8. štev.
V Kranju, dne 25. februvarja 1916.
XVII. leto.
Političen in gospodarski list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol lete 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo Je v hiši Itev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Bombe na Ljubljano.
Zadnjič smo že sporočili, da je Lah prišel Ljubljančane strašit z bombami. Maščeval se je za napad na Milan, pa se mu ni obneslo.
Uradno se razglaša: .Podjetje italijanskega letalnega brodovja, ki se je bilo odpravilo dne 18. februvarja proti Ljubljani, je klavrno izpadlo. Večino letal so prisilili že na bojni črti, da so se morala obrniti. Tri letala so dosegla Ljubljano in vrgla bombe blizu neke tamošnje bolnišnice in na več krajev v okolici, ne da bi biia dosegla kak vspeh. Pri povratku so napadli naši letalci sovražne letalce ter zbili neko veliko bojno letalo Capronijeve vrste."
Italijani so pa poročali o svojem napadu na Ljubljano uradno tako: „Naše brodovje letal, vrste Caproni, je napravilo napad na Ljubljano. Drzni letalci so dosegli, dasi jih je zasledoval ogenj številnih obrambnih baterij in četudi so jih napadla sovražna letalna brodovja, svoj cilj. Skozi plasti oblakov so se spustili nad mesto in so vrgli nekaj dvanajstoric granat, min in bomb. En Caproni aparat je napadlo 6 avstrijskih letalcev, ki so ga obkolili in prisilili, da se je moral izkrcati na sovražnem ozemlju. Ostala letala so se vrnila nepoškodovana srečno v naše črte."
O napadu na Ljubljano se natančneje po naših listih sporoča Še to-le: ,V petek ob pol 11. uri dopoldne je priletel od juga sem italijanski letalec, ki je vrgel nekaj bomb na Ljubljano. Prva je udarila na Št. Jakobski trg, tri korake od rezervne bolnice št. 3 (Virantova hiša), in je v tla izkopala tri metre široko in 1 meter globoko jamo. Na treh sosednjih oknih so popokale šipe. Letalec se je obrnil potem proti Dolenjskemu kolodvoru ter je vrgel med potjo tri bombe, od katerih sta dve padli na dvorišče hiše št. 11 na Žabjeku, ena pa na Vožarski pot. Prst in šoder
sta letela na streho pritlične hiše in jo poškodo-dovala. Neki mož je na dvorišču drva sekal in je bil sam doma, ostal je nepoškodovan, Četudi je bomba udarila le tri korake od njega proč, samo sekira mu je padla iz rok. Nato je letalec vrgel še dve bombi, katerih ena je padla v Ljubljanico, druga pa v močvirje. Vzdignila se je gosta megla in je letalcu vzela razgled. Ko je proti dvanajsti uri megla izginila, sta se opazili dve letali, ki sta pluli v smeri od Zaloga proti Ljubljani. Blizu stare cukrarne je en letalec vrgel bombo, ki je ranila par oseb in enega konja ter razbila več šip. Druga bomba je padla na njivo za Lichtenturničnim zavodom in ni napravila nobene škode. Brambni topovi na gradu so začeli streljati na naglo leteča letalca in so ju odpodili."
Italijanski časniki kriče o zmagoslavnem poletu na Ljubljano, vidi se pa iz našega natančnega poročila, da je to kričanje popolnoma neutemeljeno.
Ko so se tri letala vračala od Ljubljane proti Italiji in hotela iti čez Gorico, so nad Viprvsko dolino naši tako močno nanje streljali, da se je dvoje letal moralo zasukati in odleteti proti Trstu, z enim velikim letalom Capronijeve vrste se je pa vnel v zraku strašen boj s strojnicami, ko so se dvignila naša letala in je obkroževala. Italijansko letalo je bilo zadeto in se je moralo spustiti pri Bukovici pri Gorici na tla ter ni doseglo italijanske bojne črte. Opazovalec je bil ubit, pilot težko ranjen in tretja oseba vjeta. V letalu so našli še 15 težkih bomb. Vjetnika, ki je laški stotnik, so pripeljali v Ljubljano.
Na Ljubljano je padlo 14 bomb in na okolico okoli 40. Pred cukrarno je bomba učenca Stanka Zoršena tako hudo ranila, da je potem v bolnici umrl. Imel je slovesen pogreb na stroške občine.
Razširjajte „GorenjcaI"
italijansko bojišče.
Topništvo je dne 17. februvarja slabejše delovalo. Italijani so zopet streljali na Naborjet. Pri Rombonu so naši vjeli 37 Italijanov in zaplenili jedno strojno puško, pri Oslavju so pa od zadnjih bojev še dobili 7 strojnih pušk, 2 metalca min in 1200 pušk.
V Gorici je od 2700 hiš vsled italijanskih napadov 1200 hiš močno poškodovanih in deloma popolnoma porušenih. Tudi bližnje vasi okoli Gorice stoje pod uničujočim ognjem Italijanov. V Pevmi ne stoji nobena hiša več. V Solkan in Vrtojbo so udarile težke granate. Gmotna škoda znaša samo v Gorici nad 20 milijonov kron. Seveda se skuša v mestu, ki šteje še nad 10 tisoč prebivalcev, storjena škoda vsaj deloma popraviti.
Skoda, ki so jo povzročili avstrijski letalci v Milanu se ceni na 3 milijone lir. Severno od kolodvorskega okraja so uničene tri tovarne, ki delajo za armado.
Dne 18. februvarja so Italijani streljali na Fontanedo v Judikariji ln pri Col di Lana z večjimi topovi. Pri Cellu je bil odbit italijanski napad. Na Koroškem so živahno obstreljevali Ukve, na Primorskem pa Mrzli Vrh in goro Sv. Mihaela. Samo pri Oslavju so bili Italijani postavili 6 divizij, to je 140 tisoč mož.
Dne 21. februvarja so bili topniški boji na vsi bojni črti ob Soči, posebno živahni pa pri Plaveh.
Naše letalno brodovje je 22. februvarja napadlo tovarne v Lombardiji. Do Milana sta pripluli dve poizvedovalni letali. Neko drugo naše brodovje je napadlo italijansko letalno postijo in pristaniške naprave pri Desenzanu ob Gardskem jezeru. Napadi so imeli uspeh in srečno so se vrnila vsa letala kljub ljutemu obstreljevanju s topovi.
PODLISTEK.
Kako sem se klatil.
Resnična zgodba g. Jerneja. (Dalje.)
Bilo bi dolgočasno pripovedovati — dasi je bilo prav kratkočasno videti, kako je moja brav skakala čez jarke, kako so dvigale krave na paši repe in dirjale pred njo v visoka koruzna steblišča, kako so črede ovac — ne da bi bil kdo udaril pastirja — planile na štiri strani sveta, kadar je poskočil konj med nje; kako so se drle jate črnih vranov, ki so se morale umakniti na krive vrbe; kako so brzeli zajci, veliki kakor psi, iz brazd, kadar je butnilo kopito ob trdo kepo. Zato raje molče prejaham prvi del te poti in začnem govoriti šele ob pogledu na mestece v Bukovini, ki ima dva stolpa in tri advokate, ki sicer nič ne sejejo in ne žanjejo, pa se vendar rede. Tudi jaz sem prišel s tožbo v ta kraj, toda brez pomoči Juda sem se sam obtožil galiških grehov hrvaškemu kuratu. Pošten mož, dober in zgovoren, a suh, kakor bi ne bil v špitalu. Glagoljašl Zato, da je večji red in snaga v cerkvi, se je izkuhala pred leti nova postava, da glagoljaši (v Istri in Dalmaciji so kraji, kjer opravljajo ti duhovniki sv. daritev po našem latinskem obredu, pa v staro-slovenskem, z glagolico pisanem jeziku) smejo le v glagoliških cerkvah služiti v staroslovcnščini, v vseh drugih pa le v latinščini sv. mašo. Tako tudi ta vrli mož, ki je trikrat prehodil peš vse Karpate, že od mobilizacije dalje ni glagoljal sv.
maše, ampak celebriral. Priden bojevnik je za čast božjo in blagor Istrijanov. Bog ga ohranil
Pravičnega Bog ne zapusti! Ali tudi: „Bog Kranjca ne zapusti, če zna le cifre pisat". Jaz sem si napisal cifro druze&a špitala in izpolnila se je resničnost tega pregovora nad menoj, in njegov blagoslov se je blagodejno razlil po bradi Aronovi. Raz konja razdelim na glavnem trgu, ki pa ne napravi tako trajnega utiša, kakor oni v Kropi, staro zalogo čokolade med mladi zarod Izakov in Jakobov. In glej čudo! Dasi ni bila .košer" in že pol leta plesniva, so vendar narastli izvoljenci okoli mene kakor zvezde neba in pesek morja in hoteli, ko ni bilo več čokolade .en grajzar". Imel sem res nekaj novih v hlačnem žepu. Sežem po njih, zavihtim pest in vržem drobiž v jarek ob cesti. Kaj so storili in česa niso opustili obljubljeni sinovi, si lahko vsak sam misli. Jaz sem v upanju, da se ravno do mrtvega ne bodo pobili — kaj naj stori Galicija brez njih! — jezdaril dalje, dokler se nisem ustavil pred veliko šolo — v Bukovini so zelo lepe — privezal konja k češplji in stopil k špitalu v šoli, da obiščem kurata in dobim od njega telesne hrane, potem, ko mi je glagoljaš dal dušne. K sreči sem dobro zadel, v slavo zgornjega pregovora.
Vstopim in vidim družbo pri kosilu. Lepo belo pogrnjena miza, kakor je že dolgo nisem videl, več dolgovratnih steklenic in globokih krožnikov — vse to obzorje me ni nič manj razveselilo, kakor mogočnost telesne obsežnosti dveh oseb, ki sta očividno igrali tukaj glavno vlogo. Morebiti se bo kdo Čudil, zakaj bi mogla
človeka debelost veseliti. Ker je to vprašanje sploh važno, naj ga mimogrede zgodba razloži. Jaz sem imel za tozadevno veselje zlasti tri razloge, zakaj že od pamtiveka je vseh dobrih rrči po troje. Prvič sem bil vesel teh okroglih obrazov in teles, ker na daleč razodevajo važno resnico, da je naša vojna pravična in pisava sovražnikov o pomanjkanju pri nas lažnjiva. Debelost je pač znamenje mirne, čiste vesti in poštenega življenja, pa tudi dokaz, da nje nositelj ne živi samo od krompirja. Jaz bi bil celo zato, da se naj eden pusti Rusom vjeti, da se bodo na lastne oči prepričali (najbrže bi kak opozicijonalni, pacifistično nadahnjeni ilustrirani časnik širil fotografijo v celi ententi in pri nevtralcih), kako malo se pozna pri nas izstradovalna politika. Bog ve, če bi ne bil vsled tega mir bližje in z mirom veselje ter vse druge dobrote, kakor stoje zapisane na krščanskih tablah v krščanskih hišah. Drugič sem bil oveseljen, ker je bila v tej družbi razdeljena mast po vsej pravici in v popolnem redu, kar pošteno srce vedno veseli. Oba poglavarja te prijazne mize, svetni in duhovni, samo da svetni vsled višje sarže razmeroma bolj, sta razodevala brez besedi svoje časti in oblasti, tako da bi ne bil s predstavljanjem v zadregi, če bi se tudi moral predstavljati pri solnčni kopeli. Izkratka: iz obrazov sta sijala solnce in polna luna, okoli katerih se tudi na nebu vrte druge zvezde. Tretji in poglavitni vir veselja je bila pa moja misel, da, kakor vsi debeli ljudje, tudi ta dva odločilna faktorja v zadevi mojega kosila morata biti dobrega, in posebno z lačnimi usmiljenega srca. Vse to
V Boiogni se je v tvornici za kroglje pripetila eksplozija, ki j« napravila silovito Škodo. Dve osebi sta bili hudo ranjeni.
Italijani sklicujejo pod orožje 1.1898. rojene rezervne častnik« konjenice in III kategorijo let* nikov 1884, 1885. Listi poročajo, da so Italijani zopet vpokojili Štiri laike majorje.
Rusko bojišče.
Zahodno od Tarnopola so Rusi 18 ur z bob-nečim ognjem obstreljevali našo bojno črto in potem napravili naskok. Nase strojne puške so sprejele naskakovalce in jih mnogo uničile. Med dvema letaloma se je vnel hud in zanimiv boj. Našemu letalcu se je posrečilo, da je zadel in sestrelil sovražno letalo.
Na besarabski fronti so se v silnih bojih zadnji čas odlikovali tudi kranjski Janezi. Pri Savičah ob Berezini se je izjalovil ruski napad v nemikem ognju. Logišin in kolodvorske naprave v Tarnopolu so napadli nemški letalci.
Ruski listi poročajo, da imajo avstrijski in nemški vojski nove vrste kroglje, katerih učinek je grozen.
Dne 21. februvarja so bili v Voliniji le tu in tam mali boji. V vzhodni Galiciji, posebno ob Dnjestru, je padlo nau en meter visoko snega. Boji so nemogoči. Vojaki kidajo sneg iz okopov in s cest.
Iz Kavkaza.
Rusi so zasedil 16. februvarja utrdbo okoli Erzeruma in drugi dan vzeli mesto, ki šteje 40 tisoč prebivalcev. Uradno Rusi poročajo, da so imeli Turki v Erzerumu zelo velike izgube. Utrdbe v okolici so pokrite z mrliči. Turška armada se je umaknila in Rusi jo kljub snežnim viharjem zasledujejo. V Erzerumu so Rusi zaplenili vse trdnjavsko topništvo, velik del poljskega topništva, skupaj nad 200 topov, veliko streliva, orožja, avtomobilov, brzojavnih aparatov in materijala za zgradbo mostov.
Rusi so najprej odločili desno turško krilo od središča in so potem napadli Erzerum z juga. Zaradi tega je trdnjava padia po petdnevnih napadih. Od Erzeruma do prve železniške postaje imajo Turki 1000 km. Vmes so slaba pota, po katerih Turki težko preskrbujejo vojsko. Rusi utegnejo iti proti Mezopotamiji Angležem na pomoč.
Vrhovni poveljnik kavkaške armade, veliki knez Nikolajevič, se je mudil v Petrogradu, potem je pa, od carja odlikovan, odšel v Erzerum.
Armenska naselbina v Milanu je napravila slavnost, ker so Rusi vzeli Erzerum. Slavnosti so se udeležili tudi italijanski častniki in ondi bivajoči Poljaki. Pela se je nova himna kraljevine Armenije.
sem premislil pri prvem koraku v sobo, kajti misli so hitrejše kakor ta moja ali katerakoli druga zgodba. Nisem se motil. Po predstavitvi in prvih vzklikih začudenja pred zunanjostjo ku-ratov v fronti sta se mi solnce in luna — hočem reči oba poglavarja — priklonila kakor egiptovskemu Jožefu v sanjah. Kaj in koliko so mi nanesli in natočili strežaji, to je malenkost. Glavno je, da sem delal čast pošteni gorenjski navadi in se branil tako spretno, da nisem ne lagal, ne odbil kosila. Zelo zanimive so povesti, ki sem jih slišal med kosilom. Ker pa nisem bil docela sam prepričan o njih  resničnosti in sem se zaobljubil, da bom pisal samo resnične svoje lastne zgodbe, grem raje takoj po kosilu s tovarišem kuratom, štajerskim Slovencem, na njegovo stanovanje. Skoraj mi je bilo žal, da sem zapustil v maju špital, kjer bi se bil tudi jaz morebiti izredil v podobo polne lune. Pa kaj hočemo, vsak ima svoje muhe in moje me gonijo najraje tja, koder bi ne bilo treba! To pot pa so me muhe prignale na pravi kraj, kajti gospod Žagar je namazal kolesa moji zgodbi s pravo domačo slivovko   Toda ob enem je zahteval od mene nekaj tako nezaslišanega, da bi cela zgodba bila v nevarnosti življenja,  če  bi ga bil uslišal. Hotel je namreč izsiliti iz mene puntarsko in po črni nehvaležnosti dišečo izjavo, da tega, kar je ž njim v zvezi, nikoli in v nobeni zgodbi ne bom razodel. Ker nemogočih stvari nihče ne more obljubiti, je poskusil s podkupltvijo. Nalil mi je v steklenico žganja za na pol in mi jo vtaknil v malho, kar me je pa le še bolj potrdilo
V Albaniji.
Skupina Albancev je pod vostvom avstrijskih častnikov in ojačena z našimi četami dne 17. februvarja zasedla Kavajo. Posadka, obstoječa iz orožnikov Esstd psSe, se je rešila vjetniltva le s tem, da Je ušla na neko ladjo in odplnla. Naši so zasedli morski breg.
Kavsje leži 17 km južne od Drača in 5 km od Draškega zaliva. Z zavzetjem Kavaje je bita sveža med Dračem in Valono na suhem pretrgana. Drač je obkoljen in branilci se bodo mogli umakniti le na ladje. Drač brani poleg Italijanov tudi novonrejena tretja srbske armada, ki ji poveljuje general Stnrm. Avstrijske čete so že potisnile nasprotnike z višin v okolici mesta. Na višinah so postavile težke topove, s katerimi obstreljujejo postojanke 8 km pred Dračem. Italijani bodo najbrž prisiljeni Drač izprazniti in se omejiti na brambo Valone. Naši topovi že gospodujejo nad DraSklm zalivom.
Zadnji čas je bilo v zgornji Albaniji slabo vreme. Zelo so narasle albanske reke, ki so trgale brvi in mostove. Težka je bila hoja po stezah. Z največjim naporom se spravlja za četami živež in strelivo.
Južno Albanijo je zasedla Grčija kar na tihem.
Essad paša je črtan iz turške armade. Dvesto njegovih orožnikov so Avstrijci vjeli, ko so s pomočjo Albancev zasedli kraje Berat, Lušinjo in Pekinje. Albanci v večjem številu prestopajo prostovoljno na avstrijsko stran.
Na Balkanu.
Sovražni letalci so napadli kolodvor Hudovo v Vardarski dolini, južnozahodno od Strumice.
Nemčija v bojih na zapadu.
Iz Berlina poročajo: Nemške čete so tudi dne 18. februvarja preprečile z močnim ognjem pripravljeni napad Angležev južnovzhodno od Vperna. Boji z minami in z ročnimi granatami so bili pri Arrasu. Nemci so zasedli vdrtino in jo razstrelili. Na bojni črti med Aisne in Maaso je bil tu in tam močnejši ogenj topov in min. Na višini Combri so Nemci z večjo razstrelbo porušili francoske postojanke.
Dne 19. februvarja so Nemci pri Iseru vzeli angleško postojanko, široko 350 metrov. Angleži so se zastonj trudili, da bi bili z močnimi napadi dobili izgubljene jarke. Pri Perenne je bilo sestreljeno angleško dvokrilno letalo, čigar posadka je bila mrtva.
Dne 21. februvarja so Nemci Francozom vzeli 800 m postojanke ter vjeli 7 častnikov in 319 mož pri Arrasu. Pri Tahuri se je izjalovil francoski napad z ročnimi granatami. V zraku so bili živahni boji med letali. Ponesrečil se je neki nemški zrakoplov pri Revigny.
v sklepu, da taka bratska ljubezen in tako lep zgled dobrih del usmiljenja ne sme ostati v malhi. Naj mu bo stokrat poplačano, kar je storil v prid moji zgodbi. (Dalje prih).
Prijatelju — junaku.
V spomin Andreju Koželju iz Olševka, padlemu 1. januvarja 1916.
V lepem cvetu si mladosti svoje dal življenje v dar in trpljenje in bridkosti domovini na oltar.
Daleč proč od rodne grude med junaki mirno spi? in v pretekle čase hude več nazaj si ne želiš.
Ti prestal si skrb, trpljenje, bitve Te ne moti šum, rajsko vživaš zdaj življenje pri Gospodu vojnih trum.
Nepozabljen bo med nami žive! blag nam tvoj spomin; priča grob naj za gorami, da si zvest bil Slave sin
Ign. C.
POLITIČNI PREGLED.
Bolgarija.
V čem moč Bolgarije obstoja, povedo bolgarski listi, ki zdaj prinašajo debelo tiskan oklic, glaseč te: .Kmetove, orete i sejte! V zemlje-deljeto je silata i bogaUtvoto na Blgarija. Maže in ženi ima t dig, da zase jat /abotnata zeraja." (Kmetje, orjite in sejte! V poljedelstvu je moč in bogatstve Bolgarije. Možje in žene imajo dolžnost, da zasejejo obdelano zemljo.) — Bolgari tedaj znajo ceniti kmečki stan. Tudi na Slovenskem se dviga poljedelca veljava, in sicer ne le na deželi, marveč celo po mestih.
Sedaj so v bolgarskem sebranju nastopne stranke v opoziciji: demokratična, narodnjaika in kmečka stranka ter stranki širokih in ozkih so-cijalistov.
Bolgarsko ministrstvo narodne prosvete je izposlevalo oproščenje od vojaške službe za učitelje, ki so nad 81 let stari.
Podpore za družine vpoklicancev so se zvišale pri posameznih osebah na 15 levov, pri družinah, ki imajo po več članov, pa na 45 levov mesečno.
Posebna komisija ima seje za to, da se uvede v Bolgariji Gregorijanski koledar.
Naučni minister pripravlja predlogo, s katero se bode uvedla nemščina kot obligatni predmet v bolgarskih srednjih šolah. Nemčija bo dala potrebne učne moči na razpolago.
Tuji umetniki se sedaj oglašajo v Sofiji. Nedavno je napravil ondi v Narodnem gledališču predstavo Emil Rosemann, ravnatelj nemško-turškega gledališča v Carigradu. Potem je pa gostoval v Narodnem gledališču v Sofiji ravnatelj madžarskega narodnega gledališča v Sabotki, ko je potoval v Carigrad.
V Budimpešti je bil koncert za bolgarski .Rdeči križ". Pri koncertu je bila navzoča tndi nadvojvodinja Sofija in mnogo madžarskih mag-natov. Po koncertu je imel grof Appony govor o zgodovinskem razvitju zveze med bolgarskim in madžarskim narodom.
Srbija.
Srbi se vračajo iz Črne Gore domov. Belgrad ima že 52.000 prebivalcev. Guverner Srbije je ukazal, da naj se zgradi nova železnica iz Laza-rovca v Milanovac.
Črna Gora.
Posebna komisija čveterosporazuma je obsodila kralja Nikito, češ, da se je prezgodaj udal. Nikita nima več prave prostosti in je postal nekak vjetnik Francoske.
V ruski državni predlogi je črtan znesek letnih 500.000 rubljev, katere je dobival kralj Nikita od Rusije kot podporo.
Srečanje.   (i6. n. 1916.)
Prvi večer: sama sta šla po beli poti. Ona: Glej, nad obzorjem črnih gora lepše od vseh večernih zvezda nama dve zvezdi gorita nasproti." — On: „Duša, dve zvezdi, ki se na nebu ljubita, to ste dve srci, ki si v ljubezni sijeta." Drugi večer: dolga, trudna je samotna cesta — glej — zvezdi se razmikata, narazen gresta . . . Tretji večer: po trdi, ledeni poti gre, iz misli plane srce: ena zvezda bledi za črno gorč, druga se vžiga na pot čez visoko nebd. Draga!
SI 000.
Tako lepo je večerno nebo — do tal sklanj? duša glavo: mlad — pa bom jutri umrl.
In vendar — po vsen poteh sem veselje sejal in v vseh očeh sem mladost vžgal.
Vse sem razdal —
in zdaj sem truden in žalosten do smrti, da bi se komaj ozrl, ko odhajam.
Praporščak Kern.
Grčija.
Čveterosporazum vedno huje pritiska na Grčijo in je zasedel železnico in brzojavne postaje v Tesaliji in na Moreji. Naznanil je griki vladi, da bode potreboval tudi otok Kreto za opi-rališče svojemu brodovju. Tako zasedajo Angleži in Francozi kos za kosom grške dežele, Ako bi se Grčija ne udala, bi ji napovedali vojno in s pomočjo sebi prijazne Venizelosove stranke bi radi napravili v deželi zmešnjavo. Kralj je v stiskah in njegov minister Skaludis se pritožuje zaradi nasilstev, a vse nič ne pomaga. Vrh tega je prišla še napetost med Grčijo in Turčijo, ker je turška vlada sklenila izgnati iz Turčije vse grške družine. Pritisk na odločitev je tedaj tudi od te strani. Grško časopisje ostro piše proti Turčiji.
Romunija.
Trdno se drži romunska vlada stališča nevtralnosti, četudi stoji pod pritiskom obeh vojnih skupin. Romunski politiki se radi drže tiste stranke, ki več dobička obeta. Filipescu, katerega je sprejel kralj, je odpotoval dne 21. februvarja v Petrograd. Ruska vlada mu je poslala do meje salonski voz. Ruski listi poročajo, da bo Filipescu sprejet od carja v avdijenci. Rusija je stavila Romuniji nove ponudbe.
Vsi rezervni častniki in vse rezervno moštvo romunskega domobranstva je sklicano na štirinajstdnevne orožne vaje, kar kaže, da se bliža odločitev. Vlada je predložiia zbornici zakonski načrt, s katerim se za 200 milijonov levov dovoljeni vojaški kredit zviša na 600 milijonov levov.
Rusija.
Rusija je najela pri bankah v Ameriki eno miljardo rubijev posojila. Dne 22. februvarja je pričela zasedanja ruska duma. Prišel je tudi car z velikim knezom Mihaelom Aleksandrovičem v dumo. Po opravljeni božji službi je car imel nagovor na poslance. Nato so zapeti narodno himno. Navzoči so bili tudi poslaniki čveterosporazuma, s katerimi je car govoril. Pri odhodu so carja navdušeno pozdravljali.
Nemška Afrika.
V Kamerunu se je udala nemška posadka v kraju Mora. S tem so si Angleži popolnoma osvojili vso kolonijo.
Angleške izgube. Poroča se, da je padlo na bojiščih doslej 45 sinov angleškega visokega plemstva in da je potopljenih 6 odstotkov angleške trgovske mornarice.
Srbi pod orožje. Srbsko poslaništvo v Parizu pozivlje vse za vojno sposobne Srbe od 17. do 54. leta, da naj se do 15. marca pridružijo na Krfu zbrani srbski armadi.
Iz Milana se poroča, da je bila v cerkvi presv. Trojice slovesna zadušnica za tiste, ki so bili ubiti ob bombnem napadu. Zadušnice se je udeležil tudi kardinal Ferrari z duhovščino in zastopniki katoliških društev. Pogreba se je udeležilo baje do 200.000 oseb. Ukrenile so se odredbe, da se v prihodnje prepreči podoben zračni napad, ki je Italijane silno iznenadil. Niti mislili niso, da znajo avstrijski letalci napraviti tako dolge polete čez visoke gore.
Na otoku Krfu so Francozi, ki so zasedli otok, lepi grad nemškega cesarja izpremenili v vojaško bolnico.
Na otoku Elbi se nahajajo avstrijski častniki, ki so bili prej v srbskem vjetništvu. V isti palači prebivajo, v kateri je pred 100 leti bival cesar Napoleon kot vjetnik. Na poti proti Italiji so mnogo trpeli, sedaj se pa hvalijo, da se jim dosti dobro godi.
Na gori Athos je tudi razpor, in sicer med grškimi, bolgarskimi in srbskimi menihi. En srbski samostan je pogorel.
NOVIČAR.
Velik plaz na Hochkonigu. Blizu Bischofs-hofena se je pripetila velika nesreča. Vojaki so imeli na smučeh vaje po planinah. Utrgal se je pa velik plaz, ki je potegnil v prepad vse vojaštvo. Plaz je valil s seboj tudi kamenje in iz-ruvana debla. Izkopali so iz več metrov visokega plazu doslej 55 mrličev in 75 pohabljencev. Ponesrečence so pomagali izkopavati poleg vojakov tudi ruski vjetnlki, ki so bili ondi na delu. Mrliče so prepeljali v kapelo sv. Jurija v Bischofshofenu,
jih položili v rakve in ondi pokopali vpričo velike množice ljudstva v skopni grob. Blagoslovil je grob škof dr. Rieder iz Solnograda.
Skofja Loka. Kranjski c kr. okrajni glavar g. Franc Sehitnik je bil imenovan za častnega občana mesta Loke.
Odlikovanje. S .Signum iaudis* je odlikovan sin tukajšnjega pivovarnarja gosp. Mavrila Mayrja c. in kr. rezervni poročnik gosp. Rici Mayr.
Dr. Josip Lovrenci«: -Oče našt» Obširno in laskavo oceno te brošure so prinesle zagrebške .Novine," br. 41.
Iz Leš. Dne 22. februvarja smo bili Leiani nepopiano žalostni. Dali smo slovo predobremu gosp. župniku Fr. Bleiweisu. Ginljiv je bil prizor, ko se je mladina s prisrčnimi besedami zahvaljevala na lepih naukih in opominih, ko so pevci v tožuih spevih izražali srčno bol . . . Slednjič je g. župan Valjavcc v imenu vseh f ara nov zatrjeval hvaležnost in ljubezen, ki se je tekom 14 let tako globoko ukoreninila, da bo cvetela večno. In zdaj — gospoda župnika ni več! Odšel je v Mošnje. Da, ni ga več! Toda njegova dela so ostala, osta!** dobrote, s katerimi je vseskozi obsipaval slednjega Lešana. Bog mu povrni, Bog ga ohrani še mnoga srečna letal Leian.
Smrtna kosa. V Meranu na Tirolskem je umrla 17. t. m. 28 let stara č. aestra M. Ana Šlambergar, ki je bila hčerka kranjskega g. notarja A. Šambergerja. Pokojnica je imela odlične zmožnosti in je bila vže odločena za prednico v nekem dalmatinskem zavddu, pa jo je ugrabila nemila smrt. L
Kropa. Padel je na bojišču topničar Janez Bertoncelj.
PremeSčena sta: č. g. Janez Langerholz, kapelan v Kamniku, za župnega upravitelja pri Sv. Lenartu in Janez Primar z Vrhnike v Kamnik.
Iz ruskega vjetništva se je oglasil Franc Zevnik iz Praš. Domači Že devet mesecev niso nič vedeli zanj.
Iz italjanskega vjetništva, iz mesta Trapani na Siciliji, je pisal Ivan Barle, posestnik v Srednji Vasi pri Šenčurju.
Nizozemske krave. Županstva so obveščena, da je avstrijsko c. kr. poljedelsko ministrstvo .Splošni avstrijski družbi za vnovčevanje živine na Dunaju" rok za uvoz 1000 domačih krav iz N zozemske podaljšalo do konca marca 1916.
Obrtno izdelovanje kruha. C. kr. deželna vlada za Kranjsko je z veljavnostjo od dne 20. februvarja 1916 naprej odiedila, da se sme uporabljati za obrtno izdelovanje kruha pšenična krušna, pšenična enotna in ržena moka le v množini, ki ne presega 80% skupne teže. O stali del (20%) sme obstojati iz nadomestilnih snovi (zlasti krompirja in koruze).
Cene jabolk na Dunaju. Na Dunaju se kaže pomankanje finega sadja. Štajarski mašanckarji stanejo od 64—80 v, kanadke od 90—2 20 K. kosmači od 80—1*36 K. zlata par-mena od 64—80 v — za 1 kg. Kdaj bomo začeli pri nas sortirati sadje?
Svinjska mast in špeh iz Ogrske se more dobivati potom županstev. Oglasi naj se pri županu, kdor hoče kaj tega blaga dobiti za Čas od 16. marca do 15. aprila 1916, in ondi izve natančneje pogoje. Sedaj stane 100 kg masti 618 K in 100 kg špeha 540 K. Za zaboj se plača posebej 10 oz, 8 K.
Draga voda. Na Sedmograškem je konzorcij živinskih trgovcev prodal erarju za več milijonov volov. Izvedelo se pa je, da so prekanjenci dajali živini veliko soli, da je žejna žival bila prisiljena mnogo piti. Vsled tega je bil erar za znatne svote na škodi, ker je plačeval — vodo. Reč se je nato skončala pred sodiščem tako, da so bili zviti tički hudo kaznovani: jeden je dobi! 3 leta, jeden celo 6 let ječe.
Pametna naredba. Na Nemškem so prašiči do 100 kg težki po 100 mark (torej 140 K) 50 kg, oziroma 1 kg po 2 marki. Za težje prašiče pa raste cena v odstotkih: za težo od 100—110 kg so dražji 10%, 110—120 kg 15%, od 120—140 kg 20%, od 140 kg naprej 25%. — Pri nas je bilo še nedavno tako, da je imel veljati 149 kg težak prešič 402 K, 150 kg težak pa 552 K.
Davek na žganje se bode v Avstriji zopet zvišal za 40 vinarjev pri litru alkohola. Ta davek bo dobila država.
Razglas. Vsled višjega ukaza se tuuradni razglas z dne 22. 6. 1915 št. 13252, s katerim se je bilo prepovedalo zapuščati hiše v času med 9. uro zvečer in 5. uro zjutraj, in zaukazaio, da se morajo po 9. uri zvečer po hišah luči ugašati ali pa okna zagrinjati, — razveljavi. Določba tuu. razglasa z dne 10. 8. 1915 št. 16691, da se morajo vse gostilne, kavarne, točilnice i. t. d. zapirati ob 9. uri zvečer, pa ostane neizpreme-niena. Pričujoči razglas velja za občine: Cerklje, Hrastje, Kranj, Mavčiče, Naklo, Preddvor, Predoslje, Selca, Smlednik, Sora, Stara Loka, Stražišče, Sv. Jošt, Šenčur, Škofja Loka, Velesovo, Voglje, Zminc
Zaloge usnja. Naznanila o zalogah usnja fn potrebščin usnjarske industrije je pošiljati od 15. februvarja na •Ledermeldestelle. na Dunaju v vojnem ministrstvu in nc več na trgovsko ministrstvo. Obrazci za naznanila se dobivajo pri trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani.
Gozdni požari. Skoraj vsako pomlad se ponavljajoči gozdni požari dajejo c. kr. okrajnemu glavarstvu povod, občinstvo opozoriti na § 453 kazenskega zakona in §§ 44—48 gozdne postave. Posebno nastanejo gozdni požari večkrat spomladi vsled navade, da se požigajo spomladi pazniki brez potrebne previdnosti in brez ozira na nevernost za sosedne gozde. Toraj se opomni, da se ima tudi pri požiganju pašnikov ravnati z največjo previdnostjo. Tudi nastanejo mnogoktat v gozdih in na travnikih požari vsled tega, ker se mečejo tleče užigalice, ali ostanki stnodk in cigaret na tla ali da se zažiga tu ogenj. Zato okrajno glavarstvo poživlja, da naj nihče ne meče gorečih (tlečih) vžigalic ali tlečih ostankov smodk in cigaret v gozdih ali na travnikih na tla in tu tudi ne zažiga ognja, ket bo v nasprotnem slučaju vsakdo brez izjeme najstrožje kaznovan. Po § 453 kazensktga zakona zapade vsak kazni 1—8 dni j zapora, ako v gozdu zaneti ogenj, mesto da bi ga popolnoma pogasil. § 44 gozdne postave pa veleva: Če se v gozdu ali na meji gozdov napravi ogenj, je treba z največjo previdnostjo postopati. Ako nastane zaradi brezbrižnosti ogenj v gozdu, ima tisti, kateri ga je povzročil, škodo povrniti in kazen 10—80 K ali zapor od 1 do 8 dnij trpeti. § 45 gozdne postave pravi: Kdor zapazi kak požar v gozdu, ima to takoj naznaniti vsem v bližini stanu j oči m, kateri so potem dolžni to vest prijaviti pri županstvu aU krajevnemu predstojniku in posestniku dotičnega gozda. Kdor bi to opustil, se bo kaznoval z globo od 10—30 K oz. z i do 3 dnij zapora. § 46 gozdne postave se glasi: Prebivalci vseh bližnjih vasi j se zamorejo od posestnika dotičnega gozda, kjer gori, ali pa po predstojniku teh vasij sklicati, da morajo iti gasit ogenj. § 48 gozdne postave pravi: Župani ali pa predstojniki (odborniki) v dotičnih vaseh, ki ne bi hoteli sklicati ljudi j, zapadejo kazni 10—100 K globe, tisti pa, ki bi se ne odzval njih pozivu, kazni 10—30 K oz. zapora od 1—-3 dnij.
Razglas. Kljub tuuradnemu razglasu z dne 8. februvarja 1916 št 3601 se še vedno ne oddajajo pri klanju dobljene surove goveje kože in kože konjev nakupovalnici v Škofjiloki. Zato se prebivalstvo ponovno opozarja na tuuradni zgoraj označeni razglas in r.-jega določbe in se pristavlja, da bo okrajno glavarstvo odslej proti vsakomur — brez izjeme— ki bi se branil oddajati kože gori označeni nakupovalnici, najstrožje in z naj-občutnejšimi kaznimi postopalo.
Nova navodila za delitev podpor.
Ministrstvo je dne 11. februvarja 1916 izdalo nova navodila o tem, kako naj postopajo komisije pri prisojanju vzdrževalnih podpor družinam vpoklicanih vojakov. Vsled teh določb se bodo nekaterim prosilcem podpore znatno zvišale.
1. Doslej so se po § 5. zakona z dne 26. decembra 1912 podpore večkrat krajšale. Marsikdo je dobil namesto 5 K 20 v na dan le po 3 K. Odmeriti se ima vsa podpora, kakor priatoja po številu podpore potrebnih članov družine, in skrajšati se sme le v slučaju, če skupni znesek svojcem pristojnih svot presega povprečni dnevni zaslužek vpoklicanca. Pri določitvi tega dnevnega zaslužka, se bo pri novih prošnjah oziralo tudi na to, koliko bi sedaj zaslužil, ko so vsled draginje plače in zaslužki večji. (Pri kmetih, obrtnikih in drugih, ki ne hodijo v dnino in nimajo dnevne plače, se ceni delo, katero opravljajo doma, oz. se ceni, koliko bi bilo vredno isto delo, bi ako je opravljali drugod proti plači, ali drugačni odškodnini. Prosilec za podporo in domači župan naj v prošnji določita vrednost dela vpoklicanega.) Če se je vpoklicancu porodil kak otrok, ali če je kak otrok dopolnil osmo leto starosti, naj se takrat, ko se vloži prošnja za zvišanje podpore, priloži od župnika izdani uradni izpisek o rojstvu otroka ter naj se v prošnji pove, koliko bi zdaj znašal povprečni dnevni zaslužek vpoklicanca, da se podpora vnovič odmeri.
2. Doslej se je tu in tam oziralo na to, če ima žena ali kak drug član družine kak postranski zaslužek, in se je ta zaslužek pri delitvi podpore včasih odtegnil. Odslej se bo pa navadno podpora dajala cela, četudi kdo po strani (če zaslužki niso stalni, ampak Če kdo le mimogrede n. pr. pri obdelovanju polja, ob času setve ali žetve itd.) kaj zasluži, če ae to ne more smatrati kot nadomestek za zaslužek vpoklicanca. Ta postranski zaslužek pri ženi, ki je sama, ne sme presegati
zneska dnevne državne podpore, ki ji (na Kranjskem 70 v, in če plačuje najemnino, po 1 K 5 v na dan). Ako ima žena enega aii dva otroka, ta postranski zaslužek ne sme presegati poldruge državne podpore, in ako ima vsaj tri otroke pod osmimi leti, ne sme presegati dvojne državne podpore.
. 3. Kdor plačuje stanarino, dobi višjo pod-poro. Treba je pa dokazati, da mora bivati v najetem stanovanju in da je bilo doslej plačevanje stanarine bistveno odvisno od dohodkov iz zaslužka vpoklicanca. V tem slučaju se za otroke oz. svojce lahko dovoli najemninski prispevek, če žena dobiva državno podporo ali ne.
4. Nezakonski otroci, ako jih je žena seboj privedla, ko se je omožila, in jih je doslej vpo-ktlcanec pomagal vzdrževati, in ako nikogar ni, ki bi se ga moglo postavno k temu prisiliti, da bi jih vzdrževal, so tudi lahko deležni podpore. Doslej so bili nezakonski otroci poročenih brez podpore, kar je bilo z ozirom na to, da so nezakonski otroci samskih mater mogli biti pod-dore deležni, precej čudno.
5. Po novi določbi smejo podporo dobiti tudi rejenci, ki so bili že pred sploino mobilizacijo vzprejeti v rejo, kakor tudi redniki, obojni pa le v slučaju, če jih je vpoklicanec resnično vzdrževal in kdo drugi za-nje ne plačuje. Zgoraj omenjeni nezakonski otroci ter rejenci in redniki morejo dobivati podporo še-le od dneva, ko je bila ta odredba razglašena (11. iebr. 1916).
6. Da dobivajo podporo posinovljenci in posinovniki ter žena, ki se je omožila, ko je bil mož že v vojaški službi, se je določilo že z razglasom z dne 24. decembra 1915. Posinovlje-nje se je pa moralo zgoditi že pred splošno mobilizacijo.
7. Dobivajo pa podporo tudi otroci, ki so bili rojeni po odhodu moža v vojno službo, seveda še-le od dneva svojega rojstva.
Komisije so dolžne, ker se razmere menjajo stvarno utemeljene ponovne prošnje sprejemati jih vnovič po storjenih poizvedbah, če so potrebne, natančno preizkusiti in nakaz podpore v svojem delokrogu izpremeniti. Četudi je bila prošnja že večkrat odklonjena, naj stranka dobi pismen in primerno utemeljen odlok na svojo novo prošnjo.
Sklep komisije je sicer končnoveljaven, stranke se pa smejo zoper tak sklep pritožiti pri administrativnih sodiščih in tudi pri upravnem sodišču. Akti, ki se tičejo obravnav in so bili vloženi pri komisiji, se v slučaju pritožbe ne predlagajo ministrstvu za deželno hrambo
Na koncu se v razglasu komisijam priporoča, da naj se sicer varujejo interesi državnega zaklada, da naj se pa vendar upoštevajo vse razmere prosilcev in naj se naglo in človekoljubno postopa pri rešitvi prošenj.
Določbe te nove odredbe veljajo tudi za nazaj, tedaj imajo do časa, ko je bil kdo vpoklican, vzvratno moč.
Z ozirom na rastočo draginjo se bodo s to odredbo podpore znatno zvišale. Vseh krivic pa odredba še ne bo odpravila, ker pri delitvi podpor prihaja v poštev toliko raznih okoliščin, na katere se zakonodajec težko ozira. Zato minister članom komisij priporoča človekoljubje.
Poučni del.
Bode me I — Če te bode v pasu, namoči otiračo v jesihu in si jo ovij okrog pasu, vrh nje si ovij suho volneno omotačo. Ko se je segrela otirača, je minul navadno že bodeč, če ne, namoči še drugo. Kjer ni jesiha, zadostuje mrzla voda. — Dober je tudi obkladek pšenične moke in hrena. — Kogar napade bodeč na poti, si nabere ali natrže lahko brezovega lubja, tropotca ali kaj podobnega in dene za pas. — Pri hudem bodcu je treba takoj poslati po zdravnika. — Za bodeč
v pljučih je najbolj! obkladek kisli kravji sir, če tega ni, vzemi kislega zelja, sveže čebule, jesiha ali saj vode. Treba je takoj zdravnika, tako tudi, če bode močno po črevib. Marsikdo se krči in poskuša vse po vrsti, ko ga bode in kolje po trebuhu, ko je že zamujeno, pa pošlje po zdravnika.
Napetost ali napenjanje. Kdor je napet, naj si utira vsak dan dvakrat trebuh z arnično tinkturo, naj se ogiblje težkih jedi, prevelikega sedenja, pa tudi predolge hoje, mrzlega tlaka in mokrega obuvala. Napetost po kosilu olajša po-žirek črne kave, v kateri se je kuhala kumna. Majaronov ali metin čaj, zobanje janeža pomaga tudi. Za hud slučaj napetosti si deni na trebuh majaronov obkladek ali smolnat obliž.
Zgaga mine rada, če uživaš nekaj dni v prah stolčene žgane jajčje lupine. Tak prah izčisti želodec, odpravi mrzlico in krepi život. — Tudi požirek tavžentrožinega čaja odpravi zgago. Nezdravo pa je vživati za zgago vsak dan sodo ali druge praške, ki samo želodec oslabe in so dostikrat vzrok hudih želodčnih bolezni.
Pijače za bolnike: 1. Na 6 žlic ječmenovega slada zlij % litra kropa, postavi na zapeček in precedi, ko je stalo 2 uri. — Če okisaš z limono ali z jabolčnim jesihom in osladiš z medom ali sladkorjem, bo tem bolje. — 2. Stolci češpljeve peške v čisti krpici, namoči in ožmi v vodi, osladi 2 medom. — 3. Nareži kisla jabolka, opari jih s kropom in pokrij. Ko so stala par ur, odlij vodo in osladi, ali pa kuhaj vodo s sladkorjem. — 4. Kuhaj nekoliko naphanega ovsa, dokler ni mehak, odlij vodo, zmešaj jo z medom in limono. — 5. Naberi tropotca in kuhaj svežega ali posušenega s kepo kandisa in kani v pijačo kapljo limone. — Kupi v lekarni za groš tamarinde, kuhaj jo na litru vode do mehkega, precedi in kuhaj vodo še pol ure s sladkorjem. — Vse te pijače hlade vročino bolnikov, mečijo čreva in pospešijo ozdravljenje.
Konj se je vgriznil v jezik: Zmešaj medu, galuna in popra in žličico olja, pristavi k ognju, da se sprime in namazi s tem večkrat jezik. Če ima konj odlomljen zob mu ga odpili, da si ne rani jezika.
Konju pešajo noge: V pol litra dobrega žganja deni dve pesti stolčenih brinjevih jagod, pest stolčenega popra, pest soli in dve pesti vrbi-nega pepela. V to namakaj gobo in utiraj konju vsak dan zjutraj in zvečer noge z gobo (od kolena doli). To ponavljaj dlje časa in ne puščaj tačas konja v vodo.
Za konjske otekline : Vzemi po pesti sleza, popelnov, pelina, zdravja vsega sveta, kozjih parkeljcev, koškov, skuhaj jih na vinu ali na pivu, zavij v krpo in navezi gorko na oteklino.
Konju se gnoje ušesa: Zmešaj žlico medu, žlico luga, žlico vode in žlico orehovega olja in raaži s tem ušesa dvakrat na dan.
NOVEJŠE VESTI.
Dunaj, 23. febr. Na primorski bojni črti trajajo živahni topniški boji. Naši težki topovi so napravili požare za italijanskimi bojnimi črtami.
Dunaj, 23. febr. Pri Draču so bili sovražniki vrženi iz neke predpostojanke. Avstrijski letalec je z bombo zažgal in potopil italijansko prevozno ladjo v draškem pristanišču. — Iz Albanije je bilo odvedeHh 125 tisoč Srbov in Črnogorcev na Krf in 20 tisoč jih je ostalo v Albaniji ter ravno toliko konj.
Dunaj, 23. febr. Pri Tarnopolu so naši vnovič odbili ruske napade proti okopom poljskih straž.
Dunaj, 24. febr. Naši so vrgli južno od Drača italjanske Čete nazaj, ki so se umaknile v notranje utrdbe Drača.
Berlin 23. febr. Proti Francozom so Nemci dosegli velik uspeh pri Verdunu, vzhodno od
reke Mase. Prodrli so z napadom 10 km široko črto prišli 3 km naprej in vjeli 3000 Francozov. V zgornji Alzaciji so vzeli postojanke v širini 700 metrov.
Petrograd, 20. febr. Na Kavkazu so Rusi vjeli pri zasledovanju Turkov še 49 častnikov in 2500 mož ter zaplenili 6 topov in več vojnega materijaia. — Armence so Turki izgnali iz bivališč, češ, da so izdajalci.
Petrograd, 22. febr. V dumi je imel Sazo-nov dolg govor o položaju. Pohvalil je slogo med zavezniki, priporočil gospodarsko skupnost sporazuma po vojni, poklonil se Franciji, Angliji, Italiji in Japonski, potegnil se za samostojnost Poljske in izjavil, da je Rusija odločena nadaljevati boj do končne zmage, da se ne osnuje velika germansko-osmanska država.
Pariz, 22. febr. Sinoči je bil na Francoskem sestreljen Zeppelinovec, ko je padel na tla, so bombe razpočile in ves zrakoplov razdejale.
Pariz, 23. febr. Vlada je opozorila konzule v Belfortu, da naj se preselijo v Lyon, ker je nevarnost, da Nemci napadejo mesto.
New York, 23. febr. Amerika noče odobriti nemškega stališča glede napadov na oborožene trgovske ladje.
BBBEBEBBSEBEEBBEBS Vsem županstvom naznanjamo, da se dobe „Potrdiia o istovetnosti - identitäis-bescheinigung" po 2 vin. komad in „Izkaz za moko" po 4 vin. v tiskarni »Tiskovnega J- >    J- društva" v Kranju.     j* >
EEEBEEEEEEEEEEESEN
Vsem rodoljubom toplo priporočamo za sedanji čas primerno dr. J. Lovrenčičevo brošuro „Oče naš!*% ki je izšla te dni v naši tiskarni na korist goriškim beguncem. Cena 50 vinarjev.
Pozor, članice Marijinih družb!
Izšel je v naši tiskarni Bleiweisov družbeni molitvenik: „Hči Brezmadežne", ki obsega okrog 450 strani. Oblika je ista kakor pri ^Tolažba dušam v vicah*. V prvem delu je ponatisnjen stanovski pouk, katerega so v prvi izdaji Slovenke z velikim navdušenjem sprejele. V drugem, novem delu je bogat marijanski molitvenik, ki nudi poleg drugih posebno veliko obhajilnih molitev in vse za družbe potrebne molitve. Pesmi je nad 30. Velja pa molitvenik rdečeobrezan 2-50 K. Naroča se lahko takoj pri nTiskovnem društvu" v Kranju.
Umetni zobje!
Ne da bi se izruvale zobne korenine, se ustavljajo
amerfbansHI nmetnf zobje
posamezno ali celo zobovje, kakor se tudi
plombiralo zobje 21
vsak dan od 8. ure dopoldne do 6. ure zvečer v konc. zobotehničnem ateljeju
O. Seyd1, L|abl)ana.
Stritarjeva ulica št. 7.
►   Kupu]te rti2:110 manufakturno in iolanterijsko blago vedno le pri «4
t „Prvi gorenjski razpošiljam" Ivan Savnik, Kranj 1
► Ki prodaja dobro in trpežno blago poj najnižjih cenah. >>>
Lastništvo in tisk .Tiskovnega društva* v Kranju.