blikacijah ali kolektivnih delih (prim.. Oko Trsta, 1945, kjer je tudi pre­ cejšen del njegov). Za ugotovitev resničnega narodnostnega stanja v Istri je bilo zaradi spornosti in pomanjkljivosti "vseh statističnih virov treba izvesti podrobno preiskavo na terenu. Pod vodstvom, zagrebškega univ. prof. Rogliča je Jadranski institut na Sušaku izvedel podroben popis prebivalstva, prvi, pri katerem se je upošteval namesto občevalnega rodbinski jezik, poleg tega pa še posebej narodnostna pripadnost Publikacija tega narodnega katastrai, izvršenega v teku oktobra 1945 po stanju prebivalstva dne 1. oktobra, je edinstvena starti'stična publikacija, kot je nima nobena druga jugoslovanska pokrajina. V njej objavljeno gradivo ne bo služilo le geografu, statistiku in statistično interesiranemu zgodovinarju-, marveč tudi zai študij kolonizacije in različnih lingvističnh problemov. V svojem glavnem delu vsebuje ta publikacija po upravnih enotah iz 1. 1910 urejene statistične podatke vseh avstrijskih štetij od, 1880 do 1910 in narodnega katastra 1945 po krajih, vsa rodbinska imena, razde­ ljena med jugoslovanska in italijansko-furlanska in še nekatere splošne zgodovinske podatke najnovejšega časa. Podatki narodnega katastra so na kraju urejeni tudi v obliki dveh preglednih tabel, njihovo izrabo pa olajšujejo še trije zemljevidi, ki prikazujejo jezikovno stanje, narod­ nostno stanje in upravno razdelitev 1945 v primeri z upravno razdelit­ vijo 1910. Del tega osrednjega dela sta tudi še register krajev (še v glavni publikaciji) in register rodbinskih imen (v posebnem dodatku). Pred tem glavnim delom je še tehnični uvod, ki opisuje delo na terenu (sestavljen od uredniškega odbora), še važnejša pa je analiza kri­ terijev za delitev imen po svojem izvoru (razdeljen je v dva dela, ker so h glavnemu tekstu v dodatku še nekateri popra viki in novi podatki) ; avtorji te analize so Petar Skok, Mirko Deanović in Fran Ramovš, ki so opravili filološko delo v zvezi e to tehtno publikacijo. S temi štirimi deli nismo seveda izčrpali niti še vseh etnografskih ded, ki so jih dali jugoslovanski znanstveniki' v boju za našo zahodno mejo, kaj šele vseh drugih. Vsekakor pa kažejo že ona napor jugoslo­ vanske znanosti, da podpre v tem boju jugoslovansko ljudstvo na terenu, ki je nosilo njegovo največjo težo. Bogo GraJenauer.. Koroški zbornik Uredili Bogo Grafenauer, Lojze Ude, Maks Veselko. 1946. Državna založba Slovenije v Ljubljani. 658 str. Koroški Zbornik je najobsežnejše in najpomembnejše delo, kar smo jih Slovenci doslej imeìi o Koroški. Lojze Ude v >Uvodni besedi« pra­ vilno konstatira, da je bila nemška literatura o koroškem problemu doslej neprimerno obsežnejša od naše, pri tem je bila pa v talki meri lažniva, potvarjala, napačno tolmačila ali zamolčavala dejstva, da so morali vsi tisti, ki so to literaturo poznali, občutiti pomanjkanje temelji­ tega znanstvenega dela o Koroški pri nas kot pravo narodno sramoto. S Koroškim Zbornikom je ta vrzel izpolnjena in Lojze Ude ima prav, ko piše, da je tako delo omogo<čUa šele osvobodilna borba, ne samo zato, ker je danes problem >aktualen«, ampak tudi zaradi borbenosti, ki jo preveva, in naprednih perspektiv, ki jih odpira. Moj namen ni, da: v podrobnostih ocenjujem razprave v Zborniku; v tem primeru bi moral napisati novo študijo; za mnoge razprave sd tudi ne lastim kompetentne sodbe. Hočem samo opozoriti na glavna dognanja ter pobude in glavne vrzeli v Zborniku s stališča koroške problematike v celoti in s stališča zgodovinarja posebej. . Svetozar Ilešič daje v Geografskem orisu Koroške pre­ gledno geografsko sliko s posebnim ozirom na sedanjo problematiko. 13» ' • 195 Regionalna geografija Koroške je podana bolj po geomorfoloških edinicah какот po življenjskih edinicah, za katere na pr. pogorja me predstavljajo samostojnih enot, ampak meje med temi enotami. Zgodovinar bo pogrešal, da v njegovem članku in v Zborniku sploh ni obdelana historična geo­ grafija 'Koroške. Tudi zgodovinski pregled večjih geografskih edinic, ki jim je Koroška pripadala, in manjših edinic, na katere se je delila, daje jasen odgovor na vprašanje, ali je Koroška »nedeljiva«, >prirodna enota«; obseg Noricuma, Karantanije, rimskih mestnih teritorijev in srednje­ veških grofij ter kasnejše upravne spremembe dokazujejo, da so. sedanje koroške meje in centralna vloiga Celovca in Beljaka historično relativna dejstva, ki veljajoi v določeni historični konstelaciji, a se spremene, ko ee spremeni ta konstelacija; dokazujejo, da je mogoče tudi Koroško deliti v več edinic, ki morejo, živeti neodvisno druga od druge. — Žele kratko je avtor obdelal gospodarske probleme; to ni bila njegova naloga, a za Koroški Zbornik predstavlja vsekakor vrzel dejstvo, da v njem ni posebne .gospodarske študije niti za vprašanja povezanosti koroškega go­ spodarstva kot celote (v tem ožim so zanimivi tudi nekateri rezultati, do katerih je. prišel nacist M. Straka v svoji rokopisni študiji >Die Ver- kehrsgebundenheit der Kärntner Wirtschaft mit der Umwelt«, 1934), .niti za vprašanje medsebojnih gospodarskih odnosov med posameznimi deli Koroške. M. Kosova študija Slovenska naselitev na Koroškem predstavlja sintezo, raziskovanj o slovenski kolonizaciji, pa tudi o sred­ njeveški germanizaciji in postanku narodne meje, napisano od avtorja, ki pozna najbolje srednjeveško kolonizacijo in srednjeveško topografijo slovenskih dežel ter je sam že prej pisal o srednjeveški kolonizaciji Ko­ roške^ zelo bi bilo želeti, da bi nam avtor kmalu dal celotno sliko sred­ njeveške topografije in kolonizacije slovenskih dežel. B. Graf enauer jeva Država kar a n t ans ki h Slovencev je koncept obsežnejšega dela o istih vprašanjih in s podrobnimi dokazili za vso Slovenijo, kakor obeta avtor v pripombi ob začetku (str. 77). Tu ne morem ocenjevati vseh tez, ki jih avtor zastopa, in samo izražam željo, da 'bi avtor svoje delo. kmalu dokončal in izdal in da bi bilo potem to delo -o najvažnejšem problemu slovenske srednjeveške zgodovine temeljito prediskutirano. Njegova teza, da se problem kontinuitete med antiko in srednjim vekom postavlja drugače na teritoriju rimskega imperija, ki so ga osvojili in naselili Germani, in drugače na ozemlju, ki so ga naselili Slovani, se mi zdi točna; prav tako je jasno, da je problem karamtanske države, kakršna koli so že različna tolmačenja, mogoče razumeti le iz slovansiko-vzhodnoevropske zgodovine, in da so zgrešeni vsi tendenciozni poskusi, ki bi ga hoteli* spraviti v zvezo z germanskimi državnimi tvorbami-. Kmečki upori na Koroškem B. Graf enauer ja so povzetek njegove disertacije »Boj za staro pravdo.. Slovenski kmet ob koncu 15. in v začetku 16. stoletja, Ljubljana 1944«. Poskus, da upoiabi obseg teri­ torija kmečkih uporov za določitev slovenske narodnostne meje (str. 115—16), se mi zdi tvegan. Izhodišče razprave B. Graf enauer ja Narodno sit n i razvoj na Koroškem ođ srede 19. stoletja do danes tvorijo predvsem podrobni podatki Czoernigove etnografske statistike iz 1. 1846 in ostali viri iz istega časa, ki 6o se nahajali v zapuščini Petra Kozlerja in ki jih je 1. 1941 odkrila M. Elizabeta Pfeifer za svoje delo v Historičnem seminarju ljubljanske univerze. Czoernigova statistika iz 1. 1846 (oz. za ogrske de­ žele I. 1850) je prva uradna etnografska statistika za vso nekdanjo Avstri­ jo in edina statistika te vrste do J. 1880, a tudi pozneje so se vršila štetja le po >občeyalnem jeziku« in ne po materinskem jeziku ali narodnosti; zato se zanjo zanimajo raziskovalci vseh nekdaj avstrijskih narodov. A nJeni jrezultati so znani le za večje upravne enote; prepis v Kozlerjevi zapuščini predstavlja prvi primer, da nam je njen pramaiterial ohranjen 196 • ' v prvotni obliki za najmanjše enote; v tem je pomen Grafenauerjeve raz­ prave, ki utegne zanimati preko okvira Koroške vse, ki se zanimajo za Czoernigovo statistiko. Avtor je izvedel nelahko delo rekonstrukcije smisla podatkov in njihove kritike in prišel dO' rezultata, da je bilo naštetih tedaj nad 20.000 Slovencev premalo. — V naslednjih poglavjih avto* zelo izčrpno in obsežno, s pritegnitvijo vseh virov in preko kritike uradnih štetij rekonstruira razvoj realnega etničnega stanja na Koroškem v teku poslednjih sto let. Kriterijev, ki so mu odločilni, ne analizira, a očividno je, da mu gre za materinski jezik, ki je obenem jezik razgovora v rod­ binskem krogu. Lingvist bi seveda pri germanizaciji razlikoval več vmes­ nih stopenj in procesov. Njegovi rezultati so dobro utemeljeni in po mojem mnenju bo vsaka nova razprava še dolgo časa mogla samo v malih detajlih dopolniti ali korigirati Grafenauerjevo sliko. Nujno labilnih je le nekaj mest, kjer se avtor oddalji od trdnega kriterija materinskega jezika in sedanjega rodbinskega jezika tej statistično dokazljivih šte­ vilk (str. 216, 231, 245). Manj obdelana je subjektivna stran koroškega nacionalnega problema, vprašanje narodne zavesti. Avtoir v tem oziru le dopolnjuje trditve, ki sem jih postavil jaz v brošuri > Koroško vprašanje* (ponatis iz Sodobnosti, Ljubljana 1937), s strani koroških socialnih demokratov pa A. Falle v H. Laggerjevi brošuri >Abwehrkampf und Volksabstimmung in Kärnten 1918—20« (Celovec 1930). A izčrpna obdelava tega problema bi zahtevala, da bi šel avtor, ki podaja politično' zgodovino zadnjih sto let skupaj z zgodovino germanizatoričnega pritiska v svoji sledeči sicer izčrpni raz­ pravi Germanizacija t.reh Avstrij, preko ugotovitev, kakšni politični taboii so bili na Koroškem in kakšna je bila njihova moč pri volitvah, do globlje analize, kakšen je bil odnos teh taborov do nacional­ nega vprašanja: kako se pri liberalnem meščanstvu družijo večja izpo­ stavljenost nemškemu političnemu pritisku in sugestivni vtis nemškega bogatstva, nemške socialne nadrejenosti in nemške kulture z odbijajočim dejstvom, da je slovenska politika na Koroškem v rokah konservativcev, da je slovenski liberalizem v drugih pokrajinah kompromisarski in da ne razširi svoje akcije na Koroško, kar je vse skupaj vodilo^ te liberalce v nemški tabor; kako se je na Koroškem čisto konkretno na terenu izražalo napačno pojmovanje nacionalnega vprašanja pri socialni demokraciji; kako elovenski konservativni itabor pri vsem svojem slovenstvu in agil­ nosti prav zaradi svoje konservativnosti ni mogel imeti radikalnih рет- spektiv in oblik narodne borbe in kako je potem vse to dajalo slovenski narodni borbi na Koroškem značaj krotkosti in defenzivnosti, kar jo že v dobi zadnjih desetletij stare Avstrije razlikuje od nacionalne borbe primoTskih Slovencev. Vse to je vplivalo tudi na objektivno etnično sta­ nje, saj je bila germanizacija najmočnejša prav v neagrarnih krajih, kjer se je prebivalstvo najhitreje množilo. Taka analiza, tak obračun s pre­ teklostjo bi pa tudi šele dala odgovor na vprašanje, kakšne nove perspek­ tive, nov duh in novo borbenost je prineslo v nacionalno borbo koroških Slovencev narodnoosvobodilno gibanje. Zanimiva je Grafenauerjeva teza, da je treba večjo moč nemškega nacionalizma med koroškimi Nemci v primeri z drugimi avstrijskimi pokrajinami — dejstvo, ki o njem ne moie biti dvoma za ves čas od šestdesetih let preteklega stoletja dalje — razlagati z nacionalno boTbo proti Slovencem (str. 236), Pri Nemcih v slovenskem delu Koroške je ta nacionalizem povsem razumljiv, ker je te Nemce predstavljalo v glavnem meščanstvo, nosilec nacionailizmai, podobno kakor je bilo to pri nekdanjih Nemcih v drugih slovenskih pokrajinah ali pri Italijanih Trsta in Istre,, ki so z izjemo delavstva večinoma pristaši skrajnih nacionalističnih struj. Avtor pa razširi svojo tezo tudi na čisto nemške dele Koroške; o njegovi razlagi je mogoče diskutirati, dejstvo pa je vsekakor, da kažejo v tem delu Koroške tudi kmetje drugačno usmerjenost kakor na pr. kmetje 197 v jugozapadni Goriški, nekdanji pristaši habsburškega legitimista mon- signora Faiduttija. Nisem kompetentein za oceno razprav Fr. Ramovša O pomemb­ nosti' nekaterih pojavov v slovenskih narečjih na Ko roške, m, kjer avtor med drugim pobija trditev o posebnem »win­ disch« jeziku koroških Slovencev, Ivana Grafenauerja Slovensko slovstvo na Koroškem, živ člen vseslovenskega slov­ stva, in Franceta Marolta Gibno-zvočni obraz slovenskega Ko r o ta na. Omenim naj le, da predstavlja razprava I. Graf enauer ja pravo literarno zgodovino slovenske Koroške v najširšem smislu besede, z vključitvijo narodne poezije, da nimamo podobne regionalne literarne zgodovine za nobeno drugo slovensko pokrajino in da je ta razprava ena od najtehtnejših v Zborniku. Dobo politične, vojaške in diplomatske borbe 1918—19 in dobo ple­ biscitne "borbe obdelujeta razprava Boga Grafenauerja Vprašanje j u g o s 1 o v a m e k o - a v s t r.i j s ik e meje na mirovni konferen­ ci leta 1919, ki' se bavi le z diplomatsko borbo, in Ivana Tomšiča Ple­ biscit na Koroškem s pravne strani. Lojze Ude v uvodu sam ugotavlja, da v Zborniku še ni temeljitejše in kritične razprave o oboroženi in plebiscitni borbi iz leta 1918—20. B. Graifenaiuer je uporabil nove izdaje diplomatskih dokumen.tov (žal ne pozna knjige R. A. Carrie, Italy and the Peace Conference, New York 1958) in .rokopisne elaborate, ki prejšnjim avtorjem niso bili znani, in njegova razprava je zato boljša in temeljitejša od vsega, kar je bilo c tem doslej pri nas napisanega. Ostane še naloga, da se razišče vse ono, kar je v ozadju vseh izjav na konferencah in memorandumov, predvsem privatni stiki in razgovori, ki so prav tako važen, a težko dostopen vir diplomatske zgodovine. Za nekatere aspek'te diplomatske borbe za Koro­ ško bo treba tudi odslej poleg Grafenauerjeve študije upoštevati tudi prejšnjo literaturo. I. Tomšič v svoji obsežni razpravi ni samo obdelal pravnoformalno stran plebiscita in izčrpno navede] vse ugovore proti izvedbi plebiscita s fojmailne strani, ampak se je dotaknil tudi drugih strami koroškega ple­ biscita. Temeljita kritika samega načela plebiscita bi1 morala biti seveda nujno ideološkega značaja. Odgovor na vprašanje, kateri so bili' .nefor­ malni vzroki, zaradi katerih smo izgubili plebiscit, vprašanje, ki se ga je avtor le kratko dotaknil, je pa — vsaj po svoji najvažnejši strani — v zvezi s celotnim problemom nacionalne zavesti in politične orientacije, ki sem ga omenil že zgoraj. Fr. Škerl je podal v Koroški borbi za svobodo obsežno sli­ ko narodnoosvobodilne borbe na Koroškem, kakršne doslej za druge po­ krajine nimamo; razprava je pisana bolj popularno kakor večina drugih, veebuje mnogo citatov iz virov, sloni na zelo obsežnem gradivu in trditve so, kolikor mi je mogoče preveriti, dobro osnovane. To je prva večja študija te vrste, ki sloni na bogatem gradivu, zbranem v Muzeju Na­ rodne Osvoboditve. Lojze Ude v zaključni, razpravi Avstrija, pangermanizem in Koroška veže koroško vprašanje s širšim vprašanjem Avstrije, njene samostojnosti in demokratizacije. Naša zahteva po Slovenski Koroški je sicer utemeljena sama po sebi, neodvisna od notranje ureditve in samo­ stojnosti Avstrije. A dejstvo je, da svet gleda danes na koroško vprašanje kot na del širšega; avstrijskega vprašanja, in dejstvo je, da za nas ne "more biti vseeno, koga imamo za severnega soseda. Kdor pazljivo pre­ čita Udetovo razpravo, vidi, da avtor govori tudi o stremljenjih, ki hočejo ustvariti samostojno in demokratično Avstrijo, da govori o njih s simpa­ tijo in poudarja, kako bi bila zmaga takih stremljenj v našem interesu, 198 čeprav obenem pripominja, da so ta stremljenja se si'bka. A pretežna vse­ bina njegove razprave, ki sega časovno nazaj nekako do 1. 1848, obstoji v opisovanju, kako močna je v Avstriji pangermanska tradicija, kako močan je bil v Avstriji tudi nacizem in kako vse to velja za Koroško še bolj kakor za ostale avstrijske pokrajine. Njegova razprava izzveni v memento, da moramo biti v presoji avstrijskega vprašanja žeto previdni. — Tu ne more biti moja naloga, da bi obdelal vprašanje, aLi treba Av­ strijce smatrati zia samostojen narod ali za del nemškega naroda, vpra­ šanje, ki se danes tako živo diskutira v Avstriji in ki bo se dolgo zanimalo ves svet. Hočem poudariti le dvoje. Mi Slovenci m Jugoslovani smo med onimi ki so izven Avstrije zaradi svoje preteklosti najbolj sposobni, a zaradi svojih izkušenj tudi najbolj interesiram na tem, da študirajo avstrijsko vprašanje in da o svojih rezultatih obveščajo tudi druge. V tem okviru imajo pa tudi historiki važno nalogo. Naselitev Vzhodnih Alp po Germanih bavarskega plemena, vključitev .tega ozemlja y nemško državo do 1 1806 in v Nemško zvezo 1815—66, formiranje avstrijskega teritorija v okviru te države, njegova združitev s pretežno nenemskimi' tvorbami no 1 1526., ki na eni strani ustvarja pri avstrijskih Nemcih neke speci­ fične poteze, različne od drugih Nemcev, a na drugi strani more sluzitr tudi kot opora teze za njihovo germansko misijo v Podonavju m na Bal­ kanu pangermanski značaj revolucije 1848 m koncept sožitja z drugimi podonavskimi narodi v Kromerižu 1. 1849 avstrijski legitimizem ki ima pri avstrijskih Nemcih podoben značaj kakor pri drugih narodih mo- narhiie na drugi strani pa vedno izrazitejša pangermanska stremljenja tudi po' 1- 1866, makmemški in velikonemški koncept, resnïcm obraz prve avstrijske republike - to so problemi, ki je o njih napisanih mnogo knjig, a so danes postali znova aktualni in bi jih morali mi osvetliti z novih per­ spektiv. Naši historiki' bi se morali ob koroškem problemu kakor ob pro­ blemu Trsta naučiti, kako napačno je naziranje, ki je naso svoj izraz v ločevanju »narodne« in »obče« zgodovine na univerzah^ stare Jugosla­ vije, kako tisti, ki ne študira naših problemov v okviru sirse problema­ tike tudi naših problemov samih ne more razumeti. V interesu historične znanosti in aktualnih problemov bi bilo želeti, da bi Udetova ^prava ki seveda ne daje izčrpne historične slike, vzpodbudila nase historike . k studiranju teh širših vprašanj. . . . . ., Knjiga je opremljena z mnogimi slikami m kartami. Pri nekaterih kartah bi bilo dobro, da bi bila izbera znakov za oba ekstrema in vse prehodne stopnje taka, da bi bila karta bolj evidentna sama na sebi in nazorno govorila tudi ferez obširnega primerjanja z legendo. Uskovnin pomot je ostalo v knjigi več kakor jih navaja seznam na kraju zbornika. Pri knjigi te vrste zelo pogrešamo tudi register. fran /.witter. * V.l. Lenin: Imperializem kot najvišji stadij kapitalizma Ljubljana 1946, str. 105. V Cankarjevi založbi je izšel prevod Leninovega imperializma«, genialnega nadaljevanja Marxovega »Kapitala« v katerem je podal Lenin Inalizo Ipohe imperializma, odkril njegovo bistvo ter rešil teoretično nalogo gigantskega merila, slkoval namreč teoretično orožje za boj delav­ skega razreda za • socializem v pogojih nove zgodovinske epohe. Odkril je vmesni stadij med kapitalizmom, zgrajenim na svobodni konkurenci, in socializmom, o katerem prej tudi Marx ni nie vedel. Odkril je dialektiko v razvoju kapitalizma v novo, višjo lazo, da se namreč neki temeljni pojavi kapitalizma samo zaradi neposrednega nada­ ljevanja svoje rasti spreminjajo v svoja nasprotja Prav enotnost teh na­ sprotujočih si načel je značilna za imperializem. Najsilnejsi primej za to je konkurenca, kd je rodila monopol. Vendar se temeljna protislovja 199