primere in razen tega kvari ugled vseh brežiških športnikov. Jože Splihal, Novo mesto Zakaj Drenovec nima avtobusne postaje? Tovariš urednik! To se vsak dan sprašujejo vaščani Drenovca, ko morajo nositi teike kovčke in drugo prtljago iz Vinice domov. Se teie je za starejše ljudi in bolnike, ko vidijo, da jih avtobus mimo hiše odpelje na Vinico, od tam pa morajo pešačiti dober kilometer do doma če bi v vasi radi izstopili, s strahom prosijo sprevodnika in hojerja, naj ustavi, če sta dobre volje, ustrežeta. sicer ne. Zakaj ne bi bila v vasi avtobusna postaja, saj je razen vsega tudi primeren prostor zanjo Ker vaščani niso zaradi avtobusa, ampak obratno, bi bilo prav, da bi ljudem ustregli če se da. Ker so vaščani Drenovca tudi med NOB dali svoj delei, bi bilo prav, da njihovo željo avtobusna podjetja upoštevajo. Avtobusna postaja bi za vas veliko pomenila, medtem ko se šojer pri ustavljanju avtobusa ne bi dosti zamudil. Prosimo vse, ki o tem odločajo, da bi upoštevali ielje Drenovčanov, v nasprotnem primeru pa naj javno pojasnijo, zakaj jim ni mogoče ugoditi. Vaščani Tudi v viciemsko-krški občini so se ljudje močno vključili v razpravo o novi ustavi. Preberimo, kaj menijo ljudje o osnutku ustave in kakšna vprašanja so postavljali: 0 V Sutni: Kakšen je pomen rotacije? Ali je v osnutku zapopadena odgovornost voljenih organov? Kako je z zemljiškim maksimumom in ali bodo na tem področju kakšne spremembe? 0 Dolenji Leskovec: Kakšna je razlika med dosedanjo ustavo in osnutkom nove ustave? Kako je z družbeno in zasebno lastnino? Ali ostane obdelovalna zemlja še last kmetovalca? Kako je z dedovanjem? 9 V Vihrah: Kako je urejeno vprašanje zemljiškega lastništva in kakšne so perspektive drobne kmetijske proizvodnje? Kakšni bodo odnosi med kmetijsko zadrugo in posameznimi kmetovalci? Kako bo z ustanavaljanjem in razvojem družbenih posestev in kako se bodo obnavljali in izkoriščali gozdovi v bodoče? 0 Na Senovem: Ali bo veljala v bodoče ustava za celo državo? Kako bodo urejeni odnosi družbene lastriine, pravice do dela, delitve po delu in kakšna je vloga človeka kot proizvajalca in upravljavca?. 0 Na Zdolah: Kaj pomeni izraz družbena lastnina? Ali so v zemljiškem maksimumu všteti tudi gozdovi? 0 Na Malem Kamnu: Kako je z dedovanjem? Zakaj je zemlja dobrina državljanov? Ali bodo v bodoče še obstajali zasebni kmetovalci? Kakšen je zemljiški maksimum, kako je z arondacijo zemljišč? Kakšna je naša davčna politika? £ V Dobravi pri Senovem: Cemu je prepovedano pridobivanje stelje v gozdovih? Kako se bodo v bodoče upravljali in izkoriščali gozdovi? Kako rešiti problem nesmotrnega izkoriščanja in obdelave posestev polproletarcev? 0 Na Gori pri Krškem: Ali bo izvedena arondacija tudi v teh vaseh? Ali bodo morali plačevati večje davke kakor kjmetje polproletarci? Kako poslancev. 0 Na Rožnem: Kako je z novo ustavo zajamčena osebna lastnina? Kolikšen je zemljiški maksimum? Kakšne garancije daje ustava starim ljudem, ki so za delo nezmožni? Zakaj je prepovedano pri- KAJ JE Z ZASEBNO LASTN.NO? Na številna in vedno enaka vprašanja, kaj pravi osnutek nove ustave o zasebni lastnini, o gozdovih, privatni obrti in podobnih vprašanjih, ki se pojavljajo na mnogih razpravah, bomo odgovorih' v daljšem sestavku prihodnji teden. Bralce vabimo, da redno prebirajo vse sestavke, ki jih objavljamo na tej strani! UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA bo urejena pravica lastništva gozdov," zakaj bodo morali plačevati visoke takse od svojih gozdov? Ali bo v bodoče zemljiški maksimum enak, kot je sedaj? — Navzoči so odobravali določila glede mandatne dobe odbornikov in dobivanje stelje v gozdovih? Zakaj prometni davek na sekanje lesa za domačo uporabo? 0 V Prošnji vasi: Kako se predvideva obvezno združevanje kmetov in zakaj? Ce je vsakemu državljanu zajamče- na pravica do zdravstvenega varstva, zakaj so prispevki za to varstvo tako visoki, kvaliteta zdravstvenih storitev pa včasih slaba? Zakaj v nekaterih primerih obsodi okrajni sodnik občana, čeravno ga ni zaslišal? # Na Velikem Trnu: Kako bo z lastninsko pravico zemlje? Zakaj ne bi smel kandi; dat, če je dober, dvakrat ah večkrat kandidirati? Zakaj Je kmet omejen v svojih pravicah? # V Brezju — Kališevcu: Kako bo v bodoče z državnimi in zasebnimi gozdovi? A" bo v novi ustavi zajamčeno lastništvo in dedovanje? K8' ko bo urejeno lastništvo vinogradov? Ali bo urejeno gled* zavarovanja vinogradov Pr0." pozebi in toči ter zdravljenja živine? 9 V Dolnji Prekopi: Kakšne so pravice in dolžnosti človeka in občana? Kako je z dedovanjem in zasebno lastnino? Tudi za stare in onemogle kmetovalce bo poskrbljeno Občani s podeželja se vse pogosteje oglašajo k razpravi o novi ustavi z vprašanji, kako bo v prihodnje zajamčeno primerno življenje starim in onemoglim kmetovalcem. Takih vprašanj ne stavljajo samo v videmsko-krški občini, temveč tudi drugod. Vsekakor je razveseljivo, da je občinski ljudski odbor v Vidmu-Krškem s sprejetjem odloka o ustanovitvi občinskega sklada za kmetijstvo že pričel reševati problem teh ljudi. V sklad se bodo stekali dohodki delno iz občinske do- klade od kmetijstva, ki pripada v celoti občini, od zakupnine zemljišč, ki jih daje v zakup občina, in od iztržka za prodana zemljišča, ki so v družbeni lastnini, pa niso bila pridobljena z nacionalizacijo. Tudi gospodarske organizacije bodo s svojimi prispevki bogatile ta sklad. Prav tako se bodo dohodki stekali iz raznih dotacij, daril itd. Ko smo omenili občinsko doklado, moramo opozoriti bralce, da je bil na zadnji seji ObLO sprejet tudi odlok o stopnjah občinske doklade. Odlok vključuje samo tista območja, ki so sposobna uvesti modernejšo tehnologijo in višjo proizvodnjo. Le tako se bo krepil in širil socialistični sektor kmetijstva in hkrati poglobil in utrdil kooperacij-ski odnos Sredstva občinskega sklada za kmetijstvo se bodo predvidoma uporabljala za pridobivanje kmetijskih zemljišč, za pospeševanje in organiziranje kmetijske proizvodnje in za dotacijo, namenjeno v sklad za socialno varstvo. S finančno krepitvijo sklada socialnega varstva pa bo možnost, da se bo starim in onemoglimi socialno ogroženim kmetovalcem nudila denarna pomoč. Ker bo odlok o ustanovitvi občinskega sklada za kmetijstvo pričel reševati velike pr0" bleme in bo hkrati omogoči' kmetijski napredek, zasluzi veliko pozornosti. Rdi Sprememba v plačevanju prometnega davka na lokalne telefonske storitve Skupina udeležencev na seminarju v Dol. Toplicah Na seji občinskega ljudskega odbora Videm-Krško 13. februarja letos je bil sprejet odlok o ,u-vedbl občinskega prometnega davka na lokalne telefonske storitve. S tem odlokom je bil predpisan stoodstotni prometni davek na naročnino tretje skupine naročnikov. V to skupino je vključenih precejšnje število ljudi, ki se zelo malo poslužujejo medkrajevnih telefonskih pogovorov. Nekatere kmetijske zadruge ali poslovalnice trgovskih podjetij so imele na primer mesečno za tisoč do dva tisoč dinarjev medkrajevnih telefonskih pogovorov, medtem ko so morale plačati prometni da-.-ek 10 tisoč dinarjev mesečno. Sorazmerno visoki prometni iavok pa predstavlja za manjše gospodarske or- ganizacije, poslovalnice ali samostojne ekonomske enote precejšen Izdatek. To je uvidel tudi občinski ljt'd' ski odbor in na seji 26. oktobra spremenil prvotni odlok. S spremembo odloka Je svet za družbeni plan in finance ObLO pooblaščen, da v bodoče na prošnje telefonskim naročnikom lahko davek zniža ali pa jih v celoti oprosti plačevanja. Svet lahko predpise prometni davek tudi /a tiste telefone, ki so v sklopu hišnih central Novi predpisi o prometnem davku na lokalne telefonske storitve, sprejeti na seji ObLO, bodo preprečili, da ne bo toliso odjav z» telefone. Vsekakor je za hitro i" nemoteno poslovanje potrebni!, da je telefonov čimveč. *• Razprave v sevniški občini se nadaljujejo Razprave o novi ustavi so v polnem teku. v nekaterih krajih v občini so se občani že dugič sestali. K osnutku v glavnem nimajo bistvenih pripomb, temveč razpravljajo o krajevnih problemih. To dokazuje, da krajevne organizacije SZDL ne omogočajo ljudem, da bi na sestankih že med letom obravnavali 6voje probleme; sestanki so zelo redki in Je nedvomno poglavitni razlog za tako razpravo v tem. NA BREGU Je bil že drugič sestanek krajevne organizacije. To pot so bila postavljena vprašanja, zakaj za Breg ni organizirana redna dobava kruha in zakaj je kruh za 4 dinarje dražji kot v Radečah. Ali bodo lahko zaposleni (polproletarci) še naprej obdržali svojo zemljo? Zakaj lovska družina ne povrne škode, ki jo je napravila divjad? Nadalje je bilo predlagano, naj veterinarska postaja iz Sevnice organizira reden pregled živine vsaj enkrat letno. V bodoče naj bi bilo tudi več predavanj o kooperaciji; prvo naj bi bilo že konec tega meseca. Postavljena so bila tudi ta vprašanja: ZAKAJ KMETIJSKA ZADRUGA PRI NAKUPU UMETNIH GNOJIL NI HOTELA SPREJETI DENARJA OD KMETOVALCEV, KASNEJE PA JE ZARAČUNAVALA OBRESTI ZA GNOJILA? Cemu konfekcija »Lisca« v Sevnici nekatere protežira pri sprejemu na delo in zakaj ne odgovarja na pismene prošnje prosilcev za zaposlitev. Za popravilo gospodarskih poslopij Je odobreno premalo lesa. Dobro obiskan je bil tudi zbor občanov na Biancl. Tolmačenju ustave je z zanimanjem sledilo kar 60 ljudi. Navzoči so se zanimali za lastnino zasebnikov ln kako Je s predpisi, ki govore, da se zaostali davek lahko plača z zemljo. Kako je s plačevanjem davkov, kadar je ?laba letina ln kolikšen bo v bodoče zemljiški maksimum? Zanimali so se tudi, zakaj so v Sevnici asfaltirali cesto, za popravilo vaške poti B lanca—Klad je pa se nihče ne zanima im je ta cesta zaradi plazu neprehodna. Nadalje so občani vprašali, zakaj zadeva glede broda na Blanci še ni urejena, čeravno je čoln na razpolago, in čemu je z razglasom bilo steljarjenje prepovedano. Prisotni so povedali, da bi bilo nujno organizirati o lokalnih problemih še več sestankov ln razprav. V BOSTANJU so občani menili, da Je okrajni ljudski odbor nepotreben in predlagali, naj bi ga ukinili. V razpravi o krajevnih skupnostih Je bilo predlagano, naj bi bila za Koštaju ln okolico samo ena krajevna skupnost s sedežem v Boštanju. Občani so tudi izra- zili željo, naj bi v Boštanju zgradili sodoben trgovski lokal, posta pa naj bi tudi v bodoče še ostala v Boštanju. Prav tako žele, naj bi uredili pokopališče in opozorili na škodo, ki jo napravi divjad. Na Bučki so predlagali naj bi v novi ustavi bilo podarobneje določeno sodelovanje kmetov s kmetijskimi organizacijami in naj bi se s kooperacijo zagotovil odkup ostalih proizvodov, ne le nekaterih kmetijskih pridelkov. V BUDNI VASI so udeleženci zbora občanov spraševali glede sečnih dovoljenj za drva in pripomnili, da v ljubljanskem okraju glede tega ni težav. V ljubljanskem okraju imajo uvedeno popolno zdravstveno zavarovanje, na tem območju pa to še ni urejeno. Volivci so razpravljali še o problemu delovne sile, ker mladina odhaja v mesta. V Drožanjah ni bilo razprave o osnutku nove ustave. Prebivalci so se v glavnem zanimali samo za lokalne probleme, spraševali so, kako je z vzdrževanjem ceste pod Drožanjami, ki povezuje Sevnico, Metni vrh ln Zabukovje; ali bo v bodoče dovoljen večji posek lesa, ker sedanje količine lesa ne zadoščajo za kmetijska gospodarstva; čemu morajo plačati sklad za les za lastno uporabo; ali Je prepoved steljarjenja umestna. Zanimiva vprašanja so bila postavljena V GABRIJELAH: Kakšna je razlika med položajem pVedsednika republike v naši državi in predsednika republike v Franciji? Kateri položaj Je višji: predsednik zveznega izvršnega sveta ali predsednik republike? Kako bo nova ustava zajamčila zasebno lastnino? V Križu so ljudje predlagali, da bi o osnutku razpravljali še na letni konferenci krajevne organizacije SZDL. Do takrat pa nameravajo pripraviti vprašanja. Na zboru občanov so u-deleženei tarnali zaradi visokih davkov in nasprotovali ukrepu o ustanovitvi enotne gozdarske službe s sedežem v Brežicah. Izrazili so bojazen, da bodo zato morali tudi drva za lastno uporabo kupovati. V KRMELJU so občani spraševali sledeče: kakšne pristojnosti ima republika oziroma republiški organi, kakšne pristojnosti imajo občinske in krajevne skupnosti in kako bo z ustavo urejeno glede nadaljnjega opravljanja zasebne obrti? Na naslednjem sestanku so se ljudje zanimali, kako bo z osebno lastnino, o pravici človeka In o razliki med pojmoma: ob- čan in človek, o razvoju delavskega samoupravljanja in o investicijski politiki. V Kompoljab je ljudi zanimalo, zakaj so razlike v ekonomski ceni kmetijskih proizvodov, čemu Je razlika obdavčevanja med ravninskimi in gorskimi predeli. Poudarjeno Je bilo, da je pri občinskem ljudskem odboru preveč birokratske administracije. V LOKI je bila pestra razprava. Občani so se že drugič sestali in razpravljali o ustavi ter o problemih kraja. Spraševali so, zakaj bo sedaj v zvezni ljudski skupščini več zborov, ln se zanimali za pravice italijanske manjšine v Jugoslaviji in obratno. Zakaj je protekcija pri Izdajanju sečnih dovoljenj ln zakaj ni sredstev za popravilo gozdnih poti? Menili so tudi, da je postopek za razrez, lesa preveč zapleten ln birokratski. V Lončarjevem dolu so se volivci zanimali za rotacijo, za vlogo nove skupščine ln občine ln soglašali z novim šolskim sistemom. Prebivalci so .negodovali zaradi nepravilnega dela logarja. TUDI V MURNICAH je bil zbor občanov zanamiv. Ljudje so se pritoževali nad občinskim odbornikom Ludvikom Zupanom, da je premalo delaven in da se ne zanima dovolj za probleme v nilhovem kraju. Izjavili so. da bodo v bodoče volIH take ljudi, ki bodo vredni zaupanja. Nadalje so vprašali, čemu plačujejo t odst. promet- nega davka od oglja, ko pa so v drugih občinah oproščeni tega davka. Prevladovalo je tudi mnenje, da je bil denar iz gozdnega sklada, dodeljen «» gradnjo bencinske črpalke * Krmelju, uporabljen nenamensko. Ljudje so se zavzeli za V°\ večanje članstva v organizacij' SZDL. Navedli so primer, da ljudje lz vasi Gaberje, Dobovec In Gaberska gora niso vključeni v organizacijo .SZDL. Na kon«" razprave so se dogovorili, <** bo letna konferenca krajevn« organizacije SZZDL 11. novembra. V Malkovcu so se občani zanimali v glavnem, kako bo * dedovanjem ter z lastnino zemlje. Menili so tudi. da so davki in takse previsoki. f Občani so na zborih občan vem ni znana samo po kvalitetnih pijačah m nizkih cenah, temveč se upravičeno ponaša tudi z izvrstnimi jedili. Tudi čistoča in postrežba je v restavraciji na višku. Odkup stanovanj za potrebe ObLO Občinski ljudski odbor v Vidmu-Krškem je sklenil z gradbenim podjetjem »Sava« pogodbo o odkupu treh trosobnih i? dveh dvosobnih stanovanj-Gradbeno podjetje >Sava« gradi na Vidmu stolpnico z dvajsetimi stanovanji, ki jih bo potem prodalo. Stanovanja bodo vseljiva septembra prihodnjega leta. Trosobno stanovanje stane 4,500.000 din, dvosobno P* 3,200.000 din S DOLENJSKI LIST Štev.45 (659) Kulturi mesto v občinskem statutu! Z letne konference sevniškecja kulturnoprosvetnega društva SVOBODE Pretekli teden so člani Svobode v Sevnici ob lepi udeležbi pregledali delo v preteklem obdobju, hkrati pa so si postavili smernice za bodoče. V imenu odbora je poročal tov. Jože Kolman. Ugotovil je, da je bilo delo Svobode zelo skromno. Delovale so pravzaprav le nekatere sekcije, na primer dramska in šahovska, vendar biez povezave z društvom, pri katerem je obstajal odbor le formalno in se sploh ni konstituiral. Vzrokov za mrtvilo je bilo več: pasivnost odbora, pomanjkanje prostorov in dvoran, pomanjkanje sodelovanja vsega članstva, nejasen koncept glede razvoja kulture v občini ter skromna finančna sredstva. V razpravi, ki je bila izredno živahna, je bilo poudar- jeno, d;, si večina delovnih ljudi po naših kolektivih želi kuliurno-prosvetne dejavnosti in da je precej ljudi, ki so voljni delati, le organizirati jih je potrebno. Predstavniki SEVNIŠKI VESTNI K kolektivov so dali hvalevredno izpodbudo, da se v nekaterih podjetjih organizirajo določene sekcije, seveda v okviru Svobode. Prav tako so ponudili prostore za razne dejavnosti. Ce bi kolektive živo zainteresirali za kulturno-prosvetno dejavnost, bi to postalo njihova stalna potreba Uspela konferenca na Studencu Na nedavni letni konferenci krajevne organizacije SZDL na Studencu pri Sevnici so občani razpravljali tudi o novi ustavi. Ljudje so se zlasti zanimali za lastništvo gozdov in zastavili v tej zvezi več vprašanj. Na vprašanja je odgo' srjal Tone Rupar, referent za gozdarstvo ObLO Se-.-nica Iz poročil, ki so bila prebrana na letni konferenci, je razvidno, da dosedanji odbor krajevne organizacije ni bil dovolj delaven. Člani so izrazili željo, naj se v odbor izvolijo taki ljudje, ki se bodo zavzemali za politični in gospodarski napttKiek kraja. Predlagali so tudi, naj bi fe v organizacijo vključili vsi volivci, češ da je s skupni-w močmi laže doseči reč ji * -r> tdek. Trenutna je v ir ganizacijo vključenih 315 ljudi, lanko pa -)i ih b x ie *nki£i toliko. Navzoči so sp-cfvnli, zakaj so ukin'.i delovno mesto cestarja. Svoj-čas so bile ceste zadovoljivo vzdrževane, sedaj' so pa očitno zanemarjene. Zlasti je problematična cesta Zavratec —Križe—Hubanjica. Hkrati so izrazili zadovoljstvo, da so lahko s pomočjo Elektra -Krško, ObLO in s samoprispevki občanov elektrificirali vse vasi na tem področju. Na koncu so izvolili 13-član-ski odbor, v katerem so zastopani člani organizacije Naročite DOLENJSKI LIST sorodnikom v tujini — hvaležni vam bodo za pozornost! SZDL Studenca, Rovišč, Po-nikev, Arta, Hudega brezja, Zavratca, Orel in Impolja, tričlanski nadzorni odbor in štiri kandidate za občinsko konferenco. K. in bi v okviru svojih možnosti z razumevanjem tudi finančno podprli to dejavnost. V letošnjem letu sta društvi Partizan in Gasilsko društvo pokazali več razumevanja za odstop določenih prostorov in dvoran. Navzoči so mnenja, da te dvorane td dve društvi sicer upravljata, vendar so družbeno premoženje, ki mora služiti oblikovanju Mednarodni dan v Sevnici V sodelovanju z občinskim komitejem LMS je klub OZN v Sevnici zeio lepe počastil dan svetovne organizacije OZN. V izložbah trgovin so bile fotografije o dejavnosti te organizacije, na praznik pa sd opozarjale tucb zastave, ki so visele z občinskega poslopja. Tiste dni so klub OZN ustanovili tudi v sevniški osemletki. Ob tej priložnosti so predvajali razne diafilme o generalni skupščini OZN, organizaciji UNESCO, nasilju fašizma itd. O pomenu in vlogi OZN so govorili tudi na raznih proslavah v nekaterih mladinskih aktivih. J. P. Vzoren cestar Pred kratkim smo v našem listu pisali o razmerah na cesti Radeče—Loka—Breg—Sevnica. Občinski ljudski odbor je nato uvidel, da je treba cesto popravljati, in čez nekaj dni je že prišel cestar tov. Ivan Prašnikar iz Okro-glic, ki se je lotil tega dela. Naj poudarimo, da je tov. Prašnikar zares cestar, ki se dobro zaveda svojih dolžnosti. Kolikor je bilo gramoza na razpolago, ga je razsul in uredil z njim največje okvare, zatem na ie vosredoval pri da je preskrbela na-gramoz za posipava- občini, daljnji nje. Zdaj vsak dan dovažajo potrebni material za generalno popravilo ceste pred jesenskim deževjem. Z urejanjem ceste so zadovoljni predvsem lastniki motornih vozil, ki so pohvalili tov. Prašnikarja. Zato mu izrekamo tu javno priznanje. Naj dodamo, da je bil tov. Prašnikar borec v NOB in je zaveden delavec tudi zdaj. S.Sk. Košare, košare, košare! Težko jih je bilo dobiti, nikogar ni bilo, ki bi raztrgane popravljal, povsod v okolici pa je dovolj šibja, pripravnega za pletenje košar. Vse to je napotilo kolektiv kmetijskega obrata KGP Brežice k razmišljanju, kako odpraviti težave. Najeli so tri delavce iz Makedonije in mimogrede je na Vrbini pod milim nebom zrasla delavnica. Zdaj je košar dovolj, pridne roke pa hitijo s splotanjem šibja, saj je zaslužek odvisen od delovnega učinka! našega človeka. — Doslej v naši občini nismo imeli glede kulture jasnega koncepta, ki je pogoj za vsako trajno delo. Statut občine mora dati tej dejavnosti primeren poudarek. Ljudem moramo v bodoče še bolj zbujati potrebo po kulturi, kar bomo dosegli z izobraževanjem, predvsem pa s kvalitetnimi deli. Nekvalitetne prireditve danes ne morejo več zadovoljiti ljudi. Posebno pestro obliko dela bo imela klubska sekcija, ki ji bomo posvetili posebno pozornost. Klub bo organiziral razne razgovore, predavanja in podobno. O vsej tej problematiki naj redneje razpravlja tudi svet za prosveto in kulturo, pa tudi občinski ljudski odbor bi moral posvetiti temu vprašanju več pozornosti. Pravkar uspela razstava slikarskih del v Sevnici dokazuje, da je Svoboda zopet zaživela. D. B. a uit-g uestuucije »Dane« na Mirni potekajo zadnja dela pri ureditvi moderne restavracije s tujskimi sobami. Upamo, da bo stavba kmalu služila svojemu namena. Koraki po Suhorju V nedeljo, 28. oktobra, Je bil sklican sestanek za javno razpravo o osnutku ustave. K razpravi, ki jo je vodil tovariš Ivan 2ele, pa ni prišlo niti 30 ljudi, dasiravno se je začela z enoumo zamudo. Preteklo je še pol ure, ko Je pritekel na sestanek še zadnji občan. Bilo nas je 35, med vsemi ena ženska! Ali ne bi mogli zamudniki priti pravočasno? Koliko so imeli le-ti od razprave, ki se je razvila že pred njihovim prihodom? Tudi o vsebini knjige, če jo začneš brati na sredini, ne veš dosti! Istega dne je občinska gasilska komisija pregledovala stanje nekaterih gasilskih društev. Pri su-horskem društvu je ugotovila določene pomanjkljivosti, ki jih bo treba čimprej odpraviti. 2e skoraj leto dni je stal pri nas neuporaben televizor. Prihajali ln odhajali so »strokovnjaki«, sprejemnik pa kljub temu ni delal. Za temeljito popravilo bi potrebovali več denarja, a ga ni bilo. Pred dnevi pa so množične organizacije na Suhorju poskrbele, da so sprejemnik odpeljali v Ljubljano v popravilo. Upamo, da bomo lahko prenekatero zimsko urico presedeli pred TV zaslonom, sicer nam ostane edino razvedrilo — gostilna. Strelska družina »Martin Južna« je imela v sredo. 31. oktobra, obisk. Komisija OSO je pregledala poslovanje ln Je bila zadovoljna. Strelska družina bo oživela, saj jt dobila šest novih pušk (pet zračnih in eno MK), že prej pa Je imela eno zračno in eno MK puško. Ze dalj časa smo si prizadevali za ureditev kegljišča, toda vreme nam nagaja, tako da ga verjetno ne bomo mogli letos dokončno urediti. Za ta sport, ki je bil pred leti na Suhorju močno razvit, sedaj ni bilo praveg razumevanja. Marijan Pavlina Seja odbora Rdečega križa Na zadnji seji občinskega odbora Rdečega križa so govorili o krvodajalski akciji, ki bo v občini 8. in 9. novem. Čeprav so pri tem v zadnjih dveh letih dosegli lepe uspehe, bo potrebno tudi letos posvetiti vse sile, da bo v tej akciji darovalo kri čimveč ljudi. Propagando bo izvedel tudi podmladek Rdečega križa. Paberki iz Gradca V soboto, 20. t. m., je bila redna letna konferenca aktiva LMS v Gradcu. Iz predsednikovega poročila je bilo razvidno, da je aktiv sicer deloval, vendar premalo, da bi bili lahko zadovoljni. V razpravi je bilo ugotovljeno, da ima aktiv dobre pogoje za delo, pa jih niso izkoristili, predvsem zaradi slabe organizacije dela. Na konferenci je bilo videti, da vodstvo ni bilo doraslo močnemu aktivu. Razprava je nadalje pokazala poti, kako zainteresirati mladino na športnem, kulturno-prosvetnem, idejno-političnem in zabavnem področju. Izvoljen je bil tudi nov 7-članski odbor. V sredo, 24. t. m., je bila v Gradcu razprava o osnutku nove ustave. Predaval je tov. Ivan Zele iz Metlike. Zanimanje za razpravo je bilo veliko, saj je bilo navzočih 70 lj;tdi. Tov. Zele je odgovarjal tudi na vprašanja. Šolske kuhinje bodo začele delovati t začetku novembra. V Metliki so v šolski kuhinji že začeli s kosilom. Mlečne malice za šolske učence niso nekaj vsiljenega, ampak so nujno potrebne, ker mnogi otroci nimajo toplega zajtrka. Pogovorili so sc tudi o tečajih za prvo pomoč, ki bodo preko zime v vseh večjih krajih. Pohvaliti je potrebno pobudo krajevne organizacije RK Radovica, ki je s pomočjo občinskega odbora organizirala predavanje dr. Smrečnika o tuberkulozi. Da je med našimi ljudmi veliko zanimanje za taka in podobna predavanja je pokazalo prav zdravstveno predavanje na RadovicI. Mnogi so morali ostati kar na hodniku, ker niso mogli v razred. Mar res samo 25 članov v mestnem aktivu? Letni konferenci metliškega mestnega aktiva LMS IS. oktobra sta prisostvovala tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Janez Dra-goš in predsednik občinskega komiteja LMS Ivan Jerina. Predsednik aktiva Darko Hm jak je poročal o dejavnosti mladine v mestnem aktivu. Po lanskoletni konferenci se je opazil polet, nato pa je kmalu popustil. Toda kljub temu Je bila dejavnost precej živahna, saj je večina mladine vključena v Partizanove vrste. Izvedli so namiznoteniško prvenstvo, njihov član je večkrat razstavljal, več mladincev je bilo poleti v mladinski delovni brigadi in drugo. Mladina je imela plesne vaje in se ukvarjala s folkloro. Ideeloško-vzgojnega dela je bilo manj, kar pa bo potrebno v bodoče upošte- vati. V novo vodstvo so bili izvoljeni: Toni Gašperič za predsednika, Bojka Kobe za tajnico, Darja Meinaršič za blagajničarko in le 8 članov sekretariata aktiva. Sekretariat bo imel nedvomno velike naloge pri razširitvi dejavnosti aktiva in vključitvi ostalih mladincev v aktiv, ker je sedaj t njem le 25 članov. METLIŠKI TEDNIK Beležke z občinske konference Zveze komunistov v Metliki Občinska konferenca Zveze komunistov v Metliki, ki je bila v četrtek, 25. oktobra, je obravnavala predvsem delo in naloge komunistov v gospodarstvu ter vprašanja notranje graditve Zveze komunistov. Konference so se poleg 59 delegatov udeležili kot gostje Drago Seliger, član CK ZKS, ter Avgust Avbar in Luka Dolenc, člana OK ZKS Novo mesto. Na konferenci je bil izvoljen 13-članski občinski komite in 3-članska revizijska komisija; za sekretarja občinskega komiteja ZK je bil ponovno izvoljen Janez Uragoš. Ze kratke uvodne besede sekretarja občinskega komiteja ZKS v Metliki Janeza Dragoša so nakazale vrsto problemov za razpravo. Komunisti v gospodarstvu so ugotovili, da Je njihov prvi problem pospeše- vanje gospodarske rasti komune, povečanje proizvodnje in delovne storilnosti. Hkrati s tem pa je bila važna naloga decentralizacija delavskega samoupravljanja. Ob teh nalogah so se komunisti srečavali in spoprijemali s celo vrsto problemov (nazadnjaška miselnost, zastarela strojna oprema, slaba organizacija dela, priučevanje novo zaposlene delovne sile itd.). V tej družbeno-politični nalogi so komunisti dosegli uspehe v lanskem in letošnjem letu, čeprav planska predvidevanja niso bila v celoti dosežena. Za takšno stanje so objektivni in subjektivni vzroki, vendar se dogaja, da komunisti v tej ali oni gospodarski organizaciji znajo poiskati samo objektivne vzroke, subjektivnih slabosti pa ne vidijo. Neredno notranje življenje osnovnih organizacij v podjetjih (Beti, Invalidski zavod. Kmetijska zadruga) slabi vpliv komunistov na ostale organizacije in organe upravljanja. V osnovnih organizacijah, kjer ne razpravljajo o doseganju plana, proizvodnih problemih, o razvoju delavskega samoupravljanja itd. tudi po več mesecev, je stanje n b vzdržno; po drugi strani pa vemo, da podjetja zelo dinamično gospodarsko živijo in se v njih vsak dan poraja veliko vprašanj. Ni namreč dovolj, če poznajo probleme podjetja vodilni komunisti, ampak se morajo pri reševanju ključnih problemov pritegniti vse subjektivne sile. V razpravi o gospodarski integraciji je sodelovalo več delegatov, zlasti ker je na področju komune prišlo v zadnjem času do nekaterih združevanj, o drugih pa še razpravljajo. Član OK ZKS Novo mesto Avgust Avbar je o -tem vprašanju dejal, da se zaradi tega, ker je postala integracija moderna, že pači njen smisel. Ce združujemo samo zato, da saniramo slabo stoječe podjetje, in združujemo brez ekonomske analize, delamo gospodarsko škodo. Integracijo moramo razumeti kot nadaljnjo in edino trenutno obliko, ki nam omogoča specializacijo in višjo produktivnost. Nepravilno je, da se na vrhovih pogovarjamo o združevanju, a delovni kolektivi o tem nič ne vedo. 2e dokumenti konference, a tudi sama razprava na konferenci je podrobno obravnavala kmetijstvo. To je nedvomno važno vprašanje, saj se s kmetijstvom bavi 60 odstotkov ljudi. Ugotovitve, da imamo toliko in toliko neobdelane zemlje, da je zemlja last tistih, ki so v proizvodnji itd., so točne, vendar rešitev kmetijstva v občini ni v 150 hektarih, ampak v celotnem reševanju socializacije vasi, v podružbljenju kmetijskih površin. Nosilec te akcije mora biti kmetijska zadruga. Vendar odkup zemlje, povečanje lastne proizvodnje, povečanje kooperacije itd. ni stvar samo komunistov, ki se ukvarjajo z vprašanji kmetijstva, marveč vseh zavestnih sil v komuni. Ni prav, da ob obravnavi kmetijskih vprašanj na veliko govorimo o polproletarcih in enostavno vse ljudi, ki imajo morda hišico ln košček zemlje, mečemo med pol-proletarce Na našem področju bo še vedno imel delavec hišico in na primer pol hektara zemlje. Pri obravnavi tega vprašanja se moramo posluževati konkretnih podatkov in analiz, ker drugače govorimo na pamet. Ne smemo delati ločnice v dejavnosti družbeno-pollUčnih sil, kakor na primer, da so delavski svet, upravni odbor ali sindikat aktivni, komunisti pa ne. Ločevanje druž-beno-političnih sil ni mogoče, ker imajo namreč vse isti cilj. In če dela delavski svet, seveda morajo biti aktivni tudi komunisti v njem. Čeprav je razprava v glavnem obravnavala gospodarsko družbeno problematiko, se je dotaknila kritično tudi problemov notranje graditve, aktivnosti članov ZK v Socialistični zvezi, mUiUni in drugod. Zaradi pasivnosti nekaterih članov ZK se dogaja, da so drugi preobremenjeni. Anketa je pokazala, da Je od 167 anketiranih članov ZK kar 50 brez funkcij. Zato je potrebno zaostriti vprašanje aktivnosti članov ZK in tudi odnos do sprejetih dolžnosti, ker drugače problema preobremenjenosti ne bomo mogli rešiti. V razpravi, ki Je kritično obravnavala uspehe, dosežene v zadnjem obdobju od občinske konference t maju 1961, je sodelovalo 16 dele* gatov. Naloge, ki čakajo komuniste na področju gospodarstva in v ostalem družbenem življenju, so nedvomno velike, a dosegli jih bomo le, če bomo ob vsaki konkretni akciji idejno enotni. V vsako hišo našega okraja: DOLENJSKI LIST! Štev. 45 (659) DOLENJSKI LIST 9 Politika in gospodarstvo sta nedeljiva celota Občinske konference ZK Novo mesto v torek, 30. oktobra, sta se kot gosta udeležila Boris Ziherl, član IK CK ZKS, mž. Marko Bule, sekretar OK ZKS Novo mesto. Po uvodnih besedah sekretarja občinskega komiteja tovariša Mira Thorževskega se je razvila razprava, ki je bila, kot moramo, žal, poudariti, z nekaj redkimi izjemami vse presplošna in načelna ter ni pokazala dela komunistov in osnovnih organizacij v preteklem razdobju. Vse premalo je obravnavala probleme s stališča vloge in nalog ZK, bila je podobna razpravi na katerem koli delovnem sestanku družbene organizacije in prav zato ni pomenila nadaljevanja tega, kar je bilo zelo neposredno in odkrito načeto v poročilu ObK ZK, ki so ga prejeli vsi delegati. Na konferenci je bil izvoljen nov, 25-članski občinski komite in nova, 3-članska revizijska komisija. Na prvi seji novega komiteja neposredno po konferenci je bil izvoljen ca sekretarja občinskega komiteja ZK Novo mesto Franc Kotnik, za organizacijskega sekretarja Franc Beg, za predsednika revizijske komisije pa Vinko Bambič. premalo pomoči. Zlasti v proizvodnji je premalo skrbi za razvoj kadrovsko-socialnih služb, pri politiki kadrovanja pa smatramo kadrovsko komisijo pri ObK ZK vse preveč kot neizmeren rezervoar kadrov. Kadre Je treba vzgajati, skrbeti za štipendiranje in razmišljati o tem, da bo sodobna proizvodnja terjala vedno več strokovnjakov. Tudi to Je zelo konkretno področje dela komunistov. Idejnovzgojno delo Je zaživelo bolj kot prej, čeprav nI najboljšega odnosa do večernih političnih šol, v kolektivnem študiju pa se oglašajo samo tisti komunisti, ki so aktivni že od nekdaj. Zbori volivcev, sestanki SZDL in razne konference niso dosegli namena prav zato, ker se jih niso udeleževali komunisti in niso na njih izstopali z naprednimi stališči. Idejno enotnost ZK bomo okrepili le s širokimi razpravami med komunisti, ki bodo dale skupna, enotna stališča. To bomo lahko dosegli s pomočjo aktivov, ki smo jih doslej premalo uporabljali. KOMUNIST NI OPAZOVALEC, AMPAK USMERJEVALEC Nagel razvoj na vseh področjih je poln težav, problemov, nasprotij in spopadov. Vse to terja temeljitega razčiščevanja, razčlemb vzrokov in posledic in skupnih stališč v akcijskem političnem boju, ki smo ga doslej pri komunistih pogrešali. Zveza komunistov in komunisti ne morejo doseči svojih ciljev zgolj z razpravami in kritikami v osnovnih organizacijah. Komunist mora odigravati svojo vlogo sredi življenja, v delu družbenih organov, na javnih sestankih, vedno in povsod mora zastopati najnaprednejša stališča. V vsakodnevnem življenju mora odkrito in hitro reagirati na vse pojave, skušati reševati probleme neposredno in ne iskati zunanje vzro-ie zanje ter jih formalno opravičevati. Samo na ta način bo sleherni komunist postal družbenopolitični delavec. To bomo dosegli tudi, če bomo sestanke osnovnih irganlzacij ZK pripravljali teme-Jlteje, če bomo na njih sprejemali tonkretne programe dela In skrbio vodili evidenco nad družbenim idejstvovanjem posameznih komu-listov. Kakšen naj bo lik komunista? Na to vprašanje je ob koncu razprave obširno in zelo določno odgovoril tov. Boris Ziherl, član IK CK ZKS. Poudaril je, da je v obširni razpravi prišlo na dan mnogo stališč, ki jih bo treba še razčiščevati, in opozoril na to, da se, kadar govorimo o vlc- Iz obsežnega poročila občinskega komiteja, ki so ga dobili delegati že pred konferenco, in iz referata o bodočih nalogah bomo potegnili najpomembnejše ugotovitve ter se hkrati ustavili podrob-nje ob tistem delu razprave, ki je osvetlila delo in naloge komunistov v našem današnjem družbenem razvoju. SUBJEKTIVNI FAKTOR NI V CELOTI ODIGRAL SVOJE VLOGE Poročilo se zelo konkretno ukvarja s težavami, ki so se pojavljale v razdobju po zadnji konferenci v posameznih panogah in delovnih organizacijah. Stanje, kakršno je, in napore delovnih kolektivov za izboljšanje ocenjuje predvsem z gledišča, kakšno vlogo so pri tem odigrale osnovne organizacije ZK v prizadetih kolektivih in kakšne uspehe so pri tem dosegle. Lokalizem, ki omejuje široke poglede in povzroča to, da se kolektivi pri reševanju raznih težav vse preveč zapirajo vase in ocenjujejo razvoj z ozkih stališč koristi svojega podjetja, pri tem pa zanemarjajo dejstvo, da je vsako podjetje sestavni del celotnega jugoslovanskega gospodarstva, je ena izmed zelo resnih ovir, ki jih bo treba odstranjevati. Se vedno je vse preveč stališč ki utemeljevanj: naša zadruga, naše podjetje, naš kolektiv na eni strani in družba ter razvoj na drugi. Pri tem zelo radi uporabljamo izgovore, ki so navidezno objektivni, kadar bi želeli opravičiti težave in slabosti, katerim nismo dorasli (izgovori na predpise, na postopke upravnih organov, na težave Izven moči kolektiva). Na ta način usmerjamo razpravo navzven, namesto da bi jo usmerjali navznoter in iskali najprej tiste slabosti, ki bi jih lahko odpravili z lastnimi močmi in napori. integracija, da — toda uspehi? Poročilo se podrobneje ustavlja ob integraciji, ki je v letošnjem letu tudi pri nas zajela precej delovnih kolektivov. Zaključek, ki ga lahko potegnemo iz dosedanjih združevanj, je takšen: ne smemo pozabljati na osnovni namen združevanja, ki mora biti v večji, sodobnejši in cenejši proizvodnji. Združevanje trgovskih podjetij doslej še ni dalo nobenih rezultatov. Celo več: založenost trgovin je slabša, izbira blaga pa manjša. Razprave o tem, kdo se bo komu priključil, ki jih tako radi načenjamo pri združevanjih, zamegljujejo vsebino združevanja. Ne gre pozabljati na to, da ni združevanje samo v spojitvi dveh podjetij, saj lahko brez tega uspešno razvijamo številne in zelo koristne oblike poslovnega sodelovanja bodisi z uporabljanjem skupnih služb, bodisi s proizvodnim sodelovanjem. Združevanje naj bo posledica poprejšnjih temeljitih analiz. Ko pa združitev izvedemo, ne smemo misliti, da Je opravljeno vse zgolj z aktom združevanja. Podroben študij delitve akumulacije, delitve čistega dohodka, decentralizacije samoupravnih organov in še vrsta drugih problemov, ki se bodo porajali nato, zahtevajo najkrepkejše delo prav po združitvi. RAZVIJAJMO AKTIVE KOT SODOBNO METODO DELA ZK! III plenum CK ZKJ. pismo IK CK ZKJ in IV. plenum CK ZKJ so trije pomembni mejniki v delu ZK, ki so hkrati določili Zvezi komunistov vrsto zelo konkretnih nalog. Delo občinskega komiteja je bilo v preteklem razdobju usmerjeno predvsem v pomoč osnovnim organizacijam v proizvodnji. Poročilo ocenjuje delo vseh organizacij ZK in opozarja na nekatere slabosti. Neredko se osnovne organizacije lotevajo razprav o problemih, ne da bi problem poznale dovolj dobro. V proizvodnih organizacijah Je, zlasti pri vodilnih komunistih, opaziti težnje po suhoparnem, gospodarskem obravnavanju težav, ki Je enostransko, če ni oplemeniteno z ldejnopolitično oceno stanja in vzrokov. Osnovne organizacije so bile sproti obveščene o vseh sklepih sej, vendar jih pri svojem delu niso uresničevale, zelo rade pa so tarnale, da jim nudi komite Novomeška kronika ■ V Hršliiiu so blizu skladišč Ogromni buldožerji razrili že mnogo zemlje. Cestno podjetje gradi na tem mestu svoje obratne prostore za garaže in delavnice. ■ V ponedeljek, 12. novembra, bo v Domu JLA gostoval znani ansambel »Boris Franki s svojimi Kranjci. Za priznani ljubljanski ansambel, ki je pri nas že gostoval in ga ljudje dobro poznajo, je med občinstvom precejšnje zanimanje. ■ Zadnje čase so novomeške trgovine kar dobro založene z volno ln volnenimi izdelki. Letos lahko pridne gospodinje, ki same pletejo za družino, nabavijo v trgovinah več vrst volne v lepih modnih barvah. Pohvaliti Je treba tudi poslovalnico »Mode« na Glavnem trgu, ki ima zadnje čase zelo lepo urejeno Izložbo s pletenimi kompleti in jopami; pred njo Je vedno dosti občudovalcev. ■Vodstvo gimnazije v Novem mestu Je skupno z ostalimi srednjimi šolami najelo v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani abonma za dijake svojih sol. Tako si bodo novomeški srednješolci v letošnjem šolskem letu ogledali v Ljubljani 6 predstav in si tako Sirili obzorje. To je za dijake ln dijakinje podeželskih mest še posebno važno, saj imajo v domačem kraju redko priložnost prisostvo- vati gledališkim predstavam na umetniški ravni. Potovanje v Ljubljano pa izkoristijo v dopoldanskih urah navadno za ogled muzejev, slikarskih razstav in drugih kulturnih zanimivosti. ■ Kljub dežju in mrazu Je bil ponedeljkov živilski trg kar živahen. Z izbiro smo bili zadovoljni, s cenami pa ne, ker so daleč previsoke za novomeške razmere. Tokrat so prodajali solato po 150 din kg, zelje po 70 din, ohrovt po 100 din, motovileč po 400—500 din, špl-načo po 300 din, koren po 80 din, peso po 60 din, paradižnike po 150 din, kislo zelje po 100 din, jajca po 40 din, kostanj po 60 din, hruške po 100 din, jabolka po 80 din, orehe po 200 din, smetano v skodelicah po 100 din, radič po 150 din, fižol po 200 din, krompir po 40 din in čebulo po 130 din. Tudi otroška konfekcija je šla dobro v promet, prav tako pletenine ■ Gibanje prebivalstva: rodile so: Majda Kump iz Kandijske 2 — deklico, Milena Zbačhik iz Partizanske 31 — dečka. Vida Šuštar iz Zagrebške 14 — deklico, Albina Pavlic s Ceste herojev 12 — deklico, Pepca Sapanja z Glavnega trga 15 — deklico, Marija Radovič lz Trdinove 37 — deklico. Porok v mestu ni bilo. — Umrla je Terezija Haider, gospodinja iz Pug-ljeve 2, stara 82 let. gi ZK, pojavljata dve skrajnosti. Prva skrajnost Je ta, da se nam komunist predstavlja kot nekdo, ki v ozkem krogu sklepa, razpravlja in sprejema sklepe ter jih poverja v uresničevanje določenim činiteljem. Komunist je torej nekdo, ki kaže drugim pot, po kateri naj hodijo, naprej pa ga stvar ne zanima več. To je zastareli način komandiranja, posledica tega pa so presenetljivi, za komuniste nepo-hvaini rezultati, o kakršnih smo slišali na konferenci, na primer: da se je zbora volivcev na področju, kjer živi 194 komunistov, udeleži 120 ljudi. Takšni rezultati so posledica starega birokratskega pojmovanja vloge Partije, po drugi strani pa tudi pojmovanja, ki pomeni drugo skrajnost: v okoliščinah široke demokracije, delavskega samoupravljanja in sodelovanja najširših množic v procesu razvoja nima komunist kaj iskati, ZK pa naj bi bila prostovoljna organizacija, v katero lahko vsakdo vstopi in iz nje izstopi, pride na sestanek ali pa ne. Obe stališči in obe skrajnosti sta nesprejemljivi. S SILO PREPRIČANJA IN OSEBNIM VZGLEDOM Na obeh plenurnih CK je bilo posebej podčrtano, da je biti komunist danes mnogo teže, kot je bilo to v času administrativnega socializma. Tu se srečujemo z dvema pomembnima svojstvoma: komunist mora s silo svojega prepričanja, kot pripadnik ZK uveljavljati politično linijo, kot enak med enakimi in ne kot privilegiranec! Za silo prepričanja je potrebna osnova, to pa je komunistova idejna raven. Idejna raven ni toliko stvar izobraževanja kot stvar razčiščevanja problemov, s katerimi se srečujemo v vsakdanji praksi. Za to pa niso dovolj zgolj razprave v osnovnih organizacijah, ki so vsled svojega delokroga nemalokrat obsojene na ožino, širše gledanje pri razčiščevanju moramo omogočati z no-vimi metodami in prijemi, eden izmed njih pa je aktiv komunistov. Sila prepričanja in komunist, ki je oborožen z njo, je kot idejno gibalo osnova našega razvoja.- Poleg tega pa je potrebno še nekaj, drugo svojstvo, na katerega radi pozabljamo, to je osebni vzgled. Komunisti pozabljajo na velik pomen svojega lastnega vzgleda. To pomeni, da moramo komunisti prenehati z ločevanjem fizičnih in umskih delavcev, gospodarstvenikov in politikov in prenehati z razpravami, v katerih govorimo o sebi kot »samo komunistih.« Takšne delitve ne more biti, komunist mora biti komunist povsod, dokler - stoji in kjerkoli! Ne smemo pozabiti, da je politika kondenzirana ekonomika! Praksa to potrjuje, saj nas uči, da škriplje na vseh koncih, če stvari ne gredo v materialni osnovi. Iz šmarjete se oglašajo ■ KO SZDL v Smarjrti je pred kratkim med drugim obravnaval delo organizacije, priprave na volilno- konferenco ter priprave za predavanja o novi ustavi. Sklenjeno je bilo, da bodo pripravili poročila o delu odbora ter predloge za bodoče delo. Na prihodnji volilni konferenci bo izvoljen nov odbor. ■ V nedeljo, 21. oktobra, je imelo gasilsko društvo v Smarjeti redno sejo, na kateri so razpravljali o delu in težavah društva. Ustanovljena Je bila komisija za požarno varnost, ki pregleduje dimne in električne napeljave po hišah. Domenili so se, da bodo gasilci v Smarjeti organizirali dne 4. novembra veselico; dobiček Je namenjen nabavi novega gasilskega orodja. K 23. oktobra so se sestali člani Kultumo-prosvetnega društva v Smarjeti in predstavniki množičnih Dober promet na sejmišču Kljub temu da je bil 5. novembra sejem tudi v Šentjerneju, je bilo na novomeškem sejmišču zelo živahno. Kupcem je bilo na voljo 1338 prašičev in 445 glav goveje živine. Za majhne prašičke so zahtevali 3.500 do 5.500 din; prodali so jih 1205. Za krave so zahtevali od 80 do 130 din za kilogram, za vole 180 do 215 din za kilogram ter za junce in telice 180 do 205 din za kilogram. Goveje živine je bilo prodane 221 glav. x Razen domačih kupcev je bilo tudi tokrat precej Hrvatov, ki so pokupili največ goveje živine. organizacij. Razpravljali so o popravilu dvorane. Predračun za -popravila znaša namreč dosti več, kot so dobili podpore od občine, zato so obljubili, da bodo marsikaj naredili sami s prostovoljnim delom. Imenovali so odbor, ki bo vodil dela in razpolagal s sredstvi ter nabavljal potreben material. Dvorana naj bi bila končana do dneva republike. Takrat naj bi bila slovesna otvoritev. ■ Predzadnji ponedeljek zvečer so se prebivalci S mar je te zbrali na sestanku v osnovni šoli, kjer so Jim tolmačili novo ustavo. Sestanka se je udeležilo 80 odraslih, poleg tega pa mnogo mladine. Udeleženci so stavljali razna vprašanja, največ o privatni lastnini in dediščini. Predavatelju so izrazili vsi navzoči prisrčno zahvalo in željo, da bi take sestanke še imeli. ■ Pred nedavnim so v Smarjeti začeli urejevati prostor za mesnico. Napeljali so že vodovod in elektriko, tako da bo v kratkem nameščen inventar in trgovina odprta. Vaščani se vesele, da bodo imeli poslej vsak dan sveža meso. Obisk dijakov učiteljišča v gasilski orodjarni 2. novembra so dijaki IV. letnika novomeškega učitelji" šča pod vodstvom razrednika obiskali orodjarno Gasilskega društva Novo mesto in si ogledali gasilsko orodje in vozni park. Sprejel jih je poveljnik društva tov. Evstahij Janežič, jih seznanil z zgodovino društva, nato pa jim je razkazal orodje in tolmačil njega uporabo. Ta obisk je za bodoče učitelje gotovo koristen, saj bodo morali v šoli govoriti mladini tudi o gasilstvu in zlasti o gasilski preventivi. Bitka za plan in omejitev proračunske potrošnje ObLO Trebnje je 26. oktobra razpravljal o izpolnjevanju plana v III. četrtletju Oba zbora ObLO Trebnje sta na skupni seji ugotavljala da se letošnji plan trebanjske občine uresničuje v znatno težjih pogojih, kot je bilo pričakovati. Zaradi tega je bil plan v družbenem sektorju proizvodnje v letošnjih prvih mesecih dosežen z 61,4 odstotka. Posamezne gospodarske panoge so izpolnile svojo tri-četrtletno obveznost takole: industrija s 64,2 odst, kmetijstvo z 42,1 odst.(I), trgovina 78,2 odst., gostinstvo 62,8 in obrt z 69,7 odstotka. Razvidno je, da je najbolj zaostalo kmetijstvo, čeprav je realizacija kmetij, proizvodnje za 16,6 odst. večja, kot Je bila lani v istem obdobju. Pod lanskim povprečjem je edinoie go«rri-t>tvo družbe iu'a spktcrja, katerega izpad znaša 17,2 odst. Z 42,1 odstotka uresničeni plan v kmetijstvu pomeni občutno odstopanje od nalog te panoge. Na tak. rcnjlmo realizacije so vp' v%li rekatf ri objektivni vzroki, ki jih velja posebej podčrtati. Nedvomno Je treba poglavitni razlog iskati v dejstvu, da ni bil uresničen plan investicijskih vlaganj za pospeševanje kmetijstva. Kaže, da se je stvar ustavila pri problemu ustanavljanja novih obratov v po- MATIČNI URAD MOKRONOG Oktobra sta bila doma rojena en deček in ena deklica. Poročila sta se: Franc Borštnar, kmetovalec, in Božidara Smrekar, k met oval ka s Pugleda. — Umrl Je Franc Zakrajšek, kmetovalec iz Mosta, star 72 let. MATIČNI URAD VELIKA LOKA Oktobra je bil doma rojen en deček. Umrl je-Anton Lesjak, gostilničar s Čateža, 51 let. ljedelski in živinorejski proizvodnji, na drugi btiam pa so mogli porabiti zelo malo sredstev za nakup lastnih površin, ker je bila pri odkupu novih zemljišč poglavitna ovira prepočasen in zapleten postopek. Medtem ko bd mogli reči, da je industrija, zlasti odkar so gospodarske organizacije na trgu našle mesto tudi za zaloge, izpolnila devetmesečne naloge v mejah pričakovanj, tega ne bi mogli trditi za obrt, predvsem za nekatera podjetja, ki komaj še »plavajo«. Odborniki so na seji razpravljali o nadaljnjem obstoju čevljarskega podjetja Žarnice gorijo podnevi in ponoči Mokronog je osvetljen podnevi in ponoči, lahko večkrat slišite od samih Mokronožanov in tistih, ki se mudijo v Mokronogu. Gre namreč za »dnevno« osvetljevanje mo-kronoških cesta z žarnicami javne razsvetljave. Zato bi kazalo opozoriti krajevni odbor, ki skrbi za te stvari, da je končna svetloba bržčas tudi v Mokronogu dovolj močna, zato naj varčujejo z elektriko. Povsem nekaj drugega je na Mirni, kjer navadno gorita le dve žarnici za nočno razsvetljavo, ostalih pet, ki so že davno pregorele, pa nihče ne zamenja. Včasih je na Mimi tudi popolna tema. Vozniki motornih vozil se sprašujejo, ali naj pri vožnji skozi naselje ponoči prižgo kratke ali dolge luči, ker so včasih upravičeno v dvomih. v Trebnjem in podjeta »Meso-izdelki« v Mokronogu, ker sta obe podetji že pod majo zahtevane rentabilnosti. Spodbudna pa je rast Kovinskega podjetje v Trebnjem, ki je ob tričetrtletju imelo že 200 odstotno realizacijo. Pričakujejo, da se bo uspešno razbijala tudi »Kemooprema«, ki je začela obratovati v septembru. Glede na splošne težave, ki so nastale v tekočem gospodarskem letu, so domala vse gospodarske organ'zactje na- letele na ovii e pri uresničevanju svojih letnih planov. Ker je v ospredju osnovna naloga občine in občanov, da zadovoljivo izpolnijo plan, sta oba zbora ObLO {/.glasovala priporočilo gospodarskim organizacijam. Priporočilo pravi, da je potrebno zmanjšati zaloge, si priboriti mesto na tržišču in varčevati, ter poudarja, da je potrebno uvesti proračunsko potrošnjo v mejah absolutnega varčevanja vsepovsod, kjer pri skujemo, da proračunski dohodki ne bodo doseženi 100-odstolno. Trije novi odloki ObLO Na zadnji seji je ObLO sprejel več odlokov, ki bodo začeli v kratkem veljati. S posebnim odlokom bo odslej urejeno plačevanje komunalnega prispevka, ki ga bo občina pobirala za kritje stroškov, pripravo in ureditev zemljišč s komunalnimi napravami. Po tem odloku bodo družbeni investitorji, ki bodo gradili v območju Trebnjega, Mirne in Mokronoga, plačevali prispevek, ki se bo gibal med 8 do 10 odst. na predračunsko vrednost objekta. Zasebni investitorji bodo ta prispevek plačali pavšalno. Odlok o pokopališkem redu ureja odnos občanov, krajevnih oblasti in krajevnih organizacij do pokopališč, ki so bila ponekod zelo zanemarjena. Za pokopališča bodo skrbele pokopališke uprave, ki boro razen ostalega dovoljevale gradnje grobnic in razporejale nove grobove po predpisanem redu. Posebno določilo velja za grobove borcev NOB, ki jih brez dovoljenja občinskega organa za socialno varstvo ne bodo smeli prekopati. Odlok predvideva tudi kazni za ti- TREBANJSKE NOVICE ste, ki ne bodo upoštevali navodil glede reda na pokopališču. S posebnim odlokom je ObLO uvedel prometni davek na lokalne telefonske storitve, ki ga bodo plačevali naročniki telefonskih central. Medtem ko odlok prvo skupino oprošča plačevanja tega davka, pa znaša za telefonske naročnike druge skupine 50 odst, in za tretjo skupino 100 odst. Sredstva se bodo nalagala pri medobčinskem skladu za financiranje avtomatizacije Javnega telefonskega omrežja v trebanjski in novomeški občini. Naročnikom našega lista v občini Trebnje! O razvoju NOB v Miren-ski dolini, o katerem je govoril predzadnjo nedeljo ob prekopu padlih borcev na Rojah pri Mirni tovariš Riko Kolenc iz Ljubljane, prvi sekretar odbora OF na Mirni leta 1941, bomo zaradi pomanjkanja prostora poročali v številki, ki bo izšla 28. novembra. UREDNIŠTVO Srečanje srednješolcev v Brežicah Srednješolsko rokometno tekmovanje za pokal predsednika ObLO Brežice je bilo 26. oktobra pod pokroviteljstvom predsednika tovarite Milana šepetavca. Tekmovanje je organizirala brežiška gimnazija. Vreme je bilo organizatorjem in tekmovalcem naklonjeno. Na igrišču se Je zbralo pet ekip: tri moške in dve ženski lz Novega mesta, Vidma-Krškega ln Brežic. V prvi tekmi sta se pomerili ekipi gimnazije Brežice in Novo mesto. Brežičanl so bili mnogo boljši od gostov, saj so v njihovi vrsti nastopili znani igralci vzhodne rokometne lige: Florjanlč, Kravas, Suic m vratar Novak. Rezultat je bil 30:6 (15:3). Sledila Je tekma v ženski konkurenci med gimnazijama Brežice ln Novo mesto, ki se je končala z rezultatom 8:1 (4:0). Z veseljem ugotavljamo,1 da brežiška mladina dostojno zastopa barve svojega mesta. Tekma med gimnazijo Brežice in TSS Videm-Krško (18:9) je bila zelo razburljiva in na višini. Nastopili sta fizično enaki ekipi, ki pa sta se borili samo v prvem polčasu, kajti fantje iz Krškega so kasneje popustili. Od gostov bi pohvalili Zgombo II, pri domačih pa Florjančiča in Sulca. lutu tekma za iretje ui četrto mesto je bila precej napeta. Srečali sta se ekipi TSS Videm-Krško in gimnazije lz Novega mesta (17:12). Novomeščani so bili sveži m so se resno spoprijeli s krško ekipo (pohvaliti je treba zlasti Splihala), vendar so bili gostje iz Krškega boljšC Pokal predsednika občine so v moški in ženski konkurenci osvojili gimnazijci ln gimnazijke iz Brežic. Prireditelji so bili boljši od ostalih sodelujočih ekip, kar so pokazali tudi rezultati. Igrišče pa bi bilo lahko boljše, kajti prah uničuje pljuča mladim fantom in dekletom, razen tega pa ga tudi občinstvo nerado vdihava. —br— Okrajno moštveno prvenstvo 8 X 200 lučajev . METLIŠKI PARTIZAN V NOVI SEZONI Ze precej časa je preteklo, odkar se je kopalna sezona zaključila. Športno življenje se je iz Kolpe preneslo zopet v telovadnico in ostale prostore. Edina telesnovzgoj-na organizacija, ki skrbi za zdravo vadbo mladine, »Partizan« je začela z redno vadbo. Enkrat po dolgem času ni bila nepremostljiva težava Izbira vodnikov oddelkov. Čeprav kvaliteta ni ravno najboljša, je pa volja do dela in stalno Izobraževanje jamstvo za uspešno delo. Z vadbo sta začela po dva oddelka cicibanov, mlajših pionirjev, starejših pionirjev. Redno vadi 6 oddelkov pionirjev in pionirk. Poleg tega delujeta še sekciji za namizni tenis in atletiko. Možnosti so, da se ustanovi tudi sekcija za mali rokomet in mali -n^o-net U KOTIČEK ZA DOM IN GOSPODINJE KOSTANJEVE DOBROTE Letošnje prvenstvo moških ekip ha 8x200 lučajev se bliža kraju. Udeležba je kljub slabim finančnim razmeram v klubih še kar precejšnja, saj tekmuje pet ekip. Letošnje okrajno prvenstvo je še toliko bolj zanimivo, ker bo lahko najboljša ekipa poleg ekipe KK Pionir iz Novega mosta, ki je član republiške lige, v letu 1963 tekmovala v zahodni skupini, ki oblega dolenjsko, ljubljansko in primorsko področje. Tekmovanje obsega po en nastop na kegljišču v Kanižaricl ln kegljišču Gradisa v Ljubljani. V Kanižaricl so že nastopile tri eki-Pe. Tekmovanje je dalo nekatere zelo dobre rezultate, k.ir gre precej na račun popravila kegljišča. Tako je 27. oktobra KK Pionir iz Novega mesta đoseaol v Kanižaricl rekord kegljišča, ki Je tudi do-•enjski rekord; tekmovalci so podrli kar 6615 kegljev, kar je povprečno 826 kegljev na igralca. Zopet se je izkazal član KK Pionir Jože Mrzlak; zabeležil je svoj najboljši rezultat, ki je hkrati tu-tU rekord kegljišča in Dolenjske, s»j je podrl 896 kegljev. Tudi na 100 lučajev je zabeležil odličen rezultat 451 kegljev, vendar sta ga *c drugi dan presegla kar dva tek- Dvojna zmaga Leskovca V nedeljo, 28. oktobra, je bila v Oobovi tekma za III. kolo medobčinske lige v rokometu. Srečali sta se moštvi lz Leskovca in Donove. V lepi igri so zmagali Le-Skovčani z rezultatom 19:15 (9:8). Za Leskovec so dosegli gole: Pire «i Svetec po 6, Rangus 4, Mlakar •> Klemenčič 1, za domače pa Tomše 9, Savrič 3, Parazajda 2 ln B- Savnik 1. V Leskovcu pa je bila tekma med ženskima ekipama iz Krškega jh Leskovca. Zmagale so domačinke z rezultatom 9:2 (3:1). Gole so "osegle za domače Arh in I. Mlakar po 3, Salmič 2 ter Vardjan 1. ja goste Je bila uspešna Mikuli-ceva, ki je dosegla 2 gola. movalca: Drago Voh* Je podrl 457 kegljev, takoj za njim pa letošnji okrajni članski prvak Stanko Vajs kar 464 kegljev v sto lučajih. Rezultati: KK Pionir 6615 (Mrzlak 896, Hren 845, Romih 835, Juntez 832, Rodič 816, Barblč 803, Vukšinič 797, Vesel 791); KK Rudar 6380 (Vajs 850, Osanl 838); KK 2elezničar 6054 (Padovan 808). Minulo soboto in nedeljo je vseh pet ekip igralo na kegljišču Gradisa v LJubljani. Tu so bili doseženi razmeroma slabi, rezultati ter so redki tekmovalci podrli nad 800 kegljev. Rezultati: Pionir 6238 (Barbič 822, Mrzlak 816); Železničar 5988 (Bratuš 808); Razlag 5964 (Guzina 801); Rudar 5955 (Osani 790); Toplice 5736 (Krušič 779). Prihodnjo soboto in nedeljo bosta igrala v Kanižarici še Razlag in Toplice R. V. Ekipa Partizanovih rokometašic iz Črnomlja: trener Moljk — Furlan — Rajgelj — Butala — VVeiss — Bauman — Belincir — Kvas — Ivanušič — Grahek Podpiramo predlog odbojkarske zveze! Odbojkarska zveza Jugoslavije je dala v pretres predlog, da bi prihodnje leto delili zvezno žensko odbojkarsko ligo v dva dela, in to v vzhodni ln zahodni del, v vsakem pa hi sodelovalo po osem ekip. Vsekakor je predlog sprejemljiv in ga je športna javnost pozdravila, saj vsebuje v sebi precej pozitivnih lastnosti, ki jih bomo v nadaljevanju skušali prikazati. Kljub temu da je vprašanje re publlškega ženskega odbojkarskega prvaka odprto (brali smo, da Je že končano, kar pa ne drži!), ker še ni zaključeno tekmovanje v vzhodnem delu republiške lige ln čakamo na zaključni turnir štirih najboljših ekip v republiki, lahko rečemo, da bodo naše odbojkarice v najslabšem primeru zasedle tretje mesto, ki še pelje na turnir šestih ekip iz Slovenije in Hrvatske. Po predlogu OZ Jugloslavije bi se dosedanja zvezna ženska odbojkarska liga razformirala in bi tako prišlo do dveh lig, ki bi zajele vsaka po osem članov. Za nas bi bil zanimiv zahodni del te lige, ki bi zajel štiri prejšnje ligaše: Mladost in Lokomotivo iz Zagreba ter Ljubljano in Maribor. Za preostala štiri prosta mesta pa bi se potegovale po tri najboljše ekipe iz Slovenije in Hrvaške in tako izbrale izmed sebe štiri najboljše, ki bi zasedle štiri preostala mesta. Po prvotnem predlogu bi v ta del priključili tudi Bosno, kar bi znatno povečalo stroške tekmovanja. Prav to pa je eden najvažnejših faktorjev, da bo prišlo do te reorganizacije. Proti temu pred- logu so bili tehtni ugovori in kaže, da bo drugi predlog, za katerega se navdušujemo, prodrl. Ce bo predlog osvojen, imamo vse možnosti, da Novomeščanke v prihodnjem lotu tekmujejo v zvezni odbojkarski ligi. Morda nam bo kdo očital, da gojimo prevelik optimizem! Ta optimizem Izhaja iz same ekipe odboj karlc, ki so že vrsto let med najboljšimi v Sloveniji. Ekipa si je skozi desetletja ustvarila ime, ki nekaj pomeni in to Je tudi kapital. Medtem ko moška ekipa v zadnjem času stagnira, nas po drugi strani razveseljuje dejstvo, da vidimo zdravo rast mladih novomeških odboj kar ic. Sd Sitar - občinski brzopotezni prvak v Novem mestu PREHITEVAJTE VARNO! NE POZABITE: O da se vsaka 17. nesreča dogodi zaradi nepravilnega Prehitevanja; O da je bilo samo lani 216 takih nesreč, od tega 9 s smrtnim izidom, 162 s telesnimi poškodbami, 45 samo z materialno škodo; O da so te nesreče na odprtih cestah najštevilnejše, v naseljenih krajih pa na četrtem mestu. ZATO BODITE tudi pri presoji, ali lahko prehitite, potrpežljivi in oprezni, ker lahko varno prehitite samo tedaj: kadar imate za to dovolj prostora in kadar vam vidljivost dovoljuje, da prehitite brez Nevarnosti. NIKDAR NE PREHITEVAJTE: O kadar se približujete krivini, križišču cest, izbokli-Bi, prehodu za pešce ali drugim mestom, kjer je vidljivost omejena ali cesta zožena, in O kadar se vam zadaj približuje drugo vozilo. BODITE STVARNI pri presoji razdalje, ki vam je Potrebna za varno prehitevanje. ZAVEDAJTE SE, da je za varno prehitevanje potreb-na precejšnja dolžina proste ceste — zato nikoli ne tvegajte! VEDNO MISLITE NA TO: da je le malo naših cest primernih za živ in hiter Promet, zaradi česar se tudi pri prehitevanju zavedajte bolj svojih dolžnosti kot pravic. NE BODITE NESTRPNI — dosledno opravite vse dolžnosti: O poglejte v ogledalo, O vključite levi smerni kazalec, O opozorite z zvočnim signalom ali utripom luči 'oznika pred seboj, da ne zapelje iz smeri, in ga »prosite«, naj upošteva vašo namero, O zavijte na sredino ceste, x O prepričajte se, če je leva polovica ceste za prehitevanje prosta in O prehitite v rahlem zavoju ter zapeljite zopet na vaše vozišče. BODITE VLJUDNI! Ce vas želi voznik za vami prehiteti, mu to omogočite čimprej, saj je to vam v korist. zato se umaknite na skrajni desni rob ceste in O ne povečajte hitrosti, nasprotno, bodite pripravljeni, da jo boste zmanjšali, če bo potrebno. KONČNO NE POZABITE, da je vaše in življenje dru-£*b' večkrat odvisno od vašega ravnanja, zaradi česar se Potrudite in postanite tudi vi VZOREN VOZNIK! Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu LR Slovenije V okviru prireditev ob prazniku občine Novo mesto je bil tudi šahovski brzopotezni turnir za prvenstvo občine. Udeležilo se ga je več mladih igravcev z gimnazije, kar dokazuje, da se šah tam spet lepo razvija, kakor se je že pred leti, ko je prav iz gimnazijcev zrasla sedanja vodilna šahovska generacija v Novem mestu. Na brzoturnirju sta imela ves čas glavno beesdo Sitar in Skd j, le Fink Jima je dolgo časa odločno konkuriral in je odpadel šele v zadnjih kolih, ko Je izgubil odločilni partiji z njima. Sitar ln Skerlj sta tako zmagala v dvema točkama prednosti. Ker sta delila prvo in drugo mesto, sta odigrala dvoboj, na katerem je zmagal Sitar s 3:0 ln osvojil naslov občinskega brzopoteznega prvaka ter po- Dve zmagi - štiri točke! Na rokometnem Igrišču za po što v Brežicah sta se v nedeljo, 4. novembra, v predtekml pomerili moštvi Krško B in Brežice B. Rezultat je bil 12:22 (9:9). Fantje so se v prvem delu zagrizeno menjavali v vodstvu. Oba vratarja, ki sta bila dobra, sta imela dosti dela. V drugem delu so Brežičanl ekipo ojačili in zmagali. Igra je bila zelo zanimiva in privlačna ta gledalce. Največ golov sta dose gla za Krško Krave in za Brežice Bosina. Ob 11. uri sta se sestali etnpl vzhodne slovenske lige RK B ice ln RK Radeče. Tekma se je .ton. čala 27:18 (12:7). Kljub temu da so Radečani na dnu lestvice, so zelo nevaren nasprotnik. V prvem polčasu so domačini izsilili prednost petih golov, kar Jim je p"> magalo k zmagi. Posebno dobri so bili Novak, Florjančič ln Vidmar. AB V Vidmu-Krškem: neodločeno V Vidmu-Krškem sta se sestali rokometni moštvi iomačega Partizana iz Brežic. Pred 150 gledalci se je tekma končala z neodločenim izidom 12:12 (6:6), čeprav je malokdo pričakoval, da bodo Igralci brežiškega Partizana tako uspešno zaigrali. B moštvo brežiškega Partizana je odpotovalo na Senovo, da bi se pomerilo s tamkajšnjimi rokome-taši. Ker pa igrišče ni bilo pri pravljeno, tekme ni bilo ln Brežičanl so brez Igre zmagali. -br- kal v trajno last. Bartolj ln Fink, ki sta delila tretje in četrto mesto, sta prav tako igrala dvoboj, v katerem je bil uspešnejši Fink z 2,5:1,5. Vrstni red: Sitar in Skerlj 11,5, Fink in Bartolj 9,5, Mrvar ln Hro-vatič 8,5, Tisu 8, Matjašič 7,5, Skube 6 točk itd Na predavanju o pravilni prehrani je star ljudski zdravnik praktik svetoval kmečkim dekletom, naj se ne poroče, dokler ne bo fant, bodoči gospodar, zasadil 2 kostanja. Priporočal jim je kostanj kot izdatno ljudsko živilo. Ker pri nas dobro uspeva, bi bilq pametno držati se tega nasveta in ga še celo razširiti v velike kostanjeve nasade ob obronkih kočevskih gozdov, kjer raste le brezplodno grmičevje, ali za semlškimi vinogradi. Hranilno vrednost kostanja najlaže spoznamo v primerjavi: meso ima 119 kalorij, 20,5 beljakovin in 0,6 ogljikovih hidratov, kruh ima 246 kalorij, 8,1 beljakovin in 51,2 ogljikovih hidratov, kostanj pa ima 168 kalorij, 2,7 beljakovin in 34,8 ogljikovih hidratov. Poleg hranilnih ima še veliko rudninskih snovi in vitaminov. Pripravljamo ga na razne načine. Za zimo ga shranjujemo olupljenega in posušenega ali ga vložimo pod ilovico. Kostanj pod ilovico. Dobro prebran lep kostanj nasuje-mo v lončeno posodo. Med plodovi mora biti čim manj zraka, zato ga med vsipanjem v lonec večkrat potresemo. Cez kostanj denemo nekaj plasti mehkega papirja, nanj pa krpo. Vse to pokrijemo s plastjo dobro pregnetene ilovice, tako da zrak ne more skoznjo v lonec. Posodo za-kopljemo v kleti v mivko ali pesek; ven naj gleda le pokrov. Ce ilovica razpoka, jo moramo zamazati znova, da do kostanja ne pride zrak. Ko lonec odpremo, zalogo čimprej porabimo. Kuhan in pečen kostanj. Debel kostanj kuhamo približno eno uro. Vodo odcedi-mo, kostanj stresemo v skodelico. Ako hočemo dati na mizo olupljen kostanj s prikuho, tedaj surovega olupimo in zavremo. Odcejenemu odstrani-ma še rjavo kožico ter damo ponovno kuhati. Ako hočemo imeti pečen kostanj, naredimo v vsakega zarezo, stresemo v ponev, v kateri pražimo kavo, pOkri- JCUlU lil IMA .^....il. itostanj veeterat premešamo. Kostanj kot mrzel kompot, ucmiu ..i.:i,ui olupljen ko-suinj; ku zavre, odlijemo vodo ter zanjemo z arugo in pustimo, da počasi vre in se zmehča. Odcedimo, stresemo v mrzlo vodo in olupimo še rjavo kožico. V kozico denemo košček sladkorja, malo vode, pomarančnega soka, lupine in ' vanilije. Dodamo kostanj ter pustimo, da še enkrat prevre. Zložimo ga v skledo, polijemo s sokom, okrasimo z želejem ter damo mrzlega na mizo. Kostanj kot bonboni. Kostanj malo narežemo, speče-mo in olupimo, vendar pazimo, da se pri tem ne zdrobi. Nataknemo vsakega na tenak precej dolg klinček, pomočimo v kuhan sladkor in ga malo obračamo, da se sladkor povsod prime in usahne, kar se kmalu zgodi. Posušenega zložimo na lepo zrezljan papir. Kostanjeve rezine. Četrt kilograma kostanja, četrt litra mleka, četrt kilograma sladkorne moke, 1 zavitek vanilije, malo limonove lupinice, 4 jajca, maščoba, moka za pekač. — Kostanje z ostrim nožem razrežemo in jih spe-čemo. Pečene olupimo, jim odstranimo tudi notranjo kožico, nato jih dobro prevremo v mleku, da so popolnoma mehki. Odcejene pretlačimo ali zmeljemo na mesnem strojčku. Sladkor dobro zmešamo z rumenjaki, umešanju dodamo pretlačen kostanj, vanilijin sladkor, sesekljano limonovo lupinico in nazadnje trd sneg iz.beljakov. Vso zmes rahlo zmešamo, denemo na pomaščen in pomokan pekač ter spečemo pri srednji vročini. Ohlajeno testo preže-mo počez in ga namažemo s marmelado. Kostanj s smetano. Četrt kilograma kostanja, 3 žlice sladkorja, četrt litra mleka, malo ruma, četrt litra smetane. Kostanje razrežemo in jih v pečici toliko spečemo, da se lahko olupijo, nato jih do mehkega skuhamo v mleku in pretlačimo. Mleko sladimo. Pretlačen kostanj denemo v skledo ali skodelico ln ga obložimo z nekoliko oslajeno sladko smetano. VAJENCI SE ZAHVALJUJEJO Vajenska šola raznih strok v No* vem mestu obstaja v našem mestu ie 100 let. V začetku je bil pouk pri frančiškanih za obrtne vajence, zato je res zanimivo primerjati takratni pouk in učni program z današnjim. Takrat so Imeli le nekaj ur tedensko in samo tri predmete, danes Ima vsaka stroka svoj oddelek s 13 predmeti. Vodstvo in učiteljski kolektiv si že vsa leta po vojni prizadevata, da bi približala šolo življenju in delavnici, zato sta izboljšala vsebino dela in jo obogatila s tehničnimi pripomočki in ekskurzijami. Sle herni vajenec dobi v tej šoli zadostno strokovno izobrazbo za po* klic in za nadaljnji* Uobrazeviinje. Ze prejšnja teta je začela mladina s samoupravo, ki je •la.Šla v letošnjem šolskem letu po\o onli-ko. Tako ra?rr:*ne s«u i 1 u kot celotna Šolska skupnost delata za vzgojo mladine. Na edcii.kih mladinskih urab razpravljajo o uspehih in pomoči slabšim učencem, o organizacijah, filmu, knjigi, o tisku In zabavi. Vsak teden Imajo predavanja za vso šolo: poslušali so že nekaj prav zanimivih tem s področja upravljanja v podjetjih in nove ustave, o potovanju s Počitniško zvezo po Jugoslaviji, o zdravstvu Ud. V mesecu prometa so se vključili tudi v prometno vzgojo in sklenili, da se bodo o tem še kaj več naučili. Želeli bi prometno vzgojo tot Šolski predmet. V okviru $S so vključili mnogo vajencev v razne organima- PARTIZAN iz Mirne peči se dobro drži Mimopeški Partizan \&e je začel precej ukvarjati z malim nogometom. V zadnjih treh mesecih Je odigral več tekem: trikrat z moštvom Sentruperta '4:1, 9:3. 3:3) tn dvakrat t Otočcera (1:4, 6:5). V tem času so prvikrat nastopili tudi pionirji, ki so dvakrat premagali svoje vrstnike lz Sentmiierta (4:1 ln 2:1) Alojz Novak cije: taborniško, Počitniško zvezo, strelsko in. šahovsko. Te prirejajo med seboj tekmuvanja in nastope. Za šport imajo vajenci mnogo veselja, zlasti za mali nogomet. Za šolo M> že pripravili majhno Igrišče. Mnogo truda je bilo vloženega tudi v šolsko kuhinjo, ki je začela že lani delovati. Okrajni zavod za socialno zavarovanjf je daroval milijon dinarjev za kar se mu najlepše zahvaljujemo, zlasti pa direMnrju Mihi Počrvini, ki je ra-.u-r.el željo delavske mladine. Tudi nekateri drugi kolektivi so pomagali i materialom. V akciji za nabiranje živil med starši pa sta se posebno izkazala Zdravstveni zavod in tovarna IMV, Id sta dala na razpolago vozilo. Kakor njim tako se iskreno zahvaljujemo tudi vsem 60 staršem pod Gorjanci, v trebanjski dolini, v Suhi krajini to šentjernejski dolini, ki so prispevali pomoč v pridelkih. Seveda te zahvaljujemo tudi okrajnemu in občinskemu odboru RK, ki vedno pomagata. Mladina bo vse to povrnila z delom in učenjem v Soli in na delovnih mestih. —mtr— Novi vozniki - uspeli avto šole izpiti slušateljev avto iole pri Avto-moto društvu Črnomelj so najboljši dokaz, da je društvo na pravi poti. Avto šola Je trajala 45 dni. vpisanih pa je bilo 33 slu-šat el je v. Od teh je opravilo izpit za voznike 24 amaterjev. Slušatelji so poslušali 55 ur predavanj lz motoroznansiva in pro- KRONI Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Draga Stupnikarja, delavca iz Mahovnika, so v gostilni pretepli ln mu poškodovali glavo in trebuh; Pavla Mervar, upokojenka lz Plemberka, je na njivi padla ln se z glavo udarila ob oster kamen; Ivan Baje, mizar iz Velike vasi, je padel z motorja ln si poškodoval trebuh ln desno roko; Jožek Može, sin skladiščnika lz Srebnilč, je padel po stopnicah in si poškodoval glavo; Darinka Bee, hči uslužbenca iz Pekla, je padla in si zlomila levo nogo; Anton Gazvoda, upokojenec lz Brusnic, je padel z voza med kolesa ln se poškodoval; Milko Bučar, čistilko z. grmske šole, Je podrl motorist in ti poškodoval glavo metnih predpisov ter opravili 12 do 25 ur praktične vožnje z avtom in motorjem. Obe vozili sta last društva. Med slušatelji so bile tudi štiri ženske. Vse so uspešno opravile izpit. Cigan Vlado Hudorovac Je bil eden najboljših kandidatov pri izpitu. Hudorovac pravi, da bo kupil •Rekord«, da ne bodo trdili, da se tudi Cigani ne morejo voziti s avtomobilom. Tudi mi si ga s marljivim delom lahko prislužimo,« Je še pristavil. Za avto šolo Ima nedvomno največ zaslug prometni miličnik Milan Bandelj, ki je vložil veliko truda v predavanja. Vozniki amaterji se mu za njegov trud Iskreno zahvaljujejo. Avto šolo bodo osnovali tudi na Vinici, če bo najmanj 20 interesentov. Jože Skol Drevi: brzopotezni turnir Danes ob 19. ari bo v Domu JLA Novo mesto brzopotezna prvenstvo Novega mesta za november, pred tem pa bo določitev Igralnih dni ca katcgomlške turnirje. Zato vabimo vse igralce, ki bodo Igrali na teh turnirjih.